SLOVENSKI VESTMK 1 CELOVEC PETEK 11. AVG. 1989 Letnik XLIV. Štev.59(2482) izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena:7šil. 3000 din. P. b. b. P!iberk presenetil Potem ko je prejšnja leta za presenečenja v tekmovanju za avstrijski nogometni pokal skrbel Slovenski atletski klub, je letos na njegovo mesto stopila ekipa Pliberka. Kot je prej SAK kar serijsko premagoval prvo - in drugoligaše, je tokrat uspelo Pliberča-nom, ki so izvrstno izpolnili taktična navodila svojega trenerja dr. Ivana Ramšaka in tako zasluženo kar z 2:0 premagali drugoligaša LUV Graz. Tekma v Pliberku je bila izredno zanimiva in tudi kvalitetna. Doma-čini (na sliki po zasluženi zmagi) so bili boljši v vsakem oziru, tako da rezultat ni mogel biti drugačen. Za nadaljnje presenečenje v drugem kolu letošnjega pokalnega tekmovanja je poskrbel še Rapid Lienz, ki je premaga! Vorvvarts Steyr z 1:0, WAC se je uveljavil v Grieskirchnu kar s 5:2, le Breže niso uspele. Nekdanja žrtev slovenskih nogometašev LASK jih je visoko premagal kar z 0:4. Pliberčane zdaj ob nekaj sreče v tretjem kolu, ki bo odigrano 1. novembra, čaka promi-nenten nasprotnik, kar bi bilo za pliberški stadion seveda velika atrakcija. SMa.*Ru//fz Celovški sejem: modna obrt iz Siovenije Slovenija na Celovškem sejmu nadaljuje s skupinskimi razstavami. Medtem ko se je lani predstavilo 60 slovenskih obrtnikov z umetnostnimi izdelki, bo letos 14 obrtnikov prvič razstavljalo izdelke s področja mode, rokodelstva, usnja in pletenin. Vstop ZSO v narodnostni sosvet je * ** T- pogojen z uresmatvgo memoranduma Upravni in nadzorni odbor Zveze slovenskih organizacij na Koroškem sta na skupni seji sklenila, da bo ZSO za eno mandatno dobo pogojno vstopila v tako imenovani narodnostni sosvet. Za zastopnike ZSO so bili imenovani dipl. inž. Feliks Wie-ser, dr. Marjan Sturm, dr. Janko Malle ter dr. Mirko Messner. Svoj pogojni vstop ZSO utemeljuje takole: ZSO slej ko prej odklanja narodnostni sosvet kot neprimerno obliko dialoga med PREBERITE 2 Umetniki zavračajo Haiderjev napad 3 Razgovor z Vaientinom Omanom 3 Heute im Slovenski vestnik 4 Celovški sejem pričakuje 200.000 obiskovalcev 6 Prva samostojna razstava Helmuta Blažeja 7 Te dni na televiziji in v radiu 8 Slovenski vestnik vsepovsod -danes na Obirju vlado in zastopstvom manjšine. To še posebej na osnovi poročila Avstrijske rektorske konference. Zato se bo ZSO še nadalje zavzemala za revizijo Zakona o narodnostnih skupinah. Politika razdvajanja narodne skupnosti v „dobre" in „zle" Slovence, ki jo je omogočil pristanek na ločitveni šolski zakon, je privedla narodno skupnost v izredno težko situacijo. Zveza slovenskih organizacij tako razdvajanje načelno odklanja, ker narodni skupnosti škoduje. ZSO je kot prvi pogoj za pogojni vstop zahtevala uresničitev vseh točk memoranduma iz februarja 1988. Z uvedbo tv-oddaj v slovenskem jeziku in finančno podporo dvojezičnim otroškim vrtcem je zvezna vlada izpolnila dve dogovorjeni točki. Ta čas pa, po izjavah pristojnih uradov na Dunaju, postaja tudi ustanovitev javne dvojezične trgovske akademije vedno bolj uresničljiva, tako da bi se na njej lahko začel pouk z začetkom šolskega leta 1990/91. Financiranje kulturnih dejavnosti v smislu memoranduma pa zvezna vlada pogojuje z vstopom v sosvet. ZSO je zato v situaciji, ko po eni strani iz finančnih razlogov grozi skrčenje narodnostnih dejavnosti, in ko je po drugi strani razdvajanje narodne skupnosti postalo cilj avstrijske, še posebej pa koroške politike pod vodstvom Haiderja, pod hudim pritiskom pogojno imenovala svoje člane za sosvet. S tem hoče preprečiti, da bi Haider in drugi v manjšinskem vprašanju lahko nadaljevali s svojo politiko „deli in vladaj", hkrati pa naj bi zdaj tudi zvezna vlada dokazala, v koliki meri ima sosvet dejansko pristojnost najti rešitve. ZSO se bo tudi v bodoče skupaj z demokratičnimi silami v Avstriji in inozemstvu borila za demokratično manjšinsko politiko in javno obsodila pojave netolerance in nemškega nacionalizma. Pro/zvodnjo Ob/rja v feb dneb je reš/7 dež Padavine Obirju omogodie proizvodnjo Tovarna Obir, ki je v torek odposlala priziv na zvezno ministrstvo za kmetijstvo in v njem utemeljila potrebo po ohranitvi podjetja na Rebrci, hkrati pa sporočila tudi pripravljenost, da na Rebrci uresniči sanacijski in razvojni projekt nove celulozarne, bi skoraj morala prekiniti obratovanje. Zaradi manjših padavin je namreč upadla tudi količina vode v Dravi, tako so se v Obirju odločili za postopno zmanjšanje svoje proizvodnje, kar bi povzročilo tudi manjšo količino odplak, ki jo preko reke Bele odvajajo v Dravo. Na srečo pa so bile padavine v torek tako izdatne, da proizvodnje ni bilo treba zaustaviti. V tem času pa so delavci Obirja imeli tudi dva interna posveta, na katerih so preučili situacijo. Predsednik obratnega sveta nameščencev Norbert Schlieber je dejal, da demonstrativnih akcij sicer še ne bodo izvedli, da pa „jih je Slovenija papir razočaral, ker jim še ni dal konkretnih zagotovil, kaj bo storil z lokacijo na Rebrci. „Vsekakor pa je tudi Schlieber poudaril, da so delavci zainteresirani za čim daljše delovanje podjetja, se pravi, da se zavzemajo za to, da bi Obir do uresničitve že prej predloženega projekta lahko nemoteno proizvajal. Obir torej čaka dve odločitvi: na uvidevno obravnavo priziva s strani ministrstva ter na dokončno zagotovilo Slovenija papirja, da bo na Rebrci postavil novo podjetje. Politika SLOVENSKI VESTNIK H. avgust 1989 7^ /pravni /n naJzorn/ oJ-Gž bor Zveze s/o venski J organ/zaetj sta na svoj/ sej/ Ja e 7.