Štev. 184. Velja po poŠti: xa celo leto naprej K 26'— xa pol leta „ ,, 131— M e«trt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2-20 V upravniStvu: xa celo leto naprej K 20-— za pol leta „ „ 10-— za Četrt leta „ „ 5-— za cn mesec „ „ 170 Za polil], na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. 0 L]ubl]nnl, v soboto, dne IZ. nujusta 1905. Leto mm. W JHfc ff V IH VBH ^fe M | ^^ | | M ^^ uffiS'::::?: |H ^B MM 1». ^^^^BB ^B za ve« ko trikrat ^B ^B ^H mi ^B V reklamnih noticah stane ^B ^B ^B ^B BB a 26 Prl utfkratnem ^ JavljenJu primeren t. II 11 I W lili B J ^^^^^B ^^L^H ^^B ^B ■^^^^B vsak IzvzcmSI nedelje BBBl^B ^^^BHt ^fl^^^B ^^L In praznike, ob ^PF W B^BI^B ^^^^^ popoldne. za enkrat za dvakrat za trikrat za v«? ko trikrat V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta zborovanje, banket, ljudska veselica, drugi dan pa izlet v Vint-gar, ki se ga je udeležilo okrog 60 oseb. — Člani, ki so pri društvu že nad 25 let, so bili primerno ( odlikovani. — Umrl je č. g. Jakob Strupi, župnik i v Šmartnem pod Šmarno goro, — Po celi Avstriji je v nedelo 6. t m. razsajal silovit vihar, ki je napravil mnogo škode na poljih in posloplih Strela je povzročila vsepovsod razne nesreče. V Ljubljani je pogostokrat strela udarjala n pr. trikrat v cestno železnico, enkrat v policijsko stražnico, kjer je omamila dva stražnika. Na Kranjskem je bil vihar najbolj silovit okrog Novega mesta; podiral je drevesa, prevrnil do 30 kozolcev in trgal strehe. — Enaka poročila so došla iz Gradca in Inomosta, kjer se je temparatura znižala naenkrat za 20 sto-pinj. Mnogo hriboUucev je zalotil sneg. Na Dunaju bodo ustanoviti občins e prodajalne mesa. — V nemški Afriki se širi splošna vstaja proti Nemcem. — Avstralija se hoče osamosvojiti in r. ztrgati spone, ki jo vežejo na angleški imperalizem. Avstralska narodna zveza je proglasila v 33 točkah svoj program, ki je v njem poglavitna točka, da postane Avstralija neodvisna ljudo vlada. — V Monako vem je umrl Slovenec Anton Ažbe. doma iz javorske župnije pri Poljanah. Imel je v Monakovem svojo slikarsko šolo. Na Srbskem so izvolili 160 poslancev, a tekmovalo je skupno 875 kandidatov. — V ponedeljek je pijana nemška druhal napadla s kamenjem „Narodni dom" in „Zvezno tiskarno" v Celju Škoda je precejšnja. List .Deutsche Wacht" je ščuval in povzročil dejanski napad, ne da bi bil zaplenjen. Svet se zanima, kakšna kazen se bo prisodila dotičnemu državnemu pravdniku Slovenci so se brzojavno pritožili na ministrstvo vnanjih zadev radi nemške brutalnosti. Dva dni nato so nemški olikanci napad ponovili. — „Slovencu" se je sporočilo iz Mitrovice, da je bilo na avstrijsko-turški meji ubitih več avstrijskih častnikov. — Francosko brodovje je priplulo na Angleško. Kralj Edvard je pogostil francoske častnike in napil prijateljstvu obeh držav. — V torek je bil v Zagrebu važen sestanek, ki bo imel koristne posledice za kulturni napredek hrvaškega ljudstva v krščanskem smislu. Udeležili so se ga tudi mnogi Slovenci, med njimi dr Krek in dr. Lampe. — Angleški kralj pride te dni v Marijine kopeli — Srbski listi priporočajo vsled inicijative »Slovenca" slovenske tvrdke v Domžalah. — V Krki so vjeli 1.15 m dolgega sulca, ki je tehtal 14 in pol kg. Z bojišča. V Poamurju so Japonci izkrcali osmi armadni zbor. — Položaj ruske armade se ne hvali, dasi Linevič pričakuje gotove zmage. Japonci namreč obkoljujejo počasi, a varno rusko armado. — Vročina v Mandžuriji je taka, kot pri nas zadnji čas. Mirovna pogajanja. Predsednik Roosevelt je 6. t. m. kratko pozdravil ruske in japonske mirovne pooblaščence. — Japonski odposlanec Sato je izjavil, da ima malo upanja, da se bo sklenil mir. — Japonska že grozi, da bo poslala vojno brodovje v Baltiško morje, ako Rusija ne bo hotela pritrditi mirovnim pogojem. Pogoji za mir, ki jih stavi Japonska, se bodo takoj razglasili ruski javnosti, ker s tem meni car vzbuditi navdušenje za nadaljevanje vojske. Japonska baje hoče tri in pol milijarde vojne odškodnine in odstop Sahalina. Vitte je izjavil, daje proti takim pogojem vsa Rusija, tudi revolucijonarji. Rusija Buliginov ustavni načrt je bil v ministrskem svetu sprejet z neznatno večino. Ustavo na Ruskem kmalu proglase. — Vojaki 14. armadnega zbora, ki so imeli iti na vzhodno bojišče, so se bili uprli generalu Reniču v Lublipu. General je ustrelil dva vojaka Moštvo je generala nato raztrgalo na kosce, pešci pa so streljali na kazake in jih 130 pobili. — Godovi prihodnjega tedna. Nedelja 13. avgusta Hipolit in Kasijan muč-, Radegunda kr.; ponedeljek 14. -j- Evzebij. Anastazija d., Margarita d. m ; torek 15. Vnebovzetje Mar. D e v.; sreda 16 Rok sp., Hijacint; četrtek 17. Benedikta sp., Sibila d.; petek 18 Helena kr., Aga-pit m.; sobota 19. Ludovik Toled., Julij m. Pismo iz Srbije. (Izvirno poročilo.) Narodna skupščina. — Nacionalisti in liberalci pomagajo samostalcem. — Otvoritev skupščine. — Stari in mladi radikalci. — Postopanje socialistov. — Rekonstrukcija kabineta. — Radikalci pri kralju. — Diplomatske konference. — Organizacija napredne stranke. — Proglas .Balkanskega komiteja". — Poklon srbskega časopisja »Slovencu*. B e 1 g r a d, 7. avgusta. Danes se je vršil prvi sestanek narodne skupščine. Dvorana skupščine kaže staro sliko, in je v njej polne novih obrazov. Vladajoča stranka, samostalci,se zavzeli skrajno levico in levico; ž njimi skupaj so socialisti, nacionalisti, liberalni demokratje in član kmečke stranke. Radikaloi so v glavnem zavzeli centrum in zatem desnico, na kateri se vidi tudi kaki samostalec, a naprednjaki so zavzeli skrajno desnico, ravno nasproti ministrskim sedežem Gotove so tudi navzoči vsi poslanci. Predno se je začela seja, so vsi poslanci prisostvovali „prizivanju sv. Duha" v cerkvi sv. Voznesenja Kristova, a potem je belgrajski preta tudi v skupščinski dvorani sami čital molitev, poškropil poslance z vodo, nakar je bila otvorjena seja. Začasni predsednik je bil po letih najstarejši poslanec Ig n jat Lukic: ko so bili izbrani začasni tajniki, se je izvolil venfikacijski od sek, v katerega je prišlo sedem samostalnih in dva radikalca. Seje ne bo, dokler verifi-kacijski odsek ne pregleda poslaniškega polnomečja, kar pa se ne zgodi pred petkom. Medtem se bodo posamezne stranke v svojih klubih razgovarjale o svojem postopanju. Samostalni radikalci bi radi vzeli v svoj kabinet tudi nekaj starih radikalcev. V tem smislu so bile storjene ponudbe dr. Mile-vanevicu, poslaniku v Rimu, in dr. Vu-jicu, poslaniku na Dunaju; a ta dva state odbila, držeč se sklepa kluba radikalnih poslancev. Klub je sklenil da ostane v opoziciji proti vladi svojih odpadnikov, mladih radikalcev, ki jim be pomagal, dokler ne pride na dnevni red vprašanje, s katerim se oni, radikalci, ne zlagajo V drugih rečeh bodo »pomagali" samostalnim, kakor so tudi samostalci .pomagali" v bivši skupščini njihovi radikalni vladi. V istem času so sklenili radikalci, da za sedaj ne pristanejo v noben sporazum in koalicijo s samostalci. Za predsednika radikalnega kluba je izvoljen N i k o 1 a P a š i d , bivši ministrski predsednik, vsled katerega so se mladi ločili ed starih. S to izvolitvijo so radikalci hoteli jasno pokazati samostalcem, da se nočejo pomiriti, a ob istem času pokažejo svoje zaupanje človeku, ki je že 30 let na čelu radikalne stranke. Nacijonalisti so s svojimi 15 poslanci sklenili, da ostanejo proti samostalski vladi v opoziciji. Liberalni demokratje (3) so tudi sklenili, da ostanejo v opoziciji z izjavo, da bodo svoje postopanje bolj natančno uredili šele tedaj, ko vidijo delo samostalnih. Medtem pa, akoravno so sklenili, da ostanejo v opoziciji, so ob priliki volitev v verifiia-c;jski^odsek glasovali nacijonalisti in liberalni demokratje za vladne kandidate in proti o p o z ici j ona 1-n i m. To je prvi znak, da samostalci tudi v bodočem svojem delu računajo na pomoč teh dveh skupin. Tudi nacijonalisti in liberalni demokratje to delajo za to, ker jim tako vele strankarski interesi. Oni hočejo, da popolnoma ločijo mlade in stare radi kalce v dva popolnoma si nasprotna, sovražna tabora, da potem oni lahko v kalnem ribarijo. Starejši, izkušenejši politiki to čutijo, a mlajši, lahkovernejši si iz tega ne store ničesar, a to jim v bodočem delu lahko prinese mnogo hudih časov. Naprednjaki so napram vladi v nepomirljivi opoziciji. takoj tepen — saj pozneje oča morda pozabijo palice, in grofa bo Janezek že še videl, če ne danes pa jutri. Srdito so oča še ea-krat pogledali oskrunjeni slavnostni govor, ki so ga znali le napol na pamet. Prihitel je ponje občinski pisar, srečni duševni oče grofu namenjene govorance, in jih opomnil, da se pripelje visoki pričakovanec vsak trenutek. Odhitela sta proti slavoloku v spodnjo vas. Za njima so odhiteli tudi vsi drugi Koštrunčkovi, samo Janezek je ostal zaklenjen doma. Strašno dolgčas mu je bilo v samoti klečati in, ko so ga zabolela kolena, ni dolgo premišljeval ; vstal je in šel po prstih k oknu Toda od tam ni mogel videti ničesar, in to ga je jezilo. Kar je zagledal sosedovega psa Sultana in krasna misel mu je šinila po glavi. Odprl je okno, zlezel vunkaj in pomagal Sultanu v sobo. Tam ga je okrasil kolikor najlepše je mogel, s pisanimi trakovi, venci in zelenjem. Lahko rečemo, da v vsi Evropi takrat ni bilo krasneje ozaljšanega kužka. Tedaj so zagrmeli za gričem možnarji in vaški godci so zagodli grozovito koračnico. Ko je Sultan zaslišal strašno godbo, je sočutno zacvilil in siiii proti oknu. Hitro mu je usmiljeni Janezek pomagal vunkaj in Sultan je v svoji pasji paradi dirjal naravnost proti godbi, za njim pa cela tolpa vaških psov. Župan Koštrunček so ravno stali pred grof o ro kočijo in so odprli široka usta, da bi sprožili imenitni slavnostni govor, ko je pridirjal ozaljšani Sultan s svojimi lajajočimi tovariši na lice mesta. »Svetli gospod grof! Navdaja nas nepopisno veselje . . Dalje župan Koštrunček niso mogli. Vsa vas se je smejala smešno okrašenemu Sultanu, zlasti pa pisanemu repu, ki ga odtrgal Janezek svojemu papirnatemu zmaju in ga privoščil Sultanu. »Navdaja nas nepopisno veselje!" Oča župan so bili v strašni zadregi, pozabili so ves govor, in smeh zbrane občine jih je zmotil docela. Potili so se, da bi se omehčal kamen. »Nepopisno veselje", so nadaljevali. »Tudi mene navdaja veselje", je odgovoril grof, ki se je sam smejal pasjemu izpre-vodu. Podal je županu roko in se odpeljal. »Tega mi ni naredil nihče drugi, kakor Golob!" so si mislili oča Koštrunček, dočim je vsa občina vpiia za grofom »živio." Takoj po »slavnostnem sprejemu" so jo urezali za Golobom. Ta pa je odločno tajil in se je Koštrunčku le tiho namuzaval, kar je župana še posebno jezilo. Odslej so še bolj pazili, da Anka in Tone nista mogla govoriti preko plota. Toda Tonetu zato ni upadel pogum. Obljubil je Janezku najlepšega lesenega konjička in izvabil iz njega vso skrivnost. In potem je šel gori na grad pred grofa in mu razodel, kje ga žuli srce. In tako se je zgodilo, da sta se pripeljala neko lepo nedeljo po veliki maši stari prijazni grof in z njim Golobov Tone v grajski kočiji pred županovo hišo, da je vse zijale. In grcf sam je zasnubil Anko za Toneta. Oča Koštrunček so se odkašljevali precej časa, no, pa dolgo se niso več branili, zlasti, ko so zvedeli, kdo je takrat okrasil Sultana Janezek izjemom?, ni bil tepen. Dobil je obljubljenega konjička od Toneta, od grofa pa novo obleko, ki jo je ravno na dan Ankine svatbe razparal, ko je lezel čez plot Sultanu ženitovanjsko klobaso ponujat. Vodja socijalistov, D r a g i š a Lap. : č e v i č , narodni poslanec, mi je izjavil, da bodo socijalisti vršili secijalistiško kritik« ravno tako samostojno in ojstro v skup. ščini, ko zunaj nje To bo, pravi, načelna proletarska opozicija, ki be nadkriljevala nizke opozicije. General G r u i č ni pristopil k samr stalnim, kakor so se oni nadejali, ampak se je vrnil v svojo staro službo, k starim ra-dikalcem. Drugi divji radikalec, Kara-m a r k o v i č in divji samostalec, Mišic sta pristopila k samostalcem, tako da imajo ti danes 82 poslancev proti 78 poslancem skupne opozicije. Kralj je včeraj pozval k sebi v avdi-jenco prvake starih radikalcev, S t o j a n a P r o t i č a, bivšega ministra; A n d r o N i k o 1 i 6 a, drž. svetnika in dr. S t a -□ o j e v i c a, predsednika bivše narodne skupščine. Kralj je z njim dolgo konferiral prigovarjajoč, naj se stari pomire s samostalci, da zajedniško prevzamejo upravo dežele. Kakor stvari stoje sedaj, se kabinet naj-brže ne bo menjal do jeseni. Ako se ta verzija, kot najverjetnejša, ne ebistini, se bo kabinet po konštituiranju skupščine rekonstruiral. Današnji minister prosvete, ki zastopa tudi ministra zunanjih del, J o v a n Z u j o v i c, bo dobil portfelj ministra zunanjih del, a minister prosvete bi postal J a š a Prodanevic. Pravosodni mi nister bi postal Ivan Pavičev.ič, ki kot minister narodne privrede zastopa sedaj pravosodnega ministra; a minister privrede bi postal Milorad Draškevic, narodni poslanec in industrijec. Narodna skupščina se bode konštuirala po verifikacijski debati, ki bo zelo dolga, a potem bo vlada skupščinske seje preložila do oktobra, da dobi časa, da pripravi in prouči vse predloge, ki pridejo to jesen pred skupščino. Predloga državnega proračuna za 1. 1906. se sedaj izgotavlja in bo v 10. dneh popolnoma gotova. V Belgradu se že nekaj dni mude vsi srbski poslaniki na zunanjih dvorih. L njimi je notranji minister imel nekoliko konferenc. Kaj se je na teh konferencah sklenile, je stroga tajnost. Popolno organizacijo imajo v Srbiji le te stranke: soc. demokratiška, radikalna, samostalno radikalna, nacionalna in kmečka. Napredna in liberalne-demokratiška še nimata svoje strankarske organizacije. Poslanci napredne stranke so sklenili, da v najkrajšem času pozovejo zemeljski zbor članov napredne stranke v Kragujevac. Na tem shodu se bo utrdil program stranke in izvršila organizacija. Liberalna demokracija se ne bo niti organizirala, ampak, kakor vse kaže, se bo vodja te stranke dr. Veja V e 1 j k o v i č pridružil samostalnim, ali pa se bo vrnil v svojo staro jato, k A v a k u-m e v i c u in G e n č i c u, ali pa se bo združil z nacijonalisti. Nekaj dni na dvoru v Belgradu ne bo-demo imeli nikogar. Kralj gre v Brestevačko Banjo (kopališče), prestolonaslednik je na potu v Švico, princesinja Jarena je v gostih pri svoji teti, italijanski kraljici, Jeleni, v gradu Rakoniggiju, knez Pavel, je odšel v Italijo, a včeraj je odšel mlajši kraljevi sin, Aleksander, obiskat zahodne kraje Srbije. Tu je že dolgo taka vročina, da je še ne pomnijo take. Tako je v celi Srbiji. To je pričelo gospodarje skrbeti, da ne bi velika suša uničila setve. — Včeraj so se po vseh cerkvah vršile molitve za dež. V belgrajski katedrali je opravil cerkveno opravilo sam zastopnik metropolitev, vladika Dimitrije, a navzoč je bil tudi kralj. Po noči in danes pa dežuje cel dan in to tudi po celi Srbiji. Ta dež je vreden mnogo miljenov, ker je rešena setev, a katera je bila skoro že izgubljena. Posebno bi bih brez koruze, ki je glavna hrana srbskega seljaka. Vsled vročine se se po Srbiji začele širiti razne bolezni, posebno vročinska bolezen. Takoj so bile odrejene zdravstvene odredbe. Med države in narodne banko je nastal zanimiv spor. Trije računski pregledovalci glavne kontrole (najvišjega državnega računskega zavoda) očitajo Narodni banki, da je oškodovala državno blagajno za nekaj sto tisoč frankov, ker od svojega čistega dobička v državno kaso ni plačevala one vsote, ki jo je po svojem urejenju in po zakonu dolžna dajati. Ta spor je vrlo zanimiv. Taka vsota je za naše skromne razmere že velika. Doslej e tem širša javnost o njih še nič ne ve. Znano je te le najožjemu krogu ki so službeno obveščeni o tem. V 175. štev. »Slovenca" je izšel od Vašega dopisnika dolg in natančen članek o »Položaju v Stari Srbiji." Ta članek je pisan s tolikim poznavanjem stvari v tej nesrečni srbski pokrajini, da so najuglednejši pre-stolniški listi napravili »Slovencu" poklon, da ima izborna in resnična poročila z Balkana Eden najuglednejših prestolniških listov »Srpska Zastava", glavni organ nacio-nalistiške stranke, je ponatisnil cel ta dolgi članek, opozarjajoč, da ga ponatiskuje iz „Slovcnca" za to, ker ga piše človek, ki Dalje v i. prilogi. I. priloga 184. štev. »»Slovenca" dne 12. avgusta 1905. ondetne razmere vrlo dobro poznava. Za vašega dopisnika in za »Slovenca" je to tem bolj laskavo, ker ima »Srpska zastava" kot ugleden strankarski list, kot organ narodne stranke iz teh krajev najboljša in najhitrejša poročila izmed vseh srbskih listov. Tudi sami ste mnogo pisali o nesreči naroda v Stari Srbiji in Makedoniji vsled tega, ker se posamezne narodnosti med seboj koljejo, mesto da bi se skupno branile skupnega neprijatelja Vsled te v resnici velike nesreče, ki pritiska na tudi sicer beden narod, jeizdal Balkanski komite v Londonu proglas na vse balkanske narode, v katerem pozivlje vse makedonske revolucionarne trganizacije, bolgarske, srbske in grške, naj nehajo z medsebojnim morenjem, in naj vsi složno gredo na delo za osvobojenje in reformiranje teh krajev, opominjajoč, da se tako, kakor se sedaj dela delo osvoboditve, iz-gubljeje simpatije izobraženega sveta, sami si pa s tem delajo pot tuji nezaželjeni okupaciji. — O tem važnem proglasu vam še pišem več. Sestanek Jožefa i misKo-jnponsRn vojska. Kako je z mirom ? O mirovnih pogajanjih, ki se sedaj vrše v Portsmouthu, se poroča: Berolin, 11. avgusta. Posebni dopisniki ruskih listov v Portsmouthu prinašajo dobra perečila o mirovnem vprašanju. Dosedanja poročila e zahtevah Japonske so večinoma prenagljena Mirovni pooblaščenci med seboj občujejo zelo prijazno. Pariz, 11. avgusta. Japonci niso zahtevali gotove vsote kot mirovno odškodnino, ampak za sedaj zgolj to, da Rusija prizna načelno, da treba Japonski na kak način povrniti stroške. Pogajanja bodo dolge trajala, prekinila se pa ne bodo. London, 11. avgusta. („Daily Tele graph".) Witte, tajnik Korestovec, Jermolov, Pohotilov in Šipov se posvetujejo o izročenih jim japonskih pegejih. Korostovec in ostali člani ruskega poslanstva so se z avtomobilom odpeljali v Kittery, da pogoje proučujejo. Japonci se ostali v hotelu. Pariz, 11. avgusta. Japonci so Mar-tensa zato odklonili, ker se bojč, da bi pri razgovoru Witteju zelo pomagal, ker je velik strokovnjak v narodopravnih, diplomatskih in historiških vprašanjih. Portsmouth, 11. avgusta. Rusi označujejo japonske mirovne pogoje za zelo težke. Posebno poniževalna je zahteva, na; Rusija omeji svojo pomersko moč in pravico ribištva. Teh Rusija baje ne more sprejeti. Ko je baron Komura izročil svoje pogoje, je dejal Witteju in Ro-senu, da so zelo zmerni. Ruska pooblaščenca sta mu odgovorila, da želita trajnega miru. Portsmouth, 11. avgusta. Mirovna pogajanja so odgodena do ponedeljka. Hlir se sklene? Newyork, 11. avgusta. (Reuter.) „Newyork Werld" poroča : Ne dolgo potem, ko so Rusi dobili v roke japonske mirovne pogoje in še predno se jih odposlali v Peterburg, so ruski pooblaščenci brzejavili Rotschildu v Pariz in antverpski banki. N e w -york-Tribuna poroča iz zanesljivih virov, da je Rusija storila že vse korake, da dobi potrebno vsoto, da plača odškodnino. Nemčija v Santunu in Japonci. »Ruskij Invalid" poroča iz Godzjadana 6. t. m.: Agresivna politika Nemčije v Santunu bo po mnenju japonskega časopisja slednjič privedla do ravno tako žalostnih raključkov, kot politika Rusije v Mandžu ziji. Dobljene koncesije za izključno pravico, graditi v Santunu železnice, izrabljati rudnike, grajenje raznih tovarn, razni drugi privilegiji, ki jih ima Nemčija v Santunu, neprestano prodiranje v notranjost dežele jasno osvetljujejo načrte in cilje. Nemčija ustanavlja šole v najbornejših vaseh, ki ni majo nobenega trgovskega pomena za Nemčijo. Te je najboljši dokaz, da se Nemčija namerava stalno nastaniti v Šantunu. Moč japonske armade. Moč japonske armade ceni „Ruskij Invalid" po privatnih virih na 4 3 0.000 bajonetov z 1600 topovi, brez armade generala Hazegava (na Koreji) in brez iz dveh divizij kombinovanega kora, če-gar namen je še neznan. Isti viri trde, da se je zadnji čas formiralo 5 novih divizij. Ruska ofenziva. Peterburg, 11. avg. Iz glavnega stana generala Lineviča poročajo: General Linevič je sklenil napasti Japonce. Vse je že za veliko bitko pripravljeno. Vojni svet je odobril sklepe poveljnikov. Že jutri ali pojutrišnjem pričakujejo ruske ofenzive. (?) cesarja Franca kraljem Edvardom. Cesar Franc Jožef in kralj Edvard se snideta v Išlu, kakor poročajo z Dunaja. — Angleški kralj pride med 14 de 18. avg. v Marijine toplice. Med potom obišče našega cesarja v Išlu, kamo( dojde najbrže 15. t m. Ko se povrne na Angleško, se snide najbrže nemškim cesarjem v Frankobrodu ob Meni ali pa v Kaslu. Namestniško vprašanje na Tirolskem. Listi poročajo, da so vsenemški krogi jako zadovoljni s poročilom, da bo premeščen tirolski namestnik Schwartzenau, proti kateremu so nameravali 4. novembra prirediti že politično demonstracijo. Vsenem cem je vseeno, če postane Schwartzenauov naslednik že kranjski baron H e i n ali pl. H a n d e 1. Kriza na Ogerskem. Izvrševalni odbor združene opozicije je včeraj dopoldne zboroval dve uri. Sklepali se, kako stališče zavzame združena opozicija nasproti volivni preosnovi. Na predlog grofa Apponyja so sklenili: 1.) Ni res, da bi bila obljubila združena opozicija pri volitvah' volivno preosnovo. Izmed strank, ki so združene, imata le neodvisna in nova stranka pod gotovimi pogoji splošno volivno pravico v svojih programih, ostale stranke pa ne. 2.) Kakor hitre se prične resno delati za vpeljavo splošne velivne pravice, morajo zavzeti vse stranke načelno stališče o splošni volivni pravici. Izvrševalni odbor protestira, ker je protivstavna vlada razvila iz taktičnih razlogov vprašanje o splošni volivni pravici, da bi preprečila izvršitev zahtev, za katere se je narod izjavil pri zadnjih volitvah. Po seji se je odpeljal Košut v Karleve vare, kjer ostane tri tedne. Medtem opozicienalni izvrševalni odbor ne bo zboroval. Z ozirom na sejo izvrševalnega odbora združenih opozicionalnih strank se vrši ogrski ministrski svet v srede. Grof Apponyi je napovedal velik političen govor o položaju na shodu, ki se vrši 20. t. m. v Šopronju. Predsednik ogrske zbornice, Justh, namerava 4. oktobra obiskati Zagreb, kjer bo poizkušal pridobiti Hrvate za vstop k opoziciji. Rusija. Rusko Poljsko. Veliko roparskih napadov se je izvršilo na okrožne državne blagajne v Opatevu, Vladavi in Lu-bartovu. V Opatovu so roparji odnesli 20.000 rubljev, ko so umorili dva čuvaja in ranili šest oseb. V Lubartovu je bil pri napadu ranjen blagajnik, enega roparja so tu zaprli. Roparji so tudi pretrgali brzojavne zveze. V Opatovu so vrgli roparji bombo v okrožno uradno poslopje. Pok je bil tako silen, da je počilo nad 1000 šip. V Vladovi so roparji ranili nekega blagajničnega uradnika in ušli, ko se še preje vrgli bombo. Ustava na Ruskem. „K61n.Z,tg. poroča, da je bilo v ministrskem svetu 25 glasov za in 5 proti ljudskem zastopstvu. Listi trde, da se danes še ne proglasi car jev ukaz, s katerim se ustanovi ljudsko zastopstvo. Lakota. „Voss. ztg." poroča iz Pe-terburga : V delavskem okraju vladata lakota in beda. Brez potrebne hrane 30.000 oseb. Car je obiskal predvčerajšnjim vojaško taborišče v Krasnem Selu. Policija v varšavski sina g o g i. Policija je izvedela, da se vrši v neki varšavski sinagogi tajen shod. Kazaki in policisti so obkolili sinagogo in prijeli vse udeležence, ki jih je bilo več sto. Ko so jih gnali v policijsko palačo, so nekatere osebe streljale iz revolverjev. Policija je tudi zasledila in zaplenila neko tajno skadišče za orožje. Vstaški izgredi v Rigi. V Rigi so priredili zadnji čas stavkujoči delavci krvave izgrede. Med kazaki in delavci so se vršili krvavi boji. Ubitih in ranjenih je bilo več oseb, tudi vojakov. Policija se ni vmešavala v boje. MaksimGorki ni v inozemstvu, marveč se nahaja v neki vili, ki leži v pe-terburški okolici. Proti Gorkemu še niso ustavili kazenskega postopanja in mu tudi niso izročili potnega lista za inozemstvo. Gorki nastopi prihodnjo nedeljo pri neki slavnosti, ki jo bodo priredili v korist stra-dujočim delavcem v Putilovih tovarnah. Končana stavka. Delavci na železniški progi Peterburg-Varšava so zopet pričeli delati. Mesto gori. Iz Varšave poročajo da mesto Biala, v okraju Sie-d 1 e c , gori. Balkan. Napad na sultana. Turška vlada je poslala v Sofijo seznam onih Bolgariji živečih Armencev, o katerih sumi da so sokrivi napada na sultana. Turki zahtevajo, naj Bolgari primejo in zapro nave dene Armence, če pa tega nočejo storiti, naj jih saj policijsko nadzoruje. Bolgarska vlada bo najbrže odklonila zahtevo turške vlade. Za predsednika srbske zbornice so izvolili Ljubo Davidovima. Letošnje cesarske vaje na Tirolskem bodo jako važne. Nekaj nenavadnega je, da se jih udeleže celo č r n o v o j -n i k i Na vajah preizkusijo nove havbice in strojne puške. Presenetljivo je, da se javnosti ne bo uradno poročalo o vajah. V Ino-mestu so tudi precej presenečeni, ker cesar ne obišče glavnega mesta na Tirolskem. Morebiti se ne motijo listi, ki trde, da so naperjene letošnje cesarske vaje proti Italiji. Zanimivo je tudi, da so pričeli nemški listi zahtevati, naj se utrdi Trst. Prijet anarhist. V Ali so prijeli anarhista Avguština Baldinija, ki ga dolžč, da je lani umoril v Diisseldorfu nekega Adamija. Baldini je svoj čas urejeval neki socialistični list v Jakinu. prijeti anarhist je izkušal udreti iz zapora, so to preprečili. Ljudsko glasovanje na Norveškem. Jutri odloči norveško ljudstvo, če je zadovoljno s sklepom norveške zbornice, da se leči Norveška od Švedske Pravico glasovati ima vsak moralno neomadeževan Norvežan, ki je star 25 let. Glasovanje se bo vršilo kolikor mogoče po cerkvah. Pravico glasovati ima 450.000 Norvežanov. Vstaja proti Nemcem v jugozahodni Afriki. Vstajo proti Nemcem v jugozahodni Afriki vodijo Hendrik Witboi, Cor-nelius in Andreas. Nemci jih ne morejo ukrotiti, ker se vstaški Hotentotje spretno skrivajo po gorah in v matih četah in oddelkih napadajo Nemce. Če jim pa preti nevarnost, uidejo na angleško ozemlje, kamor Nemci ne smejo. Do boja v ravnini ne pride, ker se ga Hotentotje ogibajo. Hotentotje so na pohodu z ženami in otroci vred; občudovati se mora njihova čilost, kajti v štirih tednih je vodja Andreas s celim hotentotskim taborom na begu prehodil 400 km. epoholnti iznajdbo. (Izvirno poročilo »Slovencu"). Dunaj, 11. avgusta. Danes se se tu na vojaškem strelišču v navzočnosti vojaških tehnikov vršile po-izkušnje z oklepom, ki sta ga že pred več časom izumela Atanazij Janopol in Anton Loibl. Vse kaže, da se bo ta izumitev obdržala in da bo velikega stra-tegiškega pomena. Oklep, ki sta ga izumitelja od leta 1903 sem vedno popravljala, je le 9 milimetrov debel. Pri današnji vaji so streljali na oklep cel6 iz bližine 2 metrov, kar doslej še niso. Kroglje, ki so šeenkrat večje kot je debelost okle-pova, v tem oklepu kar izginejo. Videti je samo edprtino, kamor je krogla zadela, na drugi strani pa ni sledu kake poškodbe, izbočitve ali razpoke. Kakor hitro namreč prileti kroglja v oklep, se svinčeni del kroglje razdrobi v prah, jekleni plašč kreglje pa se v oklepu popolnoma poplošči in stlači. Ta oklep bi izvrstno služil topništvu v varstvo proti šrapnelom, pehoti kot varstvena stena, posebno v rovih, pri municijskih vozovih; tudi za ladjine oklepe se bo dal ta oklep porabiti, ako se ga podebeli in poveča. Naprsni oklep stane okoli 10 K. Največjo pozornost je vzbujalo pri vojaških izvedencih to, kako so kroglje v oklepu popolnoma izginjale. Književnost In umetnost. * Nova knjižica „Od Leona do Pija". Dogodki v zadnjih dneh papeža Leona XIII. in v začetku vlade Pija X. spisana od visokeodličnega pisatelja, obsega 64 strani in eno podobo ter velja posamezno po pošti naročena 33 vin., pri skupnih naročilih pa le 25 vin. — Knjižica je namenjena vsem stanovom izobraženim in pripro-stim in ni le podučna, temveč tudi veleza-nimiva in zabavna; želeti bi bilo, da se knjižica razširi med našim ljudstvem, katero je bilo po verinasprotnih faktorjih v marsičem napačno podučno. Gosp. duhovnike prosimo, da se za razširjatev brošurice pobrigajo. — Knjižico je založila in jo prodaja »Katoliška Bukvama v Ljubljani." * Nebesa. Roman. Spisal Marko Zo-rin. Ljubljana, 1905. Tisk Dr. Hribar. Pod tem naslovom je začel izhajati v podpisani založbi roman, ki v obliki teozofskih di-skurzov obravnava socialna, etična, vzgojna in občekulturna vprašanja. Kolikor smo mogli spoznati doslej, je smer romana dobra, rezultati korektni; izvajanje in dokazovanje same je semtertja medlo in preveč mistično. Nadaljni zvezki bodo šele pokazali, kaj si pisatelj vse misli ped »nebesi*; kolikor se da dosedaj presoditi, razume ped tem pojmom — po lastni terminologiji — »duševni izvor stvarjenja". Najbrž stremi pisatelj za tem, da nam opiše potrebo in lepoto nekega nravnega reda, ki sloni na sorodnosti duš in pripoznanju nadnaravnih in nadsvetovnih sil, predvsem Boga. Roman preveva plemenita idealnost in to utegne povest prikupiti vsem, ki hrepene po moralni preobrazbi družbe. Po svetu. Glas soproga. Iz Pariza poročajo: Neka žena pomorskega kapitana, ki je bil večkrat na potovanju, si je nabavila fono-graf, v katerega je moral mož, ko je bil doma, govoriti, da je mogla ljubeča žena, ko se je vozil daleč od nje po širokem morju naslajati se vsaj ob njegovem glasu. Toda to veselje ni trajalo dolgo. Prišli so tatovi in z drugimi stvarmi vred vzeli seboj tudi fonograf. Zena je bila vsa obupana. Ko se nekoč žalostna izprehaja po nekem predmestju, zasliši iz neke gosti.ne glas svojega ljubljenega soproga. Kako, se je li že vrnil, si je mislila vzradoščena ženka. Naposled se uveri, da je to le fonograf. S pomočjo policije se podd v gostilno, kjer so zaprli tatove Tako je gospa prišla zopet do fono-grafa in ukradenih stvari. Kako se je neki milijonar maščeval. Neki baltimorski milijonar je kup 1 od nekega špekulanta v modernem kopališču Long Branch v Newjerserju letovišče v najelegantnejši ulici Maris Avenue. Milijonar je hišo drago plačal, pa se kmalu uveril, da ga je špekulant, ki je imel v kopališču skoro vse vile, grdo ogoljufal. Milijonar pa si je izmislil kruto osveto. Dal je na hišo nabiti napis : »Brezplačno prenočišče za črnce". Od tega dne se je pri-valilo v uli Cirkus Lipot. Zagrebški »Ob-zor" piše o tem cirkusu, ki prične 2. pr. m. v Ljubljani s predstavami: Od Barnuma v Zagrebu ni bilo cirkusa, ki bi bil zaslužil, da se o njegovih predstavah piše nekoliko več. Raditega je med nami že začelo prevladati mnenje, da so se cirkusi preživeli in da ne morejo vzdržati konkurence z raznimi orfeji in drugimi etablisementi, v katerih je danes mogoče videti vse, kar se je prej lahke gledalo v cirkusih. Z Lip6tovim cirkusom ni tako. On ima same moči prve vrste, ki v vsakem oziru zaslužijo priznanje. Ravnatelj cirkusa, njegova soproga in njujin sin briljirajo s svojimi izurjenimi konji v skakanju in drugih uspelih produkcijah; jongleur na konju je tako eleganten in spreten, da se zdi, da se mu ne more ponesrečiti] a njegovi psi (ruski krti) so pravi unikum. Omeniti je še dveh Kitajcev, plesalke na žici itd. Z eno besedo, vse točke so precizno in elegantno navajene in pro-izvajane. Vse pa nadkriljuje v resnici feno-menalna jokejska vaia brata in sestre Lip6t. lj Predavanje. Prihodnji četrtek ob pol 7. uri zvečer predava v prostorih .Slovenske krščansko socialne zveze", Frančiškanske ulice, gospod Z u p i n , član »Slovenske dijaške zveze". K obilni udeležbi vabijo sklicatelji. Vstop prost lj Zalogo piva je opustil An-ton Dreher na Marije Terezije cesti štev. 6. lj Krajna skupina c. kr. poštnih in brzojavnih uslužbencev v Ljubljani se udeleži povodom 75-letnice roistva Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. v nedeljo, dne 20. avgusta 1905 eb pel 12 uri dopoldne korporativno sv. maše v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani. Sprevod odide z godbo na čelu od c. kr. glavnega poštnega urada ob četrt 12. uri popoldne. Popoldne veselica pri Conžku. lj Prefrigana ,,sirota". Kakor smo včeraj poročali je bila pobegnila od svojih staršev v Miirzzuschlagu 151etna Marija Grindlveinova in se vlačila po svetu z brezposelnim natakarjem Jožefom Humskijem. Sedaj se je izkazalo, da navidezna »sirota" ni imela prav nikakih dokumentov. Ker se je pa njen .očem" bal, da bi njegov »ideal" ne prišel v kako nepriliko, mu je ponaredil domovinski list, na podlagi katerega je »sirota" dobila v Trstu poselske bukvice. Oba bi bila v kratkem uživala lepo prostost, — .sirota" doma, očem pa po „lepem božjem svetu", ker sta pa prišla v navskrižje s § 199 lit d) (ponareja javnih listin) se bodeta oba seznanila še s c. kr. deželnim sodiščem. lj V spanju okraden. Posestnik Franc Izlakar iz Razlek št. 3 je prišel včeraj popoldne do topničarske vojašnice, kjer se je vlegel v travo, da bi malo odpočil. Izlakar je pa zaspal in ko se je prebudil okreg druge ure peneči, je opazil, da mu je nekdo ukradel iz žepa denarnice v kateri je imel štiri krone denarja. lj Pokopali so danes jermenarskega mojstra g. Franca Bartla lj Ljubljanska društv. godbe koncert se vrši v ponedeljek večer v Švicariji. Začetek ob 7. uri. Vstop prost. — Jutri v nedeljo dopoldan istotam zajterko-valni koncert. Začetek ob 10. uri. Vstep prost. Razne stvari. Najnovejše. Truplo portarturskega junaka generala Kondratenka bode prepeljali v Peterburg. Deset milijonov v zlatu je razpisala brazilijska zbornica za onega, ki iznajde gotovo zdravilo proti jetiki in raku. ProcesTullio Murri v Turinu je končan. Včeraj je bila razglašena sodba: Brat grofice Linde Bonmartini, T u 1 I i e Murri, ki je umoril na nagovarjanje slednje njenega soproga Bonmartinija, je obsojen na 301etno, dr. N a 1 d i zaradi sokrivde tudi na 301etno ječo ; d r. S e c c h i, ljubimec Linde, na 10 let, grofica L i n d a Bonmartini na 10 let, hišinaBonmartinija, Roza B o n e t t i, ki je svojega gospodarja nalašč zaplela v ljubav\o raz. merje, da so ga ložje preslepili, na 71etn» ječo Kakor znane, se je pravda vlekla skoro celo leto. Umrl je slavni zgodovinar V i ij e m O n c k e n v Frankebrodu. Strahovit vihar je bil včenj v nekaterih francoskih okrajih in v Lota-in giji. Mnogo oseb je ranjenih, mnogo mrhih. V Sedanu in ekolici je vihar povzročil škofe štiri milijone frankov. Mestni park v Si-danu in pokopališče sta popolnoma uničeni. V 20 občinah je žetev popolnoma uničena Iz Strassburga poročajo, da je v Kehlu ciklon iz zemlje izruval kolodvorsko čakalnice. Strehe je vihar nosil 200 m daleč. Obrtna razstava v Ljubljani Izredno zanimiva ce«« odprta vsak dan v „Mestnem domu" od 9. ure dopoldne do 12. ure opoldne in od 2. ure popoldne do 6. ure zvečer. Vstopnina 40 vin. za osebo. Telefonska In brzojavna poročila. Trst, 12. avg. Mestni svet v Rove-redu se je izjavil za laško vseučilišče r Trstu »Piccolo" se veseli, da je na ta način poravnan spor med Italijani. Dunaj, 12. avg. Nad vej veda Jožef Ferdinand je od tu odpotoval v Ljubljano. Dunaj, 12. avg. Dalmatinski dež. zbor bo sklican skoro gotovo sredi meseca septembra. Sigurno je, da bo N a r d e 11 i imenovan ces. dalmatinskim namestnikom. Dunaj, 12. avgusta. Danes se je peljal Košut na peti v Karlove vare tod mimo. Budimpešta, 12. avgusta K včerajšnjim posvetovanjem koalicije, kako naj nastepi za splošne volivno pravice, se poroča, da je Košut deputaciji krščansko-so-cialne stranke rekel, da se pri tem mora najti način, kako varovati mažarski značaj ogrske države. Ogrska mora ostati ma-žarska. Reka, 12. avg. Danes pride sem avstrijske brodovje, ki je na vajah. Brodovje sestoji iz treh divizij. Tu ostane do 14. avgusta. Zagreb, 12. avgusta. .Obzor" poroča, da se vlada živahno pripravlja na volitve in da se pripravljajo brutalna iznenadenja. Osek, 12. avgusta. Vlada je potrdila pravila tukajšnje socialistiške družbe. To je prvo društvo te vrste na Hrvaškem s potrjenimi pravili. Strassburg, 12. avgusta. Za nemški katoliški shod, ki be pričel zborovati tu 20. t. m. je zglašenih doslej 33 000 oseb. Rim, 12. avgusta. Iz Corfu javljajo, da so se na velikem shodu črtali vsi dosedanji kandidati za albanski prestol, med temi tudi princ Ghika,ni dobil niti enega glasu. London, 12. avgusta. Zastopniki velevlasti so se obrnili do kitajske vlade v Pekinu, naj prepreči kitajski bojkot ameriškega blaga, ker to trgovino silne ovira. London, 12. avgusta. Zopetne vesti o sestanku cesarja Viljema in angleškega kralja se neresnične. Portsmouth, 12. avgusta. (Reuter.) Ruski odgovor na japonske zahteve se izroči baronu Komuri jutri. Nova seja bo jutri zjutraj eb pel 10. Rusi bodo povedali, kateri pogoji se lahko sprejmejo kot podlaga nadaljnih pogajanj, Japonci pa bodo deločili najblažje pogoje, ki jih more Japonska staviti. Pariz, 12. avgusta. »Petit Parisien" javlja iz Portsmoutha, da je Vitte dejal, da so japonski pogoji kolikortoliko vsprejem-ljivi. Dejal je, da be že jutri lahko izjavil, ali se bo mogoče pogajati dalje. Japonska želi zvedeti minimum ruskih protipredlogov ter ne namerava nadaljevati mirovnih pogajanj, dokler tega minimuma ne dobi. Glavna točka Vittejevega odgovora bo baje sprejem japonskih predlogov izvzemši predaje Sahalina in mirovne odškodnine. Ostale japonske zahteve bodo podlaga pogajanjem. Berolin, 12. avgusta. Čuje se, da je Rusija pripravljena v toliko zapustiti Mandžurije, da pokrajine, skozi katere vodi železnice, ostanejo v njenih rokah. Vse pravice dobljene od Kitajske izroii Rusija Japonski torej izroči Japonski Liaotuig. Rusija se odreče svojih pravic na Koreji in prizna japonsko nad oblast nad Korejo, dd Japonski ugodne pogoje za trgovino na Sahalinu in Kamčatki in je pripravljena plačati stroške za oskrbo ruskih ujetnikov na Japonskem, nikakor pa noče odstopiti Sahalina, plačati rojae odškodnine in se odreči pravici imeti y Tibem oceanu brodovje Pariz, 12. avgusta „Libertč" in drugi listi javljajo, da je car brzojavil Witteju, da japonskih pogojev nikakor ne sme sprejeti in da je Lineviču javil, naj izvrši svoj načrt in prične glavno bitko. Nasprotno pa ameriški listi povdarjajo, da se bo mir gotovo sklenil. Najbrž so vse vesti v raznih listih manever, ki naj vpliva na mirovna pogajanja. Berolin, 12. avgusta. Iz Peterburga poročajo, da je ondi obsežnost japonskih mirovnih zahtev jako presenetila. Sicer molče še o zahtevah, vendar se že računa s tem, da bo Rusija take zahteve odklonila in voj -sko nadaljevala. Zadnje dni je bilo zopet odposlanega mnogo vojaštva v Mandžurijo. Tokio, 12. avgusta. Pri Niori na Sahalinu udalo se je 118 ruskih častnikov in vojakov. Podadmiral Kataoka poroča, da je bila 10. t. m. z morja in s suhega napadena zapadno od Korsakovskega ruska četa, ki se je, 123 mož močna, udala. Varšava, 12. avgusta. Oddelek vojakov je streljal na socialiste, zbrane v nekem gozdu pri Lodzu, in jih zaprl. Zupana in policijskega šefa v Lodzu so kaznovali z osmimi dni zapora, ker se nista pokorila poveljem vojaških oblasti. Peterburg, 12. avgusta. V Rigo je došlo mnogo kazaških oddelkov. Več tovarn je razrušenih. Trepov bo potoval v Moskvo. Domneva se, da hoče vse pripraviti za carjev sprejem in storiti vse, da zabrani shod zemstev, ki namerava zopet zborovati v Moskvi 24. t. m. Wiborg, 12. avgusta. Delavci so napadli dragonce s kamenjem. Dragonci so ustrelili enega delavca in ranili več žensk. Včeraj zvečer so pa delavci jeli na vojake streljati, nakar so jih vojaki razgnali. %J VJ J Kam pa jutri? Delavstvo tobačne tovarne priredi i605 i—i jutri pri Plankarju ljudsko veselico. Sodelovala bode slavna domžalska godba. Listnica uredništva. Dopisnikom 3 Nekaj poslanih nam dopisov smo morali danes radi nedostajanja prostora odložiti do prihodnje številke. flVeteorologitno poročilo. Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736 0 mm VSPORED: Japonska plesna godba iz Port Arturja (šagra za ples na prostem po japonski šegi). — Sre-čolov, šaljiva pošta, šaljivi ribji lov, papirnata bitka, amerikanska gugal-nica, najnovejše razglednice. — V mraku umetalni ogenj. Za bolne, lačne in žejne se bodo preskrbela dobra jedila in dobre pijače. Čisti dobiček je namenjen podpornemu bolniškemu zakladu. Vabimo torej cenj. občinstvo, da polnoštevilno prihiti na veselico! li 12 Čm opazovan) a 9. zveč. 7. zjutr. 2. pop. Stanja barometra T mm 734-2 734'2 738'8 Tempe-rutnra po Celzijn VetroTl Uabo |1| U- & +22 2 sl. jzah. 4-18 0 +12'2 brezvetr. moč. szah. jasno dež 00 Srednja včerajšnja temp. +23 1«, norm. +19 2o. Zahirala. Za vse obile dokaze iskrenega sočutja došle nam povodom prerane smrti iskreno ljubljenega nepozabnega soproga, oziroma očeta, brata in starega očeta, gospoda francefa Kunsfelj gostilničarja in posestnika izrekamo tem potom vsem ljubim sorodnikom, prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo. 1616 1—1 V prvi vrsti se pa še zahvaljujemo veleč. g. dekanu radovljiškemu Jan. Novaku za tolažilne obiske in vodstvo pogreba, vsem drugim preč. gosp. duhovnikom, dalje blag. gosp. dr. Jelovšku za izredno požrtvovalnost in skrb mej boleznijo, vsem gg. uradnikom in članom posojilnice za častno spremstvo na zadnjem potu predragega pokojnika, vsem darova-teljem krasnih vencev ter sploh vsem, ki so kakorkoli izkazali pokojniku zadnjo čast ter nas tolažili v nenado-mestni izgubi vsem in vsakemu naša najtoplejša zahvala. Radolj i ca, 12. avg. 1905. i58i špecerijske stroke 3-3 sprejme takoj Karol Planinšek, Dunajska cesta, Ljubljana. Poslano' Ivane Kovač - Spitzer v listu ..Slovenec" z dn6 11. avgusta 1905 ni resnično v toliko, da bi ne bila ona kaznovana. Razvidno je pri obrtni oblasti na mestnem magistratu, da je bila kaznovana radi prestopka § 22. obrt. reda na globo 10 K po § 132 a obrtnega reda. Jaz izvršujem na svojo lastno koncesijo dimnikarski obrt za mesto Ljubljana in ne preslepujem nobenega gospodarja v svojem, oziroma v dimnikarskem obrtu, kakor izjavlja moja soproga, zakaj ker jaz že 7 let izvršujem po svoji lastni koncesiji za Ljubljano dimnikarski obrt. Izjava moje soproge zaradi slepar-stva gospodarjev se bode zagovarjala pri sodniji. Ljubljana, dne 12. avgusta 1905. Je sip Spitzer, dimnikarski mojster Rimska cesta št. 5. : Skandinavski CIRKUS K. I. i p o t. Predhodno oznanilo! Velecenjenim stanovalcem v Ljubljani in v okolici v vljudno znanje, da dospem s svojim cirkusom I. vrste ki je zaradi njegovih odličnih sposobnosti to leto ::a Dunaju in v Gradcu občinstvo govorilo splošno o njem, v kratkem s posebnim vlakom (na 42 osi) iz Zagreba semkaj, kjer priredim v Latermanovem drevoredu kratek ciklus predstav. Podjetje šteje 100 oseb. 46 konj, 5 šotorov, 16 transportnih voz in lastno godbo, je izmed najboljših ln zbuja senzacionalni orjaški program vsepovsod zanimanje. Več nadaljna oznanila. Z odličnim spoštovanjem 1607 1—1 Fran Ševčik v Ljubljani, Židovske ulice št. 7 priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih trocevnih in drugih pušk samokresov kakor tudi ter sploh vseh lovskih potrebščin pri najnižjih cenah. Popravila se izvršujejo točno in najcenejše. 1600 20-1 Ceniki na zahtevo zastonj. Dva poštena čev= \ Ijarska pomočnika išče Bizjak Lovrenc, Postojna 127. K. Lipot, ravnatelj. Dr.IvaiMer odpotuje 1611 3-1 do 21. avgusta 1.1. Učenca 14 — 15 let starega, z dežele, sprejme v 1601 trgovino mešanega blaga 3—2 G. BU D KO VIČ v Boh. Bistrici. S Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. 1617 1—1 B S " S. S; 1 Somo.- rxO'~5:~:5"a'_-c/> Ss-s^s-ss« S.g a C 3 Š s--c R-ijg % -.s | g ° p »f- >2. O" ™ NljO O ITcr-a 1» «-3 < S* »r " 1 » p o . _ u — _ '3 K _ v> B — • m O - w O - - »g-Z-ffiS-MsaBS S — . N (K 3 ro 3 T3 ® r Š.2.J3 S-a 3 S.n g sr 1 S ® srg-p o I g S, p E. B 3 Zali is I S' 5=<*° g 3 g" a »S s 9 © „ g-3^ s-gj g iS« ?r a-.* tr« aSff? S S % p "I-fl" 3 &2-5-&B g - p 65 c "o w se S tn ■ - »2 s 2. S < J ™ ro do 11. gimn. razreda, v prvi vrsti ljudsko-šolski učenci se sprejmo na stanovanje in hrano v Florijanski ulici štev. 19, 11. nadstr. 1610 2—1 UČENCA stara čez 14 let za kovaški obt*t. Ivan Urbančič kovaški mojster v Ljubljani Dolenjska cest št. 7. 1554 3-2 Kuharica ^ stara pod 30 let, razumna na gospodinjstvo in posestvo, želi dobiti službo v večje župnišče na Kranjskem, Štaj., Hrvatskem in Primorskem. Zglasila naj se pošljejo na upravn. ^Slovenca" pod šifro ,,Kuharica". 1594 3-2 PREVZETJE GOSTILNE. Slavnemu p, n. občinstvu in znancem vljudno naznjanjava, da sva prevzela dobro znano gostilno ,pri pcr v Prešernovih ulicah kjer bova postrczala cenj. gostom z izborno pijačo in dobro kuhinjo. Otvoritev bo v torek, 18. avgusta 1.1, z zajtrKovalnlm koncertom »Društvene sodbe" brez vstopnine. Za mnogobrojen obisk se vljudno priporočata 1608 4-1 J- i« M. K O Š A K, Štajersko latina *s/» s. vn Železniška pottfaja, pošta g in brzojavni urad. o- Krasna lega, zrak poln ki- slika, b rez prahu, Moderna uredba, živahno družabno življenje. Nova hydro elektr. mehan. therapeut. zdr&vllnloa v velikem modernem I slogu. Zdravljenje z mrzlo vodo, elektr. razsvetljava ln banj. kopeli, lnhalatorlj, I pneum. aparat, parne kopeli, elektr. masaža, soln6ne kopeli, zdrav, gimnastika, — Preizkušena zdravllnloa za bolezni v želodou, črevlh, na Jetrih, ledvloah. I kron. zaprtju, hamorrholdah, kamnu, debelosti, slad. bolezni, dalje proti trganju, kat arom v grlu ln krhlju. Najmočnejši zdrav, vrelol, podobni kot v Karlovih I ln Marijinih varlh. 1572 a 2—21 Na prodaj. Eno hiša poleg cerkve svet. Petra v Ljubljani v Vr-hovčevih ulicah št. U. katera je še 17 let davka prosta in ima 7 prostornih stanovanj, se zaradi družinskih razmer proda. Natančneje se izve pri lastniku v omenjeni hiši I. nadstropje. 1583 3—3 ^^ /F- 'T* -T* Tr -T- Tr 'M? T /r /f. T* <1. /F 'T' "iT ^Mr ^šr^A' -Tr T T iz portland-cementa ln peska 03 t— So rt O rt N t? C o1?? o s « t« .-t n ui o B S* '•S »>3 er* ra » S* * <2. g-se- !>r ° B" •1 p N' £T « S W OK m ja Edini izdelovatelj za Kranjsko Janko Traun izdelovatelj cementnin, Giince pri Ljublj ani. V Špecerijsko trgovino u Ljubljani se sprejmeta trgovski pomočnik vojaščine prost, z dobrimi izpričevali in učenec poštenih staršev, zdrav, ki je dovršil vsaj en razred kake srednje šole. 1597 3—3 Kje pove upravništvo. 5prcjmc se zonesljiu trsouski pomočnik kos v železnimi izvežbnn, in spretni 3-2 prodajalka. Kje, pove upravništvo »Slovenca". POSUŠENE JEDILNE GOBE (prima kakovost) kupi v vsaki množini v vrečah 20—25 kg. A. Smyra, 146020-20 Dunaj XVII./1. Elterleinplatz 7. • • preda $ 6. itr-i zvečer. Marija Sattner, Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša), se priporoča preč. duhovščini za izdelovanja cerfivenifi petra* men/ov. Izdeluje oele ornato kazale v vseh liturgifinih barvah, plavljale, obha-Jllne burze, štole in vse za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem veze nju. — Izdeluje tudi bandera in baldahlne ter izvršuje vsakovrstno eorkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudi zadovoljno prevzame. = Veliko presenečenje! = Nikdar v življenju vel! take prilike! < 500 komadov £ 1590 3-3 ^JS 1 prekrasno pozlačena precijska ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec eni hiši. K Aktiva družbe 31. decembra leta 1903 ......... Letni dohodek na premijah in obrestih v letu 1903 .... Izplačila za zavarovalne in rentne pogodbe in za vzvratna naku pila itd. od družbinega obstoja (1848)........ Tekom leta 1903 je izdala družba 5613 pogodb o kapitalu . . Kot varščino za avstrijske zavarovance je vlada priznala naslednje vrednosti: Zalog družbe pri c. kr. državni centralni blagajni na Dunaju je znašal dne 14. aprila 1904 ............. Posestvo na Dunaju................. Posestvo v Pragi.................. Izplačana posojila zavarovancem............. C/l <£> * P. w /> pa ° T & /, škatlie K 1--, '/. škatlja K2 -. v dosego čiste, cvetoče polti, brez peg, lišajev, ogrcev itd. Najboljše sredstvo za roke 1 Manol je edino in res preizkušeno, pri plemstvu splošno vporabljeno sredstvo, da se doseže zdrava in čista polt. Tisoče priznanj! Dobiva se povsod! Zahtevajte Manol I ; Glavna zaloga :' F. Vitek* Ko., Praga, Vodna"ulica. v Ljubljani naprodaj v drožerijah: Anton Kane, A. Korbar, V. Wlebe. 26,416.938" 10 1,050.000— 490.000 — 3,605-73413 K 31,562.672-23 Načrte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba zavarovalne pogodbe, kakor tudi ponudbene obrazce dajč brezplačno ===== Glavno zastopstvo za Štajersko in Kranjsko v Ljubljani == GVIPON ZESCHKO, Franc Jožefa cesta 5te». 17. NB. tu s« spvejmo tudi izi/«deni potoualel ln zastopniki. 1241 12—12 F v Benitna ponudba. }/[lad hišni posestnik in obrtni^ Se Je/i poročiti 3 gospodično, katera bi imela 8000 do i0.000 tf dote. Pisma s slik° Pod Šifro „jjo-dočnos* $*• 104" naj se pošiljajo do 20. avgusta na uprav. „Slovenca". 1528 4- Lal Zahtevajte p* 1 nakupu 1320 39—7 chicht-ovo štedilno milo z znamko ,Jelen". riQin -M Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, ®r zajamčeno cisto-« perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da in brez vsake škodljive primesi. bQ imel vgftk komad ^e MSOfflOHT" in var- Pere izvrstno. stveno znamko »JELEN". Jurij Schicht, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini. Dotoa se povsod! Pri nakupovanju = suknenega in manufakturnega ===== blaga ===== se opozarja na tvrdko H [IGO IHL v Ijubljanl Špitalske ulice štev. 4. 250 62—27 Velika zaloga suknenih ostankov. Dunaj- ske želodčne kapljice, vetrove odganjajoče in želodčni krč utešujoče priznano uspešno ljudsko zdravilno sredstvo. Steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 K. Odvajalne krogljice, posrebrene, učinkujejo očiščujoče, ne da bi povzročile bolečin. Škat-ljica 70 vin. — Dobita se v lekarni Mardet-schlaegerja, kemika pri zlatem orlu v Ljubljani na Jurčičevem trgu poleg železnega mostu. Zaloga kosmetičnih preparatov „Ada" (oblastveno zavarov.) : Ada-milo. Ada-kream, Ada-ustna voda, Ada-zobni prašek, Ada-voda za lase in Ada-pomada._42—2 2 Popolno prepričanje d* je lekarnarja Thlerry-a Balsam In centlf mazilo p. Tseh notr. boleznih, Influencl, katarlh, krčili In TnetJIh vseh vrat, slabostih, motenju rprebarl, ranah, absceslh ln telesnih poikodbah Itd nedosežno uspešno sredstvo. Vam pojasni pri naročilu bal-sama ali na željo posebej brezplačno poslana knjižica s tl«of izvir, zahvalnih pismi kot domafi svetovalec. 1*2 mal. ali !» dvojnih stekl. balsama u kron, UOmalih ali !I0 dvojnih steklenic K 14. — Dva lončkacentifoiljskega mazila frankoilK (10 vin Prosim nasloviti na lekarnarja ■A THIEBBY v Pregradi pri Bogalkl-Slatini. — Ponar. in razprod. ponarejanj se sodnljsko zasledujejo. 1856 52—40 1600 64—46 Valentin Golob (pr. Andr. Druškovlč) Ljubljana, Mestni trg št, 10. trgovina z železnino - priporoča: - železo, ploščevino, nosilke in šine, cement, štorje, strešni papir, vozne plahte, gumnate cevi, medeninaste in lesene pipe, okove za stavbe, štedilnike, peči, orodja za mizarje, tesarje in poljedelstvo, poljedelske stroje, kuhinjske oprave, kositarjeve posode domačega trpežnega ===== izdelka. ===== Velika (zaloga) izbera pristno pozlačenih na-grobnih krlžev. Postrežba točna I Cene zmerne! založnik zv.z. avstrijskih a. Up. dPiavnlh ur.dnlkov Največja izbera najaoljših in najcenejših dtf oKolcs m žiualnih stroieu za rodbino in obrt. Glasbeni avtomati. ♦ ♦ Pisalni stroji. ♦ ♦ Večletno Jamstvo. ♦ ♦ Lastna delavnica za poprave. 60 52—31 Ivan Jax in sin trgovina s šivalnimi stroji in voznimi kolesi v Ljubljani, Dunajska cesta 17. S Vence.1 Trakove. Benedikt, Ljubljana. a M L O E < gg* Najcenejša vožnja v Ameriko. E. Kristan oblastveno koncesljoni-rana potovalna pisarna za Ameriko v Ljubljani Kolodvorske ulice it. 41 468 43-23 (na dvoriHu). JOT* Najcenejša vožnja v Ameriko. Tgg > i o •7 K fi) FR. SEUNIG, Ljubljana 31 Dunajska oesta 31 zraven šrange HAMBURG4MERIKA Iz Ijubljane v Novi Jork. Odhaja se iz Ljubljane vsak ponedeljek, torek in četrtek v tednu. 1503 52-49 Izvrstna sigurna vožnja z brzo-parnlki samo 6 dni. Pojasnila po večkrat brezplačno. Zaloga čevljev Julija Šfor v Ljubljani v Prešernovih ulicah šf. 5. Največja zaloga moSklh, damskih In otroških Čevljev, čevljev za lawn-fennls In pristnih golsserskih gorskih čevljev. [Elegantna, skrbna Izvršitev po vseh cenah. 771 52—18 Fotografija! S tem uljudno naznanjam, da sem svoj fotografski atelije fini, Kolodvorske ulice štev. 33 popolnoma nanovo uredil in opremil z najnovejšimi aparati najmodernejšimi prospekti (ozadji) in krasnimi dekoracijami ter mi je vsled tega omogočeno ustreči največjim zahtevam častitega občinstva, a navzlic temu z zmernimi cenami in pošteno točno izvršitvijo Prodam po nizki ceni vse prejšnje v zelo dobrem stanu nahajajoče se fotografske aparate, prospekte, dekoracije i. t. d. Priporočam se za mnogoštevilna naročila ter biležim z najodličnejšim spoštovanjem 943 15 Davorin Rovšek _ fetegraf Kolodvorske i ulice št. 32. 5 ^^»n »n ^n »n »n »n »n ^ »n »n J AVGUST REpIČ Modnir LJUBLJANA (t Trnovem) izdeluje, prodaja in popravka vsako- — vrstne — 2 A ** ■» w -mm * je: um po noJnliJUi oenah. Kupuje in prodaja stare vinska sode. i \ »n »n »n »n »n »n »n »n »n »n »n delovanja in postavljanja orgelj in harmonijav v Ljubljani, Jfolzapfeljnova cesta IJ Uac/au Pola če k t bdelovatelj orgelj in harmonijev, \ priporoča se preč, duhovščini, samostanom in zavodom za postavljanje novih orgelj in harmonijev. Orgije postavljam po želji ali 3 mehaniko ali na pnevmatiko ali po elektro-pnevmatiškem u 31'stemu. Starejše orgije prestavljam na pnev- □ matični 3istem, sprejemam vsako popravo in Ji uglasbo. — Garancija 30 nove orgije 10 let, 30 I popravo in prestavljanje po dogovoru. % Proračune 3astonj. 1095 A. Kraczmer SEft. LJubljana, Sv. Petra cesta 6 priporoča popolno zalogo kratkih klavirjev mlgnonov in planin najbolj renomiranih firm po r ajnižjih cenah. Pre-igra i klavirji, solidno in a stanovitno prenarejeni so vedno v zalegi = Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. Bdsendor-fer, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Stingl, c. kr. dv. zalagatelja na Dunaju. Klavirji se popravljajo, ubirajo in izvršuje se pod-laganje z usnjem atrobov-njaško in preskrbno in zaračunavajo najcenejše. 1517 52-48 JOSIP STUPICA jermenar in sedlar v Ljubljani, Kolodvorske ulice 6. Priporočam svojo zalogo najrazličnejših' konjskih oprav katere imam vedno v zalogi kakor tudi vse druge konjske potrebščine. 541 19 Cene nizke. Stavbeno, umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo.] Hidralične vidre in sesalke Josip Weibl J. Spreitzer-ja nasl.®'£ LJUBLJANA, Slomškova ulice 4. nriporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovšini v izdelovanje vseh v to stroko spa-daiočihpredmetov: iUno omrežje na stroj, obhajllne mize, ograje na mlrodvoru, obmejno omrežje, veina vrata, balkoni, verande, stolpne križe, Štedilnike, strelovode, železna okna, železne stole itd. Snecijaliteta: valjlfinl zastori in solnfine plahte po najnovejšem zistemu s samodvigalnimi 1509 52—3 oporami brez vijakov. 1574 3—2 Razpis. Podpisani deželni odbor razpisuje službo okrožnega zdravnika Grosupljem z letno plačo 1600 K in aktivitetno doklado 200 K ,, rn Prosilci za to službo naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru lastni hiši )]1I reglstrovana zadruga z neomejenim poroštvom V lijubljani ylastnibtsi na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic obrestuje hranilne vloge po 2 52-49 4 11 01 2 0 brez odbitka rentnega davka, katerega poiojilnica »ama za vložnike plačuje. Uradne ure od 8.—12. In od 3.-4. ure popoldne. Hranilno vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada. kmetek0 K 7,024.718 89. Sta*e hran. g jfi^'^ K ^ K 120.1$%- vlog . Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-hranilniflnega urada št. 828.406. —Telefon št. 185 • h v do 30. septembra 1905 ,pr dokažejo svojo starost, upravičenje do zvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo , neomadeževano življenje, dosedanje službovanje znanje o venskega ^in nemškega jezika^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ s]užbovali y kakj bolnišnici. . , Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dnč 4. avgusta 1905. Oblastveno dovoljena celoletne ■ • celoletne razprodaja zai©g« uma v Sv. Petru-Orehovcu blizu Križevcev na Hrvatskem. Z dopisom z dnč 29. junija 1.1. št. 7579 je dovolila slavna kr. krajevna oblast v Križevcih kot obrtna oblast prve inštance radi opustitve trgovine z vinom popolno razprodajo omenjene zaloge vina. Vino je iz kalničkih in podkalničkih vinogradov in so v zalogi različne vrste, kot: Moslovac, Dušica ranina, Kraljevina, Graševina itd. Potom oklica te reelne razprodaje se vsakomur nudi prilika, da si poceni nabav dobrega, starega in novega vina ter vljudno prosim p. n. reflektante, da se ali pismeno obrnejo na-me aH pa se izvolijo osebno potruditi v Sv. Petar-Orehovac. Velespoštovanjem 1499 8-5 Katarina Frohlich. Iz Ljubljane v Iew Torki. Brzoparniki: ..Kafer Vllhelm II.". ..Kronprlnz Wllhelm". ..Kalser Wllhelmi der Cro..e" (največji in najhitrejši parniki) stane vožnja Posebno pa opozarjam na to, da se zaradi znižanja parobrodnih cen pri meni ne povišajo ceno amerik. železnic. Kdviard Tavčar, Kolodvorske ulic« it. 35 1361 52 nasproti stari „TI5lerJeVl gostilni. Zdravje je največje bogastvo! sv. Marka. "m M I M ......... Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za Bi notranje in zunanje bolezni. O Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in ™ki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo m spasonosno pri ^'^n.h boleznih ubla žuieio katar urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine m krče, pospesu jejo in zbo^šujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bo ezni. Deluje izborno proti hripavosti m prehlajenju. LečUo vse bo c/ni na jetrih in slezeli ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti boLzni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski i^kmečki hiši Dobiva s™samo: mestna lekarna. Zajreb. zato naj se naročujejo točno pod naslovom: mestna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 36, poleg ccrkve sv. Marka. Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. - Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto. 1 ducat (12 steklenic) 4— K. L 4 ducate (48 steklenic) 14 60 K. 2 ducata (24 steklenic) 8-- K. f 5 ducatov (60 steklenic) 17— K. 3 ducate (36 steklenic) 11'— K. I Imam na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim uspehom rabili karljice sv- Mark* Z^M' ozdravili. Ivan Barentinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar Stjepan BorčiC, župnik, Ilija Mamid, opankar: Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd Ustanovljena 1.1360. leRama, JstanovUenaM3^ Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka. Zdravje je največje bogastvo 1 II *r Originalni Pazite na tvorniško znamko. šivalni stroji. SINGER C o. delniška dražba za šivalne stroje. v Ljubljani sv. Petra cesta št. 6. Kavarna KRAMAR i56i 6-2 Stari trg št. 30 je vsako soboto in nedeljo celo noč odprta. ©oooooooooooooooooooooooooooooooo o o ---------* — O ooooooooooooooooo % Najcenejša pot za zdaj!! „RED=STAR - LINE" v Ameriko preko Antwerpna vNew-Torfc, 1 Fhlladelphla. | Hitra in varna vožnja na moderno opravljenih, novih brzoparnikih te solidne družbe s pošteno in čisto postrežbo. Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne liste dobite v Kolodvorskih uiicah št. 41, od južnega kolodvora na desno. Za zastopstvo „Rdeče zvezde": Franc Polenc V našo pisarno pridite 7,a gotovo vsaj v torek dopoldne, da prestopite pravočasno na barko v soboto zjutraj. NaSi parniki — Finland Kromand, Vaderland, Zeeland vozijo dn New Yorka osem dni. To jeprii>ito. Uljud-nost, snaga in zdrava hrana je na njih OOOOOOOOOOOOOOOOO A 581 21 Q f" ---- r--- —---J- --------- \ 0000000©000000000000000000000000( okusne hrane ni odvisna le od večjega užitka kake jedi, kajti čim okusnejša je hrana, tem lažje se prebavita tem bolje se izkoristijo v nji se nahajajoče redilne snovi. Ta dejstva pojasnjujejo vspeh J 4 Maggijeve juhe in jedilne zabele. Ta je za skrbno gospodinjo staroznano, ceno sredstvo, ki more z njim pridati krepak, prijeten okus slabi h,m bouillonom, omakam ter sočivju jajčnim jedilom in dr. Ker je zelo izdatno, naj se je ie vzame preveč PnH„ naj se šele pripravljeni jedi. - Dobiva se po vseh tr?ovinah s koionijainm n delikatesnim blagom I« „___.. j... . . ... .... drožerijah v steklenicah po 50 v., (na novo nanoinieno 40 vi koo Maggljova odlikovanja: 4 veliko odlike, 26 zl. svetinj, 6 častnih diplom, 5 častnih odlik. Šestkrat izvan tekmovanja, m. dr l889 in l900 na par 8vet. razstavi. (J. Maggi, razsojevalec.) VREDNOST Vsak dan sveži Mled se dobiva 661 4 u kavarni In slaščičarni Jakob Zalaznik Stari trg st. 21. Lepo priložnostna darila! Krasna darila za raz. prilike kakor ure, verižice, križce, obeske, prstane, zapestnice, sploh najrazličnejšo zlatnino in srebrnino v modernem secesijonističnem slogu po najnižjih cenah priporoča p. n. občinstvu, Fran Čuden urar in trgoveo v Ljubljani, Prešernova ulice, filijalka na Meat- nem trgu. 256 52—31 Novi ceniki tudi po poŠti brezplačno. Po najnižjih cenah se dobe v tovarni za stroje G. Tonnies u Ljubljani t« pod jamstvom in po najnovejših modelih in konstrukcijah vse vrste strojev za obdelovanje lesa, jarmenike (Sagegatter) in kompl. oprave za žage, mline itd., turbine, transmisije, vlake, vijake, dvigalnike. Zastopstvo renom. Reform-motorjev za bencin, bencol itd. Lokomobili, Hult-mo-tori (rotacijski parni stroji) parni kotli. Rabljeni motorji prav ceno. 1354 10-6 pomladanska fn Jesenska doba 19 0 5. 343 40—47 Pristno brnsko blago. En kos Mtr. 3.10 , K 7, 8, 10 iz dobre ( JSlIk^J^p^: | ^ K 14 i, boyše I J nja, hlače, telovnik) K 16, K 18 iz finejše g stane le 1K 21 iz ns^jboljše ' En kupon (koa) za £rno salon, obleko K 30, kakor tudi blago za povrinfke. turist loden, aviln. kamgarne razpo-iilja po tovarmiklh cenab kot reelna in solidna znana lovarniika zaloga za sukno Slegel-lmhof v Brnu. Vzorci zastonj Is franko. ZaJanC. poSnjater po norci. Velike io prednosti, ki jlb Imajo odjemalci, ki dobivajo blago direktno pri tej tvrdki na mestu tovarne. Pt*oda se takoj iz proste roke enanadstropna no p a j^a m 1559 3-2 z malim vrtom ob državni cesti Javornik-Sava. Pripravna je posebno za kakega obrtnika Plačilni pogoji so jako povoljni, cena po dogovoru. Naslov: Javornik št. 65. Gorenjsko. Ustanovljeno I. 1842. Slikanja napisov Stavb, in pohištvena pleskarja. Velika zbirka dr. Schčnfeldovih barv v tubah za akadem. slikarje. Elekrični obrat. Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejiie trpežno, Krasne blago »a bandera, baldahino, raznobarvno plaččfl, kasnle, plnviale, dalmatiko, vo-lnmo, albe, koretelje, prte itd. »ploh vse, kar te rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzem* tudi vezenje, prenovljenje stare obleke ln Tsa popra-flla. — Izdeluje ročno ln poSteno po najnlZJl eeni bandera in tso drago obleko. Prečastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih »tirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agento?. Zagotavljajo hitro in najpoStenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim apoStovanjam se priporoča 1565 26- 21 Ana Hofbauer, Imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v Ljubljani, Wolfove nlloe 4. v Se 10 dni vam je mogoče = ceno kupiti! = pri tvrdki A. PRIMOŽIČ, Ljubljana, Mestni trg in sicer od 8. avgusta naprej SST ne vec v prodajalni "Sfi ampak v skladišču z vhodom zraven prodajalne skozi vežo. Svila, volneno in perilno blago, bluze, posteljne garniture, preproge za vsako sprejemno ceno! Odevala iz klota imt. svila, kos gld 3 40. 400 104-37 Franc Stupica v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. I ———— zraven Figovca, ——— trgovina z železnino, poljedelskimi stroji in Špecerijskim blagom priporoča: 471 23 Portland- in Roman-cement, železniike Sine in traverze za oboke, štorjo za strope, strešni klej, izolirne ploSče, razne štedilnike in peči kovanje za okna in vrata, kovanje za okna »Patent Avstrija", železno' počrnjeno in cinkasto pločevino, mrežo za sejanje peska, mrežo in bodečo žico za ograjo, ter vse druge stavbene potrebščine vodne žage, samokolnice, nagrobne križe, tehtnice In uteže. orodje za mizarje, tesarje, koiarje, kovače in klufavničarje. Navadne in stranske (FlUgel) pumpe za vodo, pumpe za gnojnico, železne, počrnjene in svinčene cevi za napeljavo vode. Ročke za mleko, stroje za posnemanje mleka, oprave za mlekarne, lične kletke, razno kuhinjsko opravo. Velika zaloga slamoreznic, mlatilnic, gepeljnov, čistilnic, tri-jerjev, preš za grozdje in sadje, strojev za košnjo, plugov in bran Preproge za vozove, svetilke za kočije. Semena za poljedelce poljski mavec, svetovnoznani redilni prašek za živino, korenine in fibris za izdelovanje ščeti in čopičev. Vedno sveže špecerijsko blago in razne rudninske vode! Podružnica v Kolodvorskih ulicah nasproti JiSlerju". Tovarna In prodaja oljnatih barv, flrneia in laka Brata Eberl, Ljubljana Prodajalna In kompfolr: Telefon 154. Delavnica: Miklošičeva cesta št. 6 Igriške ulice št. 8 Med. Univ. Dr. I. DEMŠAR specijalist za kožne in spolne bolezni bosmetib si je nabavil električni aparat, s katerim izvršuje različne kosmetične operacije kakor odstranjenje brčlc, bradavic, ma' 1586 5-2 ternlh znamenj Itd. Ljubljana, Prešernove ulice 3, ** M* FR. BRESKVAR' knjigoveznica y Ljubljani Ribji trg, poleg Frančišk. mostu. priporoča svojo na novo urejeno tiskanje trakov za vence, društvene trakove za zastave itd. in vsa spa-i dajoča knjigoveška dela. Reklamne table v različnih barvah. Naročniki izven Ljubljane lahko dobijo zgo-tovljeno naročilo za prvi odhajajoči vlak, ker je tiskanje napisov za 100% ličneje in ohranjeno za več let od papirnatih nalepljenih črk in tudi ne dražje, nadejam se od slav. občinstva, vrtnarjev in trgovcev, ki se bavijo s predmeti trakov, cenjenega 1587 12—2 naročila. Gene zmerne, solidna ln točna postrežba i ************** Poštenega in vestnega usnjarskega pomočnika sprejme takoj v delo, kakor tudi takoj r poduk od 15 — 16 let starega, poštenih staršev, Valentin Rihar, usnjarski mojster v Polhovem Gradcu. 1588 6-2 f----\ fV. persehe Liubljana 164? « pred Škofijo 21 ?raven rofovža. Priporoča svojo bogato zalogo v modnem in svilenem blagu ter potrebščine za krojače in šivilje. Največja izber modernih kravat za dame in gospode, ovratnikov, srajc, nogavic, rokovic, čepic za otroke, predpasnikov itd. Modercl Izvrstne oblike I Zemljišče se proda 1553 3-2 tik novega kolovora ob državni cesti na Jesenicah (Gorenjsko). Primerno zlasti za slavbišče. Več pove upravništvo »Slovenca". Ustanovljeno 1. 1842. Zaloga čopičev za pleskarje, slikarje in zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja itd. Priporočava se tudi si. občinstvu za vsa v najino stroko spadajoče delo v mt^tu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah. 1966 52—39