Izhaja vsakega np|_ _	mmcuk ——	m	Naznanila občnih
četrt leta.	JA	gj	B	ig	g	JA	zborov	se	zaraču-
- M /1 H 1 E S g w /a najo po^oEovoru-
Uredništvo	JjSa	H	U	H	I	I	I	mmm^L	Upravništvo
pri Zadružni Zvezi	JA	pri	^ac*ru2"*	Zvezi
LIST ZA ZADRUŽNIŠTVO IN KMETIJSTVO. LAST IN GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE V CELJU.
VABILO
na
REDNi OBČNI ZBOR
ZADRUŽNE ZVEZE V CELJU
registrovane zadruge z omej eno zavezo
v torek, dne 24. junija 1930 ob 10. uri dop. v mali dvorani »Celjskega doma" v Celju.
DNEVNI RED:
1. Otvoritev občnega zbora.
2. Citanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3. Poročilo načelstva in nadzorstva o poslovanju v letu 4929.
4. Sklepanje o računskem zaključku za leto 1929.
5. Sklepanje o združitvi z Zvezo slovenskih zadrug v Ljubljani in o event. v to svrho potrebni razdružitvi in likvidaciji.
6. Razni predlogi in nasveti.
7. Slučajnosti.
Opozarjamo na določbo § 29 zadružnih pravil, ki se glasi: „Vsak zadružnik ima pravico glasovati pri občnem zboru o vseh v § 28 navedenih točkah; vsak delež ima en glas; vendar ne sme imeti noben posamezni udeleženec občnega zbora več kakor sto glasov. Zadrugo zastopa pri občnem zboru njen načelnik ali kak drug pooblaščenec, ki mora biti član dolične zadruge. Vsak pooblaščenec, bodisi načelnik, bodisi kak drug, se mora legitimirati s tozadevnim, v seji načelstva sklenjenim pravilnim pooblastilom ali pa z dotočno deležno listino."
Nadalje opozarjamo z ozirom na točko 5 dnevnega reda na določbo § 30, II. odst. pravil, ki se glasi: ,,Če gre za razdružbo zadrege, morata biti zastopani najmanj dve tretjini zadružnih deležev in morajo glasovati tri četrtine navzočih glasov za to, da se zadruga razdruži, sicer je sklep neveljaven. Ako pri prvem občnem zboru nista zastopani dve tretjini deležev, se mora v treh tednih sklicati drug občni zbor, na katerem se potem veljavno sklepa s tremi četrtinkami navzočih glasov ne oziraje se na zastopane deleže.1*
V	ŽALCU, dne 15. junija 1930.
Zadružna Zveza v Celju,
registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Franjo Roblek
predsednik.
Ker smo zaprosili železniško ministrstvo da nam dovoli polovično vožnjo, naj vsak udeleženec'za vsak slučaj na svoji odhodni postaji kupi mokrožigosan vozni listek do Celja, katerega pa naj v Celju obdrži za povratek. Potrdilo, da se je občnega zbora udeležil, dobi pri predsedstvu v zborovalni dvorani.
Franjo Piki
I. podpredsednik.
Oposorilo.
m
Članicam v pojasnilo.
Peta točka dnevnega reda občnega zbora Zadružne zveze v Celju je sklepanje o združitvi naše organizacije z Zvezo slovenskih zadrug v Ljubljani in istočasno tudi o morda radi združitve potrebni likvidaciji naše zveze.
Da se ne bo zadeva napačno tolmačila, že predhodno dajemo svojim članicam na kratko sledeče pojasnilo :
Odkar je s kraljevim aktom od 6. 1.1929 uveljavljeno in v mnogih ozirih že tako uspešno izpeljano v vsem javnem življenju načelo koncentracije vseh tvornih sil na nacijonalnem in gospodarskem polju, se je tudi v obeh imenovanih zadružnih zvezah vedno znova zopet pojavljala misel združitve. Povdarjalo se je vedno z nova zopet, da nima smisla voditi paralelno dveh organizacij s popolnoma enakimi cilji in težnjami na istem ozemlju, toda z dvema aparatoma in dvojno režijo.
Inicijativa za odločilen korak je izšla takorekoč istočasno iz obeh zvez. Vršila so se posvetovanja v obeh organizacijah, pa tudi sestanki obojestranskih delegatov. Vsled teh posvetovanj je zadeva dozorela tako daleč, da sta naše načelstvo in nadzorstvo sklenila na skupni seji, predložiti stvar v odločitev občnemu zboru, ki je v to svrho sklican na dan 24. junija 1930.
Likvidacijo smo radi tega dali na dnevni red, ker je po zadružnem zakonu pripustno sklepati le o takih predmetih, kateri so na dnevnem redu. Združitev pa utegne biti vsled tozadevnih zakonskih predpisov mogoča le potom formalne likvidacije. Fuzija brez likvidacije ene ali druge zadružne zveze, ki ste vsaka zase tudi zadruga z omejeno zavezo, ni mogoča.
Z ozirom na zlohotno trditev nekega slovenskega dnevnika, da bi se iz pogajanj za združitev narodnega zadružništva dalo sklepati, da sanacija pri naši za-zružni zvezi ni uspela, ugotavljamo, da je sanacija, kakor je vsemu našemu članstvu in tudi javnosti dovolj znano, že davno zaključena s popolnim uspehom in da se je ideja o združitvi konkretno zopet pojavila šele po izvršeni sanaciji.
Želeti je, da se vse naše članice udeležijo občnega zbora, ki ima storiti tako važno odločitev.
Važno za udeležbo na Zvezinem občnem zboru.
Z ozirom na točko 5 dnevnega reda Zvezinega občnega zbora opozarjamo včlanjene zadruge, da je tokrat podana sklepčnost občnega zbora le, ako ste zastopani najmanj dve tretjini zadružnih deležev. Da nam prihranijo članice stroške sklicanje izrednega občnega zbora in mnogo nepotrebnega dela, vabimo
nujno vse članice, da pošlje vsaka zanesljivo po enega zastopnika na naš občni zbor.
Vsak zastopnik mora biti član zadruge, ki jo zastopa in mora imeti brez izjeme v seji načelstva sklenjeno pravilno pooblastilo ali deležno listino s seboj. Pooblastilo mora biti redno podpisano.
Radi izredne važnosti dnevnega reda je potrebno, da se delegati zglasijo že ob 9. uri v zborovalni dvorani, mali dvorani Celjskega doma radi predposvetovanja.
Ker smo zaprosili železniško ministrstvo, da nam dovoli polovično vožnjo, naj vsak udeleženec za vsak slučaj na svoji odhodni postaji kupi mokrožigosan vozni listek do Celja katerega pa naj v Celju obdrži za povratek. Potrdilo, da se je občnega zbora udeležil, dobi pri predsedstvu v zborovalni dvorani.
Kratka statistika članic Zadružne Zveze v Celju za L 1928.
Podajemo radi pomanjkanja prostora najvažnejše podatke iz zadružne statistike zadrug, včlanjenih v naši zvezi, za 1.1928.
število včlanjenih zadrug je znašalo 161.
Od teh je bilo:
50 rajfajzenovk, 35 posojilnic, 4 mlekarske zadruge,
3 kletarske zadruge, 10 živinorejskih zadrug, 7 pašni-ških zadrug, 6 kmetijskih nakupovalnih zadrug, 4 konzumnih zadrug, 14 elektrifikacijskih in 1 zadružna električna centrala, 2 čevljarski zadrugi, 3 mizarske zadruge, 6 stavbnih zadrug, 2 pletarski zadrugi, 2 krojaški zadrugi, 1 zadruga za izvoz jajc, 1 hmeljarska zadruga, 1 vodovodna zadruga, 1 plavičarska in plov-bena zadruga, 1 kopališka zadruga, 1 zdraviliški dom,
4 tiskovne zadruge, 1 tiskarna in knjigoveznica in 1 zadruga postreščkov.
Vse zadruge skupaj so imele 36.732 članov. Od teh odpade 9.538 na rajfajznovke, 23.358 na posojilnice in 3752 na gospodarske zadruge.
Skupni denarni promet znaša Din 1 „370,297.680 40, skupna deležna glavnica Din 3,529.68505, stanje hranilnih vlog 220,214.753'80, stanje posojil 188,727.379 67, stanje naloženega denarja 42,147,34l'6l, gotovine 4,062.062 99, stanje izposojil 16,044 37984, terjatve na blagu 10,340.549 78, upniki na blagu 6,303.142'12, rezerve 18,253.945 83, čisti dobički 1,989.674 30. skupna bilančna vrednost nepremičnin je znašala 12,168 381 '88, inventarja 1,531.175 96, vrednostnih papirjev 2,011.931 '53, skupna zguba 575.58272.
Publikacije nase Zveze.
V	raznih zadružnih revijah so se objavile publikacije ki jih je izdala naša Zveza kot najstarejša jugoslovanska zadružna organizacija, toda vsa ta poročila so bila nepopolna. Vsled tega podajemo v naslednjem pregled vseh Zvezinih publikacij razen perijodično odnosno po potrebi izhajajočega glasila »Zadruga«: Letopis Zveze slovenskih posojilnic (to je bil prejšnji naslov naše Zveze) za leta 1885, 1889 in 1890) v skupni izdaji); nadalje za leta 1891 do inkl. 1906 za vsako leto posebej. Kratko navodilo, kako sestavljati posojilnične letne račune. Zimski večeri. Kratko navodilo za snovanje Rajfajznovk. Kratko navodilo za snovanje Rajfajznovk (kmetijskih hranilnic in posojilnic) in kmetijskih zadrug vobče. Snujmo vinarske in sadjarske zadruge. Slovensko zadružništvo in sodelovanje učiteljstva pri istem. Bistvo in ustroj Reiffeisenskih in Schultzedelitzschevih posojilnic. Zadružne izkušnje in nasveti. Kriza v slovenskem zadružništvu. Slovenci čuvajmo svoje posojilnice. Zadružno delo med vojno in po vojni. Spominski spis Zadružne Zveze v Celju o priliki 40 letnice njenega delovanja.
Zadružništvo pri nas in drugod.
Zveza slov. zadrug v Ljubljani. Iz letnega poročila te najmlajše slovenske kmetijske zadružne organizacije posnemamo sledeče podatke:
Denarnega prometa je imela v svojem XXII. u-pravnem letu 1929 Din 305’092.581'10 in je porasel od prejšnjega leta za Din 60,120.004’18. Vloge so se dvignile na Din 23,512.93915; prirastek znaša Din
1,384.217 95. Krediti so narasli od Din 14,767.18252 na Din 19,851.575 41. Glede naloženega denarja ugotavlja poročilo, da se je precej znižalo napram 1. 1928 in pojasnjuje nazadovanje s tem, da je radi velikega povpraševanja za kredite od strani zadrug držala le toliko naložb, kolikor je bilo potrebno za ohranitev potrebne likvidnosti. Znašal je pa naložen denar pri drugih denarn h zavodih Din 1,941.737 06. Razentega pa ima ta Zveza še vrednostnih papirjev v znesku po 789.505 50, ki jih lahko vsakčas na borzi proda. Zveza ima tudi lastno trinadstropno hišo v centrumu mesta, v kateri ima tudi pisarniške prostore. Hiša je bilan-cirana s svoto po Din 1,059093'— in ugotavlja poročilo, da je lastno premoženje v njej najvarnejše in najrentabilnejše naloženo. Nadaljno lastno premoženje (rezervni zaklad in deleži) je naraslo od Din 557'536‘88 na Din 592.255 40. čistega dobička je imela samo Din 30.73T23, ker je stremela za tem, da nudi zadrugam čimvečje kondicije pri denarnem poslovanju žnjo.
Članic je koncem 1 1929 162. Od teh je 67 denarnih zadrug, 10 nabavnih, 21 mlekarskih in sirar-skih, 10 živinorejskih in pašnih, 18 strojnih in elek-
tričnih, 7 obrtniških, 10 stavbnih, 3 tiskarske in založniške ter 16 raznih drugih vrst zadrug.
Njene kreditne zadruge so dosegle skupno 350 milijonov Din vlog, nad 300 miljonov posojil. Mlekarske zadruge so prejele od članov okrog 1,850.000 1 mleka in izdelale iz njega 75000 kg sira in okrog 5000 kg masla. Vseh članov so imele njene zadruge okrog 33-000; skupni denarni promet je dosegel dve miljardi.
Statistika Zveze gospodarskih zadrug v Jugoslaviji. Iz strokovnega glasila te Zveze, ki združuje v svoji organizaciji večinoma zadruge, ki so bile pred 6. januarjem socijalistično orijentirane, »Konzu-ment« navajamo sledeče podatke: Zveza je imela koncem 1. 1928 39 včlanjenih zadrug z 22.887 člani. Zadruge so v splošnem napredovale v vseh panogah svojega delovanja. Imele so skupno Din 187,638179.26 denarnega prometa, prodale so za Din 50,424.903.10 blaga, imele za Din 14,021.515.79 lastne produkcije, 82 oddajališč, 362 uslužbencev, Din 4,148.902.58 deležev, Din 17,797.665.66 hranilnih vlog, Din 6,621.230.75 posojil, Din 2,083.955.61 skladov, za Din 3,788.563.19 premičnine in za Din 9,535.619.36 nepremičnin. Zadruge so plačale Din 663.43957 davka in imele Din 198 495.75 prebitka.
Poštninska prostost zadrug.
Opozarjamo članice, da se je skupnemu nastopu vseh slovenskih Zvez posrečilo doseči tudi oprostitev plačevanja poštnine za priporočena pisma. Glede po-štninske prostosti zadrug in zadružnih zvez je izdalo minist stvo z odlokom P. T. št. 18929 od 26. marca 1930 naslednje novo tolmačenje:
»Po določilih čl. 56 fin. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesec avgust, september, oktober in november 1925 so vse Zadružne zveze s svojimi zadrugami, ki delujejo v okvirju srbskega zakona o poljedelskih in obrtnih zadrugah in one, ki so članice glavne Zadružne zveze v Beogradu, oproščene plačevanja poštnine za navadna in priporočena pisma, tiskovine in denarne pošiljke, ki jih pošiljajo v medsebojnem prometu zadrug z zadružnimi zvezami in z glavno Zadružno zvezo v Beogradu.
Ker so Zadružna zveza v Ljubljani, Zveza gospodarskih zadrug v Ljubljani, Zadružna zveza v Celju in Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani članice Glavne zadružne zveze v Beogradu, imajo kot take pravico do pošininske prostosti po čl. 56 zakona o proračunskih dvanajstinah za mesec avgust-november 1925«.
Pomniti je treba, da velja poštninska prostost samo v prometu med zadrugami in zadružnimi zvezami ter z Glavno zadružno zvezo, slej ko prej pa zadruge v medsebojnem prometu niso oproščene poštnine.
Tiskovine za zadruge
ki jih ima v zalogi Zadružna Zveza v Celju.
I. Tiskovine za knjige:
1. Hranilne vloge, dvobarvne. Hranilne vloge, enobarvne.
2.■'Posojila, dvobarvna.
Posojila, enobarvna.
3. Naložen denar, dvobarven.
Naložen denar, enobarven.
4. Glavna knjiga deležev, 4 konti.
5. Zadružni register.
6. Blagajniški dnevnik.
7. Ekshibit (vložni zapisnik).
8. Seznam dolžnikov in porokov.
9. Amerikanski dnevnik.
II. Razdelniki.
1. Razdelnik prejemkov, veliki, denarne zadruge.
2. Razdelnik prejemkov, mali, gospodarske zadruge.
3. Razdelnik izdatkov, veliki, denarne zadruge.
4. Razdelnik izdatkov, mali, gospodarske zadruge.
III. Izvlečki:
1. Izvleček hranilnih vlog.
2. Izvleček posojil.
2. Izvleček posojil.
3. Izvleček naloženega denarja.
4. Izvleček deležev in obresti.
IV. Računski zaključki:
1. Računski zaključek za denarne zadruge.
2. Računski zaključek za gospodarske zadruge.
V. Tiskovine, specijelno za elektrarne.
1. Obračun toka na števec.
2. Obračun toka v pavšalu (mali in veliki format).
N
VI.	Tiskovine.
1. Blok prejemkov.
Blok izdatkov.
2. Skadenčna knjiga za menice.
3. Odpoved deležev.
4. Indeks.
5. Knjižica za hranilne vloge.
6. Knjižica za posojila (zadružna knjižica).
7. Knjižica za tekoči račun.
8. Obrestne tabele.
9. Seznam dolžnikov in porokov.
10. Dopisnice: naročilne. potrdilnc, naznanilne.
11. Sejni zapisnik.
VII.	Razne tiskovine:
1. Dolžno pismo.
2. ..Prošnja za posojilo.
3. Opomin obresti za posojila.
4. Opomin za posojila.
5. Obračun hranilnih vlog.
6. Obračun posojil.
7. Denarni listek.
8. Pristopna izjava.
Vlil. Davek, sodnija:
1. Izkaz neposrednih pristojbin.
2. Izkaz rentnine.
3. Zapisnik ustan. občnega zbora.
4. Prošnja za vpis v register, ustanovna.
5. Prošnja za registracijo sprememb pravil in načelstva.
HRANILNE KNJIŽICE
za darove Gb krstih, birmah in dru* gih prilikah v posebno krasni vezavi
ima na razpolago Zveza.
Vabilo k
občnemu zboru
Hranilnice in posojilnice v Globokem
registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki se vrši
dne 4. maja 1930 ob 3. uri popoldne v po-sojilniški pisarni.
DNEVNI RED :
1. Čitanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Odobritev računskih zaključkov za
I.	1927-29.
3. Volitev članov načelstva in nadzorstva.
4. Slučajnosti.
V	Globokem, dne 26. 4. 1930.
Načelstvo.
Vabilo na
X. redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Radincih,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,.
ki se vrši dne 12. maja 1930 ob 9. uri v zadružnih prostorih v Radincih s sledečim
DNEVNIM REDOM:
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Poročilo načelstva in nadzorstva o poslovanju leta 1929.
3. Potrditev računskega zaključka za leto 1929.
4. Slučajnosti.
V	slučaju nesklepčnosti se vrši v smislu člena 35 zadružnih pravil v navedenih prostorih eno uro pozneje drugi občni zbor z istim dnevnim redom, ki sklepa brezpogojno.
Načelstvo.
Vabilo na
obesi zbor
Kmečke hranilnice in posojilnic* na Frankolovem
registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki se vrši v nedeljo, dne 27. aprila 1930 ob 3. uri popoldne v gostilni Schnabl s sledečim DNEVNIM REDOM:
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega, zbora.
2. Poročilo načelstva in nadzorstva.
3. Odobritev letnega računskega zaključka za leto 1929.
4. Volitev načelstva in nadzorstva.
5. Slučajnosti.
Na Frankolovem, dne 9. aprila 1930.
Načelstvo.
Vabila na
36. redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice pri Mariji Snežni na Velki
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,.
kateri se vrši v soboto dne 26. aprila 1930 ob 15. uri v zadružni pisarni,
DNEVNI RED:
1. Poročilo načelstva in nadzorstva.
2. Odobritev računskega zaključka za lete 1929.
3. Slučajnosti.
OPOMBA. Ako ta občni zbor ne bi bil sklepčen, se vrši eno uro pozneje na istem prostoru in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ob vsakem številu udeležencev.
Tiska Zvezna tiskarna v Celju, — Odgovorna sta: za izdajatelja in uredništvo Janko Smodiš, za Zvezno tiskarno Milan Četina, oba v Celju-