PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni (Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Ebl je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. pnmorski _4 ?/. O o- 5 o Is 7; C ŠT O c tD1 r _ n c > £ r-i u n nT. ?3 0 •c 1 Cena 700 lir Leto XLII. št. 189 (12.514) Trst, torek, 12. avgusta 1i Pogovore, ki so se pričeli včeraj v Moskvi, ovija strog molk Sestanek razorožitvenih izvedencev odločilen za razvoj odnosov SZ-ZDA Od uspeha pogovorov bo odvisno, ali se bosta drugič sestala Reagan in Gorbačov MOSKVA — V neki vili blizu Moskve se je včeraj Pričel sestanek, ki bo velikega pomena za bodoči razvoj smer iško-sovjetskih odnosov. Začeli so se pogovori med vrhunskimi izvedenci za razorožitvena vprašanja obeh velesil. Od njih izida bo v veliki meri odvisno, ali bo uspel sestanek med zunanjima ministroma SZ ševard-nadzejem in ZDA Shultzem, ki bo predvidoma 19. in 20. septembra v Washingtonu in ki bi moral dokončno zgladiti pot do drugega srečanja med ameriškim predsednikom Ronaldom Reaganom in glavnim tajnikom KP SZ Mihailom Gorbačovom. Ameriško odposlanstvo šteje sedem članov in ga vodi Posebni Reaganov svetovalec za razorožitvena vprašanja Paul Nitze. Nitze velja za »goloba«, toda med člani odposlanstva so tudi ljudje, kot je namestnik obramb-uega ministra Richard Perle, ki slovi kot eden izmed uujbolj zagrizenih »jastrebov« v ameriški administraciji. Skupino sovjetskih razorožitvenih izvedencev vodi Viktor Karpov, ■ Pogovori so se včeraj pričeli ob 10. uri in se po krajšem premoru za kosilo nadaljevali do poznega, popoldneva. Skupno so trajali okrog osem ur. Tako je delal glasnik ameriškega veleposlaništva v Moskvi, ki pa ui ničesar razodel o njih poteku, razen tega, da so bili presni«. Obe strani sta se namreč dogovorili, da se opsta do zaključka pogovorov držali strogega molka. Pogovori bi se morali končati drevi in za ta čas je že Uapovedana tiskovna konferenca glasnika sovjetskega zu-Panjega ministrstva Genadija Gerasimova, toda sinoči so s« razširile govorice, da bi se sestanek med izvedenci lahko zavlekel za en dan, tako da bi se končal v sredo. Ob pomanjkanju uradnih in poluradnih vesti pa se runožijo najrazličnejša ugibanja. Pozornost dopisnikov je npr. nritegnilo dejstvo, da ameriškega odposlanstva ni sprejel noben vidnejši predstavnik Kremlja, ko je v nedeijo zvečer priletelo na moskovsko letališče. Večina kajpak vidi v tem slabo znamenje. Pesimiste pa potrjuje v njih prepričanju tudi pisanje sovjetskih časopisov. »Pravda«, »Izvestj a« in druga glasila sovjetskih oblasti so namreč v zadnjih dneh objavila vrsto kritičnih komentarjev na račun Reaganovega odgovora na pismo, s katerim je junija Gorbačov predložil ameriški vladi vrsto razorožitvenih načrtov. Pripomniti pa velja, da so te časopisne komentarje vselej podpisali časnikarji, ki so poudarili, da izražajo »osebna« stališča. Drugo zanimivo okolnost predstavlja dejstvo, da sovjetska občila niso do včeraj spregovorila o sestanku med razorožitve-nimi izvedenci. Njihov molk je šel tako daleč, da niso objavila niti vesti o prihodu ameriškega odposlanstva. Mimo ugibanj pa ni nobena skrivnost, da je eno glavnih jabolk spora na ameriško-sovjetskih razorožitvenih pogajanjih Reaganov »vesoljski ščit«. Spor ne zadeva toliko raziskav za njegovo izdelavo kolikor čas njegove morebitne postavitve. SZ predlaga, naj bi ščita ne postavljali vsaj v prihodnjih 15 letih, ZDA pa bi rade ta rok skrajšale za polovico. Slednje bi hotel pravzaprav predvsem Reagan, saj se je npr. ameriški senat prav v teh dneh zavzel za drugačno stališče s tem, da je znatno oklestil predvidene stroške za vojaške potrebe. In ne gre pozabiti, da so zdaj v ameriški delegaciji v Moskvi tudi »golobje«. O moskovskem sestanku je včeraj spregovoril tudi italijanski zunanji minister Andreotti. V nekem intervjuju je podčrtal, da bi drugi vrh Gorbačov - Reagan moral obroditi, tudi spričo priprav, kak konkreten rezultat. V nasprotnem primeru, je dejal, bi na obeh straneh položaj lahko izkoristili tisti, ki so proti dialogu. Goriška Lega naz .. prijavila sodišča Teritorialni odbor SKGZ GORICA — Slovensko kulturno gospodarsko zvezo, točneje njen Teritorialni odbpr za Goriško, sta goriška Lega nazionale in njen Odbor za o-brambo italijanske identitete Gorice prijavila sodniku. To razberemo iz pisma uredništvu Piccola, M je bilo objavljeno v nedeljo, 10. avgusta na go-riški strani. Predsednik prej omenjenega odbora inž. Guido Fornasir se sklicuje na izjavo SKGZ, ki je bila v istem Piccolu objavljena 4. avgusta. S to izjavo jo TO SKGZ ostro obsojal tiste, ki so pomazali Kulturni dom in z enako barvo poškodovali osebno vozilo prof. Alda Rupla, ter videl v teh dejanjih logično posledico protislovenske kampanje. Opozorilo Magnaga italijanski vladi DUNAJ — Predsednik Južnoti-rolske ljudske stranke Magnago je v intervjuju za avstrijsko televizijsko postajo ORF rekel, da ni zadovoljen z izjavami predsednika italijanske vlade Craxija v senatu o gamjepoadiškem problemu. Ne da bi omenil Avstrijo kot zaščit-nico nemško govorečih ljudi v bo-censki pokrajini, je dejal, da bo za izenačenje italijanščine in nemščine na Južnem Tirolskem treba sprejeti bolj drastične ukrepe. ki je v zadnjem času v Gorici prišla v modo. V izjavi TO SKGZ je bilo dobesedno napisano: » . . . obsoja netilce narodnostne mržnje na Goriškem in ponovno vabi italijanske demokrate k zavračanju tudi besednih napadov, katerih pobudniki se občasno podpisujejo na plakatih z nacionalistično in protislovensko vsebino na goriških ulicah.« Očitno se Lega nazionale in prej i-menovani odbor, kd sta dala nalepiti vrsto plakatov z vsebino, ki je za Slovence žaljiva (sem sodi v prvi vrsti gnusni protislovenski plakat, ki so ga dali nalepiti lani oktobra, in ki je, s tiho izjemo fašistov, odločno obsodil ves goriški občinski svet z županom na čelu) in kd ne odgovarja resnici, čutita »prizadeta«, ker je v izjavi govor o plakatih in se tudi čutita dovolj močna, da stopnjujeta protislovenske akcije, tokrat pred sodiščem. Na izjavo TO SKGZ, v kateri so bile obsojane tudi nekatere izjave župana Scarana na nekaterih prireditvah, je s pismom uredništvu ostro odgovoril goriški župan s trditvijo, da se zavzema za mimo sožitje med Slovenci in Italijani. Scarano zavrača krivdo za slabe odnose na slovenske kroge, še zlasti na SKGZ. V zveri z mazaško akcijo lahko vse, kar smo doslej napisali dopolnimo s tem, da povemo, da je bila istega večera, ko je bil pomazan Kulturni dom in ko je bil poškodovan Ruplov avtomobil, pomazana s prav tako gnusno protislovensko frazo tudi občinska last, telovadnica v Štandrežu. Prvi in zadnji preko zidu P^Hrad Schumann dlesno) je bil prvi Vzhodni Nemec, ki je po zgraditvi rimskega zidu pred 25 leti pobegnil na Zahod. Njegova slika, ko je v reformi vzhodnonemškega voposa skočil čez zid, je zaslovela po vsem Ob obletnici zgraditve zidu se je srečalo vseh 18 voposov, ki so v *ehh pobegnili na Zahod. Zadnji v časovnem razdobju je bil Gunter Urmehl (levo), ki pa je zbežal maja letos. (Telefoto AP) Sodstvo je zavrnilo zahtevo staršev po obdukciji Podplutbe na zapestju vojaka ki je v Osoppu naredil samomor? VIDEM — Starši 19-letnega Paola Delle Vedove, zadnjega izmed šestih otrok kmečke družine, ki se ie v petek obesil v bližini vojašnice Osoppo pri Vidmu, kjer je bil nabornik pri topničarjih, so pri državnem pravd-niku v Vidmu zahtevali strogo preiskavo, ki naj ugotovi dejanske vzroke mladeničeve smrti. Sodstvo je njihovo zahtevo zavrnilo, preiskava na vojakovem truplu pa naj bi pokazala, da na telesu ni drugih znakov kot na vratu. Starši zahtevo po obdukciji (državno pravdništvo in vojaška oblast sta že izstavih dovoljenje za pokop) utemeljujejo zaradi sumov, ki jih goji Paolov oče, Al-fonso Delle Vedove, po obisku svojega sina nekaj dni pred njegovo tragično odločitvijo. Takrat naj bi bil Paolo podhranjen in je imel čudne podplutbe na zapestju in trebuhu. Ko ga je oče vprašal po vzrokih teh znakov, sin, verjetno zaradi prisotnosti oficirja, ni hotel nič povedati. Kot je izjavil župan občine Gruaro, starši sumijo, da so zaradi slabega zdravja sina zavezah, in ko so mu zvečer dovolili izhod iz vojašnice, je šel naravnost v neko opuščeno hišo in se obesil na tram. »Vojaška oblast ga V takšnem stanju ne bi smela tako brezskrbno pustiti iz vojašnice«, je izjavil župan DAgnolo. V zadnjih treh mesecih je bilo v Furlaniji, kjer je večji del italijanskih vojašnic, že pet samomorov, ta, poslednji pa je že četrti, ki se je pripetil v oddelkih petega armadnega zbora. Kot so povedali, so na vojaku v bolnišnici San Vito ob Tilmentu izvedli neprijeten, toda nenevaren kirurški poseg, ki ga je psihično potrl. Njegovi starši so o tem obvestili nadrejeno vojaško oblast. Sedaj se vsiljuje vprašanje, zakaj vojaka, v bistvu mladega človeka, v takšnem duševnem stanju niso raje poslali domov. Tudi župnik v Gruaru, Giuseppe Coiccuto, ki je na pogrebu opisal vzorno Paolovo vedenje, je izjavil, da je »Paolo doživljal dramo v napačnem okolju: če bi bil doma, bi se verjetno rešil«. Mladenič je zapustil dnevnik, v katerem je opisal ubijajoč dolgčas v vojašnici. Koordinator Treh Benečij Združenja roditeljev v vojašnicah umrlih nabornikov Ferruccio Gemmellaro iz Tre-visa je pozval parlamentarce in vlado, naj komisiji za obrambo poslanske zbornice in senata temeljito preučita stanje v vojašnicah. Poleg tega je povabil občine, na katerih so vojašnice, naj se zanimajo za razmere vojakov. Gorje Ortegi in nikaragujski revoluciji! VATIKAN — V zadnjih letih se Mati božja kar po-prikazuje kmetom, ki živijo v nikaragujski pokra- losto . j ukazuje nmeumi, ki živijo v ^ Juigalpa in jim napoveduje, da se bo državi slabo vdilO' če se situacija ne bo spremenila. Tako vsaj trdi [,s9r. Tablo Antonio Vega, škoj istoimenske pokrajine, '! nikaragujska vlada ni dovolila vrnitve v domo-n° zaradi povezav s somozistično kontrarevolucionar-P skupino. Msgr. Vega, ki je v teh dneh v Vatikanu, ari}..se z odgovornimi Svete stolice dogovoril o novih ea°lžitvah, se je v soboto srečal s papežem, nato pa 0 nekaj dni v samostanu trapistov pri Frat- caiah kot gost reda, kateremu tudi sam pripada. yjn ravno opatu ter sobratom samostana je msgr. Vega . P°Vedoval o Materi božji, ki naj bi se večkrat pri-zata nekemu kmetu ter mu napovedala, da bo »Ni-/Z®gv.i šlo slabo, če se ne bo kaj spremenilo«. Msgr. lov je’ po poročanju časopisnih agencij, o teh vizijah oril ne povsem prepričano obr°laV’ 36 P° Poročanju agencij priznal msgr. Vega dar-0711 trapistom, je sorazmerno nov, saj naj bi se ’ed >t-a Prtkazala kmetu prvič 1980. leta, medtem ko ni >p bi se prikazala kdaj prej, za časa Somozo- diktature. svoiim bivanjem v Vatikanu msgr. Vega pre-Je predvsem možnosti novih zadolžitev in v tem ok- viru je izjavil, da je na razpolago za kateri koli predlog. Preučil pa naj bi tudi možnost neke vrste »osebne nunciature« za Nikaragujce, ki živijo izven domovine. Odkar je v Italiji, msgr. Vega ni imel več stikov z nikaragujskim klerom. Novinarjem je pojasnil, da si ne upa telefonirati v domovino, češ da režim stalna ruid-zoruje telefonske linije. Zaradi tega je poslal po diplomatski poti tamkajšnji škofovski konferenci dosje o svojem položaju. Zato ni znano — pravijo agencije — ali bo dosje objavljen v Nikaragvi in ali bo sandinistični režim odgovoril, prek veleposlaništva v Vatikanu, na »opravičila«, s katerimi je msgr. Vega repliciral na dokumentirane obtožbe kolaboracionizma s »contrasi«, ki so bile povod za njegov izgon. Šolsko leto se bo pri nas pričelo 18. septembra NA 4. STRANI Union Carbide: Nesrečo v Bhopalu naj bi povzročil uslužbenec WASHINGTON — Katastrofo iz decembra 1984 v indijski podružnici a-meriške multinacionalke Union Carbide, ki je terjala smrt več kot 2.000 oseb, naj bi povzročil neki uslužbenec kemijske tovarne v Bhopalu. Tako je včeraj uradno izjavil glasnik matične družbe U. C. Harvey Cobert, ki sicer ni razkril ne imena ne priimka domnevnega krivca, je pa povedal, da je ta zlil v enega od hranilnikov ke-mikabj velikio količino vode, kar je imelo za posledico uhajanje smrtonosnega strupa (zaradi katerega je danes tudi na tisoče pohabljenih). Cobert ni hotel komentirati pisanja londonskega časopisa »Sunday Times«, po katerem naj bi omenjeni uslužbenec dejanje zakrivil po prepiru z oddelkovodjo, Cobertova izjava, ki odraža pač u-radno stabšče ameriške multinacionalke, je prišla samo nekaj dni po odlo- čitvi indijske vlade, da svojcem žrtev v Bhopalu priskoči na pomoč v sodni obravnavi proti družbi Union Carbide, ki je že v teku. Družba tvega obsodbo na poravnavo odškodnin za več milijonov dolarjev, seveda le, če bodo sodniki lahko dokazab, da so njeni uslužbenci zanemarljivo pregledovali varnostne naprave v bhopalski tovarni. V resnici je že brž po tragediji bil govor o slabem vzdrževanju teh naprav, tako da so v rezervoarjih strupenih plinov popustile varnostne sklopke. Izvedenci so pravzaprav še zmerom tega mnenja, vprašanje pa je sevflda, kobko glasu lahko imajo ob okoliščini, da gre pri povzročiteljici ene izmed najhujših industrijskih nesreč v zgodovini za značilen primerek neokoloniahstične tvorbe, za katero se skrivajo velikanski finančni in politični interesi. V ozadju ostaja nerešeno palestinsko vprašanje Sporazum o Tabi odpira pot k popolni ureditvi odnosov med Egiptom in Izraelom JERUZALEM — Egipt in Izrael sta se po dolgih pogajanjih sporazumela za način rehitve spora o suverenosti nad Tabo na Sinajskem polotoku, ki je predstavljal eno izmed največj'h ovir na poti popolne normalizacije odnosov med državama, odkar sta leta 1979 podpisali mirovni sporazum. Dogodek je velikega pomena ne samo za bodoči razvoj egiptovsko-izraelskih odnosov, marveč za pomiritev celotnega Bližnjega vzhoda, saj zbližuje državi, ki na tem prizorišču odigravata osrednji vlogi. Toda drugi dogodki iz zadnjih dni opozarjajo, da bo treba razvozlati še marsikateri vozel, preden bo pomiritveni proces zanesljiveje stekel. Taba je kraj ob Rdečem morju, ki meri komaj kvadratni kilometer. Gre za plažo z manjšim zaledjem, na katerem so Izraelci zgradili hotel. Izraelci menijo, da pripada njihovemu ozemlju in se zato niso iz njega umaknili kot iz drugih predelov Sinajskega polotoka, potem ko sta Begin in Sadat podpisala mirovni sporazum. Toda Egipt si je ta košček zemlje vedno lastil in ob sklenitvi mirovnega sporazuma sta obe strani pristali na to, da bi spor rešilo mednarodno razsodišče. Treba pa je bilo pripraviti gradivo, ha osnovi katerega bi se razsodišče lahko izreklo o pripadnosti ozemlja. In ravno pri pripravljanju tega gradiva so se stvari na neverjeten način zapletale. Že večkrat je kazalo, da sta Egipt in Izrael tik pred rešitvijo, a napovedi so se redno izkazale kot pre-uranjene, tako da je sporočilo o doseženem sporazumu, ki je te dni končno' prišlo iz Kaira, marsikoga presenetilo. Sporazum sta dosegli egiptovska in izraelska delegacija ob posredovanju ZDA. Zdaj ga bosta morala ratificirati še vladi v Tel Avivu in v Kairu. O suverenosti nad Tabo bo na osnovi sporazumno pripravljenega gradiva odločalo razsodišče, v katerem bodo tri osebnosti mednarodnega ugleda in po en zastopnik Egipta in Izraela. Dosežen sporazum je velikega pomena, saj je odprl zeleno luč za vrsto korakov v smeri popolne normalizacije egiptovsko-izraelskih odnosov. Kairo bi moral v kratkem poslati v Izrael svojega veleposlanika, stekle bodo številne pobude na področju gospodarskega in kulturnega sodelovanja med državama. Napovedujejo tudi, da se bosta čez nekaj tednov srečala egiptovski predsednik Mubarak in izraelski premier Peres. Sporazum o Tabi je naletel zlasti na Zahodu na številne pozitivne reakcije. Posebno so ga pozdravili v Washingtonu. Ameriški podpredsednik Bush je tudi na osnovi drugih elementov, ki jih je zbral med svojim nedavnim potovanjem po Bližnjem vzhodu, dejal, da se odpirajo stvarne možnosti za rešitev celotne bližnjevzhodne krize. Pri vsem tem pa ostaja odprto palestinsko1 vprašanje. Izrael je včeraj ponovno poslal svoje bombnike nad oporišča PLO v Libanonu, kar potrjuje, da ne namerava pristati na pogajanja s palestinsko osvobodilno organizacijo. Jasno pa je, da bo težko govoriti o miru na Bližnjem vzhodu, dokler bo ta vozel nerešen. Djuranovič v Pakistanu ISLAMABAD — Član predsedstva SFRJ Veselin Djuranovič se mudi na tridnevnem delovnem in prijateljskem obisku v Islamski republiki Pakistan. V tej državi pripisujejo velik pomen obisku jugoslovanske delegacije. O tem pričajo številni komentarji v pakistanskem časopisju, (dd) Huda prometna nesreča pri Gradcu GRADEC — V težki prometni nesreči, ki se je pripetila v nedeljo zvečer v bližini avstrijskega Gradca, so u-mrli štirje Jugoslovani, težje in lažje poškodovalo pa se je 38 delavcev, ki so se peljali na obisk v domovino. Avtobus zahodnonemške firme Ring-tur se je zaradi prevelike hitrosti in spolzke ceste prevrnil, pri čemer je vozilo dobesedno prepolovilo. Cesti, na kateri se je pripetila nesreča, domačini pravijo tudi »cesta strahu«, (dd) Oster poseg proti desničarjem Indijska policija je trdo posegla proti skupini desničarskih skrajnežev, ki so protestirali pred kitajskim veleposlaništvom v Novem Delhiju, Poslužila se je pendrekov in solzUnega plina, na marsikaterega demonstranta pa se je spravila tudi s puškinimi kopiti, kar so častniki, kot vidimo na sliki, skušali preprečiti. (Telefoto AP) V dveh hudih prometnih nesrečah izgubile življenje tri osebe RIM — Italijanske prometnice so v teh dneh pogo-stoma okrvavljene. Včerajšnja kronika beleži vsaj dve hudi prometni nesreči s tremi smrtnimi žrtvami. V videmski pokrajini, točneje v kraju Muzzana del Turgnano, je v dveh ločenih nesrečah, ki sta se pripetili na istem kraju, izgubila življenje ena oseba, tri pa so bile ranjene. Nesreča se je pripetila ob 3.20, ko se je 20-letni Fabio Moraš iz kraja Terzo d’Aquileia zaletel v platano. Nekaj voznikov se je ustavilo1, da bi mu nudilo pomoč, takrat pa se je v skupino s svojo alfo zaletel 27-letni Giuseppe Podrecca iz Ronchisa pri La-tisaoi. Moraš, ki so ga najprej odpeljali v bolnišnico v Latisano, je umrl med prevozom v videmsko bolnišnico. Ob 3.40 pa se je v Corgnalu di Porpetto z vespo do smrti pobil 21-letni Andrea Barusso iz San Giorgia di Nogaro. Na cesti ob jadranski obali sta v bližini kraja Porto Recanati, znanega turističnega kraja v Markah, v podobni nesreči kot v Furlaniji izgubili življenje dve osebi. Nesreča se je pripetila skupini turistov, ki se je vračala s praznika Unita. Nekaj pred polnočjo sta dve družini v gosjem redu hodili ob državni cesti. Vračali sta se z nogometnega igrišča, kjer sta preživeli {ep večer. Bili sta srečni tudi zato, ker sta na loteriji zadeli pršut. Na vsem lepem pa se je vanje zaletel avtomobilist 25-letni Marco Pierini. Izid je bil nadvse tragičen: dva mrtva in osem ranjenih. Saudskoarabsld petrolej septembra brez popustov RIAD — Saudska Arabija septembra ne bo dajala popustov velikim uvoznikom njene nafte. Kot je izjavilo vodstvo družbe Middle East Economic Survey, bo s tem mogoče znatno zmanjšati saudskoarabsko petrolejsko proizvodnjo in jo prilagoditi sporazumu, ki so ga nedavno dosegle članice organizacije OPEČ. Po sporazumu, ki prične veljati 1. septembra in določa zgornjo proizvodno mejo 16,8 milijona sodčkov dnevno, lahko Saudska Arabija navrta največ 4,35 milijona sodčkov. Popuste, ki veljajo, kot rečeno, le za najpomembnejše odjemalce, je Saudska Arabija uvedla maja letos dodatno k obstoječemu sistemu cen netback, ki se oblikujejo glede na količino naročene nafte. Kolikor večje je bilo naročilo toliko večji je bil pač popust, ta pa je šel od 50 stotink dolarja do nekaj nad dolarjem pri sodčku. Države članice OPEČ so zaradi padca petrolejskih cen v zadnjem polletju utrpele 20 milijard dolarjev izgube, ki pa bi po zatrdilu nigerijskega ministra za naftno gospodarstvo Lukmana lahko znašala celo 30 mi; lijard, ko bi se na zasedanju OPEČ ne bili dogovorili za omejitev proizvodnje. Veliko dela za graničarje na srečo brez nasilja BEOGRAD — V prvih šestih mesecih letošnjega leta je Jugoslavijo poskušalo ilegalno zapustiti 520 oseb, mimo mejnih organov pa je v državo poskušalo priti 727 ljudi. Mejo je ilegalno poskušalo prestopati največ Jugoslovanov, na drugem mestu so državljani sosednjih držav, najmanj pa je bilo tistih, ki so državljani tretjih držav. V tem času so graničarji javili 28 kršitev zračnega prostora, štirinajstkrat pa so tujci krčili meje jugoslovanskih teritorialnih voda. Razen primera, ko je jugoslovanske teritorialne vode kršila italijanska ribiška ladja in ko so morali pripadniki obmejne milice uporabiti orožje, so skoraj vsi ostali incidenti minili brez upx>rabe orožja. Večna kršiteljev je bila ujeta in so jih mejni organi predali organom za notranje zadeve, (dd) Predsednik burmanske vlade na obisku v Beograda BEOGRAD — Predsednik vlade Burmanske unije U Maung Maung je včeraj dopx>toval v Jugoslavijo na uradni in prijateljski obisk na povabilo predsednika zveznega izvršnega sveta Branka Mikuliča. Z burmanskim premierom so dopotovali tudi minister za zunanje zadeve U Je Gung in druge visoke osebnosti. Med jugoslovansko-burmanskimi pjogovori bodo največ pozornosti namenili razvoju medsebojnega sodelovanja, še zlasti ekonomskega. Obe strani bosta izmenjali tudi mnenja o aktualnem mednarodnem ekonomskem in političnem px>ložaju. Burmanska delegacija bo obiskala tudi nekatere delovne organizacije, (dd) V Romagni preganjajo še kramarje CERVIA — Za temnopoltimi, ki jih n’so hoteli sprejeti v hotel v Riminiju, handikapiranimi, ki so jih nagnali s plaže v Cervii in ljubitelji spalne vreče, nad katere so se spravili v Riccioneju, so se na obali Romagne zdaj raztogotili še zaradi 'kramarjev. Gre za armado moških in žensk, ki kopalcem vzdolž peščenih obrežij v Cervii in Cesenaticu ponujajo vse mogoče blago, za kar pa nimajo uradne dovolilnice. »Zakoniti« trgovci so se odločili, da proti »prodajalcem med sončniki« nastopijo s četrturno zatemnitvijo svojih izložb jutri med 21.15 in 21.30. Stanovska združenja trgovcev, turističnih delavcev, gostincev in obrtnikov ter organizacija kopališčnih mojstrov so v p»zivu krajevnim in državnim oblastem zagrozili še z ostrejšimi oblikami protesta, če kramarjev ne bodo nagnali. Značilno je, da »dobro mislečih« ne moti le finančna škoda, ki jo nezakoniti prodajalci povzrožajo zakonitim, amp>ak tudi (in morda predvsem) okoliščina, da gre v lep>em številu za osebe, ki niso bele pjolti: »Gre za problem morale in javnega reda«, trdijo, seveda s pripjombo, da kramarji motijo letoviščarje. Vendar ni znano, da bi se ti kaj pritoževali. NAIROBI — Danes se bo v Durbanu začel izredni kongres vladajoče nacionalne stranke (NP), ki ga je predsednik stranke in države Pieter Botha napx>vedal že pred časom. Večji del južnoafriških komentatorjev izraža mnenje, da bo kongres oznanil px>litično zmago vladajočih vladno-strankarskih struktur na čelu s Pie-trom Bothom. Razloge za takšne na prvi pogled presenetljive ocene pojasnjujejo tako z dogodki na notranjem pjolitičnem prizorišču in na mednarodnem. Predsednik Botha, ki so ga nekateri opazovalci zaradi njegove starosti (69 let) in nekaterih političnih potez v zadnjem času, malone že odpisali, naj bi se tokrat pokazal v povsem drugačni, zmagoviti podobi, če seveda na srečanju v Durbanu ne b; prišlo do presenetljivih zasukov, v katere pa le malokdo verjame. Za večino afrikanersko-angleško govorečega članstva nacionalne stranke je Pieter Botha v obdobju zaostrene južnoafriške krize, regionalne krize na Jugu celine in (ali celo predvsem) zaradi mednarodnih gospodarskih, političnih in diplomatskih pritiskov na Južno Afriko najbolj sprejemljiva o-sebnost. Najprej zato, ker si je Botha z nekaterimi previdnimi (za afriško večino preveč obotavljivimi) reformami pridobil sloves konservativno-re- Danes začetek kongresa južnoafriške večinske stranke Kongres bo verjetno potrdil sedanjo rasistično politiko formističnega politika med tistim delom članstva nacionalne stranke, ki v domačih razmerah velja za reformistično. Po drugi strani je nepopustljivost predsednika glede globljih in vsebinskih notranjih političnih, gospodarskih in socialnih reform (reformiranja ali celo ukinjanja apartheida) očitno prepričala večinsui, nacionalistično-konservativni del belske manjšine, da Pieter Botha ni o-sebnost, ki bo »izdala« interese vladajoče manjšine. Na tretji strani si je južnoafriški predsednik utrdil glas odločnega m nepopustljivega sogovornika v mednarodnih razmerah, predvsem če jih opazujemo s stališča belske manjšine. Javno izražena in večkrat ponavljana nepopustljivost glede mednarodnih pritiskov na Pretorio, da bi reformirala ali ukinila apartheidski sistem, je Bothi prinesla pomembne politične točke med večino članstva nacionalne stranke, ki je prejkone konservativno usmerjeno v obrambi skozi stoletja pridobljenih privilegijev. Izredni kongres stranke, ki je na oblasti že od leta 1948, ko je za marsikoga presenetljivo gladko prerna-gala takratno vodilno belsko politično silo (združeno stranko, UP), bi mogel biti zanimiv tudi zato, ker naj bi p>o mnenju dela pjolitičnih analitikov izpričal nekatere nove politične pioudarke. Kakšne, je v tem trenutku še prezgodaj napovedovati (če jih seveda sploh bo). Ob tem ni odveč spomniti na to, da je nacionalna stranka nastala sredi globoke svetovne go spodarske krize v tridesetih letih in da sprva ni bila protiafriško rasistično usmerjena, temveč se je predvsem zavzemala za izboljšanje social-no-gospodarskih razmer dela Afrika-nerjev (afrikanersko govorečih pre- bivalcev, ki so večinoma potomci nizozemskih, nemških in deloma tudi francoskih priseljencev in so v ralili večini v primerjavi z angleško govorečimi belci: vseh je okrog 4,8 milijona, Afrikanerjev pa približno 60 odstotkov belskega prebivalstva, ki med 32 milijonov Južnoafričanov predstavlja izrazito manjšino, vendar z vsemi vzvodi politične, gospodarske in vojaške moči. Do tako imenovane teologizacije a-partheida in rasizma ter prevlade belske manjšine, ki so jo (in jo še) opravičevali z dogmami reformirane holandske protestantske cerkve in neokalvinizma, je prišlo kasneje, v začetku štiridesetih let. Teološkemu opravičevanju rasizma se je pridružil bojeviti nacionalizem, ki se je po veliki volilni zmagi leta 1948 povezal z južnoafriškim gospodarskim razcvetom, temelječim predvsem na piri- livu tujega kapitala in izkoriščanju poceni črnske delovne sile. Do drugega političnega zasuka j® v nacionalni stranki prišlo v šestdesetih letih in v začetku sedemdesetih, ko se je začela oddaljevat1 od afrikanerskega nacionalizma in se če; dalje bolj približevati thatcherjanski konservativni ideologiji svobodnega podjetništva, ki ima socialno-gospK)' darske korenine v apartheidu in v trdni podpori vojaško-policijskega tablishmenta. V tem okviru se je nacionalni stranki razvila tako irne-novana reformistična struja (nJe^ glasnik je .tudi Pieter Botha), ki s zavzema za ohranitev apartheida, 1 katerega naj bi izločili najbolj elemente rasizma. Zaradi takšneg »reformizma« je v stranki prišlo d dveh razcepov: leta 1969 je del skrajne desnice ustanovil obnovljeno n cionalno stranko (HNP), leta 1931 P je še druga skrajna frakcija ust?S^ vila konservativno stranko Kljub tem razcepom Je nacionah stranka na zadnjih volitvah pred 4V-ma letoma obdržala udobno veclM (128 od skupaj 178 poslanskih mes Le ta naj bi bila zaradi poglabljanj notranje krize po mnenju dela pozr‘ valcev ogrožena, medtem ko dr K trdijo, da v Južni Afriki na - političnem prizorišču kakšnega n matičnega zasuka ni mogoče pr-kovati. AVGUST PUDGAR Tropska vročina izpraznila mesta v deželi Konec akcije Tudi potoki in reke dobri za osvežitev Turistična sezona se bliža svojemu vrhuncu in minuli konec tedna je potekal v vzdušju pravega Yročičnega poletja. Že več dni trajajoče suho in sončno vreme je vzbudilo počitniško vzdušje po vsej deželi in zvabilo iz svojih prebivališč in od vsakda-njega dela tudi tiste najbolj počitniško nerazpoložene. V soboto in nedeljo so bila vsa večja mesta kot mumrla. V Vidmu ni bilo na ulicah videti nikogar, tisti redki, ki so ostali doma, so se pred vročino zaprli v stanovanja in skušali za zaprtimi okni ohraniti nekaj hladu. Velika večina pa se je že zjutraj odpravila bodisi na morje, med odmaknjene vasi na deželo, ali pa v hribe. Goste kolone avtomobilov je Mio opaziti na cestah, ki vodijo v Gradež in Ligna-no. V Furlaniji so si mnogi skrajšali in olajšali potovanje ter se namestili kar ob rečnih obalah. Nekate-re za kopanje bolj pripravne reke so doživele pravi množični obisk. V poletnem, vročem in turističnem vzdušju je minil konec tedna tudi v Sloveniji. Iz Obale sporočajo, da je obiska dosegel vrhunec, kapacitete so skoraj Polno zasedene. O rekordnem obisku poročajo tudi s Paga in Dubrovnika. Iz Ljubljane in notranjosti Slovenije pa so se proti morju pomikale trume avtomo-Mlov, poleg tujih, tudi veliko domačih, ki so si osvežitev ob morju privoščili samo za konec tedna. Živahno je bilo tudi v gorah. V Bovcu so v soboto Praznovali že tradicionalno "Čomparsko noč", kjer so ob glasbi in zabavi gostom ponujali domače kmečke kulinarične specialitete, kot so na primer cornpe (krompir) z ovčjo skuto in podobno. Sloves- nost je bila tudi v Bohinju, mirnem kraju, kjer se turizem še ni razpasel do te mere, da bi ogrožal harmonično lepoto okoliških gora, ki odsevajo v gladini Bohinjskega jezera. Sobotno noč pa je napolnila zabavna prireditev s privlačnim naslovom: "Bohinj v času Žige Zoisa". Nekateri, bolj korenjaško razpoloženi in ljubitelji gorske narave so se podali na sam vrh Triglava. Pravkar poteka namreč 90 - letnica Aljaževega stolpa, ki ga je župnik iz Mojstrane Jakob Aljaž dal postaviti na vrh Triglava in prav tako 90-letnica Aljaževe koče v Vratih (sprva Triglavski dom). Ob tej priložnosti je bila v nedeljo na Kredarici velika slovesnost, na kateri so bili prisotni tudi mnogi tuji planinci iz Češkoslovaške, Nemčije, Italije in drugod. Nastopilo je torej polno poletje in zadnji konec tedna pred velikim šmarnom si je skoraj vsakdo poiskal ustrezno počitniško razvedrilo. Nekaj mladih, ki z vlakom potujejo preko Evrope, si je kratek oddih poiskalo kar v senčnih čakalnicah in mestnih parkih, zabeležujoč si vtise ob spoznavanju novih krajev. • ŠENTILJ Na mednarodnem prehodu na Šentilju so cariniki in obmejna milica imeli tudi v petek, soboto in včeraj polne roke dela. Od petka na soboto je bilo odprtih deset vstopnih kolon za osebne avtomobile in je znašala čakalna doba do ene ure. Tudi v soboto se je promet povečal in so morali od časa do časa odpreti kar 12 kolon za osebna vozila in eno kolono za avtobuse. Tako je prišlo v Jugoslavijo skoraj 44 tisoč potnikov, državo pa je zapustilo nekaj nad 34 tisoč ljudi. V soboto pa se je število še povečalo, saj je v SFRJ prišlo kar 67 tisoč potnikov, državo pa jih je zapustilo 42 tisoč. MBA Brkini BRKINI -— V sobodo se je s krajšo poslovilno slovesnostjo zaključila letošnja MBA Brkini '86. 175 brigadirjev je v šestih tednih naredilo dosti več, kot so investitorji Komunalno podjetje Ilirska Bistrica pričakovali. Marljivi mladinci so skoraj vsak dan delali čez normo. Očistili so kar 23,828 hektarov področja ob okumulacijskem jezeru Plivnik v skupni vrednosti 24 milijonov 267.600 dinarjev. Akcija je bila tako več kot uspešna, kljub temu da brigade niso bile popolne, kar je skupni problem vseh mladinskih delovnih akcij. Poslavljajočim se brigadirjem se je zahvalil predsednik skupščine akcije Jadran Možina, spregovorila pa sta jim tudi predstavnik Zveze ^združenj borcev Ilirske Bistrice Jože Žnidaršič in predsednik slovenske mladine Tone Anderlič. Na njihov zadnji brigadirski dan pa so jih obiskali tudi predstavniki občinskih konferenc ZSMS, ki so na Brkine poslale brigade, predstavniki ilirsko-bistriške občine ter republiške konference ZSMS. Najboljšim brigadirjem so podelili naslov udarnika. Letos so izročili kar 7 udarniških značk in 7 pohval. Delo na trasi je bilo naporno, brigadirski večeri, veseli, skupno življenje pa brigadirsko. Novincem na akciji ni ušel brigadirski krst, zaljubljencem pa ne poroka. Lopate, krampi in druge zanimive priprave so sedaj z njimi v red šle na zaslužen počitek do drugega leta. METKA ČELIGOJ V okviru številnih prireditev teh dni Festival folklore v Reziji RA VENCA (Rezija) — Številka tri-najst je Rezijanom prinesla srečo: po oveh letih premora so namreč .prav v tistem, ki bi praviloma moralo biti tri-najsto leto, oživeli mednarodno sreča-nje folklornih skupin. Pobudnik letoš-nie5Ja kot vseh dosedanjih praznikov ie bila domača folklorna skupina, ki P® je letos prvič prireditev preselila v Dom rezijanske kulture na Ravenci. Na prireditveni večer so domačini jf1 gostje do zadnjega kotička zapolni-b dvorano, ki je bila dejansko pretes-na za prireditev. Vendar pa je drugač-no rešitev težko najti, saj so festival ntorali pred dvema letoma ukiniti Prav zaradi pomanjkanja primernega Prostora, kajti travnik pri Ravenci, kjer se je prireditev odvijala prvih deset let, so preuredili v športno igrišče. . Zato v nedeljo zvečer, kljub gneči ln toploti, ni bilo glasnejših pritožb, razen na račun zamude, s katero se je Program začel. V imenu organizatorjev se je opravičil predsednik Rezijanske folklorne skupine Luigi Paletti, ki Je med drugim povedal, da je španska skupina prišla z veliko zamudo, tako b® je odpadel ves popoldanski del festivala. Predvideno je namreč bilo, da Pr skupine s krajšim programom nastopile po nekaterih vaseh. Tega torej v nedeljo ni bilo, zato so domačini s toliko večjim pričakovanjem čakali na večerni nastop, ki bi med drugim dokončno potrdil, da sto-P® njihov festival v novo življenje. Radeljski program je bil zasnovan kot Pfejšnji, le da je trajal samo večer, na aterem so tri skupine predstavile Ptese iz lastnega kraja. Pred neučakanim občinstvom je naj-Prej nastopila domača folklorna skupila v nekoliko okrnjeni postavi zaradi majhnega prostora. O Rezijanski fol-orni skupini smo že večkrat pisali, ato naj tokrat opomnimo le na dej-v°, da gre za skupino, ki obstaja že Mo dolgo in ki goji ljudsko plesno in b asbeno izročilo Rezije. V nedeljo je , spremljavi treh citiravcev in bun-: u aša zaplesala štiri značilne "rezi-nke : "Pravimi no pravizo", Ta Za-aatma", "Ta Lipauska" in "Lipa ma aritza" (tako so naslove sami zapisali a kaseti, ki jo je izdala skupina). Po zelo svojstvenih zvokih rezijanske ljudske glasbe je malo dvorano zapolnil zelo znan španski melos. S prvim delom svojega živega programa je namreč nastopila španska skupina "Adolfo de Castro" iz mesta Cadiz, ki je v glavnem prikazala značilne španske plese v andaluzijskih inačicah. Ob spremljavi nepogrešljivih kitar, ženskega petja in ritmu kastanjet je plesna skupina izvedla nekaj temperamentnih plesov (kot sta na primer "el vito" in "fandango") in bolj prisrčnih ter poskočnih kmečkih plesov. Ansambel je vplesan, saj skupina "Adolfo de Castro" deluje približno od leta 1940, nastopala pa je že širom po svetu. Tretji gost nedeljskega praznika folklore pa je bila furlanska skupina Danzerini udinesi di Blessano di Ba-sigliano. Gre za skupino, ki je nastala pred 26 leti, a so jo pred približno petimi — šestimi leti popolnoma preno- vili. V Reziji je prikazala nekaj značilnih furlanskih plesov, kot so "la furla-na ", "la vinca" in "la staiare", in pa simpatičnih plesnih igric. Rezijanski folklorni festival pa je bučno zaključila španska gostujoča skupina. Teden kulturnih prireditev v Reziji pa se nadaljuje v četrtek, ko bo v Domu rezijanske kulture prvi Kra-marjavi din. Kulturno društvo "Ro-zajanski dum" je namreč pripravilo dve razstavi, slikarsko, na kateri se bo predstavila domačinka Brunetta Di Lenardo, in pa fotografsko z deli Gabrieleja Cherubinija. Otvoritev obeh bo ob 19.30, medtem ko bo uro kasneje na sporedu večer starih ljudskih viž in pesmi. V petek pa bo na vaškem trgu tradicionalna Šmarna miša, ki sodi med najstarejše rezijanske običaje. BREDA PAHOR Srednjeveška oljka Najstarejše drevo na Brionih - oljka iz srednjega veka - raste na čudovitem travniku. Po ogljikovi analizi srednjih vrednosti so dognali starost: 1613 let. Povečan promet na puljskem letališču PULJ — Promet letal in potnikov na puljskem letališču se je prejšnji mesec povečal za 11 odstotkov v primerjavi z julijem lani, medtem ko je bil v prvem polletju letos letalski promet za en odstotek večji kakor lani v istem obdob-ju. Takšno poslovanje puljskega letališča je posledica povečanega turističnega prometa na istrski obali. Če se bo takšno gibanje nadaljevalo, potem bo pristalo in vzletelo več kot 4 tisoč letal s 6 tisoč potniki, med katerimi je 80 odstotkov tujcev. • SALZBURG — Avstrijski zunanji minister Jankowitsch priganja Italijane k hitri ureditvi odprtih točk tako imenovanega Južnotirolskega paketa. V Salzburgu je Jankowitsch pred nekaj dnevi med drugim dejal, da bo Avstrija tudi naprej odigravala vlogo zaščitnice južnih Tirolcev. Poudaril je, da nameravajo, če ne gre drugače, celo na mednarodne forume. Vprašanji sen. Gerbčeve pristojnima ministroma Kako je s podporo slovenskim učbenikom TRST — Senatorka KPI Jelka Gerbec je skupno s senatorko Carlo Nes-polo naslovila ministru za šolstvo vprašanje glede državnega finansiranja učbenikov za šole s slovenskim učnim jezikom. Gerbčeva najprej ugo- tavlja, da je v proračunu za leto 1986 za učbenike namenjenih 94.500.000 lir. Senatorka v vprašanju ugotavlja, da sedanji državni proračun namenja slovenskim učbenikom isto vsoto, kot jo je določil zakon iz leta 1976, ki je že Rešiti vprašanje gledališč TRST — Senatorka Jelka Gerbec je naslovila ministru za predstave vprašanje, v katerem sprašuje, kdaj bo ministrstvo sprejelo odstavke nadzornika gledališča Verdi. Gian Paolo De Ferra je namreč podal odstavke že pred nekaj meseci, njegove odstavke pa ministrstvo formalno ni sprejelo. Zato sedaj v gledališču Verdi ne morejo izvoliti novega nadzornika. Gerbčeva nadaljuje vprašanje ministrstvu za predstave s hudimi težavami ki bremenije slovensko in italijansko gledališče v Trstu. Poslanka sprašuje ministra, naj skuša določiti datum za sestanek s predsednikoma in ravnateljema obeh ustanov. Sestanku z ministrom naj bi prisostvovali tudi trije tržaški poslanci. Sestanek naj bi se vršil v tednu po 15. septembru. Gerbčeva v svojem pismu poudarja pomen, ki ga imata ob meji obe gledališči, hkrati pa opozarja na njun nevzdržen finančni položaj. takrat znižal za več kot deset milijonov lir prvotni znesek. V tem smislu Gerbčeva ugotavlja, da ministrstvo nikakor ni upoštevalo potrebe slovenskih šol, saj je sam Vsedržavni svet za šolstvo predlagal, naj se za slovenske učbenike dodeli 200 milijonov lir, to je še enkrat toliko, kolikor predvideva državni proračun. Potrebe pa so večje in nujne. Dejstvo je, da posebni sklad ne more izplačevati honorarjev za nove učbenike in dolgove v tiskarnah. Sedanji deficit sklada znaša kar 160 milijonov lir. Ob tem je Urad za šolstvo Furlanije-Julijske krajine poslal pristojnim organom vso dokumentacijo o stvarnih potrebah slovenskih šol. Komunistični senatorki Gerbec in Nespolo sprašujeta zato ministra, če ne namerava povišati sklad za slovenske učbenike na 200 milijonov lir in če ne namerava plačati zaostalih dolgov. Philipp Vandenberg Hetera Zvezani je zmagal z glavo. »Sem Aiakides iz Magnesi-°o desnem Meandru.« j n ali veš, koga imaš pred seboj? -— Ne? — Temistok-s?j71' atenski vojskovodja iz rodu Likonidov.« l Zedaj je mož iz Magnesije vztrepetal: »Oh, olimpijski nlp0v*' zakaj ste me tako strašno kaznovali? Bil sem skro-hl n' Pfavičen trgovec z blagom, kupoval sem feničansko ne ^,° velike bale azijske volne, živel pa sem od četrti-v'«! sem jo zaslužil s prodajo. Nikoli nisem nikogar pre-2jv,. Več kot za dve drahmi. Toda bilo je premalo za rtnJenN' preveč za umreti. Zato sem kupil to ladjo, si nai°?a^ ve}ike dolgove na svoje ime in upal, da bom kaie Večie kupčije. Upanje je bilo prazno, nisem vedel, izrna^ naredim, in ko sem se obrnil s prošnjo na enega na n Ppsojevalcev denarja, sem naletel kot po naključju a!višjega oglednika Ahemenidov...« bevpj VoiQ zgodba ni edini takšen primer,« mu je segel v eao Temistokles, »barbari so zahrbtno ljudstvo. V svo- jem prizadevanju, da bi si podjarmili cvetočo Helado, se ne ustrašijo še tako sramotnega dejanja.« Črnobradec je padel pred vojskovodjem na kolena, udaril z glavo na hrapave deske krova in začel z jokajočim glasom zatrjevati, da do zdaj še ni izdal barbarom ničesar razen nepomembnih stvari, ki bi Helenom komajda lahko kdaj škodile. »Lažeš!« je zavpil Temistokles in potegnil črnobradca kvišku za kodraste lase, »plamteči ogenj hada naj te pogoltne, če te bo areopag najprej obsodil na smrt med mlinskima kamnoma. Tale meč bi ti moral zabosti v prsi, da bi bila tvoja umazana dejanja oprana pred bogovi Grčije. Vendar sem Grk in ne barbar, ki pozna krvno maščevanje in ubije vsakogar, ki se mu postavi sovražno na pot«. »O, gospod, pomisli, da sem tudi jaz Grk, in da niti dosmrtno obleganje Perzijcev ne bi naredilo iz mene barbara. » Eh! Saj si vendar že barbar, ničvredni sovražnik Grčije, ki za nekaj min izda deželo svojih očetov. Nisi več Grk in zaslužiš si smrt. Na lastne oči sem videl, kako si meril sprednje osti našega ladjevja. Ko bi tvoji zapiski dosegli Perzijce, bi bila Grčija izgubljena.« Črnobradec je zavpil, se vrgel na tla in začel tarnati kot kakšna žalovalka. Vendar na Temistokla to ni naredilo nobenega vtisa. Z nogo je brcnil Aiakida v ramo, da se je obrnil in obležal na hrbtu, potem pa mu je nastavil meč na vrat: »Kje imaš svoje zapiske? Šem z njimi!« Počasi se je Aiakidas dvignil na zibajoči se ladji, ker so bile njegove roke še vedno zvezane na hrbtu, tako da mu je vojskovodja pomagal vstati. Potem se je počasi opotekel k pisalni plošči, ki je bila pritrjena na ladijski steni in obešena na dveh vrvicah. Pod njo sta dva obrabljena lesena predala. Tukaj! je pokazal Aiakides z gibom glave. Temistokles je odprl desni predal: pisalo, nekaj drahem, umetniško izdelano srebrno bodalo in — ne, vojskovodja je umaknil roko, kakor da bi bil prijel zarazžarjen kamen, na katerem zdravnik sežiga čudodelni zobnik: pred njim je v predalu ležal — ne, nikakršnega dvoma ni bilo tisti medaljon z golobom, ki ga je nosila Dafne okoli vratu. Dafne! Tisoč misli se je kot blisk rodilo v Temistdklovi glavi, raztrganih misli, ki so bile v prvem hipu videti logično povezane, takoj zatem so se mu zazdele spet nesmiselne, fantastične ali neumne. Dafne! Z drhtečo roko je segel po golobu in ga stisnil, kakor da bi ga hotel zdrobiti, uničiti, kakor moro izbrisati ves dogodek. Ko pa je spet razprl prste, je na medaljonu spoznal začarano podobo dekleta, njene čiste, resne oči, visoke ličnice in okrogle, zahtevne ustnice, ki so drhtele. Dafne vohunka, Afrodita izdajalka? Pri Zeusu, Temistokles je molil, da to ne bi bilo res. Saj je toliko medaljonov! Morda obstojita dva te vrste. Ali pa se je zmotil? Je morda preveč mislil na Dafne, da ga zdaj že vsak medaljon spominja nanjo. Končalo naj bi se 11. junija V F-JK se šolsko leto prične 18. septembra Poročali smo že, da je senat v soboto dokončno odobril zakonski odlok, ki določa nove predpise za razporeditev šolskega pouka. Na osnovi tega odloka bodo odslej deželni šolski skrbniki določevali datum začetka in konca šolskega leta ter njegov celoten potek ob upoštevanju mnenj pokrajinskih šolskih svetov in deželnih uprav. In tako je deželna uprava Furlanije-Julijske krajine preko pristojnega odbornika Daria Barnabe s posebno noto že izrazila svoje mnenje glede šolskega leta 1986-87. To mnenje — skupno z mnenji pokrajinskih šolskih svetov — je proučil deželni šolski skrbnik, ki je dokončno določil začetek šolskega leta 1986-87 v posameznih pokrajinah. Šolsko leto se bo namreč začelo 18. septembra. Deželni šolski skrbnik ob tem sporoča, da bo v kratkem objavljen odlok z navodili o vseh obveznostih, ki čakajo posamezna šolska skrbništva pred začetkom novega šolskega leta. Deželni odbor Furlanije-Julijske krajine se vsekakor strinja z navodili, ki so jih posredovali pokrajinski šolski sveti, po mnenju katerih bi se šolsko leto lahko začelo med 18. in 22. septembrom. Zahteva po poznejšem začetku šolskega leta je bila postavljena zato, da bi šolske oblasti lahko sprejele vse tiste ukrepe (točna porazdelitev učnega osebja), v pomanjkanju katerih so se začetki prejšnjih šolskih let odvijali v precejšnjih težavah. Za konec šolskega leta je deželna uprava F-JK določila 11. junij. Ocenjevanja bi tako lahko bila med 12. in 15. junijem, dan ka- sneje pa bi se lahko začeli izpiti v osnovnih in nižjih srednjih šolah. Datum maturitetnih izpitov pa — kot znano — neposredno določa samo ministrstvo za šolstvo. Kar se pa tiče novoletnih počitnic naj bi po mnenju deželne uprave bile od 22. decembra do 5. januarja (6. januarja je ponovno vsedržavni praznik). Velikonočne počitnice pa naj bi bile po mnenju Dežele od 16. do 24. aprila: pri tem se opaža, da so se tradicionalne velikonočne počitnice podaljšale za nekaj dni, pri čemer pa je tudi treba upoštevati, da bo 25. april (vsedržavni praznik) prihodnjega leta na soboto. Deželna uprava F-JK nadalje predlaga, da bi ponovno uvedli praznik patrona ter da bi na novo uvedli en praznični dan, ki bi ga šolske oblasti lahko izkoristile za praznovanje posebnih krajevnih obletnic. Na osnovi vseh teh predlogov bi šolsko leto 1986-87 v deželi Furlaniji-Julijski krajini trajalo 201 dan. Razpis natečaja Deželna služba za odnose z Evropsko gospodarsko skupnostjo sporoča, da je bil v Uradnem listu 178 (16. 7. 86) objavljen razpis natečaja za mesto glavnega upravitelja pri službi carinske zveze pri komisiji evropskih skupnosti. Kandidati morajo imeti univerzitetno diplomo ter najmanj dvanajstletne izkušnje v carinskem sektorju; nadalje morajo dobro obvladati enega od jezikov EGS. Vse informacije lahko prejmejo na pristojnem uradu v Ul. sv. Frančiška 41. Trst v najbolj počitniškem tednu poletja Preživeti poletne počitnice doma? »Običaj« dobre tretjine Tržačanov Z včerajšnjim dnem smo stopili v zares najbolj "vroče" obdobje letošnjega poletja, ne le zaradi za ta letni čas razumljivo visokih temperatur, temveč predvsem vsled tradicionalnega počitniško—prometnega vrhunca, ki ga Trst močneje občuti zaradi neposredne bližine meje. Kdor se je pretekli konec tedna napotil v mestno središče, je zlahka našel parkirni prostor, saj se je običajna sobotna gneča preselila v kopališča in na plaže od barkovljanskega gozdička do Devina. Ob robovih obalne ceste ni bilo najti prostora niti za zgodovinski "cinguecento", tržaški zaliv pa je doživljal pravo cestno "gnečo" vsemogočih plovil. Ponedeljek je mesto zatekel v znamenju velikošmarne zaspanosti : kot ponavadi je veliko število prodajaln vseh vrst zaprlo vrata za počitniški premor, tiste, ki so še odprte, pa bodo povečini izkoristile naslednji konec tedna in ga z "mostom" povezale s četrtkovim praznikom. Razumljivo je zato pričakovati veliko gnečo v trgovinah z živili in še večjo na plažah, saj gre upoštevati, da kakih 40 odstotkov Tržačanov poletni dopust preživi doma. Podatek bo verjetno marsikoda presenetil, toda če upoštevamo delež, ki ga med Tržačani predstavljajo upokojenci, brezposelni in da-lavci v dopolnilni blagajni, nas kar hitro prepriča. Le-ti že doma s težavo povežejo mesečne plačilne dni, kaj šele da bi si privoščili še tako skromne počitnice ob morju ali v planinah, kjer se zdi, da je treba plačati tudi zrak, ki ga dihamo. Dokaz, da je podatek resničen, so tudi prenatrpane tržaške plaže, kjer bomo le težko našli kakega turista, ki bi se odpovedal bližnjim istrskim plažam na račun tržaških kopališč, tako da se v slednjih gnetejo izključno domačini, predvsem mladina in upokojenci. Večina tranzitnega turističnega prometa gre te dni — kot ponavadi — čez Kras, množica hiti po nedokončani novi avtocesti, da bi čimprej prekoračila mejo na poti v Istro ali Dalmacijo, ali pa da bi čimprej prišla domov, če so počitnice pri kraju. Če je v kolonah vozil, ki se pomika proti meji, veliko italijanskih registrskih tablic, je med po- vratniki največ Nemcev, Avstrijcev, Švicarjev in drugih zahodnoevropskih državljanov, ki svoje počitnice v glavnem začnejo in končajo prej kot Italijani. Prišteti pa jim moramo še številne turške, grške in jugoslovanske državljane, ki se po v domovini preživetih dopustih vračajo na delo v tujino. Vse te tranzitne turiste ali sodobne nomade, kot jim radi rečemo, Trst ne uspe in ne uspe ustaviti. Ponavlja se stara zgodba o ' hotel bi, a ne morem", o naravni turistični funkciji našega mesta, ki je res daleč bolj "naravna", kot pa dejanska. Kaj ponujamo ljudem, ki drvijo čez Kras v eno ali drugo smer? Se vedno prav ničesar; prireditve letošnjega mestnega poletja — kot so na primer razstava o Maksimilijanu Hambsburškem in festival Operete — so daleč premalo vabljive, pa tudi sicer bolj zanimive za Tržačane, kot za tujce. Vsiljuje se torej vprašanje, kaj bi slučajnega popotnika ustavilo na njegovi poti in misel nas zanese k načrtu, imenovanem "Padriški hrib"; urejen kotiček bujnega kraš-kega gozda z razgledom na mesto in zaliv, udobno parkirišče s počivališčem in higienskimi napravami, stezice za sprehod in rekreacijo po dolgi vožnji, odprto ognjišče z mizami in klopmi za lastnoročno pripravljen prigrizek, kioski s spominki in še s čim, kar človek po poti potrebuje. Ko ob načrt uresničen, si bo obiskovalec lahko tudi premislil in se namesto proti meji, napotil v mesto ali v smer, ki jo mu bo bližnji kažipot označil kot najbolj zanimivo. To je seveda le ena od izvirnih in zelo prikupnih zamisli, ki je — zahvaljujoč padriški Gozdni zadrugi — že na poti uresničevanja in ki bo ne samo dobrodošla turistu, pač pa tudi kraški naravi sami. Za take pobude pa je potrebno veliko domišljije in dobre volje, še zlasti pa pripravljenosti za delo. Turizem bi v Trst nedvomno prinesel mnogo koristi tudi tistim 40 odstotkom njegovih prebivalcev, ki si danes ne morejo privoščiti drugačnih počitnic od tistih ob barkovljanski obali. Tam jih bomo našli tudi na veliki šmaren, če bo vreme, ki sicer kaže prve znake popuščanja neznosne vlažne vročine, ostalo naklonjeno. Nespodbudna slika tržaške navtične ponudbe Trst zanimiv le za večje jahte manjša plovila se ga izogibajo Trst odkriva svoje navtično-turistično poslanstvo navadno le v zimskih mesecih ali pa spomladi. Želje in megalomanski načrti navadno skopnijo s prvim poletnim soncem, ponovno pa butnejo na dan jeseni. Naše mesto pa ima navsezadnje idealno geografsko lego, ki je kot nalašč za severno in srednje-evropske dopustniške kapitane. A kaj ko manjkajo potrebne infrastrukture. Trst nima primernih dvigal, da bi z njimi splavljali jahte, saj primanjkujejo celo primerne drče. Žerjavi, ki jih rabimo za domače potrebe, ko morajo domačini dvigovati plovila za vsakoletno vzdržavanje in barvanje, so v glavnem za tujce nedosegljivi. Svoje storitve navadno nudijo po dogovoru, tujec pa bo do njih dospel le s težavo. Seveda je treba tu omeniti že kronično pomanjkanje privezov. Tujec, ki bi mu v Trstu uspelo splaviti svoje plovilo, bi moral čimprej odpluti. Kljub temu pa se je letos po podatkih pristaniškega poveljstva povečalo število jaht, ki so se za kak dan ustavile v našem pristanišču. V glavnem so bile to velike motorne jadrnice daljše od 15 metrov. Za te je v našem pristanišču kar dovolj prostora, saj imamo kilometre neizrabljene operativne obale. Za manjša plovila pa je ta operativna obala nezanimiva. Ne toliko, ker ni priključkov za elektriko in vodo, kolikor zaradi operativne globine, ki zahteva skrbno sidrenje, kar pa je najhujše : globina in precejšnja vodna pot do prvih valobranov povzročata tako imenovano mrtvo morje. Gladina morja se dviga in niža, da se bivanje, predvsem pa spanje v podkrov-ju spremeni v pravo moro. Nič čudnega torej, da se v naše mesto podajo predvsem težke jahte, ki mrtvega morja ne občutijo. Takih jaht je bilo to poletje v našem mestu nad trideset. V glavnem so bile britanske, nekaj je bilo Nemcev in Nizozemcev. Za manjše jahte pristaniško poveljstvo ne vodi natančne evidence. Pristaniško poveljstvo prav tako nima več vpogleda v število domačih jaht, ki so letos odplule v Jugoslavijo. Novi navtični zakon je namreč opravil dosedanje določilo, da je moral vsak dopustniški kapitan zaprositi za dovoljenje pristaniška poveljstva, če je hotel zapustiti italijanske ozemeljske vode. Ž novim zakonom so dopustniški kapitani zadovoljni, manj pristaniška poveljstva, ki so tako izgubila kontrolo nad gibanjem domačega turističnega ladjevja. Resnici na ljubo, bi bilo prav, da bi imela pristaniška poveljstva vpogled nad odhodi in prihodi, a kaj ko je meja med prepotrebnim vpogledom v dejansko stanje in birokratskim šikiniranjem tako labilna. In prav birokratska džungla v italijanski navtični ponudbi je drugi razlog, da se tuji dopustniški kapitani izogibajo naših pristanišč. Sprehod po tržaških trgovinah z navtično opremo potrjuje ugotovitev, da s svojim plovilom le redki zaplujejo v naše mesto. Tujci prihajajo v Trst po opremo, a z avtomobili. Gliserje, motorne čolne in jadrnice puščajo raje v sosednji Jugoslaviji. Kupljeno opre- mo nato vgrajajo delavci v jugoslovanskih marinah. Isto velja za nadomestne dele motorjev. Iz vsega tega je lahko vsakomur jasno, da bi lahko Trst postal izredna odskočna deska za ves jadranski navtični turizem. Tu bi lahko severnjaki pričeli svoja križarjenja v zadovoljstvo vseh, tako domačih kot jugoslovanskih turističnih operaterjev. Jugoslovanske marine so zgovorno dokazale, da se take investicije kljub odsotnosti grad- bene špekulacije izplačajo. V Trstu bi morali tujim dopustniškim kapitanom nuditi predvsem tisto, kar primanjkuje v jugoslovanskih. V glavnem so to servisi za motorje, za jadra in za vso navtično opremo. Trst ima navsezadnje svetovno priznano tovarno barv Vene-ziani, a v Trstu le redki tujec poveri barvanje domačemu obrtniku, raje to prepusti jugoslovanski marini, ki pa bo v številnih primerih morala po strupeni premaz in po barve prav v Trst. Kogar z manjšim plovilom zanese v poletnih mesecih v tržaško pristanišče bo lahko nekaj dni prebil na varnem le v "Sachetti", kjer je zaradi križarjenj domačinov precej razpoložljivih mest Deželna uprava nakazala Trstu 12 milijard lir za Soški vodovod Na predlog deželnega odbornika za javna dela Adriana Bombena je dežela nakazala tržaški občini 12 milijard lir za dograditev severnega odseka Soškega vodovoda. Nakazilo spada v okvir zneska 52 milijard lir, ki ga predvideva triletni načrt za leta 1986-88. Z njim bo dežela Furlanija Julijska krajina uresničila pomembne zdravstveno-higienske pobude v glavnih mestih pokrajin in v večjih občinah. Pred tem nakazilom je dežela dala tržaški občini za začetek del na Soškem vodovodu 33 milijard lir. S tem v zvezi je odbornik Bomben povedal, da so dosegli sporazum z vsemi zainteresiranimi občinami in z ACEGA. V kratkem bi morali torej dokončno rešiti vprašanje zadostne oskrbe vode za Trst. Po dokončanih delih na severnem odseku Soškega vodovoda bodo začeli z deli na južnem, v ta namen bodo potrebovali nekaj deset milijard lir nakazil. Na Opčinah bodo danes odprli razstavo lutk in mask Kresne noči Z odprtjem razstave lutk in mask Trdinove-Sosičeve Kresne noči se bo danes, ob 20. uri začel v Prosvetnem domu na Opčinah Tabor '86, tradicionalna velikošmarnska prireditev istoimenskega openskega kulturnega društva. Da-' našnje odprtje razstave, ki je tudi nosilna prireditev letošnjega Tabora, bo obenem priložnost za slovesno srečanje z vsemi člani društva, ki so letos dobili priznanja najrazličnejših organizacij in skladov. Med nagrajenci je veliko tudi tistih, ki so sodelovali pri oblikovanju Sosičeve Kresne noči. Predstava, ki jo je režiser priredil po Trdinovi bajki, je žela veliko uspeha med občinstvom in med kritiki, zaslužila si je tudi vrsto pohval in priznanj. Lutke so pripravile Giuliano Gerdol, Magda Tavčar in Ani Tretjak, razstavni prostor je oblikoval Miloš Jugovič, uvodno besedo pa bo danes zvečer imel Sergej Verč. Jutri se bo Tabor '86 nadaljeval z odprtjem razstave knjig in plošč, od petke do sobote pa bo kulturno zabavni spored bogatejši. V petek, 15. avgusta, ob 1& uri, je na sporedu komedija Piknik s tvojo ženo, v nedeljo po velikem šmarnu pa bo, prav tako ob 18. uri, nastopil pihalni orkester Refolo iz Skednja. Poled kulturnega sporeda bo vse tri večere tudi ples. V petek in soboto se bodo obiskovalci lahko zavrteli ob zvokih ansambla Taims, v nedeljo pa bo igra ansambel Lojze Furlan. Ob vsem tem bodo delovali dobro založeni kioski Z domačo kapljico in gastronomskimi specialitetami. »Karamalada« pomorskega kluba Sirena tudi tokrat privabila veliko udeležencev Že tradicionalna 'Karamalada'1 Tržaškega pomorskega kluba Sirena se je v nedeljo zvečer v zadovoljstvo vseh, organizatorjev in obiskovalcev, z uspehom zaključila. In kako bi se tudi ne?!... Vreme je bilo naklonjeno, pasja vročina je naravnost silila ljudi na odprto, na sveži zrak ob morju, organizatorji pa so tudi bili kos svoji nalogi in so ponudili udeležencem vse, kar so si poželeli - od dobre domače kapljice do "karamalov" in številnih drugih dobrot. Poletni praznik, imenovan pa kalamarih, ali kakor jim v Barkovljah pravijo "karamali ", se je začel v soboto zvečer, ko so številni gostje napolnili lepi prostor ob morju, kjer ima svoj sedež pomorski klub Sirena. »Uspelo nam je, da smo ga za to priložnost opremili tudi s primerno razsvetljavo, ki nam omogoča, da so prazniki na prostem lepši in bolj razsvetljeni; omogoča pa našim tekmovalcem in drugim članom, da lahko ob pravilni razsvetljavi spravijo svoje čolne in druga plovila«, nam je povedal predsednik kluba E. Filipčič. Ko smo se tako pogovarjali o tem poletnem prazniku, ki je postal že tradicionalen, nam je še s ponosom po- vedal, da sta njihova mlada člana Andrej Ferfolja in Miran Guštin zasedla prav tega dne tretje in peto mesto na tekmovanju v Gradežu, v skupini optimist. »Seveda pomeni električna napeljava precejšnjo finančno obremenitev, ki jo bomo morali kriti do konca tega leta, vendar smo zadovoljni, da smo tudi to v redu izpeljali«. In res je bil prostor oba večera, ko je potekal praznik, lepo razsvetljen, obiskovalci pa so svoje zadovoljstvo pokazali s tem, da so se na prireditvenem prostoru zadržali do poznih nočnih ur. Če so torej organizatorji napravili vse, da bi praznik dobro uspel, so svoje pridale tudi pridne Barkovljan-ke, ki so pripravile veliko dobrot. Pokukali smo v "kuhinjo" in si ogledali ter poskusili razne specialitete. Nekaj podatkov sta nam posredovali Sabina Nibrandt in Ida Gregorič. »Glavna jed so bili seveda karamalP’ sta povedali. »V soboto zvečer pa brodet s polento; postregli smo g°s' tom tudi s hrenovkami, sendviči, že znanimi in zelo cenjenimi "lanen dušo", ki jih je tudi letos pripravo naša Ljana. Napravili pa smo okrog 50 kg raznih slaščic, med rimi domačo potico, pa sirov in ia^°ie čni zavitek, kuhane štruklje in / marsikaj. Imeli smo pač vse, kar si 1 kdo zaželel.« Potico je, kot vedno, pripravila ^ bina v domači krušni peči. »Letos P1 je zatajil domači kvas. Lani so a} ■ moje potice boljše. Dela pa je z ,lrL toliko, da sem začela s pripravami zgodaj zjutraj in končala pozno zv čer. Če ne bi imela rada tega dela, ga ne bi lotila. Pripravljati slaščica tolikšno število ljudi ni lahka za^e^a in če se kaj ponesreči, se tega ne več popraviti.« Gostje pa so bili zadovoljni z v? p0 - z lepo urejenim prostorom, z slovensko glasbo, ki je odmevala ^ leč naokoli, z dobro postrežbo m vsemi ponujenimi dobrotami. :0 Lep praznik torej, ki ga namerav l. organizatorji tudi v bodoče ponov Da bi podprli kandidaturo Pariza za olimpijske igre Pariški kotalkarji prispeli iz Olimpije v naše mesto Za kratek čas se je včeraj v Trstu ustavila skupina petih francoskih kotalkarjev, ki kroži po Evropi, da bi podkrepila pariško kandidaturo za poletne olimpijske igre. Štafeta je odpotovala iz Pariza in se s kotalkami po evropskih cestah Prebila do Olimpije v Grčiji. Na povratku so šli mimo številnih jugoslovanskih mest. Kot zadnjo so obiskali Reko, včeraj pa so srečno prispeli v Trst. Peterico športnih navdušencev je sprejel tudi tržaški župan Agnelli. Ti so mu izročili sporočilo pariškega župana in se nato odpravili na pot. Odhodu Iz Trsta proti Gradežu je prisostvoval tudi župan. Pariški kotalkarji so se torej odločili za neobičajno reklamo svojemu mestu. Dokazali pa so izredno mero smelosti, saj si lahko samo mislimo, kakšni so občutki kotalkarja, ki mora kotalkati v sedanjem poletnem prometnem vrvežu. V ponedeljek na Opčinah začetek letošnjega poletnega centra v priredbi Sklada »Mitja Čuk« V ponedeljek 18. t.m. zjutraj — torej le nekaj ur potem, ko se bo na Opčinah zaključil letošnji Tabor 86, se bo pravtako v prostorih Prosvetnega doma Tabor začel poletni center, ki ga prireja Sklad »Mitja Čuk«. »Letos je že tretjič, ko bo na Opčinah poletni center za otroke od treh do štirinajstih let starosti, med katere so všteti tudi prizadeti oroci. Prvo leto smo center organizirali skupno s starši in slovensko sociopsihopedago-ško službo, lani pa v soorganizaciji staršev. Tokrat smo se odločili, da ga izvedemo sami ter da prepustimo administrativno in pedagoško plat poletnega centa ravnatelju, v našem primeru Sonji Sirk, ki je po poklicu učiteljica, sicer pa uslužbena pri ustanovi IRRSAE (Deželni zavod za pedagoško izpopolnjevanje in eksperimentiranje na šolskem področju).« Tako nam je povedala tajnica Sklada Staniča Čuk, ki je še dodala, da gre organizatorjem v glavnem za iz popolnjevanje kvalitete tega poletnega letovanja. »Nočemo, da bi bilo to le nekakšno "parkirišče” za otroke, ki bi samo razbremenilo starše. Želimo, da iz tega centra otroci tudi nekaj odnesejo. Zato smo tudi izbrali temo letošnjega centra, ki se glasi "'Človeško telo in ekologija”. Program bomo sestavili na prvem sestanku z vzgojitelji in animatorji ter spremljevalkami.« Včeraj so se v zvezi s pripravami na letošnji center sestale na Opčinah vzgojiteljice in animatorke, navzoča pa je bila tudi psihologinja dr. Nada Berce, ki je spregovorila o programiranju dejavnosti v centru, ki bi bila primerna za vse otroke. KD Tabor in športno društvo Polet bosta tudi tokrat dala na razpolago svoje notranje in zunanje prostore, kjer bo potekalo delovanje centra. »Tokrat bo Sklad plačal nekatere spremljevalke prizadetih otrok. Prav tako moramo povedati, da smo bili tudi letos deležni denarne pomoči s strani Hranilnice in posojilnice na Opčinah, medtem ko bodo starši plačali po 40.000 lir, s čimer bomo krili stroške za zavarovalnino in za hrano.« Letos so organizatorji na željo staršev podaljšali dobo dnevnega bivanja v centru, in sicer od osme ure zjutraj pa do 17. ure. »Dvanajst bo vzgojiteljic in animatork, ki bodo delale v dveh izmenah. Prva skupina dopoldne, druga popoldne.« Na vprašanje, kako bodo v centru razvijali temo »človeško telo in ekologija«, nam je Stanka obrazložila, da bodo tu predvidene razne raziskave, pa tudi razne dejavnosti, kot telesna vzgoja, predvideno je izdelovanje raznih predmetov, ki jih bodo potem pokazali na zaključni prireditvi; v dejavnost centra pa je vključena tudi glasbena vzgoja. »Tu zopet računamo na pomoč glasbene pedagoginje Tatjane Mihalič iz Ljubljane, ki se je že lani tako dobro vključila v naš center in dokazala s svojim delom, da lahko tudi prizadeti otroci z. uspehom sodelujejo v tej dejavnosti. Sama je bila, kot smo bili tudi mi, presenečena nad doseženim uspehom.« Predvpisov letos ni biloi in bodo tako otroke vpisovali v ponedeljek in v torek, ko se bo poletni center, ki bo trajal do vključno 29. t. m., tudi začel. »Ste optimist glede uspeha letošnjega centra?« smo jo še vprašali. »Sem. Otroci sami so pokazali, da je tako zamišljeni poletni center zelo koristen in uspešen. Otroci nimajo pregrad in ovir, ki morda še bremenijo nas odrasle. Zato znajo pravilno sprejemati tudi prizadete otroke ter razumejo, da pri igri in športu ni pomembno, kdo je prvi, kdo zmaga, temveč, da je pomembno predvsem to, da lahko vsakdo nekaj pokaže. »Želimo si seveda sodelovanja s starši, ker je tudi to pri našem delu zelo potrebno« je še pristavila Stanka Čuk, ki nam je povedala, da bodo otroci tudi letos obedovali v gostilni Veto, da bodo imeli dve malici in da bodo napravili tudi več izletov; za oddih pa bodo imeli tudi uro pravljic. »Pa še nasvidenje na zaključni prireditvi«... N. L. Prvi obračun družabnih večerov v miljski občini Uspele norčije poletnega pusta privabile v Milje tisoče ljudi 9b vsaki tržaški manifestaciji, zimski ali poletni, boš med organizatorji ln Pobudniki vedno staknil koga, ki mu m bilo kaj pogodu. Zato pa te funkcionar miljske občine Adi Milo (»Ukvar-lam se z organizacijo družabnih sre-5;anj, pusta in športnih prireditev.«), kar preseneti, ko ti na vprašanje: »Kakšen je bil uspeh letošnjega poletnega pusta?« odgovori: »Succes-so> successo, successo«. Trikrat uspeš-^ »Megauspešno! Vreme je bilo vseskozi lepo. Kioski so prodali o-gromno pijače. Ljudi je bilo kot listja in trave. Takega uspeha nismo še nneli v vseh dvajsetih letih Mljskega P °j-ja in Miljskega pusta. Na tisoče Budi vsak večer! Mislim, da smo marsikateri sosedni šagri in poletni Prireditvi odščipndli kakega »gosta«. Kdo pa je zaslužen za takšen u-sPeh, Miljska občina, Letoviščarska ustanova tržaške pokrajine ali pustne skupine? »Vsi po vrsti, čeprav so Pustne skupine tiste, ki se najbolj mudijo,. Sicer pa smo bili letos delež-i obsežne reklame, kar je prav go-ovo pripomoglo, da je običajno šte-uo udeležencev Miljskega poletnega Pusta tako naraslo. Prav gotovo pa J® recept poletnega pusta že po svo-J1 zasnovi dokaj uspešen.« »V prejšnjih letih, ko se je osred-ir?a miljska poletna manifestacija še Jmenovala Miljsko poletje, so se pust-e skupine omejevale na odpiranje J^kov °k glasnem spremljavi svojih uab. To pa je bilo za obiskovalca r) ?rnal°- Kulturni programi pa so bili d°kai revni...« v stoa Prtetni pust? »To pa je či-Veri dru?a zadeva. Pustne skupine še (tvr10 imaj0 svoje kioske in godbe. »Sn n^6 skupini »Piii che cisti« in stat nimata kioskov, zato pa dn - c 0 bolj aktivni pri organizaciji zabnih večerov). Višek programa niso več ražnjiči in čevapčiči, pač Leto; nora tekmovanja, prvič odprta vsem. uvedli zimski 81110 npr' -m maraton. Drznih plesalcev, ki zimVPaH v taki vročini plesati v glavi škornjih in z volneno kapo na Ur) a ni Lilo veliko, (6 parov, op. tP„f bya para pa sta plesala nepre-suma od 19. do 23. ure. Maraton »r,7crirali Prekiniti, ker smo lahko Ca kujali« le do 23. ure. Zmagoval-smo morali kar izžrebati, spešen je bil tudi srečolov. V »tj. velik — J« on uku srecoiov. v lovil 6111 Plastičnem škafu si s trnkom naSraaagrade- kb/a dni srečolova in bilo i . 80 bile oddane, teh pa je kinili a^ld- L800! Prvi dan smo pre-naP„Jr^lov, ker smo ostali brez Vse so polovili.« njem, "' Pa ie bilo z letošnjim veslava)? u maskah (remada in masche-ga ’ 1° ie edina tekma miljske-ucZriaK tudi slovenski bralci. Pri Državni slavn J Slovenije je namreč izšla knjiga, ki jo je Preg f Pe.v^a napisala in izdala v originalu PraVjjrfjni jeti, zdaj pa je slovenski prevod pri-/e Poljanec. Originalni naslov knjige Vensk; (ljubkovalno ime avtorice same), slo- to Pjevod pa se glasi ONA IN DRUGI. Pod kran/e t°..koc^0 naši bralci prebirali zanimivo ke, n ' j 3Jh bo povedlo v svet šansone, popev-Pienitih86111 pa v svet povojnega Pariza, zna-ter osebnosti, v svet živahnega kulturnega Priče k.ega utnPa- v°cijo n Vanie Juliette Greco se začenja s priporih. MlnHl^ac^osii, končuje pa v osemdesetih le-ieta, m -j!' voina, povojni Pariz, uspehi, zrela teirie n;05™' otrok, to so nekatere poglavitne osfeJlj.Ju avtobiografskega pričevanja. Dru- nia tematika pa je življenje Pariza s pesniki, igralci, režiserji, pevci. To dvojnost pripovedi poudarja tudi slovenski naslov. Na eni strani gre za prikaz lastnega življenja in usode, na drugi strani pa za prikaz sveta okoli nje. In prav zaradi te dvojnosti, ko nas zanimajo uspehi in življenje slavne pevke, na drugi strani pa življenje takih ljudi kot so bili Sartre, Jacgues Brek Francoise Sagan, Cocteau, Piocoli in številni drugi, je ta pripoved Juliette Greco imenitna knjiga. Nedvomno bo osvojila tudi slovenske bralce in se uvrstila med uspešnice, zlasti med tiste, ki imajo radi biografske romane. Tu sicer ne gre za roman, temveč za avtobiografsko pripoved, toda neposrednost, popolna iskrenost in zanimivost je tisto, kar daje taki pripovedi še večjo privlačnost. Sicer pa je bilo že življenje Juliette Greco neka posebnost. Najnežnejšo mladost je preživela v rodni južni Franciji pri starih starših, potem so jo komaj štirinajstletno med vojno Nemci zaprli, nakar se je sama odpravila v Pariz. Tu se je zatekla k svoji učiteljici francoščine in se izpopolnjevala v francoščini, recitaciji, plesu, petju in še ne dvajsetletna prišla po osvoboditvi v družbo slavnih mož, med katerimi se je vzpela na vrh svetovne slave. Ob tem se nam vsiljuje vprašanje. Kot beremo v tej knjigi je bilo po vojni v Parizu vse življenje zelo enostavno in preprosto. Umetniki vseh vrst so se zbirali po kavarnah in nočnih lokalih, polni novih vzpodbud so pisali pesmi, recitirali, peli. Po gledališčih so igrali sama nova dela mladih avtorjev, pevci so nastopali po kabaretih in kavarnicah, nastajala so nova dela, ves svet je prihajal poslušat in gledat te ljudi. Umetnike Pariza je spo- znal ves svet, oni pa so postali velike osebnosti sveta. Zelo preprosto in enostavno. Ali jih je ustvaril Pariz, ali so zasloveli zato, ker so živeli in delovali v pariškem ozračju. Ali pa so bili oni tisti, ki so ustvarjali Pariz in mu dajali tisti mir, ki je privlačeval ljudi z vsega sveta. Kdo ve, kje je resnica? Najbrž je bil Pariz tisti, ki. je dajal ton vsemu temu živahnemu umetniškemu življenju, na drugi strani pa so bili umetniki tisti, ki so temu mestu dajali svoj pečat. Medsebojno oplojevanje torej. In vendar je bilo, če beremo pričevanje Juliette Greco, pravzaprav vse precej enostavno, preprosto. Sprva morda tudi improvizirano, potem pa vse bolj dognano, vse bolj zrelo in popolno. Le delali so vsi veliko, po cele dneve, po ves teden, brez pravega počitka. In če se vprašamo, zakaj ni bilo drugod podobno, je težko najti odgovor. Je bil samo jezik tisti, ki je ustvarjal ta sloves? Ali pa je Pariz le eden na vsem svetu, mesto, kamor se stekajo ljudi z vsega sveta? o sebi in o bližnjih se ne boji povedati resnice. Barvitost njenega življenja je posrečeno prene-šena na papir in nastala knjiga je polna bridkih spominov na mladost, na začetke, na nekatere bližnje ljudi; pa tudi spominov na lepe in zanimive zgodbe ter simpatične ljudi, ki jih je bilo v življenju slavne šansonjerke, vse polno. Gre torej za prijetno in zanimivo branje, za prikupno pripoved, za paleto ljudi, ki jih poznamo vsi ali pa tudi ne, ki so tvorili povojni svet Pariza; in za razkrivanje take osebnosti kot je bila Juliette Greco, majhna suhljata pevka, črnolasa, s košut-jimi očmi, črno frizuro, črnim trikojem, pa slavna po vsem kulturnem svetu. Zanimiva knjiga o slavni francoski pevki in prijetno branje! Sl. Ru. Pripovedovanje Juliette Greco je prepričljivo, preposto in jasno. Zelo je neposredna, odkrita in Gledališča iz SFRJ neznana v svetu Jugoslovansko gledališče je premalo navzoče in poznano v svetu, celo v Evropi, sodi Mira Tra-ilovič, direktorica Bitefa, ki je bila dve sezoni tudi direktorica Mednarodnega gledališkega festivala v Nancyju. Jugoslovanska gledališča so na umetniško zavidljivi ravni tudi v mednarodnih okvirih, zato je prava škoda, meni Mira Trailovič, da jih v tujini tako slabo poznajo. Kakšno gledališče sicer občasno gostuje v tujini na podlagi kakšne konven- 0 kulturnem sodelovanju, vendar je to pre-malo. Trailovičeva pogreša predvsem pravo ini-crativo: Potrebovali bi neko strokovno telo, ki bi načrtneje skrbelo za taka gostovanja. Drugod imajo take centre, ki so zelo aktivni." Skratka, treba bi bdo bolj izkoristiti jugoslovanski oddelek Mednarodnega gledališkega instituta, saj ta ustanova predstavlja možnost predstavitve jugoslovanske dramatike in gledališke umetnosti v svetu. AVTOMOBILIZEM: po dirki za VN Madžarske v formuli ena vrhu še bolj odprta V 1. in 2. jugoslovanski nogometni ligi Borba na BUDIMPEŠTA — Formula 1 je torej uspešno nastopila tudi na Vzhodu, kar predstavlja nekakšen mejnik v zgodovini tega športa. Vsa pričakovanja in upanja organizatorjev so se tudi uresničila, rekordno število gledalcev (daleč nad pričakovanji, saj se je okrog proge ztiralo skoraj dvesto tisoč ljubiteljev avtomobilizma) pa je bilo mogočen okras te športne manifestacije. Organizacija se je izkazala, četudi je bila tu in tam kaka pomanjkljivost. V glavnem pa so na Madžarskem vsi zadovoljni za organizacijski uspeh, kateremu so časopisi dali velik poudarek. Tudi na Zahodu so uradna mnenja pozitivna glede poteka VN Madžarske, četudi so se nekateri piloti pritoževali zaradi proge, češ da je prenaporna in prenatrpana z ovinki. Treba pa je tudi omeniti, da so se za progo organizatorji izjemno potrudili, saj so jo začrtah oktobra meseca lani, se je lotili februarja in dokončali pred enim mesecem. Velja še povedati, da je prvič v zgodovini tudi sovjetska televizija nepo- V SKOKU V DALJINO Evropski rekord BUDIMPEŠTA — Na mednarodnem atletskem mitingu v Budimpešti je Bolgar Kristo Markov z znamko 17,80 m dosegel nov evropski rekord v tro skoku. Prejšnja znamka je pripadala Sovjetu Nikolaju Musjenku, ki je 7. junija v Leningradu skočil 17,78 m. Izreden dosežek je na tem mitingu zabeležil Američan Edwin Moses. Prvi je namreč prišel skozi cilj (47”76) in tako dosegel že svojo stoto zaporedno zmago na uradnih tekmovanjih v teku na 400 metrov z ovirami. Lendl se je oddolžil STRATTON MOUNTAINS — čehe-slovak Ivan Lendl se je oddolžil Zahodnemu Nemcu Borisu Beckerju za vvimbledonski poraz. V finalu teniškega turnirja v Stratton Mountainsu ga je namreč gladko premagal s 6:4, 7:6 (7:0). V polfinalu je Lendl s 6:4, 3:6, 6:2 premagal Connorsa, Becker pa s 3:6, 7:5, 7:6 (10:8) Mc Enroea. sredno prenašala dirko. Kar se tiče tekme same lahko povemo, da je bila ena zanimivejših v letošnji sezoni, saj je bila borbena do zadnjega kroga. Glavna protagonista sta bila Brazilca Senna in Piquet. Zlasti Piquet se je izkazal s svojo drznostjo. Po dolgi in naporni borbi jei tudi tokrat zmaga pripadla bolj izkušenemu Piquetu, ki je podobno kot pred petnajstimi dnevi v Hockenheimu ugnal mlajšega rojaka. Na tretje mesto se je po solidnem nastopu uvrstil trenutni vodilni na skupni lestvici, Anglež Nigel Mansell. Tudi tokrat sta popolnoma odpovedal oba mclarna, kar je presenetljivo, saj si je bilo težko misliti, da bi ta avtomobilska hiša, ki je prepričljivo ugnala vse nasprotnike v zadnjih dveh letih, dvakrat zaporedoma ostala brez uvrstitve. Težave so delno rešili pri Ferrariju, saj se je Johanssen po solidni vožnji uvrstil na četrto mesto. Smolo je imel Alboreto, v katerega se je zaletel Warwiek. ANDERSTORP — Četudi do konca svetovnega prvenstva manjkata še dirki v Misanu (80, 125, 250 in 500 ccm) in Hockenheimu (80, 125 ccm), je v nekaterih razredih že vse odločeno. V četrtlitrskem razredu je Lavado nedosegljiv za drugouvrščenega Španca Ponsa. Enako pa velja tudi za pollitrski razred. Po nedeljski zmagi v švedskem Anderstorpu si je namreč Američan Eddie Lawson (yamaha) že zagotovil svetovni naslov za letošnjo sezono. V razredu 125 ccm pa so Italijani dosegli prava zmagoslavje, saj so o-svojili vsa tri prva mesta. Zmaga je tokrat pripadla Gresiniju pred Cadalo-ro, ki je tudi v vodstvu na skupni lestvici. Italijanskim barvam končna zmaga v tem razrodu razumljivo ne more uiti, 125 ccm: 1. Gresini (It. - garelli), ki je 92,713 km prevozil v 40’40”50 s Naslednja dirka bo že v nedeljo, in sicer za VN Avstrije v Zeltwegu, kjer se obeta velika borba med Mansellom, Senno in Piquetom za svetovni naslov, medtem ko ima Prost, zlasti po zadnjih nastopih, manj možnosti, da bi spet osvojil lovoriko najboljšega. VRSTNI RED: 1. Piquet (Braz. -wilh'ams) v 2.00’34”503 s poprečno hitrostjo 151,800 km na uro; 2. Senna (Braz. - lotus) po 17”673; 3. Mansell (VB - williams) p Bor kj je osvojji prvo mesto kar treh kategorijah: edinstven uspeh so °segli dečki, ki so se na državnem Prvenstvu uvrstili na končno šesto esto, moštvi mladincev ter propaganda pa sta se "zadovoljili" z lovori-0 deželnih prvakov. ■^a kratko pceno minule tekmovalne z°ne smo se zglasili pri načelniku košarkarske sekcije pri ŠZ Bor Sergiju Pertotu. "Letošnjih uspehov smo se sicer na tihem nadejali, nismo pa pričakovali uvrstitev v sam državni vrh. Ne nanašam se izrecno na neponovljivo zadoščenje, za katero nam je poskrbela ekipa dečkov, marveč tudi na deželna naslova, do katerih smo se prebili brez večjih težav. Pred leti, ko smo si omislili preosno-vo društva, smo obenem sklenili gojiti ter izobraziti nov, domači trenerski kader, ki naj bi poskrbel za kakovostni skok našega naraščaja. Do slednjega je seveda prišlo bržkone še pred- DOMA IN V SVETU SLOVENIJALES DOBRO POZNAN časno in spodbudnih dosežkov že nekaj let ne pogrešamo." Za konec pa smo v redakciji izdelali, na podlagi uradnih lestvic, ki zadevajo mladinska prvenstva, društveno lestvico mestnih košarkarskih klubov, ki so se v pretekli sezoni udeležili sledečih prvenstev: URADNA LESTVICA FIP: Mladinci: 1. Bor; 2. Libertas; 3. In-termuggia. Kadeti: 1. Scoglietto,- 2. In-ter 1904; 3. Ferroviario. Naraščajniki: 1. Don Bosco; 2. Ricreatori; 3. SGT/Tecnoluce. Dečki: 1. Bor; 2. Don Bosco; 3. Servolana/Leasest. Propaganda: 1. Bor; 2. Servolana/Leasest; 3. Don Bosco. Točke smo razporedili po sledečem merilu: prvouvrščena ekipa si zagotovi tri točke, drugouvrščena dve ter tret-jeuvrščeno moštvo poseže po eni točki. DRUŠTVENA LESTVICA: 1. Bor 9 točk; 2. Don Bosco 6 točk; 3^-Servolana/Leasest in Scoglietto 3 točke; 4. Libertas, Ricreatori in Inter 1904 2 točki; 5. Intermuggia, Ferroviario in SGT/Tecnoluce 1 točka. pisma uredništvu itni ?vezi s člankom, ki ga je krajevni DrJ!ans^ dnevnik objavil 8. avgusta nj-,, naslovom "Revolucija pri Juventi-dr ev liaterem bivši predsednik štan-nan^a športnega društva Juventi-je Sanko Brajnik dokaj ostro ocenjiu-n^^tandreško slovensko skupnost, l Z1 le novi predsednik Juventine lni ° Moretti poslal pismo, ki ga v ce- 1 odjavljamo: (Jr*?;0* novi predsednik športnega 'frvp 'Iuvenrina in kot član štan-litiStCe skupnosti imam dolžnost osvet-Bra*16! ere točke, ki se jih je gospod bj dotaknil v članku. V prvi vrsti srcurad obvestil bralce, ki jim je pri Braj Us°da našega društva, da gospod ha IT^ ni nikoli dal odstavke, saj je dtl:gredsedniškem mestu ostal do za-htdi bočnega zbora, ki ga je osebno 1 vodil. Z več strani se je bivšemu predsedniku očitalo, da je s svojim vodenjem odtujil društvo od srca štandreških športnikov, ki v društvu niso istovetili krajevne stvarnosti. Temu dejstvu so botrovale tudi hude finančne težave. S tem v zvezi želim poudariti, da si je novo vodstvo zadalo kot enega glavnih ciljev prav to, da bi med društvom in štandreškimi športniki ponovno vzpostavilo povezovalno nit. Drugo vprašanje, ki ga je kritično ocenil bivši predsednik, zadeva štan-dreško nogometno igrišče. S tem v zvezi ne razumem, zakaj je gospod Braini zamolčal prizadevanje predsednika krajevne skupščine Valterja Res-sija in njegovih sodelavcev. To prizadevanje je rodilo zaželene sadove, saj je občina Gorica odobrila načrt za reorganizacijo in posodobitev igrišča. Najtežjo obsodbo, v podporo svojih ocen, pa je gospod Brajnik usmeril ce- lotni slovenski skupnosti v Štandrežu in nas orisal kot zaprte, fanatične nacionaliste. To mnenje nas je globoko prizadelo in nas užalilo in smo prepričani, da se z njim bodisi častitljiva Brajnikova žena bodisi italijanska skupnost iz štandreža, ne moreta strinjati. obvestilo ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR sporoča, da bo ob priliki tradicionalnih priprav organiziralo v Škofji Loki (od 21. do 31. avgusta) tudi tečaj za začetnike. Vpišejo se lahko dekleta letnika 1974 in mlajše ter fantje letnika 1970 in mlajši. Vpisovanja in informacije v Borovem športnem centru telefon 51377. V teh dolinah je gorski svet nenavaden, drugačen, v svojem utripu in čeprav že dolgo časa hodim v naravo, mi postaja jasno, da se prostori ogromni, da so pravzaprav z vsakim korakom večji in mogočnejši, sam pa sem na tistem robu, ki se mu pravi začetek, in tako majhen, da še ne morem videti svoje majhnosti. Zato hočem naprej, tu sem s tovariši zato, da mimo vseh nepomembnih stvari pridem do bistva. Priti hočem do cilja in skrivnosti. ANAPURNA, BOGINJA ŽETVE Nosači se odpravijo na pot že zgodaj zjutraj, danes nas čaka še poslednji vzpon do baznega tabora. Dolina je poraščena samo še z bambusom, nizkim grmovjem in redkim, tu in tam posejanim samotnim drevjem, ki kmalu popolnoma izgine. Pri prečkanju deročega potoka imamo težave, saj je voda globoka skoraj do pasu in nosači morajo bresti s tovorom, kar ni samo težavno, ampak tudi nevarno. Vsi trije, z Benijem in Matevžem stojimo do stegen v deroči vodi in pomagamo fantom, ki počasi drug za drugim prebredejo. Težave smo imeli tudi z nekim psom, ki nas je zvesto spremljal na poti. Panično se je bal vode, zato smo mu zvezali tace, spredaj, zadaj in okrog vratu in ga vlekli in nesli preko. Nekje na sredini, kjer je bila voda najbolj globoka in mi ga je Beno podal, pa se je srobot, s katerim smo ga bili zvezali, strgal, pes mi je ušel in izginil v deroči vodi, preko slapu in brzic. Nemo smo gledali za njim in ga imeli že za izgubljenega, ko ga je in fotografijah, ko smo načrtovali to odpravo in zdaj vem, da smo prišli tja, kamor smo namenjeni. Prikaže se nam vrh Anapurne, same stene pa še ne vidimo in megle, ki se opoletajo okrog belih grebenov, se kmalu razpotegnejo preko celotnega gorskega masiva in nam zakrijejo ves pogled. Z Matevžem že veselo razpravljava, medtem pa naju preseneti manjša koliba, bazni tabor pod Mačapučrijem. Beni je že tu in pije čaj, a dva zagorela domačina se prav bedasto režita. Čakata na turiste, trekingaše, to je planince, ki sledijo potem po dolinah in prelazih okrog himalajskih vrhov. Vendar je še nekoliko prezgodaj, vreme se še ni ustalilo in sama ždita v tej samoti. Spijemo čaj, pokrajina je od tod dalje kot nekakšna tundra. Na plitko travnato dolinico pritiska nizko sivo nebo, vzdušje je nekam resno in turobno. Bližamo se višini 4000 m, vendar ne čutim nikakršnih težav, z Matevžem kar hitro hodiva, nestrpna bi končno že rada prišla na cilj. Na vrhu ravnice se sredi megle, ki se je ta čas razlila že preko vse pokrajine, prikažeta Bogdan in Borut. Med velikimi skalami sta poiskala ravnico, kjer bomo postavili bazni tabor. Prostor je prijeten, tudi voda je blizu in pogled odprt na okoliške gore, pravita. Ne bom pozabil Boruta, kako je bil ves žareč od veselja in pričakovanja. Borut je vedno hodil hitro, nestrpen je vsako jutro hotel vedeti, kaj bo zvečer, dolgočasili so ga prazni pogovori in včasih se je ukvarjal sam s sabo kot otrok, resno in zavzeto. Pred vsako nalogo je vedno bil nestrpen, pričakovanja je težko prenašal. Tudi Južna stena Anapurne 1 iz baznega tabora kakih petdeset metrov nižje vrglo ob breg, tace si je uspel razvezati in srečno se je izmazal. Še dolgo se je tresel od strahu, v ozko dolino pa je kmalu posijalo sonce in nas prijetno pogrelo. Po nekajurnem zložnem vzpenjanju, ko postaja vegetacija vse bolj enolična, pravzaprav samo še travnati šopi, nekaj rož in morda kak pritiklav grm, se na koncu doline pne v soncu ožarjena Gangapurna, gora, na katero so z nasprotne, severne strani namenjeni Ljubljančani, levo, proti zahodu, pa se odpre nova dolina, manjša in bolj utesnjena, ki jo zapira visok, mogočen greben iz treh bolj ali manj enako visokih vrhov. Podoba mi je znana, večkrat sem jo opazoval na raznih slikah gače ni znal. S fotoaparatom na prsih in rokami v žepih je zadovoljno kimal z glavo, kazal v smer, kjer se je sredi svetlih megel občasno pokazal delček ogromne, mogočne stene. Zdaj smo bili končno tu in iz vseh je izžarevalo prekipevajoče veselje, le Borutov smeh je bil poseben. Ni mogel zakriti kančka vednosti, da bo vse skupaj minilo, da bo prav tako, kot je današnji dan prvi in začetni povsem normalno in nujno nastopil tudi zadnji in poslednji. Mi na to nismo mislili, vedeli smo samo to, kar se nam je kazalo v tem trenutku. Borut pa je bil vedno strašno previden, vedel je, da vsaka lepa stvar skriva v sebi tudi grdo, ranljivo in minljivo obličje. V Benečiji je nogomet najbolj popularna športna panoga rdčUrietni meseci 50 ponavadi čas ob-pojjr^T' Tako je tudi na športnem Ocenj,CJU' kjer se ob izteku sezone Pretpul6 del°. ki je bilo opravljeno v glea ‘«n letu. Potem ko smo že prepiri p1 d?Jovanja raznih športnih sku-bojj, ® Tržaškem in Goriškem, se Čiji. bhnes malo zaustavili pri Bene- itf okop11^ deiavn°st je tudi v Čedadu tbal0 1C1 zelo bogata, čeprav smo bolj haj ijjSeznanjeni z njo. Za vodiča, ki s*varnr,I\aS uverila v beneško športno Pa, biv' ' Smo s’ izbrali Marka Preda-Val s??a nogometaša (ko je obisko-ludj U1?, nižjo srednjo šolo, je igral Caffjja siandreško Juventino) in Pavla U°viJ /.k/ urejuje športne dopise za Sttl° on 9 ■ ur' T beneškima rojakoma Pokm^ib izčrpen pogovor o teles-PrVj .n* dejavnosti v Benečiji. sam0 nn1 *eTa Pogovora je zaobjel n'Nomf,,90010100 problematiko, saj je T19 najvef°dUna športna panoga, ki vsaka g ?C Privrzencev. Vsaka občina, Sornetnr? ,a' *ma- praktično svojo no-e*ripe v e.!P°- Čeprav igrajo vse te st°ji Vpniž]ih amaterskih ligah, jim 9Walcp,n°,-N0k strani velika množica 'Pačo Pn -.Ob navijanju za lastno do-veliki 'pUT-rico sledijo Benečani v eri tudi domačim tekmam vi- mskega prvoligaša. Odkar igra Udi-se v A ligi, pa je seveda manj gle-Icev ob robu domačih nogometnih išč, ker se v nedeljo popoldne, ko ajo Videmčani doma, vije dolga kora avtomobilov iz Čedada proti Vid-i. Benečani imajo tudi bogato nogo-■tno tradicijo, saj so v teh dolinah zrasli zelo kvalitetni igralci, ki so z uspehom nastopali v velikih italijanskih klubih. Omenili bi samo dva najvidnejša Benečana, ki trenutno nastopata v prvoligaškem prvenstvu: Pieri-no Fanna in Paolo Miano. Trenutno najmočnejše nogometno društvo je Valnatisone iz Spetra, ki nastopa v 1. amaterski ligi. Veliko pozornost polagajo pri tem društvu tudi mladinskemu sektorju, saj imajo pet mladinskih ekip. Največji uspeh, ki so ga mladinci dosegli, je bil osvojitev 2. mesta na turnirju v sklopu CSI. V članskih ekipah nastopajo v glavnem domačini, med temi je tudi mnogo mlajših igralcev, kar je za kontinuiteto nogometnega gibanja zelo spodbudno. Med njimi je seveda tudi mnogo Slovencev. Med posameznimi društvi obstaja velika konkurenca. Društva sama skušajo zato ojačiti lastne vrste z nakupom raznih tujih igralcev. Tako je Ekipa, ki je zmagala letošnji turnir v Ljesah na primer lansko leto nogometni klub odštel za prvenstvo 30 milijonov lir, da bi primerno okrepil svoje vrste, kar pa je seveda za tako majhna društva velika vsota. Ekonomske težave pestijo skoraj vse klube, tako da je tudi prišlo do razpustitve nekaterih ekip, prav zaradi pomanjkanja finančnih virov. Kljub vsem tem težavam pa je zanimanje okrog nogometa res veliko. Tudi v poletnih mesecih, ko prirejajo razne vaške turnirje, je vedno mnogo navijačev, ki se zberejo vsak večer ob robu igrišča. Na enem izmed teh turnirjev v malem nogometu, ki se je odvijal približno pred enim mesecem v Ljesah pri Grmeku, se je zbralo tudi 500 oseb. Malo zaradi pasje poletne vročine, malo pa zaradi ne preveč posrečenih sodniških odločitev, so nekaj minut pred koncem srečanja razjarjeni navijači začeli metati razne predmete na igrišče, tako da je bil sodnik celo prisiljen prekiniti tekmo. Tudi ta nešportni dogodek pa je priča o velikem ljudskem zanimanju za nogomet. Ko govorimo o nogometu, se lahko tudi dotaknemo stikov beneških društev s klubi iz matične domovine. V prvih dneh avgusta je bil namreč na sporedu mednardni turnir v malem nogometu, ki se je odvijal na Livku. Udeležilo se ga je 16 moštev: 9 iz Jugoslavije, 7 pa iz Benečije. »Na žalost je ta turnir eden redkih primerov sodelovanja, ki ga imamo s športnimi klubi Slovenije. Mnogo se govori in piše o sodelovanju, ki naj bi ga imeli s slovenskim športom, tega sodelovanja pa skoraj da ni. Ne bi hotel iskati pri tem krivca, ker vem, da je obojestranska želja, da bi bilo teh stikov več«, nam je dejal Predan, »de-jansko pa se zgodi, da posežejo vmes razne objektivne težave, ki nam ne omogočijo, da bi lahko konkretno izpeljali svojih načrtov. Upam pa, da se bodo v bodoče stvari le nekoliko premaknile, saj je bilo vzdušje na dvodnevnem turnirju na Livku res edinstveno, kar potrjuje, da si mi Benečani podobnih srečanj še kako želimo«. MAL Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70,- din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200.- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 « ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa (j]$ Član italijanska zvaze časopisnih založnikov FIEG 12. avgusta 1986 Statistični podatki za desetletje 1973-1983 Na poziv vlade, ne po uspehu sindikatov Velik primanjkljaj Italije na prehrambenem področju Japonci si bodo letos privoščili vsaj teden dni poletnega dopusta RIM — Za veliko večino agrarnih pridelkov je Italija odvisna od uvoza. Po podatkih, ki jih posreduje državni statistični urad za obdobje 1973-1983, zadostuje notranji porabi samo proizvodnja riža, sladkorja, sadja, zelenjave in vina. Vse ostale agro-alimentarne pridelke mora država uvažati, kar se odraža tudi v negativni plačilni bilanci. Pri Evropski gospodarski skupnosti, katere član je Italija, so postavili kot bazo skupne agrarne politike težnjo po čimvečji agro-alimentarni neodvisnosti. Cilj so v nekaterih sektorjih tudi dosegli, čeprav na račun velike naravne škode. V nekaterih primerih se je pridelek tako povečal, da je presegel notranjo porabo. Tako se dogaja, da so leta 1973 kmetijski obrati skupnosti pridelali 91 od sto porabe žitaric, 1983. se je proizvodnja zvišala na 109 od sto, kar pomeni, da je za vsakih 100 kilogramov 9 v presežku. V istem obodbju se je italijanska proizvodnja povečala od 68 na 81 od sto, torej mora Italija 19 od sto porabe žitaric kupovati v tujini. Razlike med Italijo in EGS so še večje pri drugih pridelkih. Notranja proizvodnja mleka v prahu se je v EGS zvišala od 231 na 317 od sto, v Italiji pa od nič na 14 od sto; medtem pa je na Danskem proizvodnja »eksplodirala« od 763 na 2.600 od sto, skoraj enake podatke so zabeležili v Franciji. Podobno se je proizvodnja masla, ki ni bila zadostna leta 73, dvignila na 147 od sto v desetih letih. Kvota Italije se ni spremenila in je ostala na 65 od sto notranje porabe glede na znatne poviške drugih držav članic. Podobni so podatki tudi za druge proizvode: popolnoma negativna je na primer italijanska proizvodnja sirov in mesa glede na notranjo porabo. Pozitivne in- dekse o zunanji trgovinski izmenjavi na agro-alimentarnem področju ima Italija samo za nekatere pridelke: je največji pridelovalec riža, ki ga pridelujejo samo štiri države EGS in ne zadošča notranji porabi, ravno tako je velik izvoznik sadja in zelenjave, ter vina. Italija in Grčija sta največja pridelovalca južnega sadja, ki ga je EGS za več kot polovico lastne porabe uvažala iz sredozemskih držav, predvsem Španije, ki je medtem postala članica skupnosti. Tudi podatki za vino, postavljajo Italijo na prvo mesto. Poleg nje so veliki izvozniki vina še Francija in Grčija (Španija ni bila še članica), vse ostale države pa so »vinsko odvisne« od uvoza. TOKIO — To poletje si bodo Japonci prvič v svoji zgodovini vzeli teden dni dopusta. Gre za pomembno novost, če upoštevamo, da so poleti 1976 povprečno bili na počitnicah 3,2 dneva. Zasluga za ta dosežek ne gre toliko sindikatom, kolikor vladi, ki je sprožila v ta namen pravcato kampanjo. "Več zabave in manj dela," je npr. bilo geslo, s katerim je predsednik vlade Nakasone nastopal na zborovanjih pred nedavnimi volitvami, na katerih je, kot znano, požel izreden u-speh. Japonci si jemljejo sploh malo počitnic, in ne samo poletnih. Tako je Mednarodna organizacija za delo ugotovila, da so leta 1983 Japonci bili na počitnicah povprečno po 6 dni, kar je res malo, če upoštevamo, da so istega leta Francozi povprečno prebili na počitnicah po 35, Američani pa po 14 dni. Kljub pritisku Nakasonejeve vlade je malo verjetno, da bodo Japonci v kratkem bistveno spremenili svoje počitniške oziroma delovne navade. Na vprašanje, zakaj ne izkoriščajo vsega dopusta, ki jim pritiče, navadno takole odgovarjajo: "Nočemo, da bi zaradi naše prevelike odsotnosti trpeli kolegi, ki ostajajo na delovnih mestih." O. resnicoljubnosti takšnih izjav marsikdo dvomi. Tako je na primer neki Francoz, ki se je dalj časa službeno mudil na Ja- ponskem, povedal, da si po njegovem Japonci ne privoščijo daljših dopustov, ker se boje, da bi padli v nemilost pri nadrejenih in da bi si zapravili možnosti napredovanja. Da je v tej razlagi veliko resnice, lahko razberemo že iz reakcij, ki jih je med podjetniki izzvala namera vlade, da spodbudi potrošnjo Japoncev in da v ta namen sprejme vrsto ukrepov, kot je ravno vabilo na daljše počitnice. Predsednik družbe Kyocera, največje proizvajalke keramike na svetu, je npr. dejal, da taki ukrepi spravljajo Japonsko na pot, po kateri je zdrknila Evropa. "Če bi dolge počitnice prišle v navado, bi se japonsko blagostanje razblinilo v desetih ali največ dvajsetih letih," je izjavil. K dejstvu, da si Japonci privoščajo le kratke počitnice, pa prispevajo še številni drugi dejavniki. Tako je npr-treba upoštevati, da so na Japonskem sorazmerno malo razvite turistične infrastrukture. Bivanje v hotelih je drago in sploh ni v navadi, da bi se kdo v njih mudil več kot tri ali štiri dni-Penzionov za letovanja sploh ni. Povprečen Japonec preživi konec tedna oziroma nedeljo (5-dnevni delovni teden je malo razširjen) doma, in to večinoma pred televizijo ali pa v družbi s svojimi otroki, ki jih običajno skoz teden zelo malo vidi. K Japončevi navezanosti na delovno mesto nekaj pripomorejo naposled tudi hišne gospodinje. Raje vidijo, da so njihovi možje in sinovi v službi kot pa doma, saj jim tako ni treba kuhati in drugače streči. Neka anketa je pokazala, da je 61 od sto Japonk proti temu, da bi moški jemali dopuste daljše od tedna. Kaj lahko kupimo v brezcarinskih prodajalnah BEOGRAD — Pred kratkim je bil objavljen v Uradnem listu Socialistične federativne republike Jugoslavije in je s tem stopil tudi uradno v veljavo, odlok o prodaji blaga v prostih carinskih prodajalnah. Prvi tak »free shop« pa so medtem že odprli na mejnem prehodu z Avstrijo pri Ljubelju. V brezcarinskih prodajalnah bodo lahko tuji državljani ter jugoslovanski državljani, ki delajo v tujini, kupili, ob odhodu iz države, najrazličnejše vrste blaga tuje in domače proizvodnje. V seznamu, ki je objavljen v odloku so med drugim: alkoholne pijače, cigarete in drugi tobačni izdelki, kozmetični in parfumski izdelki, stekleni in keramični izdelki, športna oprema, plošče, kasete, filmi, živilski proizvodi. Poleg brezcarinskih prodajaln na mejnih prehodih, predvideva odlok še dva posebna tipa podobnih trgovin v marinah in na magistralnih cestah. V prvih bodo lahko poleg ostalega blaga prodajali tudi nadomestne dele in druge proizvode ter opremo, potrebno za popravilo in redno vzdrževanje jaht, jadrnic in drugih plovil. V prodajalnah, odprtih na magistralnih cestah, pa bodo lahko prodajali nadomestne dele in drugi pribor za motorna vozila. Kupci lahko blago plačujejo z devizami, dinarskimi čeki Narodne banke Jugoslavije (turistični čeki), kreditnimi karticami in drugimi podobnimi deviznimi plačilnimi sredstvi. Tudi potniki, ki prihajajo v Jugoslavijo lahko kupujejo blago, a le v omejenih količinah in po seznamu, ki ga predvideva zakon o uvozu blaga. Nov odlok omogoča organizacijam združenega dela odpiranje brezcarinskih prodajaln, ne samo na mejnih prehodih, v marinah in na magistralnih cestah, temveč tudi v hotelih, turističnih naseljih, motelih, navtičnih središčih in določenih plovilih ter letalih. Ob koncu letošnjih pariških defilejev Francoska visoka moda je povedala svoje PARIZ — Tudi francoska visoka moda je v teh dneh povedala svoje. Ker je konkurenca med raznimi hišami visoke mode vedno večja, so tokrat nastopili s svojimi modnimi kolekcijami vsi modni ustvarjalci, ki na področju visoke francoske mode nekaj veljajo. In uspeh je bil velik. Kupcev se je kar trlo na teh pariških modnih revijah, kar pomeni, da so bile tudi kupčije dobre. Največ je bilo zopet kupcev iz raznih ameriških držav, prevladovali pa so ponovno Japonci. Po tem, kar smo videli in kar so v Parizu prikazali, lahko rečemo, da so prevladovale v glavnem takšne tendence v ženski modi, ki poudarjajo ramena, ki ponovno odkrivajo noge, ki dajejo poseben pomen tkaninam, ki se ponovno vračajo k ozkim životkom in seveda tudi k ozkim krilom. Prikazanih modelov je bilo veliko, kot je bilo veliko tudi tendenc in linij, ki so jih posamezne modne hiše prikazale. Razlika v modelih je bila v izbiri barv in barvnih kombinacij, v izbiri tkanin, pa tudi v izbiri majhnin, a pomembnih detajlov, ki pa so pri visoki modi še kako pomembni. Poglavje zase so v teh kolekcijah predstavljali krzneni izdelki. Tu so si modni kreatorji dovolili toliko variacij, toliko različnih krojev, tolikšno razkošje v uporabi raznih krzen, da je človeku skoraj zastala sapa. O cenah teh modelov ne bi hoteli govoriti, ker so bile prav gotovo astronomsko visoke; poudariti bi le hoteli napredek, ki so ga dosegli krznarji pri strojenju in nato tudi pri uporabi krzna. Dosegli so tu že tako velike uspehe, da si lahko pri krojenju krznenih plaščev, jopic, pokrival, ogrinjal, privoščijo vse -tudi najbolj drzne modele. Drugo poglavje zase, je povratek visoke mode h kratkim in ozkim krilom, ki so v velikem kontrastu s široko krojenimi jopiči in širokimi rameni. Ženska je v teh oblačilih bogata in košata v ramenih, v pasu stisnjena nato pa ovita v krilu, ki odkriva noge nad kolenom. Še poglavje zase so dekolteji, ki so jih francoski modni kreatorji pokazali, tako na oblačilih za dan, predvsem pa pri večernih, oziroma bolj svečanih oblekah. Nekateri izrezi so bili vrtoglavo globoki. Na visokih, izredno stasitih manekenkah, so bili kar v redu. Vprašanje je, kako bi se sicer jih modni kreatorji že dalj časa ponujajo svojim klientkam in kupcem, a jim še ni uspelo, da bi preplavili ženski svet. Tudi tokrat so imele manekenke različna pokrivala - klobuke vseh oblik in različnih modnih tendenc. Ženska, ki nekaj da nase, bo morala ponovno nositi klobuk, je splošno mnenje francoskih modnih ustvarjalcev. Bo tokrat moda klobukov prodrla? Bomo ponovno nosile klobuke raznih barv in oblik. Francoski modni ustvarjalci so mnenja, da je prišel čas, sedaj pravi čas... obnesli pri normalno razviti zenski. Pa še besedo o klobukih, ki Neposredna prodaja od proizvajalca do potrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka pršut v kosih - pleče - kotleti - jetra - srce - ledvice -jezik - tace - repi - rebrca - sveže svinjske klobase -kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase -vse vrste kuhanih in surovih salam SVEŽI KOTLETI - po 7.200 lir SVEŽA REBRCA - po 4.800 lir vključen davek IVA DUkE grandi marche INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d’oro 332 (Dolga krona) Tel.:820334-5-6 Telex: 460237 avtobus: 23 - 40 - 41 PROSTORNO PARKIRIŠČE VEČER -OTS. KMETJE SO PILI V BR173KI KRČMI SE VESELITE, KAD, NIČVREDNEŽIPOZAB-LDATE, DA RASTEJO VISLICE I RASTEJO, RASTEJO I SAMO VRV SE VPRAŠUJE, ALI ZA KMEČKIMI ZA GOSPOSKI VRAT! ČAS JE, BRATJE ! NA NOGE, ZA SVOBODO ’ IN NAŠO PRAVDO ! ____„