JANUAR
16 N 2. po razgl. G.©
37	P Anton
38	T Petin stol .30 S Kanut
21 e Fabijan in BoSt. 21 P Neža	+
S Vincenc
2 I N 3. po razgl. G.J
24	P Timotej
25	T Spreob. sv. Pav.
26	S Polikavp
27	č Janez Kriz.
28	P Pavla	+
29	S Franč. SaleS. J0 N 4. po razgl. G. "si P Peter, nol. #
Amerika nski
loven
PRVI SLOVENSKI LIST Vi AMERIKI	1(1 [	|
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja'do zmage!.	V
GLASILO SLOV. KATOL'. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDIN JENIH DRŽ A Vi
(Official Organ of four Slovenian Organizations)

NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V
I
ZDRUŽENIH DRŽAVAH . AMERIŠKIH«.
ŠTEV. (NO.) 19.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 27. JANUARJA — THURS DAY, JANUARY 27, 1938
LETNIK (VOL). XLVII.
Na konvenciji premogarjev ir lei John Lewis otvoritveni govor. — Zahteval, da vi ida nakaže pet miljard za graditev malih hiš. — Ob odil, da bi se zniževale plače in cene. — Wagnerjev ?akon mora ostati neizpre-menjen.	=.	-
Washington, D. C. — Kakor Je bilo že včeraj poročano, se je ta torek pričela konvencija unije premogarskega delavstva, ki je priključena k CIO, in otvoritveni govor je imel John Lewis, načelnik unije, san. Proti pričakovanju se v svc jem govoru ni nič bavil z ak uelnim vprašanjem odno« Sajiv med CIO in delavsko fe-deiacijo, izvzemši, da je na kr; tko omenil, da je bil Wm. Gr-en, predsednik federacije, ko! član premogarske unije, Po:,van na to konvencijo, da se za< ovarja zaradi obtožb "iz-daje", ki so vložene proti njemu. Nasprotno je večina govora vsebovala širše gospodarske na> rte in nasvete za vlado in kongres.
luno glavnih Lewisovih pri-Poiočil je bilo to, naj vlada Po: pesi program za graditev manjših stanovanjskih hiš na ^ način, da iz sklada socijal-ne zavarovalnine vzame na Po. odo znesek pet miljard dolar jev, katerega naj porabi za Posojila tistim, ki bi želeli graditi take hiše, češ, da bi se ta sklad ne mogel bolje porabiti kakor, če bi ga investirali v ^a namen. Nadaljnje priporočilo je bi
lo.
naj se v svrho odpomoči
brezposelnim nakaže še za tu leto ena miljarda dolarjev v relifne svrhe, za prihodnje leto pa dve miljardi. Istočasno *aj se razširi delokrog socijal-ne zavarovalnine in naj se dobijo višje podpore.
Ostro je Lewis obsodil tendenco po zniževanju plač in cen, češ, da to vodi v popolno ekonomsko, socijalno in politično zmedo. Z zniževanjem cen se ne bo nikdar dosegla splošna večja konsumpcija, je dejal in pristavil: "Ta poizkus ®nio napravili pod Iloover-iem." Kako neuspešno je to Prakticiranje, so občutili pre-mogarji na svoji koži, ko se jim je od 1925 do 1932 stalno zniževala plača z namenom, da se zniža cena premogu in Se s tem zviša konsumpcija; Porabilo pa se zato ni niti toliko več premoga, kolikor se 8a naloži na en vlak.
Ostro nasprotje je izrazil Lewis tudi proti temu, da bi se kaj popravljal in predrugačil ^agnerjev delavski zakon; nasprotno, federalna vlada naj i stopila na prste tistim delodajalcem, ki kršijo določila te-£a zakona, in sicer na ta na ^in, da bi odklonila nakup kakršnega blaga od takih družb. Končno je povdaril,-*da ftaj vlada prepove, da bi se u-Porabljale čete državne mili ce proti stavkarjem. . Istočasno s to konvencijo se •1e vršila v Miami, Fla., seja »lavnega odbora delavske federacije. Pri tej pa je šlo v javnem za to, kaj naj se u-* ene proti tistim unijam, ki 80 se odtujile federaciji in se Združile CIO,namreč, ali naj končno izključijo, ali se še lJ°caka z zadevo do morebit-
VEMČIJA SILI_K DELU
ženske bodo morale biti zaposlene.
Berlin, Nemčija. — Po iz-
. ivi nekega nazijskega govor-] ika ne bo Nemčija nikogar i *pela, da bi bil brez dela. V i) so vključene tudi ženske in, akor se razvidi iz govorniko-t ih izvajanj, velja to še pred-- 3em njim. Za mlajša dekleta, 3 i jih še ne morejo porabiti ;a delo, bodo ustanovljene i izne šole, da bodo zaposle-l o, predvsem gospodinjske šo-1 i. V poletju pa se bodo pora-1 ile za razna dela v tovarnah i i drugod, med časom, ko bo-< o redni delavci šli na počit-i ice. Ker na stotisoče moških fiuži v armadi, drugi stiotisoči i a so zaposleni pri izdelova-] ju orožja ' in municije, je v losnici s tem brezposelno vprašane tako temeljito rešeno, da se čuti potreba po izvežbanih ženskih delavkah v raznih
i	trokah.
-o-
OBSOJENCU SE DALA ŠE ENA PRILIKA
»
Springfield, 111. — Angelo II. Giancola, nad katerim bi se bila imela glasom obsodbe izvršiti smrtna kazen na električnem stolu v petek preteklega tedna, a se je eksekuci-ja začasno odložila, je dobil eno priliko za zagovor. V torek popoldne je namreč odbor za pomilostitve pristal na to, da sme obsojenec vložiti priziv za izpremembo kazni. Na smrt je bil obsojen skupno z Marie Porter, katera ga je najela, da je umoril njenega jrata, da bo s tem ona dobila zavarovalnino za njim. Odložitev smrtne obsodbe se je odredila tudi za žensko, vendar
ii	upanja za nje pomilostitev.
BITKA S ČASTILCI KONJA
Recife, Brazilija. — Držav-la policija je imela pred ne-caj dnevi pravo bitko v neki capuščeni pokrajini države Bahia, proti pristašem nekega verskega kulta, ki konja po oožje časte. V spopadu je bilo 140 članov tega kulta pobitih, :oda njih vodji, "preroku" Jose Lourenco, se je posrečilo pobegniti. Zasledovanje proti em ljudem se je pričelo že /.adnjo jesen, ko so oblasti iz-orevidele, da postaja Lourenco vsled svojega velikega političnega vpliva nevaren, in se je v resnici pokazal pravi u-porniški duh med temi rodovi. Konja, ki so ga oboževali, je policija zaplenila meseca septembra in je pozneje poginil, toda kult se je nadaljeval brez njega.	• ■ ' v
LENINGRAD UTRJUJEJO
V Leningradu ne bo dovoljeno stanovati nobenemu tuje-zemcu.
London, Anglija. — Nedavno je sovjetska vlada izdala ukaz, da se mora število angleških konzulatov v Rusiji skrčiti na enega samega, in istočasno je tudi odredila, da v mestu Leningradu (prej Pe-trograd) ne bo nobenega tuje-zemskega konzulata; tudi nobenemu drugemu inozemcu ne bo dovoljeno bivati v tem mestu. Poizvedovanja so ugotovila, da namerava napraviti Rusija iz Leningrada popolnoma zaprto vojaško mesto, kajti načrte ima, da zgradi tamkaj velikanske ladjedelnice s tajnimi močnimi utrdbami.
-o-
VARČEN JOLIETSKI ŽUPAN
Joliet, 111— Tukajšnji mestni svet se je zadnji ponedeljek pričel baviti z letošnjim proračunom, katerega osnutek je v glavnem sestavil župan Geo. T. Jones. Glasom tega osnutka se izprevidi, da se bodo letošnji mestni stroški znižali za okrog $104,000 in so določeni na $924,812.28, dočim so lani presegali milijon dolarjev. Vsled tega varčevanja in raznih drugih del, ki jih je pod-vzel, smatrajo nekateri, da je Jones najboljši župan, kar jih je še imelo mesto. Gotovo pa je, da, kakor pri vseh javnih uradnikih, so zopet drugi, ki se z njim ne strinjajo.
Extra! Extra! — Prečkajte kampanjski razglas v današnji številki tega lista!
DEŽEVJE POVZROČILO POVODENJ
Rockford, I1J. — Na tisoče in tisoče akrov zemlje je bilo poplavljene po severnem delu Ulinoisa in po južnem Wiscon-sinu vsled močnih nalivov v nedeljo in ponedeljek. Jz svojih domov se je moralo umakniti na stotine družin. Kolikor je znano, je povodenj zahtevala eno človeško žrtev, namreč nekega šest letnega dečka. K sreči pa je začelo v ponedeljek .ponoči vodovje upadati, ko je prenehal dež in je nastopilo mrzlo vreme.
nih ponovnih pogajanj. Mne nja glede tega so precej enako razdeljena in je zato še negotovo, kak bo izid.
VEČ DELA ZA RELIFARJE
Chicago, 111. — Pokrajinski direktor YVPA, H. O. Hunter, je imel zadnji ponedeljek konferenco z illinoiškimi relifnimi uradniki, na kateri se je ukrenilo, da se bo v tej državi zvišalo število relifarjev na WPA delu za pet do deset tisoč. To-časno je na teh delih zaposlenih v Illinoisu 67,000 oseb.
-o-
POZIV ZA POMOČ KITAJCEM
Washington, L'. C. — Na vodstvo Rdečega križa se je obrnil predsednik Roosevelt zadnji ponedeljek s posebnim pismom, v katerem je apeliral, naj se organizira prostovoljna kolekta, da bodo imeli Ameri kanci priliko, pomagati trpečemu civilnemu prebivalstvu na Kitajskem, ki ga je prizadela vojna.
-o-
ZAHTEVAJO ODSLOVITEV WPA DELAVCEV
Chicago, 111. — Tukajšnji delavci pri cestnih asfaltnih delih so v ponedeljek stopili v stavko, zahtevajoč, da se od vsake delavske skupine odslovi po 10 relifnih delavcev ter se jih nadomesti z unijskimi.
Extra! Extra! — Prečkajte kampanjski razglas v današnji številki tega lista!
KRIZEMJVETA
—	Dunaj, Avstrija. — Iz Grčije prihajajo poročila, ki pa niso potrjena, da se nameraval izvršiti napad na kralja Jurija in prestolonaslednika Pavla. Nad vsemi poročili iz Grčije je uvedena stroga cenzura zadnje dni.
—	Varšava, Poljska__Vlada je podvzela korake za sporazum z bivšim poljskim min. predsednikom Witosom, ki je točasno v pregnanstvu na če-hoslovaškem. Witos namerava potovati v Ameriko v svrho predavanj in bržkone je to vplivalo na vlado.
—	London, Anglija. — Novo orjaško potniško letalo, v katerem bo imelo prostora 42 potnikov,se je preizkusilo pretekli ponedeljek!. Skupno je bilo zgrajenih 14 takih aero-planov, ki se, bodo uporabljali za polete preko imperija in Evrope.
-o-
KORAJŽEN STARČEK
Corinellsville, Pa. — Na dolgo potovanje, namreč okrog sveta,se namerava 11. februarja odpraviti neki John Park-hill, ki je s tem pokazal izredno podjetnega duha, kljub svoji visoki starosti. Ima jih namreč nič manj kakor 96 let,
MOČ LIGE OSLABLJENA
Od ponovnega zborovanja sveta Lige narodov se ne pričakuje dosti.
Ženeva, Švica. — Te dni SO
se zbrali v tukajšnjem mestu tujezemski diplomati k ponovnemu zasedanju sveta Lige narodov, ki je mimogrede omenjeno, stoto zasedanje, odkar Liga obstoji.
Kakih posebno važnih zaključkov se od tega zborovanja ne pričakuje. Dasi £e Angleži in Francozi še vedno krčevito oklepajo Lige kot nekake zadnje zaščitnice demokracije v Evropi, se pa z enim pogledom po svetu vidi, da je vpliv Lige takorekoč docela o-hromel: Cimdalje več držav postaja bolj ali manj diktatorskih in o tem, kako malo moči ima Liga pri preprečevanju vojn, pa glasno priča zgodovina zadnjih par let.
Splošno se razvidi potreba, da se bo morala Liga .temeljito reorganizirati, da bo imel nje obstoj še sploh kak smisel. Da bi se ji mogla prisoditi še kaka izvrševalna moč, je kaj malo upanja; edino, kar bo ostalo, bo le še nje posvetovalni značaj.
-o-
NESREČA JIH NAPRAVILA PREVIDNE
f
Chicago, 111. — Zaradi tragedije, ki se je pripetila preteklo nedeljo na Pistakee jezeru, ko sta dva dečka utonila, ker se je avto, v katerem sta se vozila, pogreznil pod led, so illinoiške oblasti v ponedeljek prepovedale avtomo-bilistom, voziti po zamrzlih jezerih v severnem Illinoisu. Lovski čuvaji imajo naročilo, da pazijo na to.
-o--
ŠIRITE AMER. SLOVENCA
NOVI VRHOVNI SODNIK
Iz Jugoslavije
Tragična smrt rudniškega Žagarja Grabnarja v Zagorju, katerega je pri delu zagrabil transmisijski jermen. — Srbska rudarja ubila slovenskega inženirja. — Smrtna kosa in drugo iz starega kraja.
Stanley F. Reed, dosedanji generalni solicitor, ki je bil imenovan za člana vrhovnega sodišča Zed. držav, da zasede mefsto sodnika Sutherlanda, ki je odšel v pokoj. Mož je liberalnega mišljenja, in je tako dosedanja večina trdih konservativcev na vrhovnem sodišču končnoveljavno zlomljena.
IT? V. transmisiji
Zagorje, 11. jan. — Ko je rudniški Žagar Ivan Grabnar preteklo soboto prišel na delo, je kakor običajno ob določeni uri pognal motor, pa je že prišlo do strašne nesreče. Kakor sodijo, je najbrže popravljal transmisijski jermen, pa ga je tako imenovana vela zgrabila za obleko. Gonilna sila ga je čedalje bolj stiskala in ga vrtela, naokrog, da je butal z nogami ob steno in tla. Ko so padli z njega zadnji kosi obleke, ga je vrglo stran. Delavca Bukovšek in Hudomal sta edina bila nekje v bližini in sta cula ropot in tudi vpitje na pomoč, vendar sta gledala in sledila v drugo smer. Šele čez čas sta stopila h gonilnemu motorju in opazila Grabnarja golega prav blizu motorja. Seveda sta hitro ustavila motor in poklicala zdravnika dr. Kajzelja. Žal je bila prava pomoč izključena, saj je bilo več ko pol života popolnoma zbitega in modrega od udarcev, zlomljena so bila rebra, roka in noga. Vendar so ukrenili vse, da ponesrečencu olajšajo bolečine. Takoj s popoldanskim vlakom so ga odpeljali v Ljubljano, kjer pa je kmalu izdihnil. Navzlic strahotnim poškodbam pa je bil Ivan Grabnar do zadnjega pri zavesti. Ko so ga v Ljubljani kar z nosilnico pre nesli v bolnišnico, je na poti še spraševal, kako daleč je do tja. Če pomislimo, da mu je od obleke ostal samo ovratnik srajce, od čevlja pa gornji del, potem si lahko zamislimo s kakšno silo ga je vrtelo in butalo ob tla. Vidni pa so sledovi tudi na steni in po tleh. Edino glava ni trpela, zaradi tega je ostal pri zavesti, a v splošnem je bila njegova na-tura izredno močna, zdrava in odporna.
-o-
Zločin
Ljubljana, 12. jan. — V rudniku Kopaonik v Srbiji se je te dni pripetil strašen zločin, katerega žrtev je postal slovenski inženir Adolf Peklar, doma z Jesenic. Dva srbska rudarja sta na prvi dan pravoslavnih praznikov napadla inž. Peklarja ter ga z noži tako obklala, da so morali Peklarja odpeljati najprej po žični železnici do najbližje postaje, od tam pa v belgrajsko bolnišnico. V bolnišnici se je Peklar tri dni boril s smrtjo, nazadnje pa je podlegel hudim poškodbam.
-?.- . iJ
Eksplozija v roki
Osemnajstletni Franc Oder iz Nove vasi pri Celju, učenec .v tekstilni tovarni, je dobil neko patrono, s katero je Pa tako neprevidno ravnal, da mu je eksplodirala v roki. Krogla mu je obtičala v roki in so ga morali odpeljati v bolnico. v
Smrtna kosa
Mi. V
Pri Sv. Jerneju pri Ločah je umrla Ana, Rubin, posestnica rojena leta 1852 in birmana od škofa Slomšeka v Slovenski Bistrici. — V Mali vasi pri Ježici je umrl Franc Podbev-šek, posestnik in železničar v pokoju:. — V Ljubljani je umrla Anica Miholič, uradnica tvrdke Ign. Vok.
-o-
Statistika Šentjernejska fara na Dolenjskem izkazuje naslednjo statistično sliko: Rojenih je bilo lansko leto 182 otrok, umrlo je pa 95 faranov. Porok je bilo 39.
-o-
"Španska" Iz Maribora poročajo, da se je letos zopet pojavila znana "španska" bolezen ki je letos precej nevarna, ker se ji rada pridruži pljučnica in je letos zahtevala že nekaj smrtnih žrtev. Število bolnikov se pa od dne do dne veča.
' 0- ''3
Nesreča
Iz kemične tovarne v Mostah je bil pripeljan v ljubljansko bolnico 38 letni delavec Kari Reven, kateremu je v tovarni med delom brizgnil lug v oči.	i
-o--
Ogenj
Pri posestniku in gostilničarju Francu Oniču iz Bistrice pri Limbušu je ogenj zajel gospodarsko poslopje, katerega je uničil.
Ljudi je zdravil
V Ptuju je bil pred kratkim aretiran in odveden v zapor neki Karel Vernik, pristojen v Veliko Nedeljo. Vernik se je bavil z mazaštvom. Imel je najeto sobo v mestu in tam "or-diniral". Dobil je razne zveze s številnimi bolniki, na katerih je poskušal svoje znanje. Vernik je bil več let v Nemčiji, kjer si je nabavil debelo knjigo in iz nje študiral medicino. Sedaj bo lahko nadaljeval študije v zaporu.	i
-o--
Dvakrat obsojen Že koncem leta 1933 je v Mariboru nenadno likvidirala tvrdka "Sečko Tekstil" ki se je bavila z razprodajo tekstilnega blaga mariborskih tekstilnih tvornic. Lastnik podjetja 29 letni Matija Sečko se je pa odpeljal na Dunaj, ne da bi poravnal svoje obveznosti in se tam seznanil z neko Marijo Ogrisovo, od katere je pod pretvezo da jo poroči, izvabil 5000 šilingov. Dunajsko sodišče ga je obsodilo na 6 mesecev zapora in po prestani kazni je bil deportiran v Jugoslavijo, a so ga kmalu prijeli in je bil v Mariboru zopet* obsojen na 6 mesecev zapora zaradi prevare.
r--; f.
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA"
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
, Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina •
Za celo leto Za pol leta
___$5.00
__2.50
___ 1.50
Za četrt leta .......................—
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto ________________$6.00
Za pol leta_________________3.00
Za četrt leta ____________________________ 1.75
Posaniezna številka ________________ 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year_______
For half a year__
For three months_______
_$5.0C _ 2.50 _ 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year______$6.00
For half a year__,__3.00
For three months____1.75
Single copy _____________________3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti deposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1-925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
didate. Idite takoj na delo, da dosežemo z kampanjo uspeh. Nič odlašati na jutri, ampak takoj se podajte na agitacijo in takoj naudušeno začnite in v taki skupni akciji vseh naših naselbin, bomo dosegli uspeh, ki ga bomo veseli mi in vi!
Somišljeniki! Kampanja je zopet v teku — na noge vsi! Na delo vsi za čim večji uspeh katoliškega tiska med nami!
sear
Somišljeniki na delo!
iT
Kaj je somišljenik vsak ve — saj je to naša pristna slovenska beseda. Vs, ki smo po prepričanju enega duha, ali enega mišljenja, smo somišljeniki.
Katoliški Slovenci v Ameriki smo po veri in prepričanju somišljeniki. Na ta naslov velja naslov tega članka in vsak izmed nas je prošen, da pazno prečita ta apel in se potem tudi odloči za delo, za stvar, ki je nas vseh.
Kakor mora farmar vsako spomlad preorati svoja polja in jih požlahtiti z raznimi sredstvi, da ista boij in več rode, tako je treba paziti tudi v vsaki organizaciji, da se od časa do časa poživlja zavednost in delavnost v njenih vrstah. Kjer tega ni, tam nastane mrtvilo in zastoj. In kaj sledi zadnjemu, ni treba povdarjati.
Prihodnji mesec je določen od ameriških nadškofov in škofov kot mesec katoliškega tiska. Po vseh škofijah so razglašene uradne kampanje in že več zadnjih let se kaže ppsebna živahnost in delavnost pri razširjevanju katoli-. škega tiska.
Tudi med nami ameriškimi Slovenci imamo zadnja leta letne kampanje za naš slovenski katoliški tisk. Potrebne so te kampanje, če tudi morda ne tako prijetne. Potrebne so pa zato, da se tekom teh kampanj oživi in poživi zavest med nami, da je nam katoličanom dober katoliški tisk še posebno potreben. Saj vsak lahko vidi, ki le ni slep, kako nasprotni tabor ravno potom tiska ruši v dušah naših ljudi spoštovanje do vere in vero samo. Ni še dolgo tega, ko je zapisal eden 4zmed nasprotnikov, da dokler ne začne slovenski delavec misliti svobodomiselno, to se pravi, dokler se ga v njegovi veri ne omaja, da postane skeptičen — dvomljiv, toliko časa, se mu ni mogoče približati, da bi ga pridobili, da bi sprejel liberalne in socialistične nauke.
In do te točke, da postane skeptičen, ga ni mogoče privesti kar čez noč. To dobro vedo. Ampak delajo po sistematičnih načrtih potom tiska. Potom časopisja se mu približujejo, v katerem objavljajo vsa poročila, članke in vse berilo tako, da pušča v glavah in v duši čitateljev dvom. In ko se njih glave in duše takih dvomov dovolj napijo in navžijejo, se uprejo starim preizkušenim naukom vere in božjih zapovedi. In predno se sami zavedo, so ob vso vero in v vrstah verskih nasprotnikov. In tiskana beseda je pri tem delu največji in najmočnejši agitator nasprotnih sil.
In ko vemo, kako velika sila in moč se nahaja v tisku, nam ni in ne sme nikoli biti vseeno, kaj naši ljudje čitajo in bero. Slabi voditelji bi bili tisti voditelji, ki bi vedeli, da je okrog njihovih pristašev zastrupljena voda, pa bi pustili nemarno, ne da bi svarili svoje, ko bi tako vodo pili. Enako je z nami. Nikdar in nikoli ne sme biti nam vse eno, kako čtivo se razširja po naših slovenskih naselbinah, ko vendar vemo, kako kvarno upliva na ljudi slab tisk.
Zato dragi prijatelji in somišljeniki vsako leto prirejamo kampanje za razširjevanje katoliškega tiska. Zato, da se med naš slovenski narod razširja dober katoliški tisk, ki naj naše ljudi krepi v verski stanovitnosti, da bodo v stanu odbijati v svetu nauk nasprotnikov.
Zato dragi somišljeniki, zlasti vi naši delavni zastopniki (ce). "Amerikanski Slovenec" razglaša z današnjo številko zopet veliko letno kampanjo, za njegovo razširjenje. Polje za razširjevanje katoliškega tiska je še veliko in nepregledno. V vsaki slovenski hiši se nekaj čita in vprašanje je, kai se čita. Glejmo, da bomo tekom letošnje kampanje v vse slovenske hiše, kjerkoli mogoče zanesli katoliški dnevnik "Amer. Slovenec". Ta dnevnik prinaša vse dnevne dogodke in novice, prav tako, če ne še več ko drugi listi. Vsebuje zanimive povesti in prinaša poučne članke, tako, da vsaj za količkaj katoliško čutečega Slovenca" ni vzroka, zakaj bi mesto tega, naročal druge brez-verske ali celo protiverske liste, ko ima vendar lastni katoliški časopis, da si ga naroči. Zato dragi agitatorji na delo med to kampanjo in razširite svoj lastni katoliški dnevnik, kar največ mogoče.
Apeliramo na vse somišljenike, da naj pazno prečitajo v današnji številki oba kampanjska oglasa. Ravnajte se po navodilih. Priglasite takoj iz vseh naselbin svoje kan-
NAROČNICA IZ KANSASA POROČA
Kansas City, Kans.
Naj se zopet oglasim v naš priljubljeni list Amerikanski Slovenec, da ne bodo čitatelji po drugih naselbinah mislili da smo tukajšnji Slovenci po-spani. Tega pa že ne, zlasti naša mladina je kaj živa in prireja veselice in zabave. Pa tudi naš č. g. župnik so obloženi z delom, ko vedno pride kateri zapisat oklice, ali je treba enega ali drugega pripravit in podučit za pristop v katoliško vero, potem so poroke in krsti. No, teh zadnjih je pa bolj malo. Poleg tega hodijo obiskovati bolnike, ki jih imamo vedno več kot dovolj.
Dne 15. januarja se je tukaj poročila hči dobrega tukajšnjega farana Ana Majer le, hči Mr. in Mrs. Mihael Ma-jerle. Za ženina si je izbrala Leo Roy Pearson, kateri je pristopil v katoliško cerkev. Tako imamo enega uda več v naši veri in fara sv. Družine je dobila enega novega farana.
—	Pred štiriindvajsetimi leti je bilo, ko sem spodaj podpisana in moj soprog prinesla zgoraj omenjeno nevesto v naša farno cerkev sv. Družine. Kot nje botri smo odgovarjali pri krstnem kamnu. In ravno pri istem krstnem kamnu je tudi zgoraj omenjeni ženin prejel zakrament sv. krsta. Pcdučevali so ga naš g. žup nik Rev. Daniel Gnidica OSB., katerim prav lepa hvala za ves trud. Dobro delo so napravili 3 tem. — Mr. in Mrs. Ma-jerle sta sicer izgubila dobro hčerko, ki je bila družini v pomoč; je delala celih deset let in zaslužek dajala star šem. — Nevesta je bila tudi članica Marijine družbe in cerkvena pevka. Zato so jo pa tudi pevci počastili s tem, da so ji pri sv. maši lepo zapeli in ji dali v spomin lep dar.
—	Ravno ko to pišem se je v naši cerkvi sv. Družine poročila edina hčerka Mr. in Mrs. Frank Kragelj, Miss Anna Kragelj, ki si je izbrala za ženina Joseph Klimonoviča. — Ob tej priliki bi priporočala našim slovenskim dekletom,da posnemajo svoje starše in o-stanejo dobre faranke fare sv. Družine. — Čudno se mi vidi to, da si naša dekleta izbirajo večkrat ženine drugih narodnosti, fantje si pa izbirajo neveste po drugih farah, medtem, ko imamo v naši fari vendar dovolj krasnih deklet, dobrih staršev in tudi postav-
nih fantov. — H koncu želim novoporočencem vso srečo v zakonskem življenju in vso zadovoljnost.
Katarina Majerle
Extra! Extra! — Prečkajte kampanjski razglas v današnji številki tega lista!
-—o-
KAJ NOVEGA MED ROJAKI
V ZELENEM WASHING-TONU Valley, Wash.
Nihče se ne oglasi iz zapa-da v tem listu, zato sem se jaz namenila da kaj napišem. Najprej naj cenjenim bralcem sporočim, da je kruta smrt u-grabila že meseca decembra dobro katoliško slovensko ženo Johano Mishishnek, rojena Budnar v Kraintown, Minnesota pred 62 leti. Njen pogreb je bil lep in udeležilo se ga je veliko sorodnikov iz oddaljenih krajev. Zapušča žalujočega moža, šest otrok in brata Jerneja Budman na Albany, Minn. — Sožalje prizadetim in pokoj njeni duši. Naj sladko spi spanje pravičnega, saj sveti križ nam govori, da zopet vidimo se nad zvezdami.
Decembra meseca je prišla na obisk sestre in bratov in drugih sorodnikov Mrs. Tony Vidervol, rojena Plemel iz Kellogg, Idaho. — Meseca decembra je zbolela Mrs. James Erven, rojena Janko. Morala se je podati v bolnišnico sv. Luka, kjer se je morala podvreči operaciji, katero je hvala Bogu srečno prestala, da se nahaja sedaj žg izven nevarnosti pod zdravniško o-skrbo. Upamo in želimo ji, da se skoro povrne domov, kajti jo zelo pogrešajo. — Res, zdravje je pač pri družini največ vredno.
Koncem decembra, komaj par dni pred božičem je ogenj upepelil hišo Slovenca Jake Tomsha. Kako je ogenj nastal ni prav nič znano. Okrog druge ure ponoči se je zbudil najmlajši sin Louis, ki je ravno prejšnji dan prišel za božične praznike damov iz CCC kam-pe. Hotel je v kuhinjo da popije kozarec vode in ko je odprl vrata je z vso silo buhnil ven dim in plamen. Komaj je še zbudil očeta in mater, ki sta trdno spala, da so si tako oteli golo življenje,kajti ogenj se je z vso naglico širil po vsej hiši. Le nekaj malega se jim je posrečilo da so rešili iz hiše. Zgorela je tudi klet in žitnica z vsem, kar je bilo pripravljeno za čez zimo. Za-
varovalnina precej krije škodo. Sedaj se pripravljajo za novo hišo.
Božični prazniki so za nami. Imeli smo polnočnico v po-družni cerkvi v Valley, v naši cerkvi pa na Svet dan dve sv. maši. Udeležba pri vseh treh sv. mašah je bila precejšnja in precejšnje število vernikov je pristopilo tudi k sv. obhajilu, tako pri polnotnici in pozneje na Svet dan.
Drugo nedeljo meseca januarja je imelo dr. Najsv.
Imena skupno sv. obhajilo. _
Vreme imamo jako spremenljivo, sneg in dež se menjavata in tudi ni posebno mrzlo. Sicer pa pravi naš slovenski pregovor, da zima in gosposka ne prizanašajo. Kaj lahko se torej zgodi da dobimo še dovolj mraza in tudi snega.
Jaz sem t!udi bolna in se nahajam na bolniški postelji pod zdravniško oskrbo. Upam pa, da se mi kmalu povrne ljubo zdravje. — Prav lepa hvala vsem, ki me obiščejo. — Toliko naj za danes zadostuje. Želim še vsem bralcem in bralkam vse najbolje v letošnjem letu, listu pa mnogo naročnikov.	Mary Swan
-o-
OD PODRUŽNICE SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE ŠT. 32.
KAJ JE NOVEGA V STAREM KRAJU?
Iz Št. Lovrenca na Dolenjskem.
Naše župljane bo gotovo zanimalo zvedeti kaj novic iz naše fare. Lani je bilo pri nas rojenih 30 otrok, umrlo je 20 oseb, poročenih pa je bilo 11 parov. Nenavadno pa je, da so umrle lani zadnji teden leta kar štiri osebe. Na Božič je zvonilo kar trem mrličem. Umrla je Marija Jarm dekle
Dogodki
med Slovenci po Ameriki
Žalostno sporočilo
Blaine, O. — Mrs. Frances Vovko je pred kratkim preJe" la iz stare domovine žalostno poročilo, da ji je v vasi Kresni-
_____ _	ca pri Litiji umrla njena lj"'1"
iz Dolge njive, za njo Franči" jlj'ena sestl'a Alojzija OkretičJ ška Štepec, vdova iz Martinje-vasih. št. 1., stara 71 let,, v Ljubljani pa je umrla v bolnici sestra Fulg^ncija Koritnik, redovnica šolskih sester, stara 28 let, ki je poučevala v kmetijski gospodinjski šoli na Mali Lcki v ročnih delih in šivanju. Zadnji pa je umrl France Štrekelj, gostilničar in posestnik v Praprečah nad železniško postajo, star 61 let. V sredo pred nov. letom je po nesreči padel in se pri padcu tako poškodoval, da mu je počil mehur. Odpeljali so ga v Ljubljano v bolnišnico, kjer je pa med operacijo umrl, nakar so ga pripeljali domu. Njegov pogreb v nedeljo po nov. letu, 2. jan.. je bil velik in lep. Spremili so ga ne samo vsi naši gasilci iz Velike Loke in Prapreč, ampak tudi
n.on.fl • „ EuclufU O. iz sose(jnjjh far gvoj je
-Urage mi sosestre m zlasti i., _ A_____. x _ „ ,J ^ .
ve matere, prosim vas, da bi
upisala svoje hčere v Slovensko žensko zvezo. Morda še ni vsem materam in dekletom znano, da so se dekleta tudi pri naši podružnici zavzela, da ustanove tako imenovani "drill team." Zato apeliram na vas, matere, ako želite da bo vaša dekle v pošteni družbi, nagovorite jih,' da se vpišejo in pristopijo k Slovenski ženski zvezi. — Drill team bo res zahteval od nas nekaj žrtev, kakor je povedala Mrs. Albina Novak dne 19. januarja. Toda, dekleta, ne ustrašite se. Saj je vsak začetek težak. Pokažite se da ste močne in neustrašne ter pogumne, potem bo tudi zmaga bolj vesela in ponosne bote ko bote nastopile v lepih uniformah. Boste videle, da bo potem ostalim dekleto'm, ki niso pristopile pa bi lahko tudi one sodelovale pri drill teamu, še žal tega. Ne vem iz kakega vzroka se tako drže stran. To ni prav. Vsaka slovenska dekle bi morala biti ponosna na svojo podružnico, in celo Slovensko žensko zvezo. Saj je organizacija SŽZ poštena organizacija in razširjena že , po celi Ameriki. Menda je ni slovenske fare, kje,r bi ne imeli podružnice SŽZ. Priglasite se torej dekleta ki se za to stvar zanimate vsaj do 30. januarja, ko bodo prve vaje za drill team ob 2 uri popoldne v šolski dvorani sv. Kristine na 222 cesti. Pridite deklota sedaj, da vam potem ne bo žal. — Sesterski pozdrav.
T. Zdešar, preds.
-o-
Extra! Extra! — Prečrtajte kampanjski razglas v današnji številki tega lista!
tudi v Ameriki čez 7 let in se ga bodo stari Amerikanci gotovo še dobro spominjali, vsaj je bil povsod priljubljen. Zato pa je dobil pred nekaj leti, ko so ustanovili v Praprečah gasilno društvo, od svojih prijateljev in znancev, na katere se, je pismeno obrnil za podporo, 122 dolarjev za društvo. Bil je tudi v svetovni vojski 4 leta in 4 mesece. Škoda moža, ki je tudi rad pomagal revežem in potrebnim!
Lani 12. jan. pa je umrla na gradu v Mali Loki "grajska gospa" Marija pl. Trebuhovič, roj. ul. Widerkhern ' žum Wi-derspah. vdova po majorju Maku pl. Terbuhovič, stara 91 let in 3 mesece. V gradu na Mali Loki je bila od 1. 1866., toraj 71 let. Bila je zadnja potomka plemenite rodbine Wi-derkhernov na Kranjskem, ki je z njo izumrla. Ta rodbina je bivala na Kranjskem od 1. 1609., ko se je priselil iz Švice na Kranjsko Ivan Henrik Widerkhern in se je nastanil v Ljubljani. Pogreb njen je bil prav lep, ko jo se spremljalo 7 duhovnikov. Pokopal p $ jo je stolni dekan ljubljanski preč. gospod dr. Fr. Ki-movec.
Od nov. leta sem do danes, smo imeli precej hudo zimo, četudi le malo snega. Toplomer je kazal n. pr. 4. — 17 C, 6. — 18 C zime, danes pa je zima odnehala. Ljudem je najhujše za nastilj, katerega v jeseni niso mogli pripraviti vsled obilnega deževja in moče, kakor je bilo lani skoraj j vse leto premokro in preveč dežja in premalo sonca.
I. Šašelj -—o-
Širite in priporočajte list "Amerikanski Slovenec"!
starosti komaj 44 let. — kojna zapušča tukaj že zgoraj omenjeno sestro Mrs. Vof' ko, potem brata Louis
guštar-
šiča v Benig, Ohio, in sestro Josephine Goldie v Pittsburg hu, Pa. V starem kraju pa s0' proga, sina in tri hčere ter P0-leg teh še tudi očeta Franca Šušteršič, in brate: France^ Jožeta, Viktorja in Rudeta; Slednji, Rudi, je orožnik1' Bosni. _ Naj ji sveti več"8 luč.
Avtna nesreča
Soudan, Minn. — Pred ^ kim se je v tukajšnji
pripetila huda avtomobil^.
nesreča, ki je zahtevala
smrtne žrtve. Skupaj sta trc'
la dva avtomobila in pri
bili ubiti trije moški, ^
sice'
so bili ubiti trije njimi dva Slovenca in Frank Boben star 49 let njegov sin Joe star 15 let-
Jubilej
Milwaukee, Wis. — DruŠjJ sv. Janeza Evangelista št.
KSKJ., bo v nedeljo 6.
febf
slavilo 35 letnico svojega stanka. Slavnost petintrid^ letnico se bo vršila dopold11^ cerkvi sv. Janeza Evang- s ^ to sv. mašo, potem bo Pa v
Side Turn dvorani, kjer slavnostni banket in pro,
zvečer pa veselica,oziroma daljevanje popoldanskega P grama.
Smrtna kosa
—	V Church Ilill, P«-umrla Helena Horvath v s rosti 74 let. Doma je k'1" Gornjih Fužin na Dolenjk. Zapušča moža, sina in tri11 re.
—	V Milwaukee, Wis-' umrla Mrs. Mary Seiko. v s rosti 51 let. Zapušča sop1'1 in eno sestro.
—	V Meadow Lands, je umrla Frances
of
P
starosti 68 let. Doma Je
#
iz Orehka pri Postojni n® -- • -- - • 2l>
tranjskem. V Ameriki je
lin" 0
la 43 let. Zapušča osem rasti i h otrok.
— V Warren, O. je Josephine Lunder, rojena tol. Doma je bila iz vasi r* fara Loški potok. Stara Je ^ 58 let in zapušča soprog3, sina in štiri hčere. V. d1'
Oglasi v AmerikanSj Slovencu imajo vedn^11
POHIŠTVO NA PROV^
Kdor bi rad kupil P°CJ pohištvo in skoraj no ve- ]'( sko peč, naj se oglifsi »a No. Center St., Joliet, H1' A
H
"TARZAN NA RAZISKOVANJU"
(44)
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BuiTOUgh8
eciaj sta Brown in Tibs hitela na vso moč proti kraju odkoder sta zaslišala, kakor sc jima je zdelo, obupne glasove na pomoč. Vsa zasopla sta pritekla na majhno ravnico, kjer sta.opazila Jane, ki je stala poleg ustreljene antilop? in velikega krvoločnega leoparda, ki sc tudi ni več ganil.
"Kaj naj vse to pomeni," je začuden vzkliknil. "Leopard mi je hotel vzeti ta plen," ic rekla Jane kažoč na ustreljeno antilopo, toda jaz sem mu to /a-branila." — "Toda oni obupen krik!" je pripomnil Brown. "C), to je bil pa leopard, ki ni maral pšice! Toda, pojdimo!" jc rekla Jane.
Tako so se odpravili proti taborišču. Jane naprej, zadovoljna tla se je lov posrečil, Brpwn za njo z ustreljeno antilopo, občudujoč junaštvo mlade žene in nazadnje Tibs. Se ni minila dobra ura od tega dogodka, že so se vsi krepčali z okusnim, na oglju pečenim mesom džungelske antilope.
Princeza Sborov ni mogla prehvaliti, kako idealno je tako le kempati in si privoščiti sveže pečenke. "l'a ne preveč zabavnpt" je mrko odgovorila Jane. — Tibs je pa imel druge skrbi, zato jc rekel Jane, da ga skrbi, kako se bodo rešili iz džungle. Tudi Jane mu je potrdila, da misli prav tako.




ŽIDOVSKI PROBLEM

Devetnajsti vek s svojimi svo-bodoumnimi idejami o bratstvu in enakosti vseh ljudi in narodov, je prinesel enakopravnost tudi dotlej v posebne četrti zaprtim Zidom, ki jim je zakonodaja vseh narodov ovirala svoboden razvoj. Edino carska Rusija se je trdo držala protižidov-ske usmerjenosti in je še v dvajseti vek prinesla institucijo "črte naselitve", ki je Židom onemogočala prodiranje v staro-rusko ozemlje. V teku tega "stoletja svobode" se je židovstvo silovito razmahnilo, bilo ponekod oplajajoči kulturni element, cesto pa tudi velika opasnost za narod, med katerim se je preveč razmnožilo. Zapadna Evropa ima razmeroma malo Židov, kajti od križarskih vojn dalje se je semitski živelj selil vedno dalje proti vzhodu, dokler ni skoro preplavil dežel, ki so bile nekdaj pod poljsko oblastjo in ki so odslej postale prava postojanka Semitov. Odtod je prihajal vedno nov biološki podmladek židovskim naselbinam, odtod pa so tudi začele semitske mase prodirati med sosednje narode: Čehe, Slovake, Madžare, Nemce, Ru-mune, Ruse itd.
V začetku dvajsetega veka so Imeli Semiti povsod med temi narodi že zelo močne pozicije in to je tudi razlog za ponovitev njihove žaloigre, kakršno poznamo iz zgodovine srednjega veka. Danes ima preganjanje židov-stva seveda čisto drugačno zunanjo obliko. Ne gre več za nasilno iztrebitev in pobijanje tega izredno bistrega in prožnega ljudstva, marveč za sistematično oviranje njegovega gospodarskega in političnega razmaha z zakonodajo in upravnimi ukrepi.
Ako pregledamo države, v katerih se je semitsko pleme znat no razmnožilo, vidimo, da so od-nošaji med gostiteljem in go stom še nekako znosni, dokler je število Zidov pod enim odstotkom. Kadar pa preseže to mejo, nastanejo trenja, pri katerih si Židje vedno nadevajo videz po nedolžnem preganjanega naroda. Med slovanskimi narodi imajo največ ŽidovToljaki, katerih gospodarska in politična struktura preteklih stoletij je naravnost zahtevala življa, ki naj se posveti trgovini, saj tla-čan ni imel za trgovanje potrebne svobode, plemiču pa je bilo pod častjo, da bi se bavil z drugačnim poslom, kakor z bojem in politiko.
Do koder je segala poljska oblast, je nudila Židom razmeroma varno življenje in ugodne gospodarske pogoje. Vendar pa vidimo, da je bil kulturni vpliv Zidov na Poljake kljub njihovemu velikanskemu številu daleko manjši kakor n. pr. na Nemce ali na Madžare. To je predvsem pripisati okoliščini, da so Židje prinesli v poljske dežele tudi svoj nemški jezik, ki ga niso več opustili. Ta jezikovna skupnost jih je še naprej vezala na nemški
bilo židovstvo zelo dragocena pomoč germanizaciji. V Avstriji in vzhodnih delih Nemčije je bil Semit krepka opora nemštvu, zlasti zato, ker je zanašal gospodarsko in moralno desorganiza-cijo v življenje slovanskih narodov. Med Madžari pa se je na vso moč predal madžarski državni ideji ter kot tak tudi bil nosilec potujčevanja. Velik del zla, ki so ga narodi bivše habsburške monarhije pretrpeli od Nemcev in Madžarov, je izviral od židovskega življa, služečega ideji germanizacije ali madžarizacije
Je tedaj dvojno bridka usoda, da so prvi odločilni udarec doživeli Židje od Nemcev, katerim so stoletja zvesto služili. V Nem čiji je semitstvo izgubilo svojo ravnopravnost, ogrožena pa je tudi možnost čisto fizičnega gospodarskega udejstvovanja Nemški zgled je potegnil za seboj mnogo posnemalcev in daleč po svetu vnovič zanetil antisemitizem.
V čem je vzrok, da vlada na svetu srd proti Zidom in da nastaja po nekaterih državah problem antisemitizma? Zidje bi radi, da bi se navajal kot vzrok versko sovraštvo ali konkurenčna zavist ,toda to sta dve komponenti zelo podrejenega pojma. Rasna razlika tvori prepad med Židi in ostalimi narodi, poleg tega pa tudi oni specialno židovski način udejstvovanja, ki je v Palestini vzbudil proti Zidom celo njih arabske soplemenjake in ki bi ga najlažje označili za brezobzirnost in cinizem. Geslo, da namen posvečuje sredstva, je med Židi še mnogo bolj v veljavi kakor med pripadniki drugih narodov.
Med samimi Židi so nekateri spoznali strahotni položaj tega razumnega naroda ter začeli poudarjati potrebo, naj bi se spet strnjeno naselil in se posvetil obdelovanju zemlje, ki je izvor moči vsakega naroda. Razumnejši in praktičnejši so predla, gali Ugando v Afriki, kjer bi bilo prostora za vse židovske mi. iijone. Sentimentalni zgodovin ski oziri pa so bili odločilni za Palestino, s čimer je problem rešen le v neznatni meri. Ne glede na politične zapletljaje, ki jih povzroča misel samostojne države, je dežela tudi premajhna in palestinska epizoda je samo pa-liativna rešitem problema, ki postaja pereč, da nikoli tega. Poljska se že pogaja za primerno ozemlje na Madagaskarju, kamor bo pošiljala svoj židovski višek, ki mu je Amerika že deset let zaprta.
Problem postaja bolj in bolj pereč, saj vidimo ravno te dni na rumunskem primeru, kako se že vse države branijo beguncev, ki so zapustili Rumunijo na prvo vest o antisemitskih odlokih nove vlade. Čedalje bolj ,se kaže potreba, da si ta narod, ki je danes ostal tuje telo v Evropi, najde zemljo, kjer bo živel svoje samostojno življenje in končal svoje
e$v. L$ta 1937 je Ipjfispevek delodajalcev znaša dva odstotka ce-okuppih mezd. Začenši oči Januarja 1938 in enako naprej bo odstotek prispevkov znašal tri odstotke celokupnih mezd, ki jih je delodajalec izplačal tekom koledarskega leta. Gospodar ne sme odbijati ničesar od plač v svrho plačil v nezaposlenostni zavarovalni sklad.
Da je delavec vpravičen do ne-zaposlenostnih podpor po 1. januarju 1938, se zahteva v državi New York, da je bil dotičnik nekaj časa zaposlen tekom 1. 1937 in da je skupna svota njegovih mezd znašala ne manj kot 18 krat toliko, kolikor znaša podpora za en teden popolne nezaposlenosti. Znesek tedenskih podpor v državi New York znaša 50 odstotkov mezde za poln teden dela, ali podpora ne sme biti višja kot $15.00 in ne manj ša kot $7.00 na teden. Recimo, da je nekdo delal tekom 1. 1937 in da je zaslužil po $25.00 na teden. Njegova tedenska nezapo-slenostna podpora bi znašala $12.50, ali le tedaj, ako je tekom 1. 1937 delal vsaj 9 tednov in je zaslužil ne manj kot $225. Le v takem slučaju bi bil vpravičen do tedenske podpore.
Ni važno, da si nezaposleni delavec beli glavo, da-li je vpravičen do nezaposlenostne podpo-* re in koliko naj znaša ta podpora. To izvršuje državna posredovalnica dela (New York State Employment Service), skozi katero se zakon upravlja.
* 1 Vsaka nezaposlena oseba naj se pred vsem registrira pri tej oblasti. Kar je torej važno za nezaposlenega delavca, da takoj vloži prijavo o nezaposlenosti, ako naj hoče zagotoviti si pravi-
ce, ki mu gredo po zakonu. V to Svrho služijo posebne tiskovine (forms). Te se morejo dobivati od delodajalca, delavskih organizacij ali od vsake izmed 120 totalnih podružnic državne posredovalnice dela. Le tekom meseca januarja naj se te prijave nezaposlenosti in prošnje za zaposlitev — ki tvorita dve polici iste tiskovine — vpošljejo po pošti. Poštnina je prosta. Po dnevu 31. januarja 1938 pa se bo od nezaposlenega delavca zahtevalo, da osebno izroči prijavo lokalnemu uradu državne posredovalnice, ki je najbližji njegovemu stanovanju ali pa mestu, kjer je zadnjič delal. Jako važen pogoj je, da oni, ki zaprosi za nezapo-slenostno podporo, ima številko svojega socijalno - varnostnega računa (Social security account number).
Med časom, ko je nezaposlena oseba vložila prijavo, in časom ko začne dobivati podporo, mora pretekati doba treh tednov. Tekom tega časa se bo državna posredovalnica dela potrudila dobiti primerno delo za toliko prosilcev, kolikor je pač mogoče.
V državi New York — in večinoma tudi v drugih državah— se ne sme izplačevati več kot 16 tedenskih podpor v zaporedni dobi 52 tednov.
Poleg države New York bodo tudi sledeče države prav kmalu začele izplačevati nezaposlenostne odškodnine: Alabama, Arizona, California, Connecticut, Louisiana, Maine, Maryland, Massachusetts, Minnesota, New Hampshire, North Carolina, O-regon, Pennsylvania, Rhode Island, Tennessee, Texas, Utah, Vermont, Virginia in West Virginia.
"JUNAK"
Na vseh šolah sovjetske Rusije so' nabili lepake, na katerih je z debelimi črkami napisano: "Ni staršev, ni družine in tudi ne prijateljev, kadar je v nevarnosti korist sovjetske države." — 14 letni učenec Vitalin Abrakane je ta vzgojni stavek vzel docela zares, zaradi česar ga sedaj sovjetskim otrokom stavijo rza vzgled kot junaka. Ta 14 let-
ni fantič se je v boju zoper sovražnike komunizma tako izkazal, da so ga višji poslali v \rišjo šolo v Moskvo. Ko bo naredil še to. višjo šolo,ga brez dvoma čaka sijajna bodočnost. In kaj takega je storil ta dečko?
Pariški list "Figaro'} navaja vzrok tega povišanja, ki ga je bil deležen 14 let stari fant. Ta "junak" je namreč ovadil svojega očeta, češ da je troc- nah?
kist. Oblastniki so, očeta prijeli in ustrelili, fanta pa povijali ter za vzgled postavili.
Kdo ve, čs tisti, ki so danes nesrečni v mnogih družinah niso žrtve laži-tiska, ki uničuje moralno življenje v druži-
i
I®
1
i
VELIKA LETNA
g
P
i ■
i
za razširjenje dnevnika

AMERIKANSKI SLOVENEC
* J
1 &
i 1 i 1
i traja d 1. februarja do 30. aprila 1938 g
Sli
Udeleži se je lahko vsak, mlad ali star, naročniki vsak, ki izpolni pogoje te kampanje.
in
PRAVOČASNO ZDRAVLJENJE
RAKA
kulturni krog. Do neke mere je ahasverstvo.
NEZAPOSLENOSTNA ZAVAROVALNINA PO NOVEM LETU
Prvič v ameriški zgodovini je zavarovalnina proti nezaposlenosti postala dejstvo v Zdr. državah. Mnogo evropskih držav jo že zdavnaj ima. Sistem nezaposlenostnih odškodnin je za^el delovati z Novim letom v 22 državah in distriktu Columbia. Zakoni o zavarovanju proti nezaposlenosti bodo polagoma uveljavljeni v vsaki državi Unije in sredi 1. 1939 pa bodo povsod v veljavi.
KAKO MOREJO NEZAPOSLENI TIRJATI ODŠKODNINO?
%
Treba pred vsem razumeti, da federalna vlada sicer sodeluje z vsako posamezno državo, kar se tiče upravljanja zakonov o zavarovanju proti nezaposlenosti,
ali da uveljavljanje teh zakonov je državna, ne pa federalna stvar. Nezaposlena oseba se mora registrirati z ono državno organizacijo, kateri je poedina država poverila upravo tega zakona, in, ako je vpravičen do odškodnine, bo dobival čeke od državnega nezaposlenostnega sklada (State Insurance Fund).
Poglejmo, kako ta stvar deluje v državi New York, kjer se to zavarovanje razteza na približno tri miljone delavcev. New-yorški zakon o zavarovanju proti nezaposlenosti prizadeva vsakega delodajalca, ki najema štiri ali več delavcev. L. 1936 so morali ti delodajalci vplačevati v nezaposlenostni zavarov. sklad svoto, ki je bila enaka enemu odstotku mezd svojih zaposlen-
V Združenih državah pomira vsako leto 130,000 ljudi vjsled raka. Vzrok raka je še neznan. Nimamo nikakega načina, da bi takoj izvedeli, da rak obstoji, niti nimamo posebnega leka ali način zdravljenja. Vendarle število smrti vsled raka se daje skrčiti na polovico. Mogli bi rešiti življenje 60,000 do 70,000 žrtev raka vsako leto, kajti v svojem ranem razvoju se rak daje vni-čiti potom radija ali X-žarkov oziroma se more izrezati potom operacije. Zdravniški pisatelj za Science Service, J. Straafor, izdaje vrsto člankov o raku, v katerih podaje mnenje zdravniške vede o tej bolezni.
Zdravniški učenjaki širom sveta delajo brez odmora v svojih laboratorijih, čepijo nad mikroskopi, mešajo in izkušajo kemične snovi in eksperimentirajo na živalih, da bi našli, zakaj ljudje dobivajo raka. Življenje rakovih bolnikov pa se daje rešiti, ne da bi čakali na uspeh vseh teh preiskovanj učenjakov.
Rak nastaje, ako gotove drobne stanice telesa, ki so dosegle tak razvoj, da njihova rast počiva, kar naenkrat zdivjajo v rasti, tako da se pomnožujejo z največjo brzino, in radi tega svojega rastočega števila iztiskajo druge stanice, ki jih telo potrebuje za s'voje življenje.
Dvoje nesrečnih okolščin pri raku sta: 1) da v prvem razvoju bolezni ni nikake bolečine ali občutka in 2) da rak sicer začenja lokalno, t. j. v neki točki, ali da se prav kmalu razširja na večjo površino in napada tudi oddaljene dele telesa.
Rak na prsih in rak v maternici ubija večino 80,000 do 90,-000 žensk, ki vsako leto pomira-jo v Združenih državah vsled raka. Mogli bi rešiti večino teh življenj, kajti ti dve vrsti raka sta najlažje ozdravljivi in se objavljata najhitreje potom svare-čih predznakov.
Rak na prsih začenja kot drobna trda kepica. Ako se le ena prikaže na prsih vsake ženske preko starosti 30 let, je stvar vredna resne pažnje. Nenavadno krvavljenje je svarilo mogočega
obstoja raka v maternici.
Več žensk pomira za rakom kot moških. Razmerje je približno 60 napram 40. Kot za odškodnino radi te neenakosti imamo okolščino, da večina rakov pri ženskah se more pravočasno spoznati in uspešno lečiti.
Med moškimi rak v želodcu je vzrok večine smrti vsled raka. Žalibog skoraj v polovici teh slučajev ni nikakega svarila, ki bi se pojavilo zadosti pravočasno za uspešno zdravljenje. V drugi polovici slučajev želodčnega raka prvotni znaki so slaba prebava. Vsak človek, moški ali ženska, ki trpi na kronični nepre-bavnosti, ki se zdraviti ne daje na običajen način, naj se podvrže preiskavi potom X-žarkov, da se dožene, da-li ima raka.
Rak kože, ust in ustnic je druga oblika raka, ki je mnogo bolj pogosta pri moških kot pri ženskah. Ti raki se dajejo zdraviti v skoraj 90 slučajev izmed sto, ali ako se zanemarja pravočasno zdravljenje, utegnejo rasti in vničiti življenske organe.
FLIS.
-o-
VEČ NATURALIZACIJ PRVIH PAPIRJEV V L. 1937
IN
______ ft
IZREDNO LEPE NAGRADE ZA AGITATORJE - PREBERITE PAZNO OGLAS! g
ZA 1. POLLETNEGA NOVEGA NAROČNIKA — kdor ga pri- R^ir!.' •.'"■"■ 11' ,11	^
dobi, dobi en predmet izmed nagrad, ki so označene z številko 1. To so: tri vrste krasne zaponke za ovratnice, ali pa žepni noz. En predmet izmed navedenih je na razpolago.______
ZA 1. CELOLETNO NOVO NAROČNINO — kdor jo pridobi, dobi 1 predmet izmed dveh, ki sta označena z štev. 2. To je sestav treh krasnih krtač, za obleko, lase, in 1 česalnik, drugi predmet pa je lepa usnjata denarnica ter zraven usnjat omot za ključe. Ena izmed teh dveh nagrad je na razpolago._
ZA 2 CELOLETNA NOVA NAROČNIKA — kdor jih pridobi, dobi eno izmed nagrad predmetov, ki sta označena z štev. 3. To je krasno nalivno pero in svinčnik, (Fountain Pen and Pencil), ali pa praktično pripravo, kadar se kliče duhovnika k bolniku (Sick Call Outfit). Ena izmed navedenih nagrad je na razpolago.__
ZA 5 CELOLETNIH NOVIH NAROČNIKOV — kdor jih pridobi dobi eno izmed nagrad, ki so označene z štev. 4. To so krasen
električno razsvetljen altar 15 inčev visok in 12 inčev širok s lepim kipom na vrhu. kar je nekaj krasnega za vsako hišo. Ali pa moderen najnovejše vrste (Tel-A-Matic) električni likalnik (Peglezen). Vsaka izmed navedenih nagrad je vredna do $9. Ena izmed obeh je na razpolago.	______
ZA 12 NOVIH CELOLETNIH NAROČNIKOV — kdor jih pridobi, dobi krasen namizni Radio vreden do $22. ali pa: krasni srebrni "TU D OR" sestav vilic in žlic po 8 komadov vilic, nožev in vseh vrst žlic ta srebrni sestav je posebne kvalitete in je vreden do $25. Obe nagrade ste označene na sliki z številko 5. Ena izmed obeh je na razpolago, za 12 novih celoletnih naročnikov._
ZA 20 CELOLETNIH NOVIH NAROČNIKOV — kdor jih pridobi dobi eno izmed dveh nagrad, ki ste označene z številko -6. To je krasna "Waltham" zlata ura na 17 kamnov. Ali pa dalekoviden mornariški "Megaphos" daljnogled, z krasno usnjato torbico. Oba predmeta sta vredna vsak do $35. Eden izmed obeh je na razpolago za 20 celoletnih novih naročnin.
ZA 40 CELOLETNIH NOVIH NAROČNIN — kdor jih pridobi dobi eno izmed nagrad označenih z številko 7. To so: Krasen "Majestic" moderni šivalni stroj, ki kadar se zapre zgleda kot krasna mizica. Ali pa novovrstni moderni "Magic Eye" (Magično oko) Radio na 12 tubov, s katerim dobite postaje vsega sveta. Obe ste dragoceni nagradi. Ena izmed obeh je na razpolago za 40 novih celoletnih naročnin.
ZA 80 CELOLETNIH NOVIH NAROČNIN — kdor jih pridobi, dobi vozni listek III. razred od New Yorka do Ljubljane. To je samo v en kraj od New Yorka do Ljubljane, za železnico po Ameriki in potem iz starega kraja nazaj v Ameriko plača vsak sam. Potne liste in vse drugo si tudi oskrbi vsak sam.____
ZA 150 CELOLETNIH NOVIH NAROČNIN — kdor jih pridobi dobi vozni listek za III. razred od New Yorka do Ljubljane in od-i tam nazaj od Ljubljane do New Yorka. Na kateremkoli parmku ža želi. Železnico po Ameriki za tja in nazaj pa plača vsak sam. ravno tako si mora vsak oskrbeti sam na svoje stroške potni !ist in vse drugo. Pod pogoji, kakor navedeno dobi le vozni listek in nič drugega.
PRIPOMBA: Vse nagrade so določene za celoletne naročnine, ali pa za dvojno število po polletnih novih naročnin, to je, da za vsako celoletno morate biti dve polletni naročnini.
Tekom fiskalnega leta 1937 (od 1. julija 1936 do 30. junija 1937) so naturalizacijska sodišča podelila ameriško državljanstvo 164,976 inozemcem. To je za 23,710 več kot v prejšnjem letu. Prosilcev za "prvi papir" pa je bilo 176,196, več kot 28 tisoč več kot v prejšnjem letu. Izmed novih državljanov je bilo 4,453 Jugoslovanov.
Le tri petine vseh prošenj za državljanstvo so bile odbite. Istočasno so sodišča razveljavila 991 državljanskih spričeval radi goljufije ali drugih vzrokov.
Kar se tiče priseljevanja v 1. 1937, 50,244 inozemskih priseljencev je bilo za stalno pripu-ščenih v Združene ch*žave. To je 13,915 več kot v prejšnjem letu, ali še vedno manj *kot tretina letne kvote. 26,736 inozemcev pa se istočasno za stalno izselilo iz Združenih držav.
POGOJI
do omenjenih
Pogoji, na podlagi katerih so agitatorji upravičeni razpisanih nagrad v denarju in blagu so:
1.	Pridobiti ie treba predpisano število novih naročnikov ter za \ iste poslati Upravi Amerikanskega Slovenca polno svoto za take
naročnine, to je za Združene države $5.00 letno in $2.50 polletno: za Chicago in Kanado in inozemstvo $6.00 letno in $3.00 polletno. #
2.	Dokler ni naročnina za pridobljene nove naročnike v polni svoti plačana Upravi, ni nihče deležen ne upravičen do razpisanih nagrad.
Vse nagrade denarne ali v blagu se razdelijo med upravičene agitatorje po zaključku kampanje in ne prej.
3.
PREClTAJTE PAZNO TUDI OGLAS O KONTESTNIH VOLITVAH!
Vse pošiljatve in naročnine je poslati na:
Amerlkasiskl Slovenec
1849 WEST CERMAK ROAD	-:- CHICAGO, ILLINOIS fl
L
^V>OOOOOOO^WKM)<KHKKKM>00<KXK)0{K><><>^
O TEM I N ONEM
> W>000«0<>000«00»^000000<>00000000000<X)00000<>0<XXK)00<>
USODNO DARILO
Ko je Napoleon Bonaparte 22. julija 1793 zmagoslavno zasedel Kairo, so mu najvišje egiptovske oblasti poslale tri jako dragoceno izdelane meče, ki so bili okrašeni z dragulji in biseri. En meč je obdržal Napoleon zase; drugega je podaril svojemu svaku, hrabremu konjeniškemu generalu Muratu, tretjega pa je dobil maršal Ney.
Ko j e Napoleonova, slava zašla in ko se je bil še enkrat povrnil v Francijo (z Elbe), je Ney prelomil prisego, ki jo je dal novemu francoskemu kralju in se je z vsemi svojimi četami pridružil Napoleonu. Ko je bil Napoleon kasneje poražen, so hoteli Neya zapreti, a Ney je izginil.
Nepoznan in skrit je živel maršal na gradu Bosnique pri svojih sorodnikih. Nekoč pa, ko je Ney vprav občudoval slike v salonu, je nenadoma prišel obisk. Ney je stopil v drugo sobo, a je v naglici pozabil oni znani meč na stolu. Med gosti je bil pa tudi neki policijski častnik. Ko je zagledal meč na stolu, je vzkliknil: "Tukaj je pa — ali Napoleon _ali pa maršal Ney!"
Cestnik je to vest koj sporočil dalje in Neya so zaprli in ga obsodili na smrt. Ko so mu hoteli j)red ustrelitvijo zavezati oči, je vrgel rutico proč, rekoč: "Ali ste pozabili, da sem 36 let stal sredi toče krogel?" In sam je zaukazal: "Ogenj! Živela Francija!" S tem besedami se je mrtev zgrudil na tla dne 7. decembra 1815.
Ista usoda je zadela lastnika tretjega meča, generala Murata. Dne 13. oktobra 1815 je neustrašeno stopil pred puške, si razgalil prsi in kriknil: "Ogenj!" — in je umrl. -o-
SKRIVNOST OBMEJNE GORE
V okolici Limburga ob ho-landsko-belgijski me>ji stoji gora, ki jo imenujejo Flamci "Pietersberg". V tej gori je vse polno podzemeljskih votlin in duplin, ki niti učenjaki ne vedo, kako so nekdaj nastale. Ta gora in njene votline pa so zadnje dni začele silno zanimati vse obmejno prebivalstvo.
Zaradi precejšnje razlike v cenah, ki je med cenami v Belgiji in cenami Holandiji' se je tukaj sila razvilo tihotapstvo. Ker pa je tudi tamkajšnja meja od obeh strani po carinskih stražah močno zavarovana, so se tihotapci izmislili, da bi ne bilo napak, ko bi .se pri tihotapljenju po-služili duplin te obmejne gore. Kdo ve, kdo jim je to svetoval, dejstvo je, da so se začeli posluževati podzemeljskih poti za prehod iz ene države v drugo.
Podzemeljska pot skozi jame in dupline pa je z6lo težavna in večkrat celo za življenje nevarna. Nekega dne se je na taki podzemeljski poti smrtno ponesrečil tihotapec. Tako je stvar prišla na dan in je za to skrivno pot pod zemljo izvedela tudi carinska straža. Obmejna straža je sedaj vedela, kako se godi in je brž dala zabetonirati izhod iz jame. Toda drugo jutro je straža ugotovila, da so tihotapci vseeno šli skozi goro na ono stran, ker so si v eni sami noči drugje izkopali drug izhod. To jim ni bilo niti preveč težavno, ker je kamen tiste gore zelo prhek in se rad kruši in lomi. Obmejna straža je brž zazidala še to luknjo. Pa tudi to ni nič pomagalo, ker so si tihotapci izkopali še tretjo luknjo.
WPA POMAGA SLEPCEM
Works Progress Administracija naznanja, da so WPA delavci izgotovili več kot 17,000 knji-go-čitalnih strojev (talking-book machines). Ti stroji so bili v svrho čtiva dani na razpolago slepcem, ki ne znajo čitati pisave za slepce (Braille).
Izdelovanje teh strojev in k njim pripadajočih rekordov je delo posebnega WPA projekta, ki se izvaja v mestu New York. Mnogi projekti v drugih mestih nudijo drugačne WPA postrežbe za slepce, vštevši pripravljanje knjig in map po Braille-ovem sistemu, vežbanje slepcev v in-dustrijalnih strokah in poduk v ustvarjajočih umetnostih.
Knjigo-čitalni stroji so važni, ker izmed 125,000 slepih oseb v Združenih državah približno 80 tisoč jih se ni še naučilo čitati Brailfe-ove povzdignjene črke. Ko je Thomas Edison iznašel fo-nograf, se je on takoj zmislil njegove vrednosti za slepce. Ali običajni fonografi in plošče so jpreokorne, da bi mogli biti za j rabo kot čitalne knjige. Nova iznajdba, vsled katere je mogoče ' vrezati v ploščo 150 drobnih gredic za vsako inčo, je izrevo-lucijonirala fonograf in njegovo rabo za slepce. Za rekordira-nje dolge knjige zadostuje sedaj šest plošč dvanajstih inč.
Ker zaloga teh čitalnih knjig je bila jako omejena in cene visoke, je proslavljena slepka Helen Keller pred dvema letoma • Lmila pozornost federalne vlade na izgotavljanje in brezplačno razdeljevanje knjigo-čitalnih strojev in plošč. Sedaj Kongresna knjižnica jih razpošilja v zvezi z Ameriško ustanovo za slepce. Izposojajo se za nedoločeno dobo vpravičenim slepcem, pri čemur se daje prednost onim, ki ne znajo čitati Braille in ki nimajo nikakih sorodnikov ali prijateljev, ki bi jim čitali knjige na glas.
-WPA dostavlja tudi čtivo in mape v Braille-ovi pisavi. Več kot 650 ljudi je zaposlenih na Braille-ovih projektih. En tak projekt v državi Massachusetts je izgotovil 45,000 Braille map in sedaj izdeluje modele mehaničnih priprav, biologičnih primerov in stavbenih načrtov. Vsi popisi so spisani v Braille tisku.
V šoli za slepce države Indiana WPA gradi sedaj Braille-ov vrt. Braille napisi na cvetlicah, grmih in drevesih dajejo slepcem priliko, da se jih naučijo spoznati po duhu in dotiki.
WPA projekt v državi Mississippi, ki izdeluje preproge, pomaga skupini potrebnih slepcev do zaslužka. V Washington, D. C., so slepi rokodelci že večkrat preobnovili vse stolice v Vzhodni Zlati sobani Bele Hiše.
Na polju ustvarjajoče umetnosti se zlasti odlikuje neki projekt v Berkeley, California, kjer je pisateljski tečaj dovedel do produkcije 15 člankov, raznih kratkih povesti, ene gledališke igre in začetnih poglavij nekolikih knjig.
KJE JE RESNICA O KOLUMBU
Krištof Kolumb je pač v zgodovini tista osebnost, s katerp je združenih menda, tudi največ pripovedk. Poleg tega pa je ta veliki Krištof tudi oni človek, ki se je — saj lahko rečemo — tudi največkrat rodil. Pa ni, da bi se temu preveč čudili: Precej evropskih mest se hoče ponašati s tem, češ, da je bil Kolumb rojen v njih. Samo v Italiji je, kakor pravijo, nič manj kot petnajst raznih mest, o katerih pravijo, da so rojstni kraj tega drznega pomorščaka, ki je prelomil srednji in novi vek naše zgodovine. V Španiji so prav malo bolj skromni. Le' štirinajst mest so našteli tam takšnih, ki bi rade imenvale Kolumba za svojega nekdanjega meščana. Portugalci pa sorza trdno prepričani, da
Krištof Kolumb ni bil rojen ne v Italiji, ne na Španskem, pač pa v nekem portugalskem mestu, in sicer samo v enem. Potem takem bi moral biti ta pomorščak slaven tudi potem, da je bil rojen na tridesetih mestih. Kakor Kolumbov rojstni kraj, tako si tudi niso čisto na jasnem, kdaj je bil Kolumb rojen. Zgodovina našteva kar 26 različnih letnic njegovega rojstva, in sicer kar po vrsti od leta 1430 do 1455. Rojen je bil torej ta mož tudi kar 26 krat. Razmeroma malokrat so pa Kolumba pokopali: vsega skupaj samo osemkrat. Prvič so ga položili-v grob v Valladolidu, nato v Sevilli, nakar pride dvakrat na vrsto San Domingo, dvakrat pa so njegove trudne ude položili k vfečnemu počitku v Ha-vani. Posmrtne ostanke velikega Kolumba so leta 1899, t. j. takoj po špansko-ameriški vojni, prenesli v Sevillo, kjer je bil ta, tudi v tem oziru izredni mož, že prej nekoč pokopan.
četovstvo. Ce moški ne priznava očetovstva, so dolžni plačevati za otroka vsi, po materinem mnenju "možni očetje". Otrok dobiva podporo seveda samo od enega teh moških, od vseh drugih, ki so tudi "sumljivi", pa gre denar v "fond za varstvo otrok". Na ta način so tudi preprečili, da bi manj premožni vlekli v to umazano "afero" tudi premožnejše, ki so se jim morda iz drugih vzrokov zamerili.
MODERN ZAKON
V začetku tega meseca je stopil na Danskem v veljavo zakon, ki bi ga lahko prištevali med najmodernejše. Nanaša se na nezakonske otroke in njihove pravice. Zakon smatra te otroke za čisto enakopravne z zakonskimi in je tako prinesel konec vsemu njihovemu zapostavljanju. Nezakonski otrok ima po tem zakonu pravico, da po svojem očetu deduje pravo tako kot zakonski. Doslej je imel pravico le na-delež, ki mu ga je zapustila mati in se je tudi pisal tako, kakor njegova mati/ Od sedaj naprej mu sme mati dati svoj ali pa očetov priimek. Otrok pa ima med svojim 18. in 22. letom pravico, da sam izbira med tema dvema imenoma. Medtem ko ta novi zakon odpravlja razliko med zakonskimi in nezakonskimi otroki, predvideva tudi takšne otroke, ki "nimajo očeta", to se pravi, one, za katere se ne more ugotoviti kdo jim je oče. Če zdravniki tudi s primerjavo krvi ne morejo ugotoviti, da je sinu oče tisti, za katerega trdi mati, potem je za to potreben tudi pristanek dotičnega moškega na o-
POLNOČNICA V TOVARNI
Po vseh mestih sveta, kjer sta lazkošje in razuzdanost največja, sta tudi beda in zapuščenost največji. Tako je tudi in zlasti v Parizu, kjer imaš v središču višek vsega, kar more nuditi bogastvo, v predmestjih pa vlada črna beda, ki rodi obupance, pripravljene na največje zločine. In v teh zapuščenih predmet jih se je zadnja leta začelo širiti in uveljavljati praktično katoličan-
jstvo, blagovest ubogih in trpečih.
Letošnji božič so delavci neke tovarne pospravili svojo veliko delavnico, jo preprosto a ganljivo okrasili, pogrnili kovaško ognjišče in ga priredili za oltar, nad katerim se je dvigalo črno, okajeno in razrito zidovje delavnice. Križ na oltarju je izrezljal neki delavec, mašo pa je opravil njegov sin, ki je tudi ; svoje dni delal v tej tovarni, i Nad oltarjem je bil s preprosto roko začrtan napis: Jezus — poglavar delavcev.
Nobenih bučnih orgel ni bilo, niti zvonkih angelskih glasov, ki bi povečavah praznično razpoloženje, pa se je gotovo teh 200 ubogih vernikov počutilo bliže svojemu Odrešeniku, čigar rojstvo so obhajali v tej medlo razsvetljeni tovarni s slamo na oltarju, kot vsi oni tisoči v mehke kožuhe zavitih pomehkužencev v vid jemajočih stolnicah.
VOLITVE
i za maršala ali kraljico? i • ———_______________——————_—— ,
V letošnji kampanji bomo imeli zopet veliko po- < sebnost ko bodo naročniki "Amer. Slovenca" si javno volili tri osebe za sledeča častna mesta:	,
1. — Oni tekmec ali tekmovalka, ki bo prejel(a) do zaključka kampanje 30. aprila 1938. najvišje število glasov, bo izvoljen(a):
VSEM,
KI SE ZANIMAJO ZA "NOVI SVET"
Vsem, ki nam pišejo, da bi radi dobili prvo številko novega družinskega mesečnika "NQvi Svet"' sporočamo, da smo ga poslali po nekaj številk vsem našim lokalnim zastopnikom (cam), pri katerih jo lahko dobe, če se na list naroče.
Obenem prosimo tudi vse naše zastopnike (ce) da naj te dni obiščejo vse rojake po naselbinah v svrho naročbe na novi list "Novi Svet". To je zelo važno! Obenem prosimo, da pošljejo vse nove naročnine na novi list ne kasneje, kakor do 5. FEBRUARJA 1938, ker potem bo šla druga številka lista v tisk in se jo bo tiskalo samo toliko, kolikor bo prijavljenih naročnin do datuma 5. FEBR. 1938. Zato ne odlašaj nihče z naročnino, ampak prijavite se pravočasno. Naročnina novemu listu je letno samo $2.00 in za stari kraj pa $3.00 letno. Ta list je krasen dar domačim za v stari kraj. Kdor se zdaj naroči bo dobil še prvo številko, ki jih ima Uprava še nekaj na roki.
Prosimo še enkrat vse, naročite in prijavite se pravočasno, da ne bote potem zahtevali druge številke lista, ko bo prepozno.
>
Drugi zmagovalec(ka) prejme častno nagrado:
KRASNO ZLATO URO
Tretji zmagovalec(ka) prejme kot častno nagrado:
KRASEN DRAGOCEN DALJNOGLED
Na prvih dveh nagradah bodo v spomin na to kampanjo vrezana | imena zmagovalcev.
Ce moški: ZA ČASTNEGA MARŠALA vseh naročnikov "Amer. Slovenca".
Če ženska: Z A ČASTNO KRALJICO vseh naročnikov "Amer. Slovenca".
2.	— Oni tekmec ali tekmovalka, ki bo prejcl(a) do zaključka kampanje drugo najvišje število glasov, bo izvoljen (a):
Če moški: ZA ČASTNEGA POD-MARŠALA vseh naročnikov "Amer. i Slovenca".
Če ženska: ZA ČASTNO PRIN-CEZINJO vseh naročnikov "Amer. < Slovenca".	(
3.	— Oni tekmec ali tekmovalka, ki bo prejel (a) tretje najvišje število do * zaključka letošnje kampanje bo izvoljenca):
Če moški: ZA ČASTNEGA PRIBOČNIKA MARŠALU vseh naročnikov "Amer. Slovenca".
Če ženska: ZA ČASTNO DVORNI C O maršalu ali kraljici vseh naročnikov "Amer. Slovenca".
Poleg častnih titelnov dobivajo glavni zmagovalci še naslednje nagrade:
Prvi ali <*lavni zmagovalec (ka) prejme častno nagrado:
KRASNO ZMAGOSLAVNO SREBRNO KUPO
PRAVILA ZA KONTEST SO:
1.	Kandidat za to tekmo postane lahko vsrka oseba moški ali žen-| ska, bodisi, da se priglasi sam(a). ali ga(jo) nominira kdo drugi. Od f pravice so izključeni samo oni, ki so vposljeni v upravi, uredništvu ;.li
tiskarni A- Slovenca.
2.	Pogoji za lominacijo ali priglašenje kandidatov ->o:
a)	z priglašen jem aH z nominacijo se mora poslati najmanj en> % a novega naročnika za list "Amer. Slovcnec" z naplačilom naročnine;
b)	tako priglašen, ali po drugem nominlran popularni !:andidat je objavi v listu.
3.	Glasovanje se vrši po sledečem : edu:
a)	Glasovanje se vrši od 1. februarja 1938, pa do 30. aprila 1938. Veljavnost in število glasov jc razdeljena v dve dobi, kakor J dedi:
b)	Glasovi se štejeio po Upravi "Amar. Slovenca" prejetem denarju za naročnine za list n aicer:
c)	V dobi od 1. februarja 1938. pa do 15. marca 1938. šteje vsak dolar, ki se plača na račun, poravnave ali obnovitve STARE NAROČNINE 1C0 (sto) glasov. Vsak dolar, ki se plača v tej prvi dobi za NOVE NAROČNINE, šteje 100C (tisoč) glasov.
d)	V drugi dobi začenši z 16. marcem 1938. pa ^o konca kampanje do 30. aprila 1938, se število glasov za vsak za :iaroč- j nino plačan dolar zmanjša za polovico od števila v prvi dobi -in sicer šteje vsak dolar, ki se Dlača v tej drugi dobi na račun poravnave ali obnovitve STARE NAROČNINE 50 (petdeset) glasov. Vsak dolar, ki sc plača v tej drugi dobi za NOVE NAROČNINE šteje 500 (pet r;to) glasov.
4.	Novim naročnikom se smatrajo samo taki, ki zadnjih 6 (šest) mesccev od dneva, ko prejme Uprava za nje naročnino, niso bili naroč-
i niki na list.
5.	Novim naročninam se ne smatrajo taki slučaji, n. pr. da bi se » listu odpovedal mož in bi se žena naročila, ali obratno. To ie, da bi se , enemu list ustavil in naslovil na drugega. Dovoljeno pa je, če se želi | naročiti mož zase in žena zase in da oba prejemata vsak svoj list. Isto > velia za sinove in hčere v eni in isti družini, na enem in istem naslovu.
6.	Vsak, ki pošilja naročilo, mora jasno omeniti, komu naklanja j svoje glasove. Pravico do volitve ima vsak, ki pošilja naročnino.
7.	Glasove ce tedensko objavlja v listu.
8.	Za slučaj, da se prineti pri objavah glasov kaka napaka, sprsje-i ma list lc to odgovornost, da objavi pravilno popravo.
9.	Vsakdo lahko priglasi ali nominira samega sebe ali kogarkoli drugega ter nakloni svoje glasove samemu sebi ali komurkoli drugemu.
10.	Glasov, ki so enkrat objavljeni v listu se ne rpore prenesti v korist drugemu kandidatu; lahko pa jih vsak po želji nakloni komurkoli, i dekler :iiso objavljeni.	j
11.	V slučaju, da pri zaključku kampanje dobita dva kandidata z J najvišjim številom glasov enako število, dobita oba enako nagrado.	<
12.	V kak., m morebitnem sporu med kandiuati in agitatorji v tej J £ kampanji ima končno in zadnjo razsodbo Uprava lista.









-- ..............
.GEE ZA NAŠE ODRE
KI JIH IMA V ZALOGI KNJIGARNA AMER. SLOVENEC.
(Z črko —m— zaznamovane igre so samo moške vloge, z črko —ž—, samo ženske vloge; br,ez vsakega zaznamka so mešane vloge).
ANARHIST, burka v dveh dejanjih (m)..................................- 35c
AFRIČANKA, opera v S. dejanjih............................................... 3Sc
ANDREJ IN NJEGOV ZLOČIN, igrokaz v 3. dejanjih........ 3UC
AZAZEL, Iv. Pregelj. Žalna igra v štirih dejanjih.................. 50c
BEDAK PA VLEK, Br. Bevk. Zbirka otroških iger................ 50c
BENEŠKI TRGOVEC, W. Shakespeare. Igrokaz v 5. dej. 50c BRATSKI SPOR, Euripides. Starogrška igra v 5. dejanjih.. 60c BURKE IN ŠALJIVI PRIZORI. — Čarodejna brivnica.— Radi nagrade (m). — Čašica kave (ž). — Zaklad (m). —Vedež. — Poboljšana trmoglavka (ž). — Luknja v namiznem prtu (ž). — Ženin Miha (m). — Zamorec (ni). —Junaki (m). — Trije učenjaki (m). — Opeharjeni Zid
(m). _ Izgubljena stava (m). — Čudna kupčija (m)..... 75c
ČAROSTRELEC. Romantična opera v 3. dejanjih.................. 25c
ČE STA DVA. Šala v 1 dejanju.................................................... 35c
DILETANSKI ODER. M. Skrbinšek. Poučna navodila
igralcem ..........................................................................................
DIVJI LOVEC. F. S. Finžgar. Narodni igrokaz s petjem v
4. dejanjih ...............................................................................— 3Sc
DNEVNIK. Veseloigra v 2. dejanjih............................................ 25c
DOM. Janez Jalen. Drama v štirih dejanjih................................. 75c
EDDA. Jos. Weilen. Drama v štirih dejanjih............................ 20c
GLEDALIŠKE IGRICE. — Zdravnikov strežnik. —^ Sv. Janez Evangelist in ropar. — Prevarani hišnik. — Kon-vencionelne laži. — Prve tri igre za moške, četrta za mešane vloge ...........................................-......................................... ®
GOSPA Z MORJA. Henrik Ibsen. Igra v 5. dejanjih............ 75c
JENUFA. Opera iz moravskega kmetskega življenja..,........ 20c
KAKŠEN GOSPOD — TAK SLUGA. Burka iz vojaškega
življenja v enem dejanju ....................................-................... 3®c
KAMPOSTELJSKI ROMARJI. Iv. Pregelj. Pevska igra
v 3» dejanjih ............................................................................... ^
K MAMICI. Slavko Savinšek. Slika otroške ljubezni v 3.
dejanjih .........................................................................................
KRIVOPRISEŽNIK. Anzengruber. Narodna igra s petjem
v 3. dejanjih (7 slikah) ............................................................ 7Sc
LAŽIZDRAVNIKA. Burka v 2 dejanjih. — Trije tički. Burka v 2. dejanjih ............................................................................ 35c
LJUBOSUMNOST. Lad. Novak. Veseloigra v 1 dejanju.... 45c LJUDSKI ODER. 1."zvezek; Lovski tat. Ljudska igra v 5.
dejanjih. — Erazem Predjamski (m). Igra v 5. dej-...... 70c
LOKALNA ŽELEZNICA. Komedija v treh dejanjih............ 4Sc
LUMPACIJ VAGABUND. Čarobna predstava v 6. dej..... 45c
MARIJA STUART. Fr. Schillcr. Tragedija v S. dejanjih.... 75c MATI SVETEGA VESELJA. Silv. Sardenko. Skrivnost
vstajenja v S. dramatiskih slikah ........................................ 50c
MEFISTOFELES. Opera v 4. dejanjih .................................... 20c
MIKLAVŽ PRIHAJA. Dr. Iv. Lah. Trije prizori.................. 35c
MIKLOVA ZALA. M. Bajuk. Igra v S. dejanjih.................... 60c
MLINAR IN NJEGOVA HČI. Ljudska igra v 5 dejanjih.. 45c MODRA PTICA. M. Maeterlinek. Čarobna pravljica v 6.
dejanjih (12 slikah) ............'...................................................... 50c
NA KRIVIH POTIH (ž). Igra v petih dejanjih.................... 20c
NEDELJSKE URE NA DRUŠTV. ODRIH. Silv. Sv
denko .............................................................................................. 50C
1.	Nevesta s Libanona. 3 dramatske slike.
2.	Ženin iz Nazareta. Slavospev v dram. prizorih.
3.	Selški angel. Igra v 2. dejanjih (ž)._
4.	Dva prerokinji. Dramska silhueta (ž).
NIŽAVA. Muzikalna drama s predigro v 2. dejanjih................ 20c
NOČ NA HMELNIKU. Dr. Lah. Igra v 3. dejanjih................ 30c
OKRUTNA ŠALA. Igra v štirih dejanjih..............................:..... 75c
OPOROKA LUKOVŠKEGA GRAŠČAKA. Veseloigra v
1 dejanju .....................>............................-..................................... 40c
ORLIČI IN DRUGI TIČI. Igra za mladino v 3. dejanjih.... 5c
OTROŠKI ODER. Igrice za mladino........................................ 40c
PALČEK POTEP. A. Pajmc. Pravljična igra v 3. dejanjih 25c PETERČKOVE POSLEDNJE SANJE. Pav. Golia. Božična povest v 4. slikah ................................................................
PIKOVA DAMA. Opera v 3. dejanjih in 7 slikah.................. 25c
POLJUB. Prostonarodna opera v 2. dejanjih............................ 20c
POTOPLJENI ZVON. Dramatska bajka v 5. dejanjih........ 75c
PRECIJOZA. Igrokaz v 4. dejanjih................................-........... lSc
PROSLAVA SV. CIRILA IN METODA. — Modrost, (m). Prizor iz Cirilovc mladosti. — Smrt sv. Cirila, bla-govestnika. (m). — Domov, (ž) Dramatska slika v
enem dejanju ................................................................................ SOc
PUŠČAVNIKOV ZVONČEK. Komična opera v 3. dej..... 25c
RADI OREHA. Ljudska igra v 3. dejanjih .............................. 35°
REVČEK ANDRE.TČEK. Ljudska igra v S. dejanjih............ 45c
RODOLJUB IZ AMERIKE. Veseloigra s petjem v 3. dej. 40c
VRTINEC. Janez Žagar. Drama v 3. dejanjih.......................... 70c
ZAKLETI GRAD. Romantična igra v petih dejanjih............ 75e
ZAPRAVLJIVEC. Čarobna pravljica v treh dejanjih............ 45e
ZA NOVI ROD. Stanko Majccm. Tri cnodejanke. — Profesor Gradnik (m). — Knjigovodja Hostnik (ni). —
Zamorka ........................................................................................ 4Sc
ZBIRKA LJUDSKIH IGER.
2.	snopič. — Vedežcvalka (m). — Kmet Herod (m). — Zupan Sardamski (m). — Jeza nad petelinom in kes^(ž). 30s
3.	snopič. — Mlini pod zemljo (m). — 7. in 8. snopič. — Sinovo maščevanje ali Spoštuj očeta (m). — Za letovišče (m). — Občinski tepček (ni). — Dve materi (ž). — Než-ka z Bleda (ž). — Najdena hči (ž). — Napevi k igram: Pesem Olge. — Pesem angelov. — Pesem žanjic. — Z grada doli. — Zvonovi pritrkavajo. — Cigan jc zmaknil klarijent. — Pesem z vrh -ira odmeva. — Pozdravljamo te srce blago .........................................................................
9.	snopič. — Na betlehemskih poljanah (m). — Kazen ne izostane (m). — Očetova kletev (m). — Čašica kave (ž). 30c
10.	snopič. — Fernando, strah Avstrije (m). — Rdeči nosovi (m), — Zdaj gre sem, zdaj pa tja (m). — Poštna skrivnost ali začarano pismo (m). — Strahovi (ž)......... 30c
12.	snopič. — Izgubljeni sin (m). V ječi (ni). — Pastirci
in kralj (m). — Ljudmila (ž). — Planšarica (ž)................ 30«
13.	snopič. — Vestalka (ž). — Smrt Marije Device (ž). Marijin otrok (ž).................................:................................— 3°c
14.	snopič. — Sv. Boštjan (m). — Junaška deklica (ž).
— Materin blagoslov (za mladino) ........................................ 30C
15.	snopič. — Turki pred Dunajem (m). — Fabijola in Neža (ž) ...................................................-..............-..................... 30c
16.	snopič. — Mojstra Kržišnika božični večer (m). — Svojcglavna Minka (ž) ............................................................ 30c
17.	snopič. — Dimež, strah kranjske dežele (m). — Oh,
ta Polona (ž). — Prisiljen stan ie zaničevan (ž)............. 3t>c
Pri naročilih prilo'ito potrebno svoto v gotovin1 ali Money Odru in pos jate na
Knjigarna
AMERIKANSKI SLOVENEC

1849 West Cerniak Rd.,
Chicago, Illinois
SLOVENSKI MISIJONAR POD OGNJEM JAPONSKIH GRANAT
Ljubljanski dnevnik "Slovenec" objavlja prav zanimivo pismo, katerega je napisal slovenski misijonar g. Jereb Franc CM in v katerem popisuje svoj težak položaj, kakor tudi težak položaj njegovih Kitajcev, kateri preživljajo dneve vojnih strahot. Kljub vedni smrtni nevar-nosti misijonar ne zapusti svojega mesta, samo da je v pomoč hudo prizadetim Kitajcem. Zato Ea občudujejo in spoštujejo ne samo katoličani, ampak tudi drugi, celo Japonci. V pismu se najprej zahvaljuje za poslane darove in priporoča za nove, potem pa opisuje potek raznih dogodkov v septembru in oktobru. Poglejmo torej kaj poroča:
V zadnjem pismu sem govoril 0 beguncih, ki prihajajo k nam s severa. Na srečo jih tedaj pri nas ni veliko ostalo, ker se je v°jska pomikala k nam z veliko naglico. Le nekaj dni sem skrbel za večjo množico in moji kristjani so mi tedaj res požrtvovalno Pomagali z živili. 26. in 27. sept, So letala že bombardirala naše niesto in ne le došli begunci, ampak štiri petine naših Jenšan-cev je bežalo dalje proti Šantun-Na misijon se je zateklo okoli 60 najbolj revnih, ki bi bežali Samo lakoti nasproti. Katoliškega misijorta pa mendar ne bodo bombardirali — so imeli upanje. Obenem so se pa bali, da bom zgledu večine tudi jaz poiskal kak bolj varen kotiček. Da ostalem na svojem mestu, o tem ni-Sein niti trenutek omahoval. Skrb za misijon, sočutje do onih, niso mogli bežati in nekoliko tudi ponos, so mi branili, da bi sPloh premišljeval o tem.
Upanje, da Japonci "e bodo Pomerili na cerkev, nas je vara-A zaupanje na božje varstvo Je bilo upravičeno. V ne:!eljo 26. SePt. sem baš opravljal kroplje-j^e pred mašo. Tisto nedeljo je ^ 0 za tako slabo -eiae verni-°v zelo veliko. Vsi so opravili Sv' spoved. Medtem ko sem kro-: so pribrenčala letala in pre-^en sem končal, so začele padati botnbe. Kaj bi vam opisoval pa-jj^o. O takih prizorih lahko dan-<janes vsak dan berete v svojem dnevniku. Ko je ponehal prvi sem se obrnil h kristja-i ll0m> jim velel moliti kesanje in i nato dal odvezo. Stisnili smo se 1 ' zidovom in čakali, kaj še bo. | °da bombe, ki so bile očividrto "amen j ene misijonu kot najvid-neJši stavbi v mestu, so prvič j Padale pred cerkft\ za prvo vr-0 hiš, drugič pa za cerkev v ve-| Ko barje, kjer večinoma niso pSplodirale. Božje varstvo je Uo očividno! Kristjani so kljub
j prestanemu strahu vsi ostali pri
i sv
mir
niaši in prejeli sv. obhajilo. Zdaj bo menda za nekaj dni
sem sklepal in se drugi
dan dopoldne podal na pot tola-2lt kristjane. Sredi mesta, na lVnem križišču, sem premišljeni, katero pot bi ubral. Skozi zahodna vrata je daleč, a pot je fa kolo dobra. Na južna vrata mam bliže, le nekaj časa bom l0sil kolo na rami. E, kaj, na ju-na V1'ata grem. Nisem bil še zu-| «aj mestnih vrat, ko so bila le-ala že tu. Vojaki mi niso dovo-v ' da bi se stisnil k njim v skri-ališče, marveč so me spodili
skozi
vrata. Nobenega zavetja.
j r, , . ...... iiuucucgo /.ttvctjcl.
i	je pa ni človeške pomoči,
»em. dejal. Položim kolo na tla
" Repnem v plitvo gnojno ja-
j KomaJ sem odmolil kesanje,
e začno padati bombe, pa ne na
; Jj'zm, ampak na zahodni del me-
j 'la- Tisti dan je bilo žrtev mno-go več.
Letala so tisti teden prišla ad mest° se vsak dan, a ker se e vojaštvo umaknilo v okolico, JUdje pa so večinoma zbežali Z°h je mesto izgledalo ka-"<* mrtvo. Letalci torej niso na-Vl! !1Ičesar več obstreljevanja Rednega. Seveda mi nismo mo-„ 1 Vec'eti, da nas bodo letala za •aprej samo ogledovala; in tako
mo b,h v neki nerv02ni ži Qd
3utra do večera. Medtem pa so šle preko Yen-1U dolCe vvste beguncev, zla.
sti v zgodnjih in poznih urah. Ker niso mogli v mestu ničesar več kupiti, so se vsi zatekali v misijon. Tako sem že tiste dni do 19. okt., ko so v mesto vkorakali Japonci, izdal eno tretjino vsote, ki ste mi jo doslej nabrali.
Kako se nam godi, odkar so prišli Japonci k nam, bom moral vam in vsem misijonskim prijateljem ob priliki posebej poročati. Dogodkov je preveč in preveč so razburljivi, da bi vam že danes mogel mirno opisati naš položaj. Mimogrede vam zaupam da sem danes dopoldne, 26. nov., stal pred japonskim vojnim sodiščem. Obdolžen sem bil, da sem pod pretvezo misijonskih opravil šel izdajat kitajskim čntam neki pohod tukajšnjih vojakov in se je manever zato ponesrečil. Zasliševanje je bilo v lesni-ci le naznanilo smrti. — Mirno sem jim v odgovor razložil, da sem se podal v dotično okolico s posebnim pismenim dovoljenjem komandanta, ki me zaslišuje. Ce bi kitajski vojaki, ki sem jih res srečal, slutili, da prihajam iz Yenšana, bi me gotovo preiskali, našli vaše dokumente ter me brez odloga ustrelili kot izdajalca. Torej ni govora, da sem z njimi sploh govoril. Ta preprosti odgovor jih je vidno zmedel. Po kratkem zaslišanju so se opravičili. Res pa je, da sem na tej poti srečal oni kitajski oddelek, ki so ga Japonci zasledovali. Vojaki, med njimi nekaj kristjanov, so me spoznali kot misjonarja ter me brez spraševanja pustili dalje. To srečanje je napotilo naše Japonce, da so osumili mene, da sem Kitajce opozoril na nevarnost. Če bi me tedaj Kitajci ustavili in našli japonsko spremnico, bi bilo brez usmiljenja po meni.
Križ je to, da se posadka vedno menjava. Ko enemu poveljniku dopovem, kaj je katoliški duhovnik in kaj jaz počnem, že pride na njegovo mesto drugi. Najbolje je, da se zanašam samo na božje varstvo.
Čudili se boste, ko vam povem, da se mnogi begunci že vračajo. Šantungska vlada jih ni pustila čez Rumeno reko, namreč reve-žev, češ, kaj boste povečevali stisko v naši pokrajini. Lačni, prestrašeni in premraženi — letos je zima zgodnja — gredo cele gruče skozi Yenšan. In tu je zopet Katoliški misijon tista dobra hiša, kjer lahko prenoče in se dvakrat najedo.
Da bo spomladi stiska še večja, zdaj rajši ne premišljujem. Upam pa, da boste vi, ki vas bodo te vrstice dosegle, skušali po svojih močeh pomagati. Razveseljivo je za misijonarjevo srce, kako sedaj bližnja in daljna okolica s spoštovanjem govori o katoliškem misijonu in mnogi obetajo postati kristjani. Prav veliko jih bo po sedanji stiski našlo pot k pravemu Bogu.
P. S. (27. nov.) Kakor vidite, sem to pismo koval več dni. Včerajšnji dogodek moji živci šele danes čutijo. Zjutraj, ko sem se zdramil, sem se najprej začudil, kako sem vendar pričakal svoje 31. leto. Če je Bogu prav, da sem še na svetu, je pa meni tudi. Vsem dobrotnikom in bralcem voščim prav vesele praznike in blagoslovljeni novo leto!
(Darove za g. misij. Jereba sprejema Uredništvo "Katol. mi-sijonov", Ljubljana, Tabor 12.) -o-
Extra! Extra! — Prečita j -te kampanjski razglas v današnji številki tega lista!
POSLEDICE TRDEGA POSTA
Le še kost in koža je ostala od episkopalnega pastorja Israela H. Noe iz Memphis, Tenn., po dolgem postu, ki se mu je mož prostovoljno podvrgel, trdeč, da si bo na ta način zasigural nesmrtnost. Celo lansko leto js preživel po večini na oranžnem solcu, od Novega leta dalje pa se je še temu odpovedal. Vendar pa so pred nekaj dnevi v bolnici s silo vlili hrano vani,
RAZNE ZANIMIVOSTI
■ Dečka je bil učitelj v kazen za majhno malomarnost zadržal v šoli do 7. zvečer. Domov se je mali moral vračati zato v popolni temi in skozi gozd. Otrokovi starši go proti učitelju vložili ovadbo na državno pravdništvo, kajti vedeti je moral, kakšne nevarnosti prežijo na šolarčka pri samotnem korakanju skozi temo.
-o- v
ANEKDOTA
Ko je živel Mark Twain koi
NEVAREN PLANET
Iz Kapskega mesta v Južni Afriki poročajo, da je tamkajšnji astronom dr. H. E. Wood naznanil, da je bila noč na 30. oktober preteklega leta za našo zemljo sila nevarna noč. Te no-4 či je zemlji pretila nevarnost, da bi se zadela v planet "Reinmuth 1937". Le za "las" je manjkalo, da se nesreča ni zgodila. Planet je šel mimo naše zemlje le kakih pet in pol ur pešhoje, kar v astronomične daljave preračunano znese samo 640.000 kilo- izdajatelj listov v Missouriju, metrov. V astronomji pa ta šte- mu je nekoč sporočil trgovec, vilka skoraj nič ne pomeni. j naročnik njego^ga lista, da Dr. Wood je izjavil, da se tako je našel med dvema listoma zelo zemlji še nikdar ni približal pajka. Hotel je vedeti če po-kak planet, odkar morejo zvezde meni to srečo ali nesrečo.
Mark Twain je odgovoril trgovcu. "Ta pajek ne pomeni niti sreče niti nesreče. Storil ni nič drugega nego to, da je preiskal list, da bi videl, kateri trgovec ne inserira pri nas, to pa zategadelj, da bi pozneje pokril njegov vhod s svojo mrežo, da ne bo prišel nihče k njemu v trgovino."
-o-
V 6 URAH POSTAL LETA-
Ko ga je njegov cče zapisa^ v pilotsko šolo, je vsak nejeverno zmajeval z glavo, češ, kaj naj tak otrok počne z letalom, ko še krmila ne bo mogel držati v rokah. Kmalu pa so začeli vsi letalski strokovnjaki občudovati mladeničevo točnost pristajanja, njegov čut za orientacijo in njegove tehnične sposobnosti. Že po šestih urah 55 minutah letanja z učiteljem, so ga pustili leteti samega. Polet se mu je izvrstno posrečil.
-o-
NEVARNE PODGANE V zelo stari petnadstropni hiši v Palermu, kjer so imeli še plinsko razsvetljavo, se je zgodila velika nesreča. Neke noči se je vsa hiša napolnila s svetilnim plinom, ki ga je bilo čutiti še v podstrešju. Plin je zahteval celo vrsto žrtev. Neka sivolasa zakonca, izmed katerih, je mož štel 9S let, so našli mrtva, celo vrsto oseb so odpeljali z znaki težkega za-strupljenja v bolnišnico. Ena med njimi je tam umrla, štirih gotovo ne bodo rešili. Mnogo oseb se je lažje zastrupilo. Kakor je pokazala preiskava, so usodno uhajanje plina povzročile podgane ki so v kletnem prostoru obgledale glavno plinsko cev.
RAZNE NOVICE IZ DOMOVINE

PAPIGA ZDELALA ZLOČINCE
Neapeljska policija je prijela dva mlada moška v starosti 17 in 22 let, ki sta vdrla v stanovanje neke ženske, jo u-morila in oropala. Papiga, ki jo je imela starka v stanovanju, se je pri zasliševanju morilcev s silnim besom vrgla na zločinca ter ju s kremplji raz-praskala po glavi. Slednjič so papigo zaradi nepomirljivosti, ki jo je kazala, zabodli s škarjami.
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA"
in njihova potovanja po nebesu opazovati astronomi. Astronomi so že poprej opazovali, kako naglo se planet bliža zemlji. Ze od 25. oktobra so bili astronomi zelo radovedni, kaj se bo zgodilo. Od 25. do 30. oktobra je planet letel naravnost v našo zemljo.
Astronom dr. Wood je v šali pripomnil: "Ko bi se planet res zaletel v našo zemljo, bi se bil mednarodni položaj spremenil." Kar vsekakor radi verjamemo. Planet se imenuje "Rainmuth" po slovečem zvezdoznancu. — Njegovo nevarno pot proti naši zemlji je opazila tudi ameriška zvezdama univerze Harvard.
Posledica prepira
Kakih 15 fantov iz hribovskih vasi Št. Lamberta, Jarš in drugih krajev, se je nekega večera zbralo v neki gostilni v Št. Lambertu. Vsled zavžitja pijače so se pričeli prerekat) in kmalu so se tudi stepli in vse to zaradi domačih deklet. Pretep se je nadaljeval na prostem pred hišo, med katerim je bil zaboden Milan Grošelj iz Jarš, katerega so na zdravnikov nasvet hitro odpeljali v ljuljansko bolnico, kjer je pa kmalu potem izdihnil.
-o-
Premog za reveže
Iz Celja poročajo, da so nekatere tovarne podarile skoro 200 ton premoga za celjske r-eveže in sicer: tvrdka A. Westen v Celju 150 ton, Cinkarna d. d. v Celju 120 ton, Trboveljska premogokopna družba v Ljubljani 10 ton in Rudarska združba "Bohemia" v Celju 10 ton premoga.
-o-
Nesreča na lovu
Huda lovska nesreča se jo pripetila na lovišču blizu Vranskega. Večja družba se je podala na nov in družbi se je pridružil tudi čevljar Jakob Virjent. Med lovom je Virjent tako neprevidno streljal, da je zadel svojega lovskega tovariša Danijela Granda v roko. Grandova poškodba je huda, ker so v rani ostale šibre. Zanimivo je to, da je Granda še
maio pred strelom opozoril Virjenta, naj ne strelja, toda Virjent je vseeno streljal in namesto zajca, ki je odnesel zdravo kožo, zadel njega.
-o--
Nesrečen padec V Vojniku pri Celju je padel s kolesa 30 letni žagar Avgust Šibanc. Pri- padcu se je tako nevarno pobil, da so ga morali spraviti v bolnico v Celje.
Samo enkrat bo morda bral ivdj sin ali hči, kar uči brez-verstvo o svobodni ljubezni itd. in strup bo učinkoval po svoje.
•»: mmm •:♦> •»> mxšm I VABILO 4
8	na
| ZOPETNI SESTANEK
■
R $
S3
5 Prosvetnega krofa i
¥
JJ?
ki se bo vršil
v petek večer 28. jan. '38
ob S. uri zvečer
V CERKVENI DVORANI SV. ŠTEFANA
Predava:
REV. VITAL VODU ŠE K
Predavanje bo socialnega značaja.
Vsi, ki se za prosvetni krožek zanimajo se iskreno vabijo k obilni udeležbi.
ODBOR.
&9EC -a* ms. ma sm xm
'4
(i.
4 i
8 55
n
■ *
V
K
I
2J5 |
i i
LEC
Letalski klub v Coutancesu v Franciji šteje med svojimi člani 13 letnega fantiča, ki je pred kratkim debil dovoljenje za krmarjenje letal.
MRTVAŠKA LUČ V JEZERU
Pri Salu ob Gardskem jezeru je v božičnih dneh zavozil neki avtomobil v prekop in utonil. Z njim so utonili tudi štirje! potniki ki so bili v vozilu. Ponoči je šel mimo prekopa nočni čuvaj. Skozi vodo je prose-vala čudna svetloba. Šel je po reševalca in kmalu so potegnili avtomobil iz jezera. Svetilke ponesrečenega avtomobila so še vedno gorele.
-o-
USODNE POSLEDICE KAZNI
V bližini vasi Kivance v poljskem novogfadskem voj-vodstvu je trop volkov napadel desetletnega šolarja, ki se je vračal domov, in ga raztrgal. Ljudje so našli potem samo njegovo popolnoma razmesarjeno glavo in njegovo čepico.
Slovencem se priporoča domače podjetje
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE CO.
Pooblaščena agencija za
FRIGIDAIRE in MAYTAG PRALNIKE
PLAČUJE SE LAHKO NA LAHKE MESEČNE OBROKE.^ JERRY BOHINC in JOHN SUSNIK, lastnika Phonc ENDicott 3634
6101 St. Clair Avenue •:- 6119 St. Clair Avenue
CLEVELAND, OHIO
i

hi i — i	m • m um*< — m iimntmt
y
DENARNE POŠIUATVE
odpravljamo po dnevnem kurzu in so dostavljene prejemnikom brez vsakega odbitka na dom potom pošte. Včeraj so bile na-
še cene:		
V Jugoslavijo:	V Italijo: '	
Za: Din:	Za:	Lir:
$ 2.55 ...... 100	$ 6.50	... 100
$ 5.00 ...... 200	$ 12.25	... 200
$ 7.20 ...... 300	$ 30.00	... 500
$10.00 . 420	$ 57.00	...1000
$11.65 500	$112.50	....2000
$23.00 iooo	$167.50	...3000
Pri večjih svotah poseben popust Za izplačila v dolarjih:
Za $ 5.00 pošljite ................$ 5.75
Za $10.00 pošljite ................$10.85
Za $25.00 pošljite ................$26.00
Vsa pisma pošljite na:
JOHN JERICH
1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL.

Pi
Y_
23 LET IZKUŠNJE
s'4 Pregleduje oči in predpisuje očala g
1DRJOHN J. SMETANA |
a
OPTOMETRIST
1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523
Uradne ure vsak dan zjutraj do 8:30 zvečer.
od 9. §
%

ZAHVALA Sheboygan, Wis.
Podpisana si štejeva v prijetno dolžnost, da se javno zahvaliva vsem tistim najinim prijateljem in prijateljicam za Suprise party, ki so ga nama priredili dne 8. januarja ob priliki najinega 25 letnega zakonskega življenja.
Ne moreva najti primernih besed, da se dovolj dostojno zahvaliva vsem, ki ste se za to potrudili, da je bilo vse tlako lepo pripravljeno v zadovoljstvo vseh udeležencev, nama pa v nepričakovano presenečenje.
Da je bila tako velika in vesela, družba skupaj zbrana, gre zahvala sledečim: Mrs. M. Rafolt, Mrs. I. Ribick Mrs. G. Bersch, Mrs. M. Eržen, naši hčerki Adeline, Mrs. J. Kotnik, Sr., Mrs. A. Hiade in Mrs. J. Mohar te so to pričele in se veliko trudile, da je bilo vse tako lepo izpeljano.
Najprisrčnejše se zahvaliva za krasno darilo,, košarico srebrnih rož, okrašeno z 25 srebrnih dolarjev, in tako tudi za razna druga darila in častitke.
Oprostite da ne bova navajala tukaj posameznih imen, ker bi se lahko katero izpustilo, kar bi bilo nama zelo neljubo.
Najlepšo hvalo izrekava moji sestri, Mrs. Aloziji Javan, iz De Pue, 111., za prelepa darila.
Zelo sva bila tildi vesela navzočih iz Milwaukee, Wis.,Mr. Frank Tratar, najin poročni tovariš, Mrs. Zugek, Mrs. M. Kopač in Mrs. V. Jarc. Iskrena hvala za pomemben obisk, ' Še enkrat prisrčna hvala vsem, ki ste naju na tako lep način presenetili. Uverjeni bodite da to nama ostane v prijetnem spominu vse dni najinega življenja. Pripravljena sva ob vsaki priliki po najinih močeh povrniti vam vašo ljubezen, dobrotljivost in prijaznost.
Ostaneva vam hvaležno u-dana	(Ogl.)
Frank in Louise Bowhan
Naj bo vaše soseščine
COMMONWEALTH
vaš glavni stan za električno postrežbo vsake vrste
* Vsaka električna postrežba, ki jo utegnete potrebovati — informacija, plačevanje računov, izmenjava svetilk, prošnja za postrežbo — se lahko odpravi uspešno v električnih prodajalnah Commonwealth Edison družbe v vaši soseščini. Ta urad je važna postrežba na tisoče ljudem, ki ne gredo pogosto v "loop".
Vabimo vas, da se poslužujete udobnosti, ki vam jo nudi ta urad v soseščini. Prihranili si boste čas in stroške. In deležni boste točne in vljudne postrežbe od strani zmožnega osobja.
COMMONWEALTH EDISON COMPANY
10 ELECTRIC SHOPS
DOWNTOWN-72 West Adams St.-132 South Dearborn St.
4S62 Broadway 4833 Irving Park Blvd. 2733 Milwaukee Ave.
4231 W. Madison St. 3460 S. State St. 4834 S. Ashland Ave.
852 W. 63>d St. 2950 E. 92nd St. 11046 S. Michigan Ave.
All Telephones-RANdolph 1200
ROMAN
Spisala B. Orczy Prevedel Paulu«
"E —! Glej glej —! To me pa zelo zani-ia —!" je dejal Percy s pristnim in od-ritim iznenadenjem. "Kaj bi jo neki mojo ovirati?"
"Vsi tisti, ki bi morali v smrt, če se ji .osreči uiti —." S širokimi očmi in. ves presenečen ga je •ledal Percy. "Niste nič culi, kaj smo vse ukrenili, da iam gospa Blakeney ne bi mogla uiti?"
"Ne, gospod — eh — Chaubertin! Ničesar nisem čul —!" je odgovoril gospod Percy skromno. "Kadar sem na potovanju, živim večinoma le sam zase, veste, in malo malo pridem v družbo."
"Želite da vam povem, kaj vse smo u-krenili?"
"Nikakor ne, gospod! Čisto nepotrebno ! Zagotavljam vas —! In — pozno je že!"
"Gospod Percy, ali veste, kaj se utegne zgoditi, če me ne poslušate —? Povem vam, da v tem slučaju tekom štiriindvajsetih ur postavimo vašo gospo soprogo pred odbor za javno varnost v Parizu —!" je dejal Chauvelin z odločnim poudarkom.
"Preklicano brze konje imate, gospod!" se je šalil Percy. "Hm hm —! Pa sem čul, da tile francoski dirkači nikakor ne dosežejo naših —!" Pa Chauvelin se ni dal motiti. Percyjeva malomarnost je bila samo navidezna! Bistre oči je imel Chauvelin in fin posluh. Razločno je opazil, da se je nosljajoči, zategli glas Percyjev izpreme-nil in da je njegov posmeh za spoznanje rezkejši, odkar je omenil Margareto.
Percy je prejkoslej kazal malomarnost in brezbrižnost, pa Chauvelinove ostre oči so zapazile, da so se mu vkljub vsemu usta tesneje stisnila in da je roka krep-keje prijela za mečev ročaj, — četudi se je vmes druga roka še vedno brezbrižno igrala s čipkastim robcem.
Zato je nemoteno nadaljeval smer pogovora, govoril vedno jasneje in skušal zadeti v živo ter priti bliže svojemu cilju.
"Ali ne slutite, gospod Percy, da se bo-, do verige in zapahi topot ustavljali vaši iznajdljivosti in vaši sreči — topot, ko gre za dragoceno življenje gospe Blakeney?"
"O — na slutnje jaz zelo verujem, gospod Chauvelin!"
"Povedal sem ji pravkar, da kratkoma-lo ustrelimo vsakega moškega v Bou-lognu, če zapusti mesto, preden je "Dušica" v naših rokah."
"Prijeten ukrep, gospod —! In ki priča o vaši duhoviti iznajdljivosti!"
"Gospo Blakeney torej imamo in ne more nam uiti," je nadaljeval Chauvelin, ki se prav nič več ni brigal za zbadljive opazke Percyjeve. "Kar pa se tiče "Dušice"-
"— pa vam ni treba druga, ko da pozvonite, ko da zakličete, — in tudi "Dušica" bo v dveh minutah pod ključem, eh —?
Pa pustiva takole besedičenje, gospod! Hudo vas muči, da bi mi še več povedali! Le kar nadaljujte! Vaš podjetni obraz je v svoji resnobnosti nad vse zanimiv —!"
"Kar vam želim povedati, gospod Percy, je neka pogodba —."
"Res —? Gospod, zelo ste zanimivi -H Pa pravim, kaka je neki tista pogodba?"
"Vaša stran pogodbe, gospod Percy, ali moja? Kaj bi rajši prej slišali?"
"O — vašo stran, gospod, vašo! Vi ste prvi, vsekakor!"
"Moj delež na pogodbi je zelo preprost. Gospa Blakeney lahko zapusti mesto v vašem spremstvu ali pa v spremstvu vaših prijateljev, ki so gotovo tudi prišli z vami sem v Boulogne. In sicer jutri zvečer, svobodno in neovirano, — če izpolnite vi, gospod Percy, svoj del pogodbe."
"Ne vem, kak je tisti moj delež na tej res zelo zanimvi pogodbi, gospod, — pa denimo pravim, samo denimo, da ne izpolnim, kar stoji v pogodbi —. Kaj bo potem?"
"Potem, gospod Percy — pustiva zaenkrat vprašanje o "Dušici" čisto na stran! — potem odpeljemo gospo Blakeney v Pariz in jo denemo v tempeljsko ječo, kjer je stanovala Marija Antoinette. Tam bomo ravnali z njo prav kakor svojčas z Marijo Antoinetto.
Ali veste, kaj to pomeni, gospod Percy? To ne pomeni hitre obsodbe in nagle smrti z mučeniško slavo za nameček, — to pomeni dneve, tedne, mesece morebiti, polne poniževanja in sramotenja, pomeni, da niti za trenutek ne po dnevi ne po noči ne bo sama, prav kakor Marija Antoinet-ta ni bila, pomeni nepretrgano bližino vojakov, pijanih, sirovih, polnih sovraštva, pomeni žalitve —, sramoto —."
"Ti grdoba —! Ti — lopov —! Pes —! Ali veš, da te moram, moram zadaviti za te besede —!"
Napad je bil tako nagel, tako silen, d;a Chauvelin ni imel časa niti ziniti.
Še pred sekundo je sedel Percy na oknu, na zunaj čisto miren, in poslušal svojega nasprotnika.
Za hip pozneje pa mu je že bil na vratu in ga davil s svojimi dolgimi, belimi, pa krepkimi prsti in njegov običajno mirni in dobrodušni obraz je bil spačen v divjem sovraštvu.
"Ti pes —! Pes —! Preklical boš -M Ali pa te zadavim —!"
Toda prav tako hipoma so prsti spet odjenjali.
Navada, ukoreninjena v življenju, se ne da izlepa premagati. Percyjev obraz, pravkar še bled od srda, je zardel, zdelo se je, da se sramuje svoje divjosti. Vrgel je Francoza od sebe kakor psička in se prijel za čelo.
"Bog mi odpusti —!" je dejal skesano. "Skoraj sem se spozabil —."
Chauvelin si je koj opomogel. Tako je sovražil tega človeka, da se ga dejanski niti bal ni več.
S trepetajočimi prsti si je popravljal ovratnico, hlastal je za sapo, in koj ko je spet prišel do glasu, je rekel, z negotovim glasom sicer, toda mirno in odločno kar se-je dalo:
» "Prav nič bi vam ne koristilo, gospod Percy, če bi me bili tudi zadavili! Kar sem ukrenil glede gospe Blakeney, bi se bilo na vsak način zgodilo. V naši oblasti ie in nobeden mojih tovaršev vam bi ne nudil tako ugodne prilike, da jo rešite. Edini jaz sem toliko velikodušen —."
(Dalje prih.)
I
zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni.
Poskusite in prepričajte se!
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS
Columbia plošče
25000-F—Ribniška	korajža, petje duet
Kranjski piknik, petje, duet.........t....................75c
25001-F—Na	ofceti
Juhu polka, harmonika.............-........................75c
25039-F—Na	poti v stari kraj, 1. in 2. del........................75c
25040-F—Hojer	valček
Pečlarska polka, instrument, trio....................75c
25041-F—Veseli	rudarji, koračnica
Sladki spomini, valček, Hojer trio..................75c
25043-F—Polka štaparjev
Ti si moja, valček, Hojer trio..................-.........75c
25045-F—Mazulinka
Ptičja ohcet, šotiš, Hojer trio..........................75c
25047-F—En starček je živel
Sijaj solnčice, moški kvartet............................75c
25049-F—Zadovoljni Kranjec
Prišla bo pomlad, moški kvartet....................75c
25051—Vzajemnost, šotiš
Kukavica, valček, Columbia kvintet..............:.....75c
25056—O	mraku
Dolenjska, moški kvartet...................-..................75c
25057—Slovenec	sem,
Perice, moški kvartet ............................................75c
25059—Jaka	na St. Claim, polka
Clevelandski valček, inštr. trio............................75c
25060—Ziben	šrit za ples
Šuštar polka, harmonika......................................75c
25061—Žužemberk	polka
Zadnji poljub, valček, harmonika duet..............75c
25062—Povšter	tanc
Ribenška polka, harmonika in kitare................75c
25063—Ančka	pojd plesat, valček
Treplan za ples, harmonika in inštr.............-.....75c
25064—Ribenška,	I. del
Ribenška, II. del, moški kvartet..........................75c
25066—Kranjski spomini, valček
Luna valček, orkester............................................75c
25070—Al' me boš kaj rada imela
Odpri mi dekle kamrico, trio s petjem................75c
25072—Štajerska
Moj prijatelj, polka, moški kvartet......................75c
25073—Zveličal-	se rodi
Zakaj svetlobe. Poje moški kvartet Jadran......75c
25074—Sokolska	koračnica
Kje je moja, harmonika in kitare........................75c
25075—Slovenske	pesmi
V slovo, ženski duet in klavir................................75c
25079—Danici
Domače pesmi, ženski duet in klavir..................75c
25082—Bod'	moja, bod' moja , Nebeška ženitev, Anton Šubelj, bariton............75c
25083—Čez	Savco v vas hodiš
Sladki spomini, ženski duet in klavir..............»-75c
25084—Nočni	čuvaj
Pevec na note....................-......................................75c
25085—Cingel	congel
So ptičice zbrane, ženski duet in klavir..............75c
25087-F—Tiha	luna, moški kvartet, petje
Rojakom, moški kvartet, petje........................75c
25088-F—Takrat	v starih časih, moški kvart., petje Pozdrav, moški kvartet ....................................75c
25089-F—Kje	je moj mili dom, narodna
Moja ljubca je ..., narodna, Ant. Šubelj........75c
25090-F—Megla	v jezeru, narodna
Zaspanček, narodna, Ant. Šubelj ....................75c
25091-F—Oj	pastirčeki, božji ljubljenci,
Vsi verni kristjani, božična, poje A. Šubelj-75c
25093-F—Moja Francka,
Potepuh, valček, harmonika ........................ -75c
25095-F—Sladke vijolice, valček
Double Eagle, koračnica, harmonike ............75c
Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo.
Naročilom priložite potrebn znesek. Pri naročilih manj kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plačamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po G. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za stroške 20e od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati naravnost na
KNJIGARNA AMER. SLOVENEC
Pisano polje
J. M. Trunk
1849 West Cermak Road,
Chicago, Illinois
Antisemitizem.
Odkrito priznam, da sem an tisemit, ampak pri tem je moja vest popolnoma mirna, in bi sam želel, da bi bilo v vseh vestnih zadevah tako, kakor je pri mojem antisemitizmu. Tupatam zapišem nekaj o Judih, ko smatram za umestno, da se opozori na kvarljivo vlogo opasno nevarnega strmlje-nje judovstva posebno za slovanske narode, saj so že dav no pred mojo dobo vrlo resni možje govorili in pisali, da "je judovstvo uš v slovanskem kožuhu".
Predbacivalo se mi jo v obrambi judovstva, da moram biti jaz prav čuden in slab kristjan, ko verujem v Kristusa, Marijo, apostole itd., in so bili vsi ti pravi Judje. Moja obramba je bila, da moj antisemitizem ni noben Hitlerjev antisemitizem, ni nobeno sovraštvo niti do najslabšega in najbolj spridenega Juda, pač pa sem odločen antisemit, ko gre za odpor zoper judovstvo, kjer se to judovstvo izraža v kvarljivem vplivu na širše ljudske mase. Nekaj nekega antisemita je v meni tudi, ko gre za ekonomsko in gospodarsko prevlado prebrisanega, podjetnega in organiziranega judovstva. Tak antisemitizem sem videl zadnjič celo v zaspani Ljubljani. Radi razmer in Hitlera v Nemčiji je prišlo mnogo petičnih Judov tudi v Ljubljano. Ali ni to morda dobro, saj so prinesli dosti pe-neza, ko te robe tako primanjkuje v Jugoslaviji? Bi bilo dobro na sebi, ampak z denarjem in po vrlo zvitih metodah, tako so zapazili celo v zaspani Ljubljani, bo kmalu vse, kar nese in donaša, v judovskih rokah, kakor je bilo prej vse v nemških rokah, in je bil Slovenec le še kak kmetic in pri trgovini kak suh branjevec.
Nobeno čudo ni, da se je junaško dvignil za obrambo judovstva zoper moj antisemitizem tudi antifašist pri "Na-preju" in me hudo krtači in me razglaša za "židožrca." Naravno. Kaj naj bi tudi socialisti ali komunisti počeli, ko bi se obrnili proč od Judov, ali Judje proč od njih? "Naprej" meni: "...in tako na razne "viže" vceplja hitlerijanski antisemitizem J. M. Trunk med Slovence. S stališča človečan-stva, z znanstvenega ali političnega stališča se J. M. Trun-ku ne splača dokazovati na pačnost in škodljivost njegovega židožrstva, ker take stvari za njega ne eksistirajo". Jaz bi toraj niti človečanstva ne poznal, in glede znanstva in politike bi bil ničla. Ničevo. Saj razumete.
Staknil je dalje nekaj v "Slovencu", kjer piše sam škofov zaupnik, in to mi hudo
poriba pod nos. Kaj, če p^ še kdaj sam škof sem v Leaf ville, in sem jaz še tu? ekskcmuniciran bom. ZadnJ je nekdo zapisal, da bi m®1 dr. Korošec vtaknil pMv Glavnjačo, ko bi bil jaz ta® Mogoče. To bi bila bolj tična zadeva, ampak škof Drin v " Slovencu" je zadeffl ki sega brez škofa in Drina; mojo vest, in moj antise#, zem in 'židožrštvo' pride P1" gotovo morda v kratkemf pred navišjega sodnika, ^ mor bo moral iti tudi anP šist. Naj s© komunist ne za mojo dušo, da bi utefP"1; biti jaz radi pomanjkanja ^ manitete napram Židom ^ gubi jen. Lahko me okrta« označi kot "židožrca", v "Napreju" se opravičen0; ali neopravičenost mojega1 tisemitizma ne odloča, saj se jaz, revež, ne mogel braniti, ker komunist že ".j prej pove, da "se ne sp'aC' dokazovati napačnost s ® lišča človečanstva, znanost^ politike", ko "take stvari j Trunka ne eksistirajo", j"1 raj niti razumeti ne m"1 Jej, jej, fantje, kako ste ravnost nedosegljivi, ko P v klobuk.
(Konec prihodnjič)
-o--
PAR ZDRAVNIŠKIH .
Ce srečam človeka, ki zdrave čute in je nezadov°U; ker mu ne gre vse po volj1', prav je drugače ž njim vse j du, bi mu najrajši . Oglej se naokrog in opazi, šno bogastvo veselja in sreC® pretaka skozi oči neprestan®^ te in, če hočeš, tudi skozi — K. Jentsch.
al

Zaprta okna v spalnici s° prta vrata za jetiko, —-Evans.
Srečen zdravnik je več "^j nego učeni doktor. — R3'1, ski pregovor.
Extra! Extra!-Preč'J te kampanjski razglas našnji številki tega list^
PRATIKj
oboje
"DRUŽINSKA"
ali na "BLASNIKOVA" ||
za leto 1938
imamo še vedno v zalogi-so zelo zanimive. — Stane] vsaka s poštnino amo
25 centov
Naroča se jih od:
Knjigarna | AMER. SLOVEN^!
1849 West Cermak R°a(J' 1 CHICAGO, ILL. J
Jacob Gerend Furniture Co.

Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in P0" Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah.
704-706 North 8th Street,
Telefon: 85 — Res. 4080-W
Sheboygan,


ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNIN*3
proti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebuj^® notarska dela, pokličite me po telefonu: KENMORE 2473-R a se pa zglasite pri:
JOHN PRIŠEL
15908 Parkgrove Avenue CLEVELAND OHIO
ZASTOPNIK "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" I1* PRODAJALEC HIŠ.