Štev. 49. V Llnbljanl, v sredo, dne 2. marca 1910. Leto XXXVIII. = Velja po pošti: = Za oelo lett naprej . K 26'— la pol Ista » . » 13'— za četrt » » . > 6-50 sa en meseo > . » 2 20 sa Nemčijo celoletne » 29'— sa ostalo inosemstvo » 35'— 53 V upravništvn: == Za oelo Isto naprej K 22*40 za pol leta » . » 11*20 za četrt » » . » 5*60 za en msseo » . » 1*90 Za poflljanje na dom 20 v, na mesec. — Posamezne štev. 10 v. ht Uredništvo Je v Kopitarjevih nlloah itev. 6/HI. Rokopisi se na vračajo; nefranklrana g&ma se ne == sprejemajo. — Uredniškega telefona Sev. 74. = Političen list za slovenski narod. Enostolpna petltvrsta (72 mm): za snkrat...... po 15 v za dvakrat.....» 13 > za trikrat.....» 10 » za več ko trikrat . . » 9 » V reklamnib noticah stane enostolpaa garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljenjn primeren popust. vsak dan, lzvzemfii nedelje ln praznike, ob 5. ari popoldne. Upravni&tvo Je v Kopitarjevih nlicab itev. H. ~mm = Sprejema naročnino, inserate ln reklamaolje. = ===== Upravniškega telefona itev. 188. ■■ Današnja Številka obsega 6 strani. Koroška debata v državnem zboru. Včeraj 1. t. m. sc je v državnem zboru na Dunaju vršila prevažna debata, tičoča se koroških razmer. Govorila sta G r a f e n a u e r in Dobernig, slednji se je bavil celo s »Slovencem«, oba jako obširno; razvijala sta narodno vprašanje na jugu v celoti. Zato zelo obžalujemo, da. je bil včeraj naš glavni poročevalec zadržan, drug pa nam nobeden ni poslal poročila, da bi mogli saj Grafenauerjev govor, ki so ga nemški listi popolnoma zamolčali, priobčiti. Zato nam ne preostane nič drugega, kakor da samo Dobernigova izvajanja priobčimo. Koroška v nemški luči. Bistveno je Dobernig povedal sledečo: Grafenauer je imenoval Koroško turško deželo, ni pa pomislil njene gospodarske in kulturne višine. Slovenci imajo na Koroškem pravico zahtevati vozne listke v slovenščini in jim te pravice nihče ne odreka. (Samo dobe jih ne. Op. ured.) Grafenauer je rekel, da govori za koroške Slovence zgodovina. Toda Koroška je že devet, stoletij od Nemcev zasedena. (Grafenauer: Vojvode so slovensko kronali.) Vse, kar se je na Koroškem ustvarilo, so Nemci naredili. Tri četrtine Koroške je nemške, vsa mesta so nemške naselbine, nikjer ni kompaktnega slovenskega ozemlja. (Velikovško-pliberški okraj!) Slovenci se sami radi v šolah nemščine uče (ker slovenskih šol ni. Op. ured.) Kar se tiče Celovca, je 20.344 Nemcev in 438 Slovencev, od teh pa je 34 kaznjencev in 51 oseb v deželnih dobrodelnih zavodih, torej jih je le 2 odstotka. V Ljubljani je 35 odstotkov Nemcev, pa se jim veliko slabše godi kakor 2 odstotkom Slovencev v Celovcu. (Grozno!) To dokazujejo septemberski izgredi. (Bogve, če so naši liberalci že uvideli, kakšno brezvestnost so napravili z nepotrebnimi septembreskimi kra-vali, na katere se zdaj Nemci neprestano sklicujejo v nemalo našo narodno škodo? Op. ur.) Kar se tiče železniških kart, je to sistematična provokacija (od strani c. kr. uradništva. Op. ur.), z namenom ustvarjati konflikte in motiti dobro razmerja, ki vlada med Nem- ci in koroškimi Slovenci (renegati). Tisto gospodično na kolodvoru v Celovcu so imenovali slovenski listi vlačugo. Na kolodvoru v Celovcu je velik promet, zato morajo potniki listke zahtevati razumljivo. (Zakaj pa c. kr. uradniki v dvojezičnem delu dežele ne razumejo slovensko? Op. ur.) Nato opisuje Dobernig nekaj slučajev na kolodvoru po svoje, češ, Slovenci znajo nemški, pa slovensko zahtevajo le, da provoci-rajo in šikanirajo uradništvo na »nerazumljiv« način. (Slučaj, ki se je pripetil lani našemu uredniku, je bil n. pr. tak: Potnik: »Prosim karto v Pliberk.« — Gospodična: »Pliberk?« Nato vzame karto iz police in držeč jo v roki, vpraša. uradnika, ki je bil tudi v biroju: »Soli ich sie ihm geben?« Nato k potniku: »Verlangen sie auf deutsch!« — Potnik: »Prosim karto v Pliberk.« — Nato dene gospodična karto nazaj, zavpije sirovo: »Schaun's dafl sie abfali-^*en!« in zaloputne okence. Op. ur.) »Slovenec« in trializem. Nato se Dobernig bavi s »Slovencem« in z njegovimi koroškimi članki. Pravi, da »Slovenec« nečuveno liujska, da bi koroške Slovence odtujil Nemcem in da dela S. L. S. na to. da slovenski del Koroške odtrga od vojvodine Koroške ter ga priklopi Kranjski, kar bi pomenilo smrt za koroške Slovence! (Stokrat boljše bi se jim godilo pod Kranjsko.) Sploh je trializem skrajno nevaren in ima namen Nemec izolirati, jih obdati z železnimi klešČi in predvsem zapreti jim pot do Adrije, česar pa Nemci nikakor ne morejo dopustiti. Dobernig graja Nemce. Slovenci so visoko razviti. Nato bere Dobernig levite Nemcem, ker so do danes Slovence omalovaževali. Slovenci so sc kulturno in zlasti gospodarsko visoko razvili. Le želeti bi bilo, da bi tudi Nemci imeli tako kreditno organizacijo, kakor jo imajo Slovenci. Nemci učite se slovenščine! Kar pa se tiče Koroške, bodo Nemci tudi brez vlade, eventualno tudi zoper njo, varovali nemštvo dežele (To so pa že drugačne strune!) in vsak napad nanj odbili brezobzirno. Celo nemštvo v Avstriji nas mora v tem podpirati! Celovec pa odklanja odgovornost za posledice; ki bi utegnile nastati, ako se na kolodvoru nadaljujejo provokacije. Vladna nesramnost. Nato se vzdigne železniški minister dr. VVrba in pravi, da preiskava glede slučajev, Ki jih jc navedel poslanec Grafenauer, sicer še ni končana, da pa že dosedanji rezultati kažejo, da so se stvari bistveno drugače vršile. Ministrstvo bo gledalo na to, da se v prvi vrsti promet vrši neovirano (Tu je jedro odgovora: neovirano, torej nemško!) potem pa da se ozira na dejanske jezikovne potrebe. (Na Koroškem pa slovenščina ni dejanska jezikovna potreba — tako je hotel minister reči.) Če so pritožbe neresnične, bo ministrstvo seveda vmes poseglo, ker pa položaj ni tak, prosi vlada, da se nujnost predloga odkloni. Ta odgovor je eklatanten dokaz, da vlada odobruje nečuveno protizakonito postopanje železniškega uradništva na Koroškem in je poziv za Slovane, da proti tej vladi nadaljujejo boj do skrajnosti. Tako nesramnega odgovora nismo pričakovali, čeprav smo marsičesa od vlade vajeni! Potem je posegel v debato češki agrarec Zahradnik, ki je jako obširno govoril o železniških jezikovnih razmerah in se potegoval za enakopravnost Slovencev. Nato se debata prekine. Parlamentarne roti. Nemški minister krajan, poslovnik in odseki. Baron Bienerth je izjavil, da je pripravljen mesto nemškega ministra krajana zopet zasesti, da pa to vprašanje Zdaj še ni aktualno, ker se mora preje razjasniti splošni politični položaj. — Vlada namerava v kratkem sama sprožiti akcijo, da, se še pred poletnimi počitnicami sklene definitiven poslovnik za parlament. Večina strank je tudi za to. — Narodnostni odsek se je 1. t. m. konstituiral in izvolil za načelnika poslanca Pernerstorferja. — Narodnogospodarski odsek je sprejel svetovno poštno pogodbo in petrolejski zakon, kakor ga je predložil Bilinski. Nemški nacionolci zoper Stiirgkha. Zborovala je tudi nemška nacionalna zveza in razpravljala o imenovanju »slovenskega klerikalca« Schmo-ranzerja za šolskega nadzornika na učiteljišču v Mariboru. Nemški poslanci so zavoljotega tako ogorčeni na Stiirgkha, da so sklenili, cla z njim sploh ne bodo več občevali, ampak se v naučnih zadevah obračali na Bie-nertha. Stiirgkh se je enkrat celo branil dati neke akte v pregled Schrei-nerju, ker ni pustil, da bi se Scbreiner vmešaval v njegov resort, kar Nemce posebno razburja. (Ta slučaj kaže, kako ministri-krajani državno upravo korumpirajo.) \Vastian toži, kako je mariborsko učiteljišče že čisto poslovenjeno, Stiirgkh pa da se na to niti ne ozira. Stiirgkha se sploh ne more več imenovati nemškega ministra. Stiirgkh protežira posebno Slovence itd., itd. Končno se jc izvolila deputa-cija, ki se bo šla k Bienerthu zaradi Sclimoranzerja pritožit. Nemci hočejo Stiirgkha na zatožno klop postaviti! Iz te seje se izve še sledeče: Stein-< wender zahteva, da se Stiirgkha postavi na zatožno klop. Dolžijo ga posebno zaraditega, ker je izdal v svojem mini* strstvu tajno naredbo, da uradniki ne smejo Schreinerju dati nobenih informacij in mu ne smejo na nič odgovo« riti, ako nimajo dovoljenja od svojega ministra. Odkar je odstopil češki mini-ster-krajan, Stiirgkh Schreinerju ni predložil niti tistih aktov, ki bi mu jih po predpisih moral. Potem pravijo, da je Stiirgkh postal klerikalen. Sklenili so zoper njega najodločnejšo akcijo. Najzanimivejši dogodek je brez-1 dvoma nemško-nacionalna akcija zoper Stiirgkha. Pokazalo se je namreč prav očividno, kakšna nemoralna naprava je krajansko ministrstvo in kako je zlasti pod »nepristranskim« Bie-nerthovim kabinetom delovalo tako, da se mu je moral postaviti po robu Stiirgkh, ki je sam nemški nacionalec! Boli koroških Slovencev. V c 1 i k o v e c, 3. marca 1910. »Slov. Narodu« se čudno zdi, da smo Slovenci pri zadnjih občinskih volitvah v Grebinju, Vovbrali in na Rudi propadli, in piše, kakor da bi bili mi te občine izgubili. »Slov. Narod« naj le nikar ne piše o razmerah, katerih čisto nič ne pozna. Kar se tiče Gre-binja, je stvar sledeča: v tem okraju do sedaj Slovenci nismo imeli še sploh nobene organizacije, ker je nismo mogli imeti, ker ni bilo dobiti prostora. S kupljenim »Narodnim domom« pa nam je za bodočnost naša organizacija omogočena. In ravno nakup naše hiše je nasprotnike, ki so večjidel vsi poleg tega odvisni od barona Ilelldorfa, tako razkačil, da so se vrgli z vso besnostjo na občinske volitve in zmagali edino le s pooblastili, katera so izsilili od volivcev, ki so odvisni od baronovega oskrbnika, A. Mannerja, v takeni LISTEK. Iz dnevnika malega paredaeža. Ameriška humoreska. (Dalje.) »Povejte mi, gospod izprevodnik, ali vas ni nobena marala, da ste ostali samec?« Parkrat je vzdihnil in bil nekaj časa. žalosten, pa kmalu se mu je lice razvedrilo in vprašal me jc, če me bodo sestre čakale na kolodvoru. Ker sam nisem natanko vedel, mu nisem mogel dati določnega odgovora. »Rad bi jih videl,« rekel je. »Smo že tukaj, prijatelj.« Nekaj mi je stisnilo grlo in jokal bi bil, da nisem požrl solz; zagledal sem Petrovo trgovino in čuvaja z leseno nogo ter kolodvor. Izprevodnik mi je pomagal izstopiti in istinito, tu sta bili Suzi v lepem novem klobuku in plašču — strašno lepa ter Elza tudi zelo ljubka; objeli sta me ter poljubili in Elza je. rekla: »Jurček, ti malopriden, poreden, ljub in dober bratec, daj da te poljubim!« »Gospod izprevodnik, tu sta moji sestri!« sem zaklical. »Žal mi je radi vas, ker sta obe že zaročeni. Z Bogom! Ob priliki nas obiščite! Ali nimam le- pih sestric?« Pozdravil je in se smejal, pa tudi inžener ter ostali so pozdravili in zavpili: »Živijo! Zdrav Jurček!« Prav srčno smo se poslovili. Tudi Beti me je pričakovala na kolodvoru ter sc smejala in zajed no veselja pretakala solze kot polleten otrok. »Želo te je manjkalo Jurček in bilo nam je vsem dolgčas, ker ni bilo pored-neža doma.« »Res je to,« jc pridcjala Suzi. »Zaklali smo pitano tele, ker se je vrnil izgubljeni sin — že je na mizi.« Ono o teletu vseeno ni bilo res, pač pa smo jedli ocvrte piščance, ostrige, šunko, torte — sploh celo kopo dobrih reči. Zajemal sem, kakor tla bi se bil neprestano postil, kar sem odšel od doma. Vsi so zrli name ljubeznivo, samo očetu se je obraz precej podaljšal, ko sem mu predložil profesorjev račun in mama jc nenadoma obledela, ko sem pripovedoval doktorju, kako imenitno da sem padel iz vlaka. Doktor Mor je bil zelo vesel, ker sem se vrnil; sedaj je skoraj vedno pri nas, ker se pred pustom s Suzi poročita. Najbolj dobrikal se mi je pa hektor. Po večerji je rekel papa: »Od dne do dne postajaš starejši in jaz želim, Jurček, da pričneš novo Življenje. Ne napravljai več toliko nnumn > - i krat premisli, prodno enkrat narediš r—« vrata so sc hotela zajn ' in priščipniti hektorju rep in papa je za-vpil: »Drži jih, Jurček!«, toda, čakal sem, ker sem moral dvakrat premisliti in — rep je ostal med vrati. Doktor mi jo obljubil, da me bo učil medicine, ko postanem nekoliko večji. V njegovem površniku, ki jc visel v predsobi, som našel škatlico z zdravili, in ker sem se hotel takoj lotiti zdravilstva, vzel sem trohico belega praška in ga vsul veverici v gobček. Danes popoldne sva jo z Janezkom za-grebla na vrtu, ker jc poginila. Kako prijazna je vendar moja sobica! Krasne sanje sem imel zadnjo noč. Beti se je precej zredila, drugače je pa zelo ljubka deklica. Srce imam polno. Sklenil sem, da hočem biti priden, dokler diham in živim in sedaj, lahko noč, ljubi dnevnik; veseli se, tvoj gospodar se je poboljšal! N. B. Z Janezkom sva porabila za veverično krsto Suzino šivalno škatlico, katero ji jo doktor podaril za Božič. Morda ji ne bo to čisto po volji, vendarle je pa uboga živalica morala imeti krsto, in po pravici rečeno — krsta je bila krasna. 17. Poglavje o mački. Doktor Mor in Suzi sta zaroko razdrla. 7,a Suzi je to velika nesreča, posebno ker ima že vso balo izgotovljeno. Bojim se, da bo prišla žc iz mode, prod- no dobi drugega, doktorju jednakega, kajti mode se menjavajo zelo hitro in tako izvrstnih ljudij, kot jc doktor, je jako malo. Ženitovanjska. potica se pa že ne bo pokvarila, dokler z Janezkom veva, kje je spravljena. Krasna potica je in zelo pripravna za dečka, ako se gre drsat, ali če ga do večerje ni domov. Pretečeni teden je bilo neko naznanilo v časopisu. Suzi je radi tega jokala, da jc imela oči rdeče kot bi si jih bila posula s papriko. Naznanilo se je glasilo: »Veliko razburjenje vlada v boljši družbi radi vesti, da se je neka zaroka v najvišjih krogih razdrla. Kakor se nam naznanja, so poročna oznanila že tiskana in deloma celo porazdeljena, a ženin in nevesta niti ne pogledata drug drugega. Znano ni, kaj da je vzrok te nepričakovane spremembe, le toliko je gotovo, da gospod ni kriv razdora.« Zelo se mi smiliš, uboga Suzi! Kako vesel sem, da niti ne slutiš, da je lasten bratec ta dopis priobčil! Iludo jo, če človeka dan za dnevom peče vest. Oh! samo jaz sem kriv, da se je zaroka razdrla. Vse bi bilo dobro in mirno, če bi le Suzi ne imela preveč porednega brata. Vendar pa mislim, da je ta presneti Edizn — ali kako se že imenuje — več kriv, kakor jaz. Zakaj je pa izna?el elektriko? Dan za dnevom se je sukal številu, da so morali poklicati baronove uslužbence in nemškutarske volivce celo iz tujih občin po dve uri daleč in tako dosegli začasno zmago. Baronovi uslužbenci so pri vsakem količkaj odvisnem volivcu z žuganjem izsilili pooblastilo. Tudi na naši strani je bila udeležba večja, kakor drugekrati. A kljub temu je ostalo naših volivcev do 170 doma. Te bo v bodoče dvignila naša organizacija. Podobno kakor v Grebinju, je tudi na Rudi. Tudi tam je zelo veliko volivcev odvisnih od barona Ilelldorfa, in vsi ti so se morali ukloniti Mannerjevi komandi. A vendar bi tukaj bili zmagali Slovenci, če bi bili prišli Gorenj-čani. Ti so štrajkali, ker nimajo lastnega duhovnika, za katerega se potegujejo že tako dolgo. S sooskrbovanjem iz Rude so namreč silno nezadovoljni, dasi se jim vstreže, kar le mogoče. Pri takem pomanjkanju duhovnikov se pač ni mogoče toliko ozirati na tako majhne župnije. In kako jo bilo v Vov-brah? Ravnotako kakor v Grebinju in na Rudi. Tudi tukaj ima baron Ilell-dorf svoja posestva in svoje uslužbence, ki so zagrizeni Nemci ali nemšku-tarji. In zopet je neodvisnost kriva slovenskega neuspeha. Poleg tega so pa ,Vovbre že od nekdaj znane po svojih surovih nemškutarjih. Zraven tega je bilo na dan volitve tako slabo vremo in slaba pota, da daljni našinci niso mogli priti. Kakor v Grebinju, tako so tudi na Rudi in v Vovbrah igrala pooblastila glavno vlogo. Pač čas, da se ta zastareli zistem enkrat odpravi. Sicer pa moramo reči, da Slovenci nismo ničesar izgubili, ker to občine še niso bile nikdar naše; in če se nam še sedaj ni posrečilo, naskočiti jih z večjim uspehom, pa bo to mogoče prihodnjič, ko se naša mlada organizacija popolnoma razvije in razširi. Zmagali pa smo sijajno v občinah, kjer nima baron ničesar govoriti, na Djekšah in v Šent Petru. V Celovcu slovenščina ni »landesiiblich«. Na svoječasno pritožbo na železniško ministrstvo glede označenja postaje Celovec, je dobila danes »Gospodarska zveza« v Ljubljani tozadevni odgovor od c. kr. ravnateljstva državnih železnic v Beljaku, v katerem ta poroča, da je označenje postaje Celovec po reglementarnih predpisih dopust-ljivo edino lo v nemškem jeziku, ker tarifi ne vsebujejo drugega imena, kakor samo »Klagenfurt«. Drugi razlog je pa ta, ker v Celovcu slovenščina ni »landesiiblich«!! Glede tarifov upamo, da se bode dalo vendarle toliko doseči, da bodo vsebovali od sedaj naprej razun »Klagenfurt« tudi slovensko ime »Celovec«, ker smo prepričani, da nam nemško-nacionalni uredniki tarifov v ministrstvu v bodoče ne bodo kratili naših pravic. Kar se pa naravnost smešne trditve ravnateljstva tiče, tla slovenščina v Celovcu (ravnateljstvo smatra Celovec menda za nemško deželo!) ni landesiiblich«, bi radi vedeli, kako pride žolezn. uprava do tega sklepa, ker to ni nikjer zapisano in je slovenščina na Koroškem »landesiiblich«. Da pa direkcija samovoljno določa o tem, je nepravilno in tej predrznosti je na vsak način treba storiti konec. Da označimo še zagrizenost železniške direkcije v Beljaku, naj bode po- pogovor samo o gospodu Ediznu, koliko da si bo zaslužil in kaj je pravzaprav elektrika. Doktor je pravil doma, da ima tudi baterijo v stranski sobi pri svoji lekarni, kar mi je bilo pa že znano, ker mi je že enkrat dal električen držaj v roko in takoj me je nekaj čudno pretreslo. Povedal sem o tem Janezku in zjutraj sva čakala, da se je odpeljal s kolesom, potem sva pa zlezla skozi okno v stransko sobo. Vlil sem iz steklenice neko tekočino v baterijo — kakor je storil tudi doktor pri meni — in podal nato držaje Janezku. Poskočil je kvišku, potem pa padel na tla in obležal. Kričal sem nanj, da naj držaje izpusti, a ni se zganil, temveč ležal iztegnjen kot mrlič. Sam sem nato odstranil držaje ter ga klical, da naj se vzdigne, a ni me hotel slišati in ubogati. Ker ga imam zelo rad, sem se bal zanj in poklical sem nekaj mož na pomoč, ki so pa morali istotako prilezti skozi okno. Močili so ga z vodo, mene pa grdo gledali, ker so mislili, da sem ga jaz umoril; zmerjali so me z zlobnim dečkom, in ko so ga prinesli domov, me Janoz-kova mati niti poslušati ni hotela. Vesela naj bo, da se je po dolgem, dolgem času vendar zavedel. Doktor mi je tudi nategnil ušesa in mi nekaj krepkih povedal. Rekel je, da mu bom pokvaril vso prakso, kajti ljudje se že sedaj baje vedano, da je ta slovensko registrirano besedilo »Gospodarske zveze« samovoljno seveda napačno prestavila v nemščino (landwirtschaftliche Genos-sensehaft fiir Ein- und Verkauf), kar je seveda popolnoma nedopustljivo in direkcija naj si zapomni, da bodo slič-no naslovljeni dopisi v bodoče romali nazaj. Vinski davek. Dunaj, 1. sušca. Danes je finančni minister predložil nov načrt vinskega davka. Sedaj iznaša splošni davek 5 K 94 h od hektolitra vina in 1 K 48 h od hektolitra sadjevca. V nekaterih krajih je ta davek mnogo nižji. Po vladnem načrtu naj bi se vinski davek znižal na 4 K od hektolitra vina, od nosno na 3 K 60 h od vinskega mošta in na 1 K od sadjevca. Ta davek bi se pobiral v vseh kronovinab, izvzemši Dalmacijo in zaprta mesta. Določba prvega paragrafa bi bila torej ugodna za vinogradnike. Toda naslednje določbe so naravnost nesprejemljive. Vladni načrt namreč določa, da bodo morali vinski davek plačevati: 1. Vsakdo in od vsega yina, ki ga ali kupi ali doma pridela. Davka prosto je le tisto vino, ki prihaja v prosta skladišča in iz kleti v drugo klet istega vinogradnika v isti ali sosedni občini. Kdor je to pogruntal, ta je morda pil mnogo vina, gotovo pa mu ni znana splošna vinska kriza. 2. Dalje bodo morali plačevati davek vsi mali vinogradniki, ki na drobno prodajajo vino, torej v posodah do 50 litrov. 3. Plačevali bodo davek vinogradniki, ki točijo svoje vino »pod vejo« (bušenšank). Ako bi vladni načrt postal zakon, bodo se vinske zaloge na ta način ob-dačile s 1. septembrom 1910. Vinskega davka bi po vladnem načrtu ne plačevali: 1. Vinogradniki od svojega vina, ki ga porabijo doma za družino. Torej hoče vlada pozneje določiti, koliko vina dovoli vinogradniku davka prostega. Ta določba je zopet skrajno kruta. Finančni stražniki bi povsod v klet vtikali svoje nosove ter vinogradnikom in njihovim družinam merili želodce. 2. Davka prosto bi bilo vino v zaprtih mestih, koder že sedaj vlada pobira vinski davek. 3. Davka prosto bi bilo vino za kis, žganje in pokušnje, ter vino, kolikor ga kdo potrebuje na potovanju. Vlada računa, da bi se vinski davek zvišal za 6 milijonov, torej podvojil. Vino v steklenicah. Posebe bi bilo obdačeno vino v steklenicah. Od steklenice raznega kipe-čega vina v vrednosti 5 K bi iznašal davek 50 h, od 5 do 10 K cene davka 1 K, od 10 do 20 K davka 2 K, od dražjega vina pa 5 K. Kot cele steklenice veljajo one, ki drže nad 425 kubičnih centimetrov. Steklenice z mirnim vinom bi bile obdačeno v vrednosti do 1 K s 4 h itd. Merilo za nameravani davek je torej cena vina. Od kipečega vina v steklenicah bi dobila država okroglo 1,100.000K davka, in sicer od domačega okroglo 500.000 kron, od tujega do 600.000 kron. Poslanci iz vinorejskih krajev bodo vse stoi'ili, da onemogočijo vladni na- hranijo jemati njegova zdravila, ker se boje, da sem imel jaz svoje prste vmes. Pravil mi je tudi, kako prijeten mali deček sem, če se le spodobno obnašam. Ukazal je, da se ne smem ničesar več v lekarni pritakniti. Obljubil sem mu, da nikoli več lcaj napačnega ne napravim. Svojo besedo sem hotel tudi resnično držati, toda ko sem prišel prihodnjič k njemu, sem zapazil malo miško, ki je neprestano skakljala okrog male luknjice v tleh. Ker sem mu napravil že toliko škode, hotel sem mu sedaj storiti uslugo, in ko je šel proti večeru k nam na. čaj, spustil sem mačko v lekarno, da miš vjame in pojč. Po večerji je obiskal še Suzi in precej dolgo ga ni bilo nazaj. Ko se je vrnil in prišel do lekarne — v prvi sobi na levo ima namreč svojo spalnico — ga je zmotila v sladkih mislih najstrašnejša mačja, godba. Zdelo se mu je, da tisoč mačk skupaj mijavka. Odprl je torej hitro vrata in prižgal luč. Uboga mucka! Miš ji je namreč ušla na polico, a mačka je skočila za n jo in prekucnila veliko število steklenic in posodic z zdravili na tla. Kdo bi bil to pričakoval! Steklenice so so. razbile in grda. zdravila so tekla po lepi novi preprogi. Najslabše se jo pa godilo mački sami. Prebrnila jo steklenico, v kateri je bil vitrijol in po nesreči potem črt. Saj je znano, koliko sitnosti imajo s finančno stražo posestniki, ki iz domačih pridelkov kuhajo žganje. In sedaj naj bi bili še vinogradniki oblago-darjeni z vladnimi čuvaji. Ako so pivo-varnarji preprečili zyišanje davka od piva, imajo mnogo več razlogov mali in srednji vinogradniki. Interpelacije In predlogi poslanca Gostlntarja. Poslanec Gostinčar je vložil v današnji seji sledeče interpelacije in predloge: 1. Interpelacijo na domobranskega ministra zaradi odredbe vojne uprave, da morajo črevljarji, oziroma črevljar-ske zadruge, ki dobe svoja naročila za vojaštvo, naročati usnje le pri gotovih velikih tvrdkah. S tem se škoduje domačim strojarjem, ker črevljarji potem tudi za privatna dela naročajo usnje iz tovarn. 2. Intereplacijo za odpravo »grabelj« v Idriji na poljedelsko ministrstvo in na ministrstvo javnih del. 3. Interpelacijo na poljedelsko ministrstvo zaradi uravnave vodovja v Planini in cirkniškega jezera. 4. Interpelacijo na trgovskega ministra za ureditev razmer c. kr. poštarjev in poštnih selov. 5. Predlog za popravo in razširjenje državne ceste Logatec-Idrija. 6. Predlog za starostno preskrbni-no onim delavcem in delavkam c. kr. tobačnih tovarn, ki so šli iz dela, pred-no je starostna, zavarovalnina nastala. 7. Predlog za zvišanje starostne preskrbe onim tobačnim delavcem in delavkam, ki so isto vživali pred prvim januarjem leta 1910. 8. Interpelacija zaradi izsekavanja lesa v cirkniški občini in kaznovanja nekaterih posestnikov zaradi tega. Znanost in umetnost. * Slovenska stenografija. Priredil Franc Novak, c. kr. gimnazijski profesor v Ljubljani. Prvi del. Kores-pondenčno pismo. Drugi natis. Cona 3 K. Založila »Katoliška Bukvar-na« v Ljubljani. — Iz naslova te knjige bi kmalu kdo sklepal, da je to popravljen ponatis stare izdaje, če pa odpremo knjigo, zapazimo takoj, da je popolnoma samostojno novo delo, sestavljeno na podlagi mnogoletne dobro uvaževane teoretične in praktične skušnje, po kateri je pisatelj občeznan kot strokovnjak na tem polju. Knjiga je temeljita, pa vendar kratka in jedrnata in bo služila tako dobro samouku kakor šolskemu pouku. Kdor se bo knjige posluževal, bo hvaležen gosp. profesorju za praktično sestavljeno delo, ki je za Slovence velike kulturne važnosti in še pozni potomci bodo vedeli ceniti velike zasluge gospoda avtorja za probujo slovenske stenografije. Omeniti nam je dalje, da. je to prva stenografija, ki je tudi v t e h-ničnem oziru pristno domače delo; težavno avtografično delo namreč, ki zahteva posebno točnost, akuratnost in sigurno roko, kfjr je dovršil gosp. pisatelj sam, liiografirala je stenogram tiskarna J. Blasnikovih nasl., tiskarni-ško delo pa je oskrbela Katoliška tiskarna, v Ljubljani. Lepa zunanjost priča o važnem napredku domače umetnosti. * Društvo »Pravnik« v LJubljani je v XV. zvezku izdalo sedmo knjižico svoje »Poljudne pravne knjižnice«. Kakor njene prednice, tako tudi ta knjiga prinaša predpise, ki so važni vsakomur, namreč: I. Županstvom izročena sodna opravila v zapuščinskih in varstvenih stvareh. II. Javne dražbe zemljišč in premičnin, ki se vrše kaj pogosto pri nas. III. Odstotek za uboge pri javnih dražbah. — Poučna knjižica stane samo 40 h in se dobiva po knjigarnah. Isto društvo izda že meseca marca 1.1. obširno knjigo »o nespornem sodstvu«, v kateri so vsi predpisi o no-tarstvu, o zapuščinskih in varstvenih stvareh, o denarju in drugih stvareh, ki se hranijo pri sodiščih ter sploh o vsem, kar je s tem v zvezi. Knjiga bo imela čez 600 strani ter bo veljala v platno vezana 7 K, predplačniki pa jo dobe za 5 K 26 h, če ta znesek pošljejo do 15. marca t. 1. naravnost društvu »Pravnik« v Ljubljano. Izpred sodila. Izpred tukajšnjega porotnega sodišča. — Vlomilca v moravško cerkev. Včeraj so porotniki obtoženega Spin-dlerja oprostili, krivdo Jožefa Rohnela so pa potrdili in sodišče je obsodilo Rohneta na devet let težke s postom in trdim ležiščem poostrene ječe. Rohne, ta prebrisani tat iz navade, tako kazni radi ukradenih 10 kron ni pričakoval, zato je presenečen vzkliknil: »To ni pravična kazen. Radi 10 kron zaprt devet let.« Ker je pa že tako, da si tudi tatovi iz navade hvala Bogu ne režejo sami pravico, bo to kazen ta nepoboljšljivi tat že moral prestati, ljudje bodo pa hvaležni sodišču, da jih je za nekaj časa rešilo tega rokovnjača. — Spindler je bil takoj izpuščen. Ko je paznik Rahneta uklenil, je zopet re^ kel: »Pa za teh par krone mi daste devet let? To bi bilo kvečjemu, ako bi bil pol Avstrije pokradel.« Ko ga je porotnik Franjo 2an vprašal, koliko denarja je pravzaprav iz pušic pobral, ker zdaj je že tako vseeno, mu je Rahno odgovoril, da to nobenemu nič mar ni, ker ima že tako svojo kazen. Kakor rečeno, človeška družba ima sedaj dokaj let mir pred tem nevarnim tatom, Spindler bo pa zopet lahko kebre jedel, ki mu, kakor on trdi, zelo ugajajo. Dva mojstra v tatvini. Uprava južne železnice je prišla na sled raznim tatvinam, ki so se vršile v skladišču tukajšnjega južnega kolodvora, ne da bi se vedelo za storilce. Prišlo se je pa na; sled tatvinam, ker se blago strankam, na katere je bilo naslovljeno, ni moglo dostaviti, ker je zginilo, ne da bi se vedelo kam. Ovadila se je zadeva tukajšnjemu policijskemu uradu, ki se je trudil, storilce zaslediti, kar se mu je tudi posrečilo. Zvedelo se je namreč, da je čevljarski mojster Jož. Vidmar na Slapu v posesti večje množine usnja, katerega po njegovih imovinskih razmerah ni mogel sam kupiti. Poizvedbe so tudi dognale, da je Vidmar usnje in druge pri tvrdki Lang ukradene reči od dveh Langovih uslužbencev dobival in tako se je prišlo pravim storilcem na sled v osebi Jakoba P o g 1 a j a, 38 let starega, oženjenega in Jan ez a F 1 a n d e r, 19 let starega, od Devico Marije v Polju, oba hlapca pri tvrdki Lang v Ljubljani. Poglaj je bil okolu 11 let z malimi presledki, Flander pa od meseca maja m. 1. tu vposlen. Glav- stopila v tekočino; kdo so bo zato čudil, da je mijavkala na. vse pretege in doktorju, ko je prižgal luč, prašnila naravnost v obraz. K sreči je pravočasno dvignil roko, ker gotovo hi mu bila sicer izpraskala oči; tako se je pa rešil in le na čelu.in nosu je odnesel sledove njenih krempljev. Ko se je je slednjič otresel, skočila je skozi duri in od takrat je nihče več ni videl. Strašni vitrijol je popolnoma razjedel preprogo, kar pa ni najhujše, kajti prodno je steklenica priletela na tla, je še padla na divan in vitrijol se je razlil po novi obleki, katero je doktorju prav tisti dan prinesel krojač in v kateri je hotel iti k poroki. Nesreča je bila torej splošna. Ne bilo bi pa prišlo še do razdora, ker tega je zakrivila Suzi sama. Prihodnji dan-je namreč prišel doktor k nam, da bi pojasnil nesrečo, ki ga je zadela, a Suzi se ni mogla vzdržati smeha, ko je zagledala njegov z obliži pokriti obraz in so je jela na vse pre-togo smejati, posebno ko je zapazila, da je njegov nos še enkra debelejši kot navadno. Nekaj časa jo je kislega obraza poslušal, ko pa le ni bilo konca, je jezno izpregovoril: »Mogoče, da se vam zdi vse to šaljivo, gospica Haker, a zame jo smrt. Sit sem že vašega malega bralca in — ne zamerite, tudi vas, ako mi tako izkazujete hvaležnost za vse, kar sem že pretrpel. Ne mislim se ženiti v rodbini, ki ima v svoji sredi navi-hanca, kot je Jurček. Gospica Ilaker, torej z Bogom — za. vedno!« Trdo je za-drlešnil vrata za seboj in odšel moško kot bi bil kol požrl. Seveda se je nato Suzi hitro prenehala smejati, a vse zastonj; minilo je od takrat že štirinajst dni, pa ni še prestopil našega praga. Vsa hiša se sedaj radi mačke srdi nad menoj in nihče ne pomisli, da sem jo iz najboljšega namena zaprl v lekarno. Kdo bi si pa tudi mogel misliti, da bo morala Suzi ostati stara devica, samo zato, ker sem spustil mačko v delavnico njenega ženina, da si tam vjame miško? To je samo moja vsakdanja smola. Nesrečen fantiček sem. Suzi ne je skoraj nič, manj kot navaden vrabec, in Elza me klofi vselej, kadar me le doseže. Mislim, d p, se ne bo doktor preje povrnil, če dobim par klofut več ali manj. Suzi pravi, da bi mu lahko oprostila vso drugo, ko bi le onega dopisa ne bil poslal v časopis. Ali ga je morda on poslal? Tresem se in molim, da bi nikdar no izvedela pravega povzročitelja onih vrstic. Precej takih som že uganil in izšlo se mi je srečno; da bi jo le tudi sedaj dobro izpeljal. (Daljo prihodnjič.) no njih "delo Je fiilo prevažanje in orl-važanje pohištva iz južnega kolodvora v mesto. Ker sta imela dovolj prilike, priti v skladišče, sta to zlorabljala v svoje tatinske namene. Izvrševala sta tatvine na ta način, da kadar sta se čutila neopažena, nametala blago, katerega sta izmaknila na voz in ga odpeljala. Dognalo se je, da sta vzela koncem meseca julija balo usnja, naslovljeno na A. Kregarja v vrednosti 386 K 93 vin., začetkom novembra balo usnja, naslovljeno na Mat. Grabnerja, vredno 154 Iv 12 v., balo usnja, naslovljeno na Jožefa Seuniga, vredno 259 K 20 v. Začetkom novembra 1909 sta vzela na tvrdko Škaberne naslovljeni dve bali blaga, vredni 78 K 11 v. Skupno sta železnici napravila za 878 K 36 v. škode. Vrh temu je pa še Polaj svojemu gospodarju Langu ukradel raznega blaga v skupni vrednosti 453 K 64 v. Ivan Flander pa ravno tam za 223 K tacega blaga. Vse te ukradene reči sta razpečala ali pa svojim sorodnikom podarila. Pred kakimi petimi leti je bival v Ljubljani neki France Kosec, ki je bil osumljen za zelo nevarnega tatu, a se je izselil v Ameriko. Ta je, predno je odpotoval, izročil Poglaju 7 ali 8 ovčjih kož, takozvano šagrin-usnje, ki ga je ta prodal svojemu bratu Andreju Poglaju v Borovnici, akoravno je vedel, da je to ukradeno blago. Zaslišanih je bilo osem prič, katere so vse krivdo obdolžencev potrdile, pa tudi Poglaj in Flander sta tatvino priznala. Poglaj se je med obravnavo jokal. Sodišče je na krivorek porotnikov obsodilo Poglaja na tri leta težke ječe in Flandra istotako na tri leta težke ječe. Solila Borštnik proti Govekarin. Danes se je pričela pred civilnim sodiščem okrajnega sodišča civilna razprava proti ravnatelju, zdaj ne vemo ali »Dramatičnega društva« ali pa magistratnega sekvestra. Sodi sodnik Zottmann, Borštnik Zvonarjevo zastopa dr. Peternel (pisarna dr. Valen-tschagg), direktorja neznanega manda-,ta, Govekarja, dr. Tavčar. Zofija Borštnikova, toži Govekarja za plačo mesečnih 250 kron per januar in februar proti 5% obrestim. Tožba navaja, da je Borštnik Zvonarjeva igrala tako v Belgradu kakor tudi v Sofiji kot prva dramatična moč. Govekar ji je dajal manjvredne vloge, poizkušal jo zapostavljati. Odklonila je manjvredne vloge, ker bi bila po njih deklasirana. Govekar ji je pisal nato, da jo odslovi, ustavi nadaljnjo plačo s pripombo, da je glede na angažma pripravljen na nadaljnja pogajanja. Dr. Tavčar ugovarja, češ, da Govekar ni pravi toženec, ker pravi toženec bi bilo »Dramatično društvo«, ki vzdržuje in vodi slovensko gledališče. Govekarju je poveril mestni magistrat kot sekvester »Dramatičnega društva« ravnateljstvo. Govekar bi prišel v 14 dneh na beraško palico, če bi bil za vse odgovoren. »In-tendant sem le jaz v svojo žalost«. Jaz nobenega igralca ne poslušam. Verjamem in se zanesem le na ravnatelja. Tavčar naziva gospo Borštnikovo dosledno Zvonarjevo. Pove, da se jo pregrešila proti disciplinarnemu redu. Očita ji, da se ni učila vlog in da je bila uporna nasproti odredbam vodstva, prepirala da se je z drugim igralnim osobjem in spletkarila in nastopala re-nitentno. Nučiča, Verovška, Boguslava, Danila, Moleka, Kandlerjevo in Iliči-čevo predlaga za priče. Ljubljanski podžupan je bil kot zagovornik zelo razburjen. Mal smeh avditorja ga tako razburi, da grozi, »da bo pustil vse vun spravit.« Časnikarsko od časnikarja! Opetovano sta motila Tavčar in po Cankarju svoj čas »prešibani« Govekar proslulo slovensko umetnico, ko je v kratkem govoru konštatirala, da so ji bile izročene manjvredne vloge, ko je prej igrala vedno vloge prve vrste. Direktor Govekar ji je sam pisal pismo, v katerem izjavlja, da je Borštnikova prva slovenska igralka. Občevala ni nikdar z igralci. Govekar je hujskal igralce proti njej. Mirna svoja izvajanja je končala z vzklikom: »Meni se jo krivica godila!« Dr. Tavčar je bil v vidni zadregi in je izven zastopniške vloge romantično vzdihnil: »Saj je beraško naše gledališče, saj jo težavno. Priznam«, in nekoliko kasneje: »Brez čeških vlog ne moremo igrati.« Tavčar se je sklicaval na disciplinarni red, češ, da je bila po tem Borštnik Zvonarjeva odslovljenja, a intendant slovenskega gledališča da je tako komoden, da niti ni skrbel za to, da bi bil Borštnikovi vročen disciplinarni red. Za stopnik Borštnik Zvonarjevo dr. Peternel je izvajal, da. »Dramatično društvo« več ne obstoji strogo po postavi, ker nima nobenega člana več. Pogodba do loča, da je edino z ravnateljem Govekar jem sklenjena pogodba. Pokazalo se je pri ražpravl, tla so Govekar podpisuje za intendanta in direktorja, dasi je tisti intendant, ki načelno ne posluša pritožb igralcev in vso veruje Govekarju, dr. Tavčar sam. Izvajanja dr. Peternelova dr. Tavčarju niso všeč. Prične ugovarjati, Češ, da za javnost govori. Res, časnikarsko, gospod višji nadzornik »Slovenskega Naroda«, ki bi moral kot bivši (?) glavni »Narodov« urednik ščititi časopisje, ne so pa indi-rektno mogočnjaško magnatsko vedno in vedno zaganjati van j in hruliti: »Za javnost govori!« Tudi Govekar je hrulil zagovornika in gospo Borštnik Zvonarjevo, tako, da je bil prisiljen sodnik najostrejše nastopiti. Tavčar je bil hud in je končno povedal, da »Dramatično društvo« še obstaja. Razprava se bo nadaljevala 18. t. m., ob pol 4. popoldne. Mučen je bil vtis, ki smo ga dobili pri današnji uvodni razpravi. V umetnico, ki si je pridobila s svojo pridnostjo, vztrajnostjo in nadarjenostjo priznanje vse jugoslovanske javnosti, sta se »slovenska pisatelja« zaletavala na način, kakoršnega moramo najodločnejše obsojati. Tako se ne bori za »resnico« in za »slovensko umetnost«! Dnevne novice. + Liberalne laži. — Zopet nesramen napad na našega knezoškofa. »Slovenski Narod« zbira v svoje predale zadnji čas zopet same izmišljotine in osebne napade, ki so menda po pojmih nekaterih »Narodovih« gospodov »dostojni ton« liberalnega dnevnika. Posebno psuje zadnji čas ljubljanskega knezoškofa, ko bi vendar moral vedeti, da so vse dosedanje pšice od čistega značaja našega knezoškofa odletele nazaj v liberalni tabor. Tudi sedaj, v za gotove liberalno kroge jako neumestnem času še vedno pogreva »Slo\r. Narod«, da je knezoškof spravil v svojo bisago hranilno knjižico neke umobol-ne Marije Rozman, škofu dan na dan očita goljufijo in včeraj kriči, da je to »klerikalna lopovščina«. Mi smo mislili, da je kdo »Narod« namenoma potegnil in zato tudi nismo doslej nič reagirali, ker smo mislili, da bo »Narod« sam preklical, sedaj pa vidimo, da to laž namenoma širi. Ker naš molk »Slovenski Narod« napačno razlaga, moramo vendar to nesramnost zadostno označiti. Niti ena beseda v tozadevnih »Narodovih« napadih ni resnična, vse je zlagano: polica, knjižica itd., kratko-malo vse je zlagano, tako kot ponavadi vsi osebni napadi v »Slovenskem Narodu«. Ko to izjavljamo pa vprašujemo: Kaj pa je z gospodom nadzornikom »Slovenskega Naroda«, dr. Tavčarjem, ki jo v Ljubljani. PozivJjemo dr. Tavčarja, da te iniamne laži takoj slovesno v »Narodu« prekliče, v nasprotnem slučaju prosimo naše poslance, da pri prvi priliki v deželnem zboru izvajajo proti dr. Tavčarju take posledice, kakršne naj proti vsakemu, ki, ako tudi le pasivno podpira iake laži! Gosp. dr. Tavčar naj se ozre nekoliko raje okolu v svoji stranki, pa bo morda videl, kje se na testamente ros dobro razumejo. Za danes naj zadošča konstatiranje te »Narodove« laži, drugo pride, če treba tudi o Mazzeletu. Prepričani smo, da to g. Mazzeletu ne bo posebno ljubo, vsaj sam ve, da. je bil disciplinarnim potom iz službe odstavljen, da so io proti temu pritožil in da je bila ta pritožba zavrnjena. Zato naj »Narodu« za sedaj zadošča naša izjava, da Mazzeleta liberalcem popolnoma privoščimo. »Slovenski Narod« naj tudi enkrat za vselej sprejme na znanje, da. se nam zdi škoda prostora, sproti popravljati vso njegove laži, ker imamo prostor v »Slovencu« za kaj boljšega, kot pa za nizkosti »Slovenskega Naroda«. Da smo danes najnovejši napad na knezoškofa, katerega sedaj vlačijo po vseh številkah »Naroda«, tako pri-bili, je vzrok to, da bo to podlo laž moral obsojati tudi vsak, ki jo bral »Narod«, ako ima količkaj poštenja v sebi in ker jo »Narod« s to novo lažjo, s katero jo knezoškofa proglašal za goljufa, dal nam le novo orožje proti stranki, ki trpi, da, se v njenem glavnem glasilu širijo take laži o možu, ki bi tudi življenje žrtvoval svojemu narodu! Liberalni stranki bi resno svetovali, naj preišče, ako nima v svoji stranki bolnika, kateremu se vsak čas kaj zblodi o kakih novih »bukvicah«. + Kaka so se izdali. V včerajšnjem nekrologu za. Karoloni Kotnikom je zapisal »Narod« na uvodnem mestu, da jo bil rajnik vzgojen v duhu načel Ciril-Metodove družbe in da je zato bi) vseskozi napreden, to je, da jo videl edino srečo Slovencev v principih liberalizma. »Narodun so torej načela, ciril-metodijska popolnoma identična z liberalnimi. In spričo toga si upajo ciril-metodijski agitatorji trditi, da so nepristranski in se družbi izključno Io za narod! Pravkar Turlf zopet Izvemo, da so v podružnicah na. Dolenjskem na sestankih razmišljuje in sklepa pod vodstvom liberalnih učiteljev in krčmarjev o prenovitvi liberalne stranko in organizaciji liberalcev, da se vrše celo natihem predavanja, svobodomiselne vsebine in da potovalni učitelji mnogokrat prepletajo vse svoje govore z napadi na S. L. S. ter tako delajo tudi zasebno. Hujskanje zoper du-' liovščino in našo stranko ima svoje središče v cirilmetodarskih podružnicah. Iz tega sledi samoposebi, kakšno stališče morajo naši somišljeniki zoper to zavzeti. + V Železnikih so izvolili za častne občane dr. šusteršiča, di\ Kreka, Demšarja in prof. Jarca. Pritožbo proti tej izvolitvi je deželni odbor zavrnil. I- Kmečka zveza za Belokrajino ima dne 6. t. m., ob pol 3. uri popoldne pri županu Skubic-u v Črnomlju občni zbor. Po občnem zboru javen shod v istih prostorih. — Koncert v Kranju bo prihodnjo nedeljo priredilo društvo »Kranj«. Spored zanimivega koncerta priobčimo jutri. — Visoki gostje na jugu. Iz Pulja nam poročajo: Prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand se je podal v ponedeljek na jahti »Lacroma« v Poreč. — Saksonski kralj Friderik Avgust bo na povratku z otoka Krf obiskal našo vojno luko in otok Brioni. Kralj bo stanoval v hotelu Riviera. — Kakor se čuje, so bo podal nemški cesar Viljem tudi letos na otok Krf in pride koncem marca, ko se bo vračal s Krfa, v Pulj in na otok Brioni, kjer bo obiskal našega prestolonaslednika. — Sezona šolskih Izletov se bliža. Že sedaj se posvetujejo nekateri razredi, kam bi bilo najbolj primerno iti, kje bi bilo lepo in ceno. Največ razredov so navadno odloči za lepo Gorenjsko, kjer jo vse polno naravnih krasot; Gorenjska marsikoga tako premoti, da se niti ne spomni drugih delov dežele, ki nam nudijo v tem pogledu tudi mnogo zanimivega in lepega. In to je naša Notranjska. Ta del naše dežele je kljub svoje svetovno slavo še jako malo znan. Tu leži ob vznožju orjaškega Javornika Cerkniško jezero, o katerem se sicer mnogo čita in sliši, ki je pa še popolnoma, nepoznano. Potrebno je torej, dati učencem priliko, da si to kraje ogledajo, in da, njih posebne lastnosti spoznajo, posebno ker krožijo o presihaiočih jezerih navadno neresnične vesti. Tudi po šolskih knjigah najdemo berila podobno vsebine. Mnogo pa nam mora biti ležečo na tem, da svojo domače naravne čudeže ne poznamo samo iz knjig, temveč tudi iz narave. Zato naj bi učiteljstvo srednjih in ljudskih šol pri izbiranju med posameznimi pokrajinami tudi te krajo jemalo nekoliko v poštev. — V neposredni bližini jezera so Škocjanske jame in več naravnih mostov, ki napravijo na obiskovalca naravnost impo-zanten vtis; kdor enkrat vidi te silovite prepade in velikanske oboke mostov, se jim no more dosti načuditi, pa tudi ljudem, ki se zanje tako malo zanimajo. — Glede porabe časa je partija k Škocijanskim jamam in Cerkniškemu jezeru ena najbolj praktičnih. Ako se odpeljemo zjutraj ob 5. uri s poštnim vlakom iz Ljubljane, dospemo ob 7. uri na postajo Rakek, od tu rabimo do Škocijanskih jam približno eno uro; ako so zamudimo v jamah poldrugo uro, pridemo po enourni hoji ob 11. uri v Cerknico. V Cerknici jo hotel, koder se izletniki lahko izvrstno pokrepčajo, po obedu pa k pol ure oddaljenemu jezeru, ki je ravno letos vsled jako mokre zime jako narastlo in se skoro gotovo do velikih počitnic ne bode posušilo. Ne da bi so količkaj prenaglili, smo že lahko ob 7. uri zvečer v Ljubljani. Iz finančnih ozirov je ta izlet eden najcenejših, kajti vsi stroški ne presegajo pri znižani vozni ceni 5 K. Imenovani kraji v resnici zaslužijo, da. se jih bolj vpošteva, kakor doslej, ker niso samo kratkočasili, ampak tudi poučni in imajo tudi v geološkem oziru svoj pomen. — Vodna preskrba. Delo za deset kapnic v občini Velika vas, okraj Kamnik. prevzame Ivan Seršen, zidarski mojster v Radomljah, vodnjak v vasi Gozd Andrej Frantar iz Pcženka pri Cerkljah. — Mesti živinorejskega In sadjarskega nadzornika se razpisujeta pri kranjskem deželnem odboru. — Mesto strokovnega učitelja na grmski šoli je začasno podeljeno inženirju Jan. Rataju. — Gospodinjska šola na Vrhniki. Dne 18. marca t. 1. so zaključi enoletni tečaj na gospodinjski šoli na Vrhniki, ki ga bo dovršilo 43 gojenk. Priredila so bo javna skušnja in razstava izdelkov gojenk. Novi enoletni tečaj so priredi po vzorcu sedanjega, ki ao prične f. aprila !n traja do 15. marca 1911. V tečaj se sprejme 40 gojenk. Za sprejem se je pri vodstvu šole oglasiti do dne 20. marca. — Zobozdravniški in zobotehniški atelje v Kranju. Z ozirom na tozadevno včerajšnjo notico v našem listu moramo vsled poizvedb sledeče popraviti: C. kr. deželna vlada je dosedaj podelila za Kranj samo eno zobotehniško koncesijo. Ta atelje je bil najprej v lekar-narjevi hiši, pozneje kratek čas v Roossovi hiši ter se je premestil zaradi ponovne podelitve koncesije, o kateri smo poročali v sobotnem listu, v Ljubljano, Stritarjeve ulice št. 7. — Mednarodna razstava kmeti]« skih pridelkov in pripadajočih indu* strijskih izdelkov. V Hyeresu na Francoskem se bo v mesecih april in maj 1910. vršila mednarodna razstava kmetijskih pridelkov in tozadevnih industrijskih izdelkov. — Slovenskim častnikom, podčastnikom, orožnikom In vojakom, ki si no upajo prispevati za. našo narodno obrambo, naj bo za zgled korni poveljnik feldcaigmajster P o t. i o r e k, ki je dal Siidmarki svoj prispevek, oprostiv-ši se, da je službeno zadržan, udeležiti se njene plesne veselice. Takisto je storil cesarski namestnik grof C 1 a r y. Tako se z najvišjih mest odobrava društvo, ki mu je namen: zator Slovencev. — Frank Zotti, znani »bankir« v New-Yorku, ki je zapravil okrog štiri milijone denarja naših slovenskih in hrvatskih delavcev v Ameriki, kateri so denar potom njegove banke pošiljali v domovino, bo obsojen zaradi kraje, ker je neki gospej Mar. Luzini v New-> Yorku, ki je skozi njegovo banko po-, slala okrog 250.000 dolarjev, ves denar zapravil. — Vojaška vest. Goriški brigadir pl. S t o g e r je prestavljen iz Gorice v Bruck na L. kot poveljnik vojne strelske šole. V teku 14 dni zapusti Gorico. — Nepoboljšljiv Ahasver. Franc Lamprecht, težak po poklicu, rojen leta 1876. v Grebinju na Koroškem, je bil prvič kaznovan kot osemnajstleten mladenič leta 1894. Ta kazen mu je vzela, kakor trdi sam, veselje do vsakega dela, in od takrat se je klatil neprestano križem sveta, kot Ahasver, le kadar so ga potisnili po ključ, je prenehalo to potovanje, dokler ni bil zopet na prostem. Hodil je po Italiji, po Švici, po Badenskem, Bavarskem in po drugih nemških in avstrijskih deželah. Delal ni nikjer, deloma je beračil, deloma kradel. Zato je bil tudi že obilc-krat kaznovan, v celem žo 26-krat, in sicer največkrat radi vlačuganja in be-i račenja, devetkrat pa radi prestopka in hudodelstva tatvine. Tudi v prisilni delavnici jo bil že dvakrat po več meso-i cev. — Decembra meseca, lanskega leta ga je zanesla noga v naše kraje, ki jim tudi ni prizanašal s svojim sramotnim obrtom. Po trebanjskem in litijskem okraju jo kradel včasih tudi iz zaprtih prostorov moško obleko in čevlje. Fran Lamprecht jo tat čudne vrste, pravi pravcati specialist v svoji stroki. Dasi bi večkrat lahko izmaknil tudi kaj druzega, so je vendar vedno omejeval le na obleko in čevlje. A tudi to je zadostovalo, da se jo moral 28. februarja popoludne zagovarjati pred porotnim sodiščem v Novem mestu. Obtoženec ni tajil svojih dejanj, zagovarjal se pa je. da krade, ker ga v to nekaj sili, čemur so no more ubraniti. Zato je predlagal zagovornik dr. Slane, naj stavi sodni dvor z ozirom na 8 2. k. z. na porotnike tudi vprašanje: »je-li obtoženec ni storil omenjenih tatvin iz nepremagljive, sile?«, kar pa je sodni dvor zavrgel kot neutemeljeno in neumestno. — Ker sc porotniki razun drugih stavljenih jim vprašanj tudi potrdili, da jo obtožencu krasti prišlo že v navado, jo sodni dvor obsodil obtoženca na pot, let ječe, poostrene vsakih šest mesecev s trdim ležiščem, po prestani kazni pa se ga naj postavi pod policijsko nadzorstvo. — Milijon kron za češko »šolsko Matico« je dosežen. Nabiralo se je pet mesecev in nabralo povprečno vsak mesec 200.000 kron. Zbirka se bo nadaljevala in hoče se nabrati še drugi milijon. — Poizkušeni umor in poizknšcni samoumor v Gorici. O tem škandalu la-ško-liberalne družbe se nam poroča, da je Marcuzzi zadnji čas bival v Rimu, kjer je živel kot dopisnik graške »Ta-gespošte«. Pretečeni teden je prišel v Gorico ter se pod tujim imenom nasta-pil v restavraciji »Iiilmteich« zunaj mesta. Gospa M., ki ima več malih otrok, je vsaki dan popoldne prihajala k njemu. V četrtek ni prišla. Ko je v petek zopet prišla, sta se najbrže sprla. Marcuzzi je streljal najprvo nanjo in jo ranil težko v levo roko. Nato je trikrat. streljal nase. Enkrat se je zadel v grlo, dve kroglji pa sta šli v zrak in obtičali v stropu. Ona se je takoj ■/. jz-voščekom odpeljala domov, Marcuzzi pa je šel peš k nekemu prijatelju, kjer ga je obvezal dr. Pavla. Policija je za stvar izvedela v soboto zjutraj. Da pa je bila vmes vpletena tudi ženska, se je izvedelo šele v soboto zvečer. Govori se, da je bil navzoč še neki tretji, kur pa ni res. Ranjeni g. M. kroglje ne morejo potegniti iz roke. š Slovensko katoliško akademično društvo »Danica« na Dunaju ima v četrtek dne 3. marca 1910 svoj 5. redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. čitanje zapisnikov; 2. poročilo S. L. K. A.; 3. poročilo odborovo; 4. poročilo klubov; 5. poročilo odborovo za cel tečaj; 6. poročilo revizorjev; 7. volitve novega odbora; 8. slučajnosti. Lokal: I, Auerspergstr., Rest. Leitliner. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Visoki častniki za nasprotna bojna društva. Italijanski časopisi poročajo, da je bil pokojni podmaršal Reinlander reden podpornik »Lege nazionale«. — Slovenska stavbinska zadruga v Gorici. Pred dvemi leti se je v Gorici osnovalo slovensko stavbinsko društvo »Svoj dom«, ki ima namen zidati goriškim Slovencem, predvsem delavcem in obrtnikom, hiše. V pondeljek, dne 28. februarja je ta zdruga imela svoj občni zbor. Iz odborovega poročila posnamemo, da je zadruga zgradila že 17 h i š. Vse poslovanje je v najboljšem tiru. Društvo izkazuje letos lep dobiček, ki gre ves v rezervni zalog. V odbor so bili izvoljeni: dr. Brecelj, Anton Ger-bec, Jernej Kopač, brivec Novak, strojevodja Rozman, Andrej Tutta, J. Zadel. Za računska pregledovalca sta izvoljena: S. Premi'ou in dr. Ujčič. — Opozarjamo goriške Slovence, posebno obmejne, na to zadrugo, ki ima namen, graditi delavske hiše! — Smrtna kosa. V Gorici je v visoki starosti umrla vdova K o v a č i Č, rojena J u r e t i č, ki je, dasi rodom Slovenka, vse svoje veliko premoženje zapustila laškim zavodom. »Legi nazionale« je zapustila 40.000 K, mestni godbi goriški 20.000 K. Pokojnica je imela dva brata, ki sta bila huda ire-dentista. Eden je bil urednik šovinis-tiškega lista »Isonzo« v Trstu. Pokojnica Kovačič je bila tudi podpornica laškega telovadnega društva »Ginnasti-ca«. Sijajen pogreb je bil v torek popoldne. — Razstava v Sarajevu. Letos se bo prvič priredila v Sarajevu ob priliki lOletnega obstanka društva za čebelo-rejo, čebelarska, sadjarska in vrtnarska razstava pod predsedstvom Ah-meddaja Sahinagič. Kako kruti so Nemci proti Slovanom, svedočita nam zvezi nemških hišnih posestnikov v Niranih in v Dobra-nih na Češkem, ki so sklenili, da nihče ne vzame v svojo hišo na stanovanje nobenega Čeha. — Stavka izvoščkov je na Reki in Sušaku, ker je oblast izdala neke nove naredbe, kje naj stoje izvoščki. Hofrichterja so zdravniki spoznali za normalnega. Štajerske novice. š Resnica. Malokdaj sicer, a včasih vendar, tako približno vsako prestopno leto enkrat, pove tudi „Nar. List" resnico. 1\ tako bridke in obtežilne za vse oks- narodnjake liberalnega kalibra že dolgo nismo slišali. Čujmo dobesedno: „Lahka stvar je za debelem zidovjem ..Narodnega Doma" nekoliko razvnet trkati in piti na zdravje naroda. Zunaj pa se skrijemo. Kolikokrat smo mi že po-vdarjali, da „kupičnau politika ni politika za ljudstvo, a vedno so nas obsuli s psovanjem. Zato nas pa sedaj veseli, da so spoznali svojo zmoto. š č. g. Matija Skorjanc, župnik pri Sv. Janžu je močno obolel. Zdravja je šel iskat k usmiljenim bratom v Gradec. Priporoča se sobratom v molitev. š Zaradi roparskih napadov na učence slovenske šole pri Sv. Lenartu v Slov . Goricah je interpeliral poslanec dr. Korošec v drž. zboru. š Stavka dimnikarskih pomočnikov je v Gradcu. Do sporazuma še ni prišlo. š Umrl je v Celju posestnik in kovaški mojster Martin Grilec, pristaš nemške stranke. Koroške novice. k Občni zbor »Slovenske krščan-skosocialne zveze za Koroško«, ki se je vršil dne 27. februarja v Celovcu, se je sijajno obnesel. Prišli so zastopniki iz vseh krajcV slovenske Koroške, iz poroči) tajnika in blagajnika je razvidno, da je zveza precej delovala. Priredila je velik mladeniški shod v šmihelu pri Pliberku in socialni kurz v Pliberku. Nadalje je pošiljala zveza govornike včlanjenim društvom na njihova zborovanja, česar pa večkrat pri najboljši volji ni mogla ustreči zaradi pomanjkanja govornikov. Založila je mladeni- ške knjižnice, katere so se razposlale že na 44 krajev. Da pa zveza ni vse storila, kar bi morala, je bil vzrok ta, da ni imela svojega stalnega posebnega tajnika. Da bo pa zanaprej lažje delovala, je z odobravanjem občnega zbora ustanovila svoj urad in nastavila uradnika. V odbor so bili izvoljeni: G. Fr. Bramor, predsednik; g. Ehrlieh Lum-bert, podpredsednik; Jožef Vajncerl, tajnik in blagajnik; Aleš Fric, Franc Smodej, Anton Gril, gospa Ana Činko-vic, odborniki. k Poletišče za aviatike (hangar) nameravajo napraviti v Celovcu. Ustanovi se tudi aero-oddelek koroškega avtomobilnega kluba. k Zopet nesreča na železnici. Iz Sincevesi nam poročajo: Dogodila se je zopet nesreča na progi „Siucaves-Železna kapla. Odtrgala se je 27. februarja velika skala obsegajoča približno 9 m3 na velikem plazu med postajama Reberca in Viklačičevo. Potegnila je seboj tudi dvoje manjših skal in veliko gramoza. Priletela je na železniški tir ter tam obležala in progo zelo poškodovala, tako da bo na tej točki nekaj dni promet onemogočen. Potniki, ki se pripeljejo in Železne Kaple morajo prestopiti v vlak, ki pride iz nasprotne strani iz Sinčevesi. Na tem mestu je plaz zelo nevaren, ker se vedno spomladi in ob velikem deževju pe-čevje ruši navzdol čez železniško progo. Govoriti je le o sreči, da še ni do danes nikdar kaka skala priletela na mimoidoči vlak in vse skup prebrnila v potok Belo. Tudi tukaj je potrebno da železniška uprava podzida temeljito plaz ali drugače varno uredi, da ne bode potujoče občinstvo v smrtni nevarnosti. Omeniti moramo še, da je dotični hlapec katerega je pred 14 dnevi povozil vlak tudi na tej progi, je umrl v celovški bolnišnici. KAKO JE DR. LUEGERJU. Včeraj ob 10. uri zvečer se je poročalo, da so se vslecl umetne hranitve razdražila čreva, česar so se zdravniki bali že prej. Ker se bolnik odločno brani dovajanju hranilnih snovi, če tudi Ar majhni meri in velikih presledkih, ni mogoče vzdržati rapidnega propadanja telesnih moči, kljub vsemu trudu zdravnikov in postrežnega osob-ja. — Cesar in nadvojvoda Franc Ferdinand sta v teku včerajšnjega dne zopet vprašala po informacije v mestno hišo. Prestolonaslednik se je zelo razveselil, ko je čul, da se je dr. Luegerju zboljšalo. — Cesarjev kuhar se je ponudil, da skuha za Luegerja posebne vrste močno juho, ki je cesarju zelo priljubljena. Tudi nekatere damo visoke aristokracije so se ponudile, da preskrbe Luegerju okrepčujoče jedi. Zdravniki pa so te ponudbe odklonili. AVSTRIJSKO-RUSKI SPORAZUM GOTOV ? Milanski »Momento« poroča, da je pooblaščen izjaviti, da so se pogajanja med Avstrijo in Rusijo glede posebne pogodbe, ki se tiče Balkana, uspešno končala. Pogodba jamči status quo na Balkanu. Telefonska In brzojavna poročila. RELOKRANJSKA ŽELEZNICA. Dunaj, 2. marca. Železniški minister se je odločil sprejeti pri zgradbi belokranjske železnice od komisije mu priporočeno progo Semič — železniški predor pri Preloki — Črnomelj — Metlika. DR. LUEGER PEŠA NEVZDRŽNO DALJE. Dunaj, 2. marca. Zboljšanje v dr. Luegerjevi bolezni se žalibog ne vzdržuje in sicer radi tega ne, ker je prehranjevanje bolnikovo popolnoma odpovedalo. ampak posebno radi tega, ker bolnik nobene hrane sploh nič več noče zavžiti. Od včeraj zavrača dr. Luo-ger vsako hrano. Ko so bolnika prosili, naj vendar kaj zavžije, postal je jezen in rekel: »Nikar rne ne dražite!«, ko so mu pozneje hoteli zopef dati nekaj hrane, j<> roke sklenil, da mu ni bilo mogoče dati hrane. Menda se bolnik boji bljuvanja. Danes ob 9. uri zjutraj izdani buletin pravi: Temperatura 37, žila 86, ledvice in sapa tako kot včeraj, umetno prehranjevanje ni več mogoče, bolnik je pri popolni zavesti, telesno moči njegove jako slabe. Bolnik je noč dobro prespal, znto se jo zjutraj subjektivno bolje počutil. Danes je zavžil le nekaj ledenih mesnih pilul. Vsled nedostajanja hrane bolniku moči vedno bolj pešajo. Dunaj, 2. marca. Popoldne se iz mestne hiše javlja, da se je stanje dr. Luegerjevo zopet znatno poslabšalo. Hranilnih klizem bolnik ne vzdrži več. Obiskov ne puščajo več nobenih k njemu, celo prelat Schmolk ni mogel k njemu. Bolnik noče ničesar jesti. PRORAČUNSKA DERATA V DRŽAV-NEM ZBORU. Dunaj, 2. marca. Tudi danes ni za proračunsko debato v državnem zboru nič zanimanja, čelo baron Bienertif in dr. Kramar sta imela malo poslušalcev. Položaj jo jako nejasen in nihče se noče preveč eksponirati. Ministrski predsednik je danes zopet obljuboval popolno vladno pravičnost vsem narodom, govoril je za premirje v narodnostnem boju, govoril o različnih narodnostnih skupinah, nevmešavanju strankarskih vplivov na upravo (glej Koroška!). Kot bodoče delo je napovedal rešitev starostnega in invaliditetnega zavarovanja, potrebo z novimi izdatki in prihranki napraviti ravnotežje v proračunu, reorganizacijo državnih železnic, povdarjal je, da je treba rešiti vprašanje laške pravne fakultete (!), zveze z Dalmacijo, reorganizirati pokojnine penzijonistom starega stila, spremembo poslovnika. Dr. Kramar je govoril v imenu »Slovanske Enote«, izjavljal je, da se položaj ni izpremenil, zato vzdrži tudi »Slovanska Enota« svoje stališče proti dosedanji vladi. Kar je govoril o svojem potovanju v Peterburg in o neoslavizmu, je govoril le v svojem imenu. BOJI OB TURŠKO BOLGARSKI MEJI. Carigrad, 2/ marca. Boji ob turško-bolgarski meji so prenehali na interpelacijo od obeh strani. PONESREČEN ZRAKOPLOVEC. Draždane, 2. marca. Tu je strmoglavil aparat zrakoplovca Langa iz višave na tla in se razbil. Lange je težko ranjen. DEŽELNOSODNINADSVETNIK DE-FRAVDANT. Bamberg, 2. marca. Preiskava zaradi poneverjenj varuških denarjev, ki jih je povzročil deželnosodni svetnik Greiner, je končana. Dognalo se je, da je bilo v teku 30 let poneverjeno 137.000 mark svaruškega denarja. Greiner je vse priznal. ZAPLENJENA PRESTAVA »DECAME-RONE«. Lipsko, 2. marca. Državno pravd-ništvo je zaplenilo novo izdajo Boccaci-jeve knjige »Decamerone«, ki jo je na novo prestavil Albert Wesseiskyj iz Dečina. TURŠKA VLADA KONFISKOVA.LA KAVCIJE DUNAJSKIH TRGOVCEV. Dunaj, 2. marca. Poroča se, da je turška vlada konfiskovala konjskima trgovcema Hanser in W. Schlesinger & C. iz Dunaja 200.000 K kavcije, ker se nista držala pogodbe glede na pravočasno dobavo konj. SAMOUMOR. Berolin, 2. marca. Tu se je na cesti ustrelil vpokojeni major Karol Gieller, 51 let star, doma z Dunaja. IZGREDI STAVKUJOČIH V FILA-DELFIJI. Filadelfija, 2. marca. Ko se je proglasila generalna stavka, ki se je udeležuje. okoli 100.000 delavcev, so izbruhnili zopot protestni nemiri. Policija je streljala, pri čemer sta bila ustreljena dva dečka. Pet demonstrantov je bilo težko ranjenih. Demonstranti so povzročili, da je več vozov cestne železnice skočilo pri vožnji s tira. ŠTRAJK V FILADELFIJI KONČAN. Filadelfija, 2. marca. Tukajšnji delavski nemiri so ponehali. Štrajk se v kratkem konča. POŽARI NA TURŠKEM. Carigrad, 2. marca. Včeraj je pogorela sodnijska palača v Adani. BIVŠI MINISTER SE JE UBIL. Bordeaux, 2. marca. Bivši argentinski minister Karlos Matschnik se je na poti iz Biarritza v Bordeaux ponesrečil z avtomobilom ter se ubil. Njegova žena si je zlomila nogo. Ljubljanske novice. lj Javna predavanja S. K. S. Z. Včeraj je predaval pred mnogoštevilnim občinstvom deželni odbornik gosp. prof. Evgen J are o razvoju gledališča. O predavanju bomo še poročali. Prihodnji torek predava asistent dežel, muzeja g. dr. .1. M a l. Ij Običajni sestanek učiteljstva prvi četrtek v mesecu v »Katoliški Tiskarni« je jutri ob 4. uri popoldne. lj »Krščanska ženska zveza« ima v petek 4. t. m. ob 4. uri popoldne svoje redno predavanje. Predava č. g. dr. Josip Jerše. č. gg. članice se vabijo k obilni udeležbi. lj Nemška izpričevala s »slovenskih« gimnazij so nam zopet prinesli naši dijaki. Pred oči so nam prišla izpričevala s I. in II. državne gimnazije v Ljubljani — od prvo do zadnje pičice nemška, kakor pred toliko in toliko leti. Ali so to slovenske gimnazije?! lj Gospa Borštnik Zvonarjeva gostuje 16. t. m. na hrvaškem deželnem gledališču v Zagrebu. lj Ljubljanske Nemke so na brale 2000 kron za Roseggcrjov .sklad. So- mišljenice, kaj pa ve in naš »Narodno-obrambni sklad«? Koliko naših somiš-Ijenie je doslej dejansko sodelovalo pri tem delu za obmejne Slovence. Na delo vse — nabirajte pri vsaki priliki! lj Sedemdesetletnico svojega roj« stva praznuje jutri magistratni pornož. uradnik gosp. Gregor Eržen. Leta 1863. je vstopil kot tenorist v čita^lniški pevski zbor, pri katerem je z velikim uspehom deloval dolgo vrsto let. Tudi pri drugih narodnih prireditvah je bil reden in zanesljiv sodelavec. 2e zgodaj je popustil čevljarstvo, ker so mu v tedanjih časih zelo zamerili, da kot obrtnik sodeluje pri narodnih društvih: Čitalnici in Dramatičnem društvu. — Živel je tudi nekaj let v tujini, kjer je kot izboren pevec užival velik ugled. Na magistratu služi sedaj trideseto leto kot pomožni uradnik. Vrlemu možu: Na mnoga j a leta! lj Naš rojak dr. Boris Zarnik bo 7. marca na vseučilišču v Wurzburgu imel javno inavguralno predavanje in disputacijo, nakar se mu podeli venia legendi in postane docent wurzburške-ga vseučilišča. lj Tujski promet v Ljubljani meseca svečana. Zadnji mesec je prišlo 3771 tujcev — 206 manj kakor istega meseca lani in 471 manj kakor meseca januarja letos. Nastanilo pa se je v hotelu »Union« 695, Slon 744, Lloyd 261, Avstrijski cesar 224, Ilirija 133, Štrukelj 124, Malič 114, Južni kolodvor 111, Tivoli 104, Bavarski dvor 56 in v ostalih gostilnah in prenočiščih 935 tujcev. Izmed tujcev jih je bilo 1137 s Kranjskega, 999 z Dunaja, 459 iz slovenskih pokrajin, 162 iz dežel češke krone, 547 iz drugih avstrijskih dežel, 140 z Ogrskega, 171 s Hrvaškega in Slavonije, 20 iz Bosne in Hercegovine, 63 iz Nemčije, 41 iz Italije, 4 iz Rusije, 1 iz Anglije, 1 iz Francije, 12 z Balkanskih držav, 12 iz ostale Evrope, 1 iz Severne Amerike in 1 iz Avstralije. lj Koncert »Glasbene Matice«. Koncert, na katerem bo pevski zbor »Glasbene Matice« izvajal izključno najnovejše slovenske izvirne in razun ene še nikjer izvajane točke, bo prihodnjo sredo, dne 9. marca. Ker bosta tudi solista Slovenca, namreč gospoda Julij Betetto in Ivan Levar in bo klavirski part igrala tudi Slovenka gospodična Vida Pre-lesnikova, bo ta koncert v pravem pomenu besede slovenski koncert. Vstopnice se dobe pri gospej Cešarkovi v Še-lenburgovi ulici. Istotam brezplačno besedilo s podatki o skladateljih in skladbah. lj Znani vlomilec Edvard Pogačar pobegnil iz zapora. Iz Celovca poročajo, da je Ljubljančanom znani vlomilec Edvard Pogačar, ki je vlomil v ljubljansko škofijo in jo po Koroškem izvršil več sleparij, preoblečen v duhovnika, pobegnil iz zaporov celovškega deželnega sodišča. Pobegnil je z vlomilcem Warmutom. Na doslej nepojasnjen način sta si vlomilca, predno sta zapustila poslopje jetnišnice, preskrbela druge obleke. Na ltakoršenkoli način bo kmalu kaj slišati o izredno predrznem Pogačar ju. Zato pozor! Ij Javno nnsilstvo. Predvčerajšnjim popoldne je v Frgolinovi gostilni na Emonski cesti samski delavec Leopold Starin iz Bišč v kamniškem okraju, napravil na pijači 68 vinarjev dolga, katerega ni hotel plačati. Natakarica je. to ovadila stražniku, ki se je šel takoj o zadevi informirat. Starin je varnostnemu organu takoj začel na najsirovej-ši način odgovarjati in mu nikakor ni hotel povedati svojega imena, nakar mu je stražnik napovedal aretacijo. Po napovedbi aretacije se je Starin zagnal v stražnika ter mu raztrgal plašč. Starimi je na pomoč priskočil njegov brat Valentin ter zgrabil stražnika za ovratnik, hoteč s tem preprečiti aretacijo. Potem se ga je pa lotil še Leopold in se varnostni organ nikakor ni mogel rešiti iz neprijetnega položaja. Potegnil je sabljo ter udaril ž njo Leopolda in šele potem je za mogel izvršiti svojo dolžnost s tem, da je oba aretoval. Leopold Starin je še na osrednji policijski stražnici povedal napačno ime ter se bode moral tudi zaradi tega delikta zagovarjati pred sodiščem. lj Zborovanje pogrebnega društva Marijine bratovščine se je vršilo v nedeljo v »Mestnem domu« ob precejšnji udeležbi društvenih članov. Kako vrlo da napreduje društvo, se je čulo iz podatkov tajnika g. Breskvarja, ki je no-ročal, da broji društvo 2278 članov. Dohodkov je imelo društvo v preteklem letu 18.703 K, stroškov pa 18.314 K 56 h ter je ostalo prebitka 388 Iv 79 h. Pogrebov je bilo 139 velikih in 13 malih, za kar se je izdalo 12.502 K 64 h. PremoŽenja ima društvo 52.306 K 60 h. Računski pregledniki poročajo, da so bili računi po natančnem pregledanju v redu in prav vpisani, nakar se izreče odboru absolutorij. Blagajnik Klun poro- ča, da vzlic temu, da se je mnogo novega orodja in društvene obleke napravilo, ter sc društvena hiša, ki je bila v zelo slabem stanju temeljito popravila, vendar prištedilo tekom desetih let, kar deluje sedanji oclbor, 2000 K, in se je za toliko stanje premoženja zvišalo. Občni zbor izreče po predlogu gospoda Jakopiča g. Štefanu Klunu obče priznanje in zahvalo. Ker so v sedanjem času vsled premestitve pokopališča k sv. Križu pogrebni stroški zelo narasli, in so tu prizadeti najbolj siromašni sloji tukajšnjega prebivalstva, ki so tudi člani te bratovščine, predlaga član in odbornik Franjo Bergant, če bi še ne dalo kaj ukreniti, da bi so kaka pristojbina znižala, zlasti kar se tiče jam pri sv. Križu, ki se mora od otroške jame ravno toliko plačati, kakor od odraslega. Predlaga, da bi se odposlala deputacija treh ali štirih članov na' merodajno mesto, katera naj bi izposlovala društvu kake ugodnosti. Jakopič pripomni, da je imel mestni magistrat prvi pokopališko zadevo v rokah, zakaj ta ni za reveže kaj potrebnega ukrenil. Bergant mu na to odgovori, da je tukajšnji mestni magistrat hotel ustanoviti mestno pokopališče (krematorij!), kakor ga ima n. pr. Celovec, ker ima pa v Ljubljani le cerkev za to svoje privilegije, se to ni dalo izvesti. Bergantov predlog je bil sprejet. V odbor so bili soglasno izvoljeni prejšnji odborniki gg.: Ivan Komar, Miha Mihalič in Franjo Tome. Za računske preglednike pa gg. Ivan Jakopič, Anton Illerschitz in Alojzij Zorni an. I zv i d g. p r o f. d r. S c h e r e r j a, profesorja za bolezni novorojenčkov in dojenčkov na c. k r. češki univerzi v P r a g i. Gospodu J. Serravallo T r s t. Dovoljujem si Vam sporočiti, da sem se prepričal v svoji privatni praksi v najrazličnejših primerljajih, da je Vaš izborili izdelek »S e r r a v a 11 o v o kina vino z železo m« jako učinkujoč tonikum, ki ga mali bolniki prav radi jemljejo. Praga, 18. septembra 1903. Prof. dr. S c h e r e r. 572 J-t Helena Smuc javlja v svojem in v imenu ostalih sorodnikov vsem prijateljem in znancem, tužno vest, da je njena ljubljena mati, odnosno stara mati, gospa Uršula Kajdiž danes ob 12. uri dopoldne po dolgi, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče v starosti 80 let, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage ranje, bode v četrtek 3. marca ob pol 5. uri popoldne iz mrtvašnice pri sv. Krištofu na pokopališče k sv. Križu. Maše zadušnice se bodo služile v farni cerkvi sv. Petra. Ljubljana, 1. marca 1910. JHesto vsaceita posebnega obvestila. ki ima že nekaj prakse, sprejme takoj dr. Josip Furlan, odvetnik, Ljubljana, Miklošičeva cesta. 574 2—1 Izurjen pozltfi piott ~ ta cerkveno delo dobi takoj stalno službo pri Alojzu Zoratti, pozlatarju v Mariboru, Smi-dererjeva ulica St. 3. Istotam sc sprejme tudi vajenec. 565 3-1 Grand hotel Union The Royal Bio Danes v sredo popolno nov krasen vspored, med drugim: Vierwaldstattsko jezero. Tekmovalna plovba l'ariz-Lipsko. — Krasna tilma: „V znamenju križa" in ,,Dve modri deklici," predstavljajo prvi pariški gleda-577 liški umetniki. 30 Jutri, v četrtek, popoldne ob t. uri rodbinska predstava s posebnim izbranim vsporedom. V sredo in soboto nov program. Cene prostorom: Zaprti sedež: I. vrsta K 1'-; 11. vrsta 60 v. Balkon zadaj: 80 v; stranski '10 v. Amalija Drachsler naznanja v imenu vseh bratov prežalostno vest, da je njih ljubljena, dobra mati in stara mati 567 Marija Drachsler zasebnica danes dopoldne po dolgi, mučni bolezni, prejemši sv. zakramente mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bode v četrtek dne 3. t. m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Sv. Petra cesta štev. 19 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice sn bodo brale v raznih cerkvah. Ljubljana, 1. marca 1910. Zahvala. Za iskreno sočutje, izkazano meni povodom bolezni in smrti moje pre-preljubljene matere, gospe uradniške vdove kakor tudi za mnogoštevilno spremstvo pri pogrebu in za darovane krasne vence izrekam vsem sorodnikom, prijateljem, znnncem in drugim udelež-nikom svojo najiskrenejšo zahvalo. V Ljubljani, 2. marca 1910. 575 Edvard Jevnikar nadučitelj v Črešnicah na Koroškem. mmmmMi" v* *mmmmm 576 Zahvala. i-i Za vse številne dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni in ob smrti svoje nepozabne, iskreno ljubljene sestre, svakinje, tete in pratete, gospe lilije A rej. iolilic vdove poštnega oficiala izrekamo vsem znancem in prijateljem, posebno prečastitemu provincijalu o. Placidu Fabijaniju za duhovno pomoč in gospodu dr. Avgustu Levičniku za trudapolno, skrajno požrtvovalno, neumorno zdravniško oskrbo, dalje vsem udeležnikom pogreba kakor, tudi za krasne številne darovane vence, ki so bili poklonjeni ljubljeni pokojnici, izrekajo tem potom svojo najtoplejšo zahvalo globoko žalujoče rodbine SoiiirieG, DliifiM, Avian. Ljubljana, dne 2. marca 1910. IPOSTELJNO VLAGO Odstranitev takoj. Starost in spol s'.- naznuni. Pojasnilo zastonj. Zavod „aesculap", Eegens-burg, Bavarsko. 28 30—1 0---- » g | Hotel „pri Maliču", zraven glavne pošte d g ZilrtVCii yia»uo ^ $ Spored od srede 2. do petka 4. marca 1910. § g) 1. Železnica v Vošeji (po naravi). 2. Ma- (5! p) ščevanje poslov (komično). 3. Lesna in- (3 dustrija (po naravi). 1. Neimenovani (dra- g p ma.) 5. Ta noga! (komično). 144 /j ^ Od sobote naprej vsak dan zadnja pred- g 1 stava ob 8. uri zvečer trajajoča 2 uri. g Minka Druškovič roj. Majzelj, javlja tužnlm srcem v imenu svojih otrok Andreja iti Mare ter drugih sorodnikov žalostno vest o smrti svojega dragega soproga, ljubega očeta, oziroma brata, strica in svaka, gospoda Andreja Druškovič bivšega trgovca in posestnika kateri je po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče v 49. letu svoje dobe danes ob 5. uri zjutraj mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega rajnega vršil se bo v četrtek 3. marca ob 8. uri zjutraj iz hiše žalosti na pokopališče k Sv. Trojici. Sv. maša zadušnica brala se bo v petek 4. marca zjutraj v farni cerkvi sv. Križa. Rog. Slatina, dne 1. marca 1910, . t. TRZNE CSTViU Cene veljajo za 50 lsg. Budimpešta 2. marca. Pšenica za april 1910 . Pšenica za maj 1910, . Pšenica za okt. 1910 . Rž za april 1910 . . . Rž za oktober 1910 . . Oves za april 1910 . . Koruza za maj 1910 - ■ 1355 1336 1106 8-86 815 7-40 6-37 Višina n. morjem 306-2 m, sred. zračni tlak 736-0 mm Čas opazovanja Slanic barometra v mm Temperatura po Celzi|u Vetrovi Nebo Padavina 1 v 24 urah 1 v mm 1 9. zveč. 737 4 60 brezvetr. oblačno 7. zjutr. 7384 5-2 si. vzh. » 08 2. pop. 739-3 67 si. jvzh. oblačno Srednja včerajšnja temp. 5 o\ norm. Vi"- Odda se takoj služba pri župni cerkvi na Dobrovi pri Ljubljani. Dohodki: V gotovini po dogovoru, razven tega stanovanje, prosta drva, bira, štolnina. Oglasi se sprejemajo do 6. marca 1.1. Oženjeni imajo prednost 543 3—1 Josip Plantarič, župnik. Išče sc prileten, priden organist = samskega stanu. zz Kje pove uprava lista. 571 3-1 A 175/9 24 oklic. Dne 21. sušca 1910 predpoldne ob 10. uri se bode prodalo na javni dražbi zemljišče vi. št. 10 kat. obč. Hudikot na Pohorju (Gregorijeva huba) v inventarni vrednosti 28.153 K, iti velikosti 47 ha 70 a, na licu mesta v Hudemkotu. 563 Obenem se bo prodala tudi zaloga lesa, živina, in vse premičnine na javni dražbi. C kr. okrajno sodišče Marnberg, odd. L dne 17. februarja 1910. Podpisano županstvo razpisuje službo občinskega tajnika z letno plačo 1500 K. Nastop slnlbe 1 aprila 1910. Popolnoma zmožni prosilci naj vlože prošnje najkasneje do 10. marca t. 1. pri podpisanem županstvu. Županstvo Cerknica dne 28. februarja 1910. 570 3_t Ivan Lavrič, župan. aaaaaaaaaviaaaoaaaaaaaaaa IZVRSUJC NAČRTE, PR€J€MA STAVBNA VOPSTVA IN NAP-ZOR5TVA T€R OP-PAJA STROKOVNA .........MNCNJA. ........ MaoaaaaaoaaatjaaaaaDanara aaaaaaaaaaaaaoaaaBauo^^a riifc* '.^i ■ »nit1 PISARN T€ F) NIČ aaaaocaaaaaaapaaaaacagaaancja | MA n^maaiaataaaaaaaaaaaaoraaaa :. ING, IG. STEMBev :. AVT0RIZIRANI STAVBNI INŽ€NIR « V LJUBLJANI, ŠU8!Č£VA feiL. 5. « M Vzorce pošiljava franko! NOVOSTI MANUFAKTURNEGA BLAGA 1910! ASI & OBKMO Ljubljana, Stritarjeva ulica 4. Sukno, kamgarn, darasko blago, delen, batist, zefir, kreton, platno, sifon, gradi, garniture, preproge, zavese, odeje, pleti, serpe, rute v veliki izbiri. SOLIDNE CENE. 14 mes. stara, se odda na rejo, li kaki boljši ženski ali rodbini, ki ima ljubezen do otrok, proti dobremu plačilu. Prijazne ponudbe pod: S. R. 109, poštno-ležeče. 533 3-1 13 M. LEUSTEK LMIJsaraa, ResSieoa cesta i zraven cesarja Franc Jožela jub. mostu priporoča ob sedanjem času za jemanje najbolj pripravno, pristno, Cisto in sveže Gorševo med. ribje olje K steklenica ! K, veCja 2 K. Tanno-chinin tinktura za lase, Sfflft; preprečuje izpadanje las. Cena stcklenici z rabilnim navodom 1 K. Slovita iiiisine ustna in žolna voda žtt no proti zoboboiu in gnjilobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. - Steklenica 1 K. 3499 Zaloga vseh preizkušenih domaČih zdravil, katera se priporočajo po raznih Časopisih in cenikih. Med. Cognaca, Malaga, ruma itd. razpošilja po pošti vsak dan dvakrat. ; Za Mmnz m prebolele : iFUt je zdravniško priporočano SJff§ f črno dalmatinsko vino y W najbolje sredstvo. BR. NOVHKOVIC, Ljubljane. Z Zlate mtioje Berlin Parit Rim itd. iZtk/bolj. h nam. lobo a »trt. *p*et' ste o _ ____ _ fzdelovatelj <9 3*ydl Ljubljana, SpItaL-Strttar. al I HsCil 348 s pritiklinami se odda v najem na Poljanski cesti 81. Več se izve pri J.Zakotnik, Dunajska cesta 40. Kupi se 199 srednjih let. Ponudbe na: Tovarna barv, Dob pri Ljubljani. izurjen posebno za tovarne, jako soliden želi premem be. Prednost Ljubljana in veča mesta. Oglasila pod »POIVILHD«, Slivnica pri Mariboru, poštno-ježeče. _______________550 5— 1 Froda ss se povsem dslro ohranjen evropske sestave, s štirimi premeni. Naslov pove upravništvo Slovenca. 525 4—1 RSfBJf^SSBJBBI 1 Iftaa-OT&SMKS štora okoli ,30 let, dobro izvežbana, pridna in poštena, se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom. PlaCa dobra, sicer po dogovoru. Naslov pove uprava. 466 4—1 Vsled opustitve svoje tovarne za kavlne primesi na Glincah (15 minut pešpota iz LJubljane) ¥ nap one um In event. nekaj vodne sile pod zelo ugodnimi pogoji, m t loan JelaCin, Ljubljana. 31 krovec Ljubljana, Hrenova ul. 9. se priporoCa prcCastiti duhovSCini in slavnemu p. n. občinstvu v Ljubljani za vsakovrstna krovska dela, zagotavljajoč vsestransko solidno postrežbo po najnižji ceni. 489 5—1 tkir Na željo p. u. naročnikov se preskrbi ves krovski materija! najboljše kakovosti. "SO za pomladansko in poletno sezono 1910. == Kupon = 3'10 metr. dolg, za kompletno' moško obleko suknjo, hlače, telovnik zadostno, stane le kupon kupon kupon kupon kupon kupon 7 kron 10 kron 12 kron 15 kron 17 kron 18 kron kupon 20 kron Kupon 7.a Črno salonsko obleko K 20 —, ka:;or tudi blago za povrSnike, turlstovske obleke, svileni kamgarn itd., pošilja po tovarniški ccni kot reelna in solidna, obroznana zaloga tovarniškega sukna Siegcl-Imhof v Brnu Vzorci zastonj in franko. Vsled direktnega naroČila blaqa pri vrdki Sicgel-Imnof iz tovarne imn|o zasebniki mnogo prednosti Vsled vel kegn blagovnega prom