if keto !If., stov. 153 44510 «r UUblJanl, sobota dne f. Julija <922 tehala ob 4 gfutraj. Stnn« mesečno 7-50 Dia «a inozemstvo IS"— ■ Oglasi po tarifu Uredništvo: Miklošičeva cesta št 15,1 Telefon št, 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. pavSaBfaaa. Posamezna Številka 75 par - 3 K Opravnlitvo: LJnblJana. Prešernova vk. it 64 Telet it. 36. Podružnice: Maribor, Barvarska ulier iti. TeLitSZ Celje. Aleksandr. cest*. ;ačun pri poštn. čekor. savodu štev. 11.842. Ljubljana, 30. junija. Pred nekaj tedni je beograjsko sodišče obsodilo na smrt atentatorja Stejiča, ki je na dan sprejetja ustave, dno 28. junija, 1921, s poslopja ministrstva za javna dela vrgel na kralja bombo, katera, po sreči ni povzročila nobene velike nesreč;. Sodba jo bila izrečena po zakonu, ki statuira za ta zločin bazen smrti. Stejid ni prosil za pomiloščenje. Vendar ie vlada po ini-[■ijativi ministra pravde ln po svoji rl olžnoiti razpravljala o tem, ali se naj kazen izvrši ali pa naj se vladarju pri-poroči, da se posluži svoje ustavne pravice ter izreče pomilostitev. Stvar -odraje je potem, da mesto smrti odredi dosmrtno ali dolgoletno ječo. Vla-la se ni mogla odločiti, _ da predloži Steiiča v pomiloščenje. Mi naravno ne k-emo, kateri razlogi so bili meredajni. To tudi ni važno za našo današnjo razpravo. Dejstvo je, da bi ee imela te ■i ni izvršiti smrtna kazen na vidov-Janskem atentatorju. V največje presenečenje _ vlade in ese politične javnosti pa je kralj iz svoje volje, brez predloga vlade, se Kiločil, da Stejiča pomilosti ter je po-niloščenjo tudi izvršil. Opozicijonalni listi so takoj konstruirali ustavni konflikt med krono in vlado in začeli so pisati o predstoječi krizi kabineta, češ, kralj mu je s svoio odločitvijo izrekel nezaupnico. Ker ie bila ta žlica le nekoliko prevelika, :iu;mo danes, da bo odstopil le minister pravde, katerega da je kralj for-nalno de-savuiral. Vse te vesti so rnatno pretirane. Se da se pa zanika-i. da imajo navidezno stvarno pod-■igo. ki se da. konkretizirati v vpra-■anju: Ali je v skladu z ustavo, kar ie storil kralj? Ali ni z njegovo odločitvijo prekržen strogi princip, da kro-•ia nobenega vladarskega akta izvr-t,it.i ne more brez pristanka odgovorne vlade? Pozitiven odgovor na ta vprašanja ni otvoril prvi priiicipijelni konflikt tne d krono in vlado v naši državi, ki bi bil za na? ustavni razvoj velikega Domena. Mi menimo, da o takem konfliktu v Tedmetnem vprašanju ni govora, člen 50. Ustave pridržuje kralju pravico oomilostitve kot njegovo prerogativo. Glotovo te pravice ne more izvrševati -.rez pristanka vlade in po členu 54. -tirna noben čin kraljevske oblasti veja ve ter se ne sme izvršiti, ako ga ni -opodvišal pristojni minister. Iz prad-člena 54- se ne more izvajati, da •i' bil potreben predhodni pristanek vlade na čine, ki nh kralj hoče izvrši-i na podlagi svoje prerogative. N" ar obe, pravica pomilostitve, dana kralju kot reprezentantu narodne su-rerenitete, vsebuje žs na sebi pravo nična tive. Zdi se nam nesporno, da -me kralj po svoji volji se odločiti, ali r„> v danem slučaju deliti milost ali ip. V slučajih njegove prerogative vredlog vlade za niega ni absolutno nprodajen in on nanj ni veran. Ako ra odkloni, s tem Se ni povzročil t=tavn«ga konflikta, temveč je k večjemu prišel v nasprotje z mnenjem i ni h, ki morajo po ustavi prevzeti od-"•rtvoraost za njegovo odločitev. Slo bi torj v tem slučaju za formalen konflikt z vlado, ki bi mogel imeti za posledico demisijo kabineta. Pri pomilostitvi pa tega formalnega konflikta ni, že iz razloga, ker vlada :Dloh ni bila v položaju, da predlaga kralju, naj Stejiča n e pomilosti, temveč > le zakliučfla, da kralju ponulo--titve ne bo predlagala. Stvarno je -eveda s tem izraženo, da vlada m za pomilostitev, ni pa So rečeno, da je , raliu s tem zabranjemo se poslužiti ;,-oie pravice. V tem položaju se je nahajala Stejičeva zadeva, ko je -o-alj izvršil svoj veledušni čin. Šele v tem trenutku je nastala možnost konflikta ' odgovornim ministrom, ki' se mora "oda j" odločiti, ali prevzame odgovornost'za pomiloščenje in tozadevni kraljev ukaz sopodplše ali ne. Ni dvoma, da je kraljev akt napravil* na celo jugoslovansko javnost najboljši in najglobokejši vtis ter izzval -plošno odobravanje kot čin plemeoi-tP-a človekoljubja. Zdi se nam izključeno, da bi se mi-dster pravde v tem slučaju ne pridružil argumentom vla^ daria" ki se morda ne strinjajo s kruto-tio držav nega raisona, pa v zmagi -rca nad razumom odkrivajo zmago .Iržavjiške modrosti Konstrukcija ustavnega konflikta se nI posrečila. Menimof da tudi ni povoda, da bi se konstruiral konflikt med kraljem m vlado. Zadnje vesti iz Beograda na; v tem mnenju potrjujejo. Seja narodne skupščine. DVANAJSTINA ZA JULIJ SPREJETA. -^RP^ACIJE. - REGISTRIRANJE RAPALLSKE POGODBE.-HRVATSKI KLERIKALCI IN RADI CEVCL Goriški deželni odbor proti fašistom. Beograd, 30. Junija (Izv.) Današnja sel a skupščine se ie pričela ob 9. nri. Pred prehodom na dnevni red ie posl. Stojan Proti! protestiral proti račinu določitve dnevnega reda češ J- skupščina pri določevanju nI imela kvoruma. Predsedujoči podpredsednik dr. Vajetli je izjavil, da njega ne zadene v tem oziru nobena krivda, ker le skupščina sama določila dnevni red. Sledili so odgovori na razne opite. Zu-nanli minister dr. Nirttt je odgovarjale na Franičev upit glede pogajanj z Italijo izjavil, da se vlada trudi, da nujno reši spor glede Izvršitve rapallske pogodbe. Išče se tozadevno samo primeren modus, vendar pa se ne vrše nikaka zasebna pogajanja. Posl. Franič se ne zadovolji z odgovorom ln zahteva pojasnila zakaj se pogodba še ni registrirala pri Zvezi narodov. Dr. Nlnčld Je nato odgovoril, da je položaj poslancev vsekakor lažji kakor zunaniega ministra, ki nosi vso odgovornost. Vlada je imela tehtne razloge za to, da pogodbe še nI predložila v registracijo, bo pa to storila takoj, kadar bo čas za to. Na GjonovUev upit glede sprejema bivšega bolgarskega guvernerja Caprašl-kova s strani francoskega poslanika dne 5. novembra 1921 v Sofiji je minister dr. Nlnčič izjavil, da vlada nikomur ne more predpisovati, koga naj sprejme. Na Moskovljevičevo vprašanje glede zbiranja za gladujoče v Rusiji je minister pojasnil, da so nabrani dosedaj 4 milijoni dinarjev, ki se Izroče odboru za gladujoče v Rusiji. Posl. Moskovljevič se ni zadovoljil z odgovorom, češ da je stavil vprašanje na ministrskega predsednika, ki pa se vedno izogiba odgovoru. Tn-di želi pojasnila, kaj ie z onimi 6 milijoni, ki jih 'e dovolila vlada. Po odgovoru ministra Puclja glede vprašanja o podpori zemljoradnikom v beograjskem okraju je poročevalec finančnega odbora prečifal poročilo o zakonskem predlogu o dvanajstinl za mesec julij. Proti so govorili poslanci Benin, dr. Hchniec. Voja Lazič in Brandner. Na popoldanski seji se Je nadaljevala debata o dvanajstinl za julij- Govorili so klerikalec šimrak, socijalist Kristan in radikalec Uzunovič. Slednji Je izjavil, da bo načeloma glase v J za dvanajstlne, da pa je odločno proti temu, da bi odredba o povišanju železniških tarifov veljala tudi za državne uradnike. Poslanca Kristan in Slmrak sta kakor niihovl pred-govorniki v dopoldanski seji kritizirala, da še ni rednega budžeta, ter izjavila da sta proti taki finančni politiki. Dr. Šimrak ie podal v svojem govoru izjavo, ki je zanimiva, ker pravi v njej, da hrvatska pučka (klerikalna) stranka ne soglaša s hrvatskim blokom. Kar se tiče stranke Radiča, izjavlja dr. Šimrak: «Ako ie te stranke program ono, kar je povedano v njeni »ustavi* od 5. aprila leta 1921., ki stoji na stališču nevtralne kmetske republike, je hrvatska ljudska stranka naj-odločnejše proti temu programu. Ml stojimo na stališču, da se naša notranja vprašanja nimajo reševati pred zunanjim forom, ampak medsebojno v parlamentu. Mi ne smemo nikomur zaupati, kakor samim sebi, ker oni, ki se sedaj kažejo naše prijatelje, nam hočejo od zadaj zasaditi nož v srce, drngl, ki so naši zavezniki, bi se pri vmešavanju v naše notranje zadeve ne zavzemali za korit ti Srbov, Hrvatov ali Slovencev, marveč bi zastopali le svole Interese na Balkanu. Edini forum za naše spore jc parlament.* Predsednik ie po govoru poslanca Šim-raka stavil zakonski predlog o dvanajstinl na glasovanje. Opozicija zapušča takoj na to dvorano, zahteva pa še preje ugotovitev kvoruma. Poimensko glasova-nle izkazuje da je prisotnih 180 poslancev vladnih strank. Vladina večina potem brez opozicije izglasuje v načelu zakon o dvanajstinl. Pri t-"e*jem čltanju glasuje 177 poslancev cd ;ch 156 za, 21 proU dvanajstinl. Predsednik javlja, da Je zakon o dva-naistinah za julij sprejet ter zaključuje sejo ob tričetrt na osem. Prihodnja seja skupščine se vrši v ponedeljek ob 4. uri popoldne. TUDI ITALIJANI OESOJAJO FAŠISTOVSKO DIVJANJE. - PODPORA FAŠISTOVSK1M ŽRTVAM. Gorica, 80. junija. (Izv.) Goriški de-] želni odbor je soglasno sklenil reeolu-; cijo, v kateri izraža evoje ozorč*njej nad barbarskim poškodovanjem alpin-skeea spomenika na Krnu, ter obenm »protestira proti vsem, ki so hoteli ta sramotni čin naprtiti celemu miroljubnemu prebivalstvu*, in »žigosa na«il-stva, izvršena proti osebam in imetku v občinah Drežniča in Kobarid, ai-usti ker se vandalizem proti spomeniku nikakor ne maščuje z drugimi vandaliz-mi, izvršenimi proti nedolžnim sodr- žavljanom in z razrušen jem slovensk-ga ktdtiirnoga simbola (namreč. Voh' ričevega spomenika). Na ljubo čae'i in ugledu države zato zahteva dežel-■ ni odbor potrebne ukrepe, da se tak-! šna nasllstva ne bodo več dogajala ■> Obenem rotira deželni odbor osem ' tisoč lir za vojne sirote na Goriške!« ■v mak protesta proti porušenju spomenika. in isto ta ko 8000 lir kot prvo podporo nedolžnim žrtvam fašistov-skih «represalij» v občinah pod Krnom. Morilci minislra Rathenaua. VSI TRIJE ZNANI. ~ ™ ^A^ - «*™VE Pred rekonstrukcijo vlade. MARINKOVIČEV NASLEDNIK. - MNISTER DR. ŽERJAV OSTANE, Beograd, 30. junija. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta se je razpravljalo tudi o popolnitvi pralnih ministrskih mest. Ministri radikalne stranke so podali izjavo, ki naj služi kot deman-ti v javi ->stl razširjenih vesti, da zahteva ministrstvo notranjih zadev radikalna stranka za sebe. Prepuščeno je demokratom, da sami po svoji volji zasedejo to mesto. Glede ministrstva socijalne politike so izražali člani vlade mnenje, da z ozlrom na možnost, da se minister dr. Žerjav 16. julija vrne na svoje mesto, nI nobenega razloga, da bi se v tem resortu izvršila kaka izprememba. Popoldne se je v demokratskem klubu nadaljevala razprava o zasedbi praznih ministrstev. Razprava se bo končala v torek. Splošno mnenje je, da naj dr. 2erjav, ako mu zdravje dopušča, zadrži svoj resort. V slučaju, da bi minister Marinkovič ne hotel preklicati svoje demisije, se Imenujeta kot kandidata za njegovega naslednika posl. Pečič ter birfi m!n. Timotijevič. Berlin, 30. junija. (Izv.) Poizvedovanja berlinske policije za morilci zunanjega ministra dr. Kathenaua to dovedla do pozitivnega rezultata, imena vseh treh morilcev so že znana. Imenujejo se: Fisclier, Knauer in Techovr. Vsi trije bo bivši oficirju Vsi trije so člani one znane organizacije «C», ki je sodelovala pri 'imoru na Erzbergerja in pri atentatu na Schei-demana. Zal se je vsem trem posrečilo ubežati h Berlina. Pechotv je že v nedeljo zvečer z brzovlakom odpotoval proti Halle, ostali so ostali do torka v Berlinu in so nato ubežali v smeri lapadno Berlina. Vel trije morilci razpolagajo z velikimi svotami denarja in tudi s številnimi potnimi Usti. Skoraj gotovo se nahajajo še v mejah nemške države. Policija upa, da jih še tekom tedna aretira Na umoru pa niso bile udeležene samo te tri osebe, ampak tudi mnogo drugih članov organizacije «C». javlja dalje, da je poslar nee Helffericb nenadoma zapustil Berlin. Ob odhodu je prosil policijo, naj pazi na varnost v njegovem priv. stanovanju. ^ Po obširnih odkritjih je bila s>lednji.; famozna, delniška družba za nakup lesa identificirana kot organizacija , ki je za kulisami uganjala protirepublikanske pokrete. Neverjetno je, kako dolga i« zamotana je ,veriga zarotnikov in sokrivcev. Načrti za umor niso bili izdelan, šele pred kratkim, temveč že za čaea, kc je bil dr. Rathenau v Genovi. Vsak član organizacije je imel svojo nalogo in večji del tudi poseben priimek. Kako tajen je bil ves načrt, priča dejstvo, da niti Techow. Vogel in Knauer, ki so bili določeni za izvršitev umora, niso v naprej vedeli o njem. techow aretiran. Berlin, 30. juniia. (Izv.) Tukajšnja policija je aretirala danes rezervnega pot-poručnika Kinthberga. ki ie kriv soudeležbe pri umoru Kathenaua, ker je nažel Techovvu garažo, i* kateio je iJoil inozemstva nabavljeni avtomobil. Pri njem so našli več pisem Helffericha. Lu« dendorffa in Westarda, O enem izmed treh morilcev, Techo^u, se poroča, da je sin pred leti umrlega magistratnega svetnika v Berlinu; ima š* dva brata starejšega bančnega uradnika in mlajšega 15 letnega srednješolca. Tei chow se je po umoru odpeljal v Halle, kjer je stanoval pri nekem prijatelju. Pozneje se je odpeljal v Frankfurt ob Odri, kjer je prebival zunaj mesta, na nekem posestva. Policija ga je zasledila, obkolila posestvo m ga kratkem odpor« aretirala. VSsda in Hribarjev Beograd, 30. junija. Dane*-, eo mter-pelirali ministri vseh strank predsednika vlade Pašiča radi intervjuja, ki ga je dal pokrajinski namestnik Ivan Hribar sotrudniku beograjskega lista »Vreme* in v katerem je podal znano izjavo o razdelitvi Slovenije na oblasti. Ministrski predsednik Pašič je iz-javil svoje veliko začudenje, da podaja kraljevski namestnik izjave, ki so kakor ona gosp. Hribarja, tako zelo v nasprotstvu z besedilom in duhom ustave ter s tendencami vlade. Pašič je obljubil, da se bo izvršila preiskava in je poudarjal, da bo ireba, ako je izjava gosp. Hribarja točna izvajati vse konsekvence. Radikaici iKRanie psssSilo. j Beograd, 30. junija (Izv.) Danes popoldne se je nadaljevala v radikalnem klubu diskusiia o zunanjem posojilu. Posl. Na-stas Petrovič in Uzunovič sta v svojih govorih utemeljevala svoje odklonjajoče stališče. V prilog posojila sta govorila poslanca Raja, FilipoviS in Jovau Proda-nojvič. Posl. Petrovič je izjavil, da bi bil pogojno za posojilo. Zahteva, da se iz tega posojila izplačajo anuitete za notranje in zunanje povojne dolgove. Istota-ko naj se iz tega posojila izplačajo vojne odškodnine, ki se dosedaj radi uporabe fonda za vojne odškodnine v druge svrhe niso mogle z plačati Debata o posojilu še ni končana in se bo nadaljevala v prihodnjih dneh. Verjetno je. "da bo klub po malih spremem-I bah pristal na oosojilo,- Parlamentarci na zagrebškem sejmu I Beograd, 30. junija. (Izv.) Danes ob 20-50 je odpotovalo s specijalnim vlt-kom 89 poslancev vladnih strank v Zagreb, da posetijo zagrebški vele-sejm. Od ministrov so odšli tjakaj gg. dr. Laza Markovič, dr. Kumanudi m Omerovič. „ Zagreb, 30. junija. (Izv.) Današnji »Hrvat* objavlja poziv Hrvatskega bloka, da naj >e niti en Hrvat ne udeleži sprejema narodnih zastopnikov, ki pridejo jutri iz Beograda, da posetijo zagrebški velesejm, češ da jim mora hrvatski narod izraziti svoje jtr^n-ranje. Macedonske železnice Beograd, 30. junija. (Izv.) Poslanci južne Srbije ustanavljajo medstrankarski i odbor, ki naj da iDicijativo za napredek ! prometa v Macedoniji in južni Srbiji Ta I odbor naj bi izposlotval kredit iz nove-!ga zunanjega posojila da se gradi nova 1 proga v južni Srbiji z normalnim tirom, in sicer za proge Skoplje - Tetovo - Gur-čivan - Kicevo - Brod - Prilep - Bitolj. Ta proga bi bila tako z ekonomskega kakor strategičnega stališča zelo važna Vojni krogi pa se zavzemajo za zgradbo proge preko Poreoa, kar bi pomenilo 70 km nerentabilne proge. Radi tega ima tudi misel zgradbe prvotno označene proge več pristašev . Nova poljska vlada. Sami nov! možje. Varšava, 30. iunija. (Izv.) Sinoči je podpisal državni šef Pllsudskl dekret o imenovaniu novega ministrskega pred sednika Arturja Silwinskega in njegove vlade. Novi kabinet je sestavljen takole: predsedstvo: Artar Silwinski; ministrstvo za zunanje zadeve: Gabrijel Narutovlcz; ministrstvo za notranje zadeve: Kamten-ski; finančno ministrstvo: Caczek; pravosodno ministrstvo: Makovski; poljedeljsko ministrstvo: RašinsH; ministrstvo za trgovino: Nosowskl: ministrstvo za promet: Zagornt-Marinow- ministrstvo za javna dela: Szieminski; ministrstvo za socijalno skrb: Datowski: ministrstvo za ljudski blagor: Ckocki. Imenovanji prometnega in poštnega ministra se bosta IzvTŠill kasneje. Med novimi ministri vzbuja največjo pozornost naslednik zunanjega ministra Skirmunts novi minister za zunanje zadeve inženler Gabrijel Narntowlcz. Novi minister nI novinec na dlplomatčnem hi pomičnem polju: bil je minister za javna dela v kabinetu Ponikowskega In se ;e udeležil kot drugi poljski delegat konference v Genovi. S*ar je 77 let in je med Mladopoljaki jako priljubljen. Sodijo, da bo sledil stopiniam svojega prednika ra da se zunanja politika Poljske radi premene v tem resoru ne bo spremenila Tudi novi finančni minister Caczek, ki ie bil dosedai sekcijski šef v tem ministrstvu, bo najbrže sledii Mizalskemu. Težek polelai itaššlanskifo financ. Rim, 30. junija. Gospodarski ods:k italijanskega parlamenta je objavil oklic na prebivalstvo. V njem poziva, naj vsi žive štedljivo in uradniki naj ne" zahtevajo novih povišanj, ki povzročajo državi novih izdatkov. Obenem zahteva gospodarski odsek reformo državnih obratov in omejitev tipkanja državnih bankovcev. Sklicuje se" pri tem na to, da znaša proračunski primanjkljaj 6 milijard lir. deficit železniške in telefonske uprave poldni-eo milijardo, državni dolg pa 110 milijard lir. od katerih zahteva Angliia vračilo 100 milijonov zlatih lir za oktober! Končno poziva oklic prebivalstvo na delo, disciplino in še enkrat štedljivo življenje. ZAČASNA POMOČ INVALIDOM IN RODBINAM. Beograd, 29. junija (Izv.) Ministrstvo za socialno politiko je podpisalo pravilnik za izvršitev o začasni pomoči inva-. lidom in rodbinam umrlih, padlih in pogrešanih vojakov. Člen 1. ne dela razlike med vojaki iz mirne in vojne dobe niti med rodbinami vojakov prve m druge kar tegerije. Pravico na pomoč imajo ne sa* mo dobrovoljci bivše srbske, črnogorska ln zavezniške vojske in sedanje vojska naše kraljevine ter četaši redmh čet, temveč tudi čet??; iz izrednih čet. Kot vojn* operacije se mod drugimi smatrajo tudi torpediranje na morju in evakuacija posameznih teritorijev in terenov, ki jo je odredila državna oblast. NEMŠKO - FRANCOSKI SPOPADI. Opole, 30. junija. (Irv.) V mestu Hindenburg je prišlo včeraj do spopadov med Francozi in Nemci. Na ob?h> sti-aneb ie več mrtvih in ramenih. PODROBNA RAZMEJITEV Z ROMUNIJO. Beograd, 30. junija. (I**.) V TemeS-var je odpotovala dane« naša komisija ra podrobno razmejitev z Romunijo 'na lice mesta. Komisiji načelu* general Milojevič. Med strokovnjaki v komisiji je tudi več poslancev. Od radikale©-.-' je poslanec Stojadinovid, od demokratov ua Svetomir Miiatoslc- POVIŠANJE GLAVNICE DONAVSKB PAROPLOVNE DRUŽBE Dona j, 30. junija. (I*v.) Na občnem jboru donavske paroplo^e dražbe so sklenili poviSati delniško glavnico od 152.775.000 K na 162.500 K. Pridobivajte »Jutru44 novih naroMkov! tnAlflOnfk hala arsltfh Stranki, dočim so si sa ie majhen dei v t » »pomeni* »oigarssnare zaaj onih, '.ar jili ni seboj odnesla Vrla Reka. Velike svečanosti posvečanja se je imenu vlade in parlamenta udeležilo po-ehr.o odposlanstvo: ministra K. Miletič in Rafajlovid, predsednik na-. ,1®. gkupSčine dr. I. Ribar r. večimi s rodnimi poslanci. Surd ulica! Kraj bolgarskega vanda-in njihove večne sramote, fcur-Iulica — kraj mučeništva srbskega, naroda in njegovega rečnega sporni-Petsto let že čuva srbski narod v 1 mm spominu Kosovo in Vidov iau. mno2-o let n/1 l>o mogel pozabiti ■ stotih srbskih žrtev darovanih na • cmk bo;u — C še cerkvena'kom enega meseca plačajo stranki ta- položaj. nam odvzeli precujmje breme ' - - - ... i ..... __ i— Dolencu, 1 ->;prirn zelo loge, temveč takorekoč o vsakem posa-1 vratku so Mi j^«™ — —jS deficita, za br smo Dolencu, i • v 1 1 ___- -IU m ' 1 "lini lili IV 1 rr'l . 1_ jo SSJ del svojih dnevnic. Tudi ljub- j ziherlu kakor tudi vsem hvaležni Sokolski zlet moravske zupe. V soboto zjutral so dospeli faSisti v|ljaneka takozvana Kocmurjeva skupi Staro Selo, razkropili vernike pri sv. ma- na se zopet sprejme v stranko, ako iz- ii M nato opustošili župnišče ter prosto-: vrli denarni obračun ter se proglisi re društva .Svobode., kjer so uničili tali-I kot akcija soc. dem. krajepe poli iC- zaneiilij ne organizacije v Ljubljani. Končno je bila sporočena mariborski soc. dem. okrožni organizaciji prepoved, da se nrofflasi za s;imostojiio. od pokrajin-UO Konta icia m »c uu icunu ibii i vse iri iz l^rcziui-c. 11 v* "** I , ,,____nhlistno OO- še proračun zakladnega ministr- so pasli koze pro« vrhu in naši! pred *kep. ^If , Vs T — Gosp Be^- nsihr? „9 nn J___»»sin w ic hiU nrej! liufino orgamziicijo — uosp. De , ' not, ki je v zadnjem ča*ni snr.o pridno ' čistil svojo stranko ter ee razvil v Da žnico in harmonii. Tudi tu so ogeni vrgli petardo in zbežali. Kot osumljence so zaprli tri pastirje, j < vse tri iz Drežnice. Ti pa izjavljajo, da ; tožuje, da se je pri zamenjavi denarja | knjige so se polastili pastirji. Radi postopalo Tristransko in je bilo veliko j tatvine so bili pastirji drugi dan zaprti. ^ snominsk« i pravega vunbacitelji ^SJ, je torej ao k5 6e priredi spommsKe r » , nara.vnaU i. . . „.. bi omogočilo svoiim siromašnim članom posetiti vsesokolski tlet v Ljubljani, pri-redi niško sokolsko društvo velik sotol-ski zlet moravske iupe dne 81. juUja v Nišu. Po pripravah moramo sklepati, (ift bo zlet naravnost veličasten, ker bodo sodelovala vsa sokolska društva iz župe, katere skrajna točka na jugu je Kumanovo. Pri pripravah sodelujejo kulturna društva v Nišu m pri koi> čar-i -okolstvu, ievska dra- meSčanstva po tej zamenjavi vrženega' v nsdcljo so zaprli kot osumljene; glasal ki n. ^ v uboštvo, ter zahteva, da naj vlada upo- oskrunjcvalce spomenika še dva odrasla j sucne mi* . števa predloženo ji spomenico zadrskega' {anta iz Ladre. Orožniki iščejo še tri....... meščanstva, ako hoče rešiti Zader go- i mladeniče iz Kamen. te ! živel fiasko in se bo mOral porav na ti > bod(> wdclovala vsa niška 1 elementi>, ki jih je do vfcoraj _pi o-1 ^ ečje škodljivce socija.1-. sokolsko društvo v Metliki obiiaja ,ia bodo au- Jne g Jvoio petnajeUc:nico ia hovi, ki jih celjski sklepi kličejo nt, tej pri,;ki 51ansy prapor m • v stranko, začeli sedaj strečt <™- < zaj spodarskega pogina. Navdušenje Zadra- j nov za .mater domovino, je pač že za- j čelo precei ponehava«! Ministrski svet je deiinitivno odobril načrt za zgradbo predilske železnico. Za toliko obetano gospodarsko povzdi-go Trsta je bi! ta teden zelo pomemben, in vlada le pokazala jasno, kako II !e _na srcu razvoj in proevit »odrešenega* Tista. Doslej je vozil med Trstom in Alek-sandrijo L!oydcv parnik vsak teden in se je ta linija tudi v resnici rentirala, menda edina med vsemi L!oydovimi linijami. to pa zato, ker so inozemski potniki pač že navajeni, da se vozijo v| Egipt preko Trsta. Da .povzdigne, tržaško plovbo, ie vlada ukrenila sedaj, da bo Lloydov aleksandriiskl parnik vozil odslej _ štirinajstdnevno, ker se je vrinila v egiptovsko plovbeno službo Oeno- lene belsžhB 7 ■ prapor naraščaj*. Slednjega bo.ie poxb-| spodu Bernotu po življenju in da «>- n Belo:Mnj3ko učiteljsko dra .vo. 0.>a I cela zadeva končala na vrlo tragiko-!________ ,.„ , ,],,,„ no , .nih belo- imičen način. prapc.ra sta krasno delo po pns-' kranjskih motivih. Metlika je kljubovala ZaiinniM ministru Žcriavu Ugotovilo, da Vlada v Jugoela^jl^ri-' »""""katero"vodijo k sreči in blagosta- ciu,------- . nju rdeči in črni gospodje. Žerjavu v imenu društva svoje ne ________ omajno zaupanje in zahvalo za njego- j ?ačna poliUčna svobod^^nego vo dosedanje delovanje. -t- Resolucije zaupnikov JDS. Sestanek zaupnikov JDS, ki se je vršil dne 29. junija v Krškem, je razpravljal o gospodarskih in političnih vpraša-j njih okraja. Po obširnih poročilih in ! debatah je okrajni odbor sprejel hladeči sklep soglasno: Zaupniki, zbrani na okrajnem sestanku v Krškem dne j thenaoa. Rekel je, f Nemška «Obznana» je. hud poper, ^^ ^ tUfškim nava!ua _ kas našo domače soeqaliste in klerA^-; ^^ nemSkuUr6tvu. Danes > ona naj-" mr" ' pocoenejšib sokolskih gnezd. L je (Ulo odličnega bokolakega delavca m telovadca Karla Fuxa in njegovega brata idr. Rika Fuxa, tajnika starešii«tva ju-! goslovanskega sokolskega saveza, ter Enz. Ranila, podstarosta JS?. Druf'vu na" čelu »toji že 15 let znani neustra-• šeni belokranjski rodoljub Dako Maka:. : ki je bil eden .najopasnejžih« Metličanov med vojno. NovonemŠka, župa prueoi — LIoyd George o umoru Rathe- obveien tupni tiet ta dan. Dn^; gostj-; n3ia stfi Tlj,,dno vabljeni v starorlivco in čcr.ie nad podlim umorom ministra ! («sestrskim mestorm) in vladi, .la — Agrarna retorma. — Nezadovoljni. mu (a^ pomagajo — poginjati! Zader. — Predilska železnica. — Za < «povzdigo» Trsta. nr. — Rim, 29. juniia. j V rimskem parlamentu je navada, da j novlnarji-parlamentarni poročevalci iz- • ; oče zborničnemu predsedniku, ko začne ! pritiskati vročina, pahljačo, kar pomeni, j ............. , a nai predsednik poskrbi za to. da poj- j njih dnev.h zbral na licu mesta obširne , - r I.i...____Ar,četnih rlno-nnL-lIl ki CO ^P 1 ------- lUtUUUtt. --» , X • i ,Jl 141"" X---«<---- 29. junija, izrekajo demokratskim r>o-, umorjen, ktr je hotel zboljšati odnošaje j ^ vlakoa. g0 ,Igodne in kdor sc eu slancem Slovenije gg. dr. Kukovcu, | n]ed Nemčijo in zavezniki. Nato je govo- j h;1 y Beli Krasni, naj ne zamudi ta ua.n Reisnerju in dr. Žerjavu zaupanj- in , rj, 0 spreiereu Nemčije v Zvezo narodov j poFgbne pr;uke, da prihiti v Metliko, zahvalo za njih požrtvovalno uelo.! tcr ,c rekcl> da jc on za sprejem m da i m ne bodg ,jjko,aur. Zleta se udeleže izrekajo parlament čim prej na poletne po-. i trtice. Pahljača je za letos že izročena, bila ie tako majhna, da jo je predsed- Oi^anle fašistov soiki do!??? Pretekli torek se ie vrnil v Trst poro- j t- 1. v Kamniku: čevalec tržaške .Edinosti., ki ie v zad-! popolno zaupanje strankinemu ?tvu. ter izražajo v najgloblji enoaas- podatke o žalostnih" dogodkih," ki"so se j nos ti voditelju stranke dr; Gregorju odigrali v okolici Krna in v soški dolini.! Žerjavu popolno zaupanje m neomaj-Včerajšnja .EdinosU objavlja o teh za! no strankarsko zvestobo, ceneči nje-vladno avtoriteto in javni red v Ita!i:i I govo brezpnm.-nio požrtvovalno, n> !ik n^mSC^^vS: sramotnih 'dogodkih* oSf^^iz j sebično m' - ^ Rd • . Vator^a nnsnp.mamn nas edn e Črtice: lin državo: -■) ODsOjajO najouioi... I narod r." « -1.asr&s^s&^sn^1 "zbornic, i« ta M, mm proračm | riškern P»ta_»orušen m.rltojtom^ i ™kol, ministrstva za kolonije in sedaj razprav !ia zakon o veleposestvu. zelo kočljiv ■ tvar na vse strani. Tedaj namreč 'Te^vlada oblTubSa tdminskl" komisar Oiordano, naznanivšu j telja Kamenaroviča na dr ^ ncVrnnili «;nr»m£»nik i .TD^S V OuliKL K2.K0f C13. t>l > vozilo po berlinski mestni železnici le par vozov, ki pa so bili vsled tega nabito pcl-ni občinstva. Neki potnik je nosi! sveženj lesenih drogov. Ko je privozil voz iz nasprotne strani, na katerem je bilo tudi mnogo potnikov na stopnicah, je dotn.ni potnik zadel ob nje z drogi in jih tako metal enega za drugim z voza. Pri padcu se ie 26 oseb ubUo, a 35 jih je težko ra- pOSKUSajU 1>1"> I j ';]. strankarsko disciplino n!en'"- Liga za pravice ^vfštva ie t,jdj radi kratkim zcorovaia v ucriinu, __ že lepo štev: vali češki inženerji ir; češki r-ro.^.-.-ni delavci, katerih je veliko zapt- "liili P" tamošnji tvorniei sladkorja. T<> .iru?tvo. ki ^ bilo osnovano pred leto fini. .e /.". v prvem letu svojega obstoj;, doseglo prav krasne uspehe. ~oko! ^ko misel tudi med Bolgari, tudi lepo slogo, ki vlada me. in ročnimi delavci. Starosta po d s ta.ro sta delavec itd. Za fe^a. kmetu, ki ie v Italiji, kakor znano, v -romni večini še kolon aii pa .polovl-ar», da mu bo .vzdržanje^ poplačala s tem, da bo postal lastnik zemlje, ki jo izdelava. Sedanji zakonski načrt naj bi polnil to obljubo, ali zaostaja daleč, da-'cč za njo. Agrarna reforma v Italiji pač •omenja najhujši boj med nacijonalistič-sljedelskim proletarija da so neznani zločinci oskrunili spomenik na Krnu, kar je starešinstvo takoj enoglasno obsodilo in sklenilo, da se pomaga iskati krivce. Ce istega večera je dospela s čedadskim vlakom gruča oboroženih fašistov, ki se je podala v Draščkovo gostilno, kjer so začeli kričati In so razbili glavo Volari-čevega spomenika, katero so bili prinesli i S ^^^^^k-is sebo,. Nato so snel. po trgu vse slo-■Slzmuor komunizmu ali pa k ljudski! renske javne nap.se ter znosili, od koder prihod v P^trograd pomiril duhove, da se bo gotovo dosegel kompromis in da bo monarhija izšla zmago vito iz tega položaja, v katerega jo je do-vedla ulica, zavedena po svojem nepoznavanju razmer in po instinktih eoblekla, sem "se kot usmiljena -ja-Mje ^m ^^^ da morda vodijo svoji Spomini kraje Mm. (Dalje.) m. Po mojem obisku pri carici sem se :nila iz' Carskega Sela takoj domov. zmede niso s veste, poslednji in odločni boj proti -•ra da bi mogla ostati neopazena, m ■■ odločila, da takoj odidem k srb-: •;emu poslaništvu v Petrograd, kj>r m upala karkoli zvedeti o carjevi .(v-;; v spremstvu neke dvorne da-f. kraljico Olsr. gospe Baltazzi, =em Kpela v Petrograd. Od železniške ostaie do poslaništva sva šli sami ■ --s in ta pot se nama je zdela cela i sčnost, ker ic bilo poslaništvo pre-.■ i oddaljeno, a po ulicah petrograj- '^JSl-tS*^-^001 - - :ritejše ulice, samo da se umakneva lastni domovini, a za račun tujca... Pri povratku nas je gosp. Spalajko-vič spremljal do postaje. Šli smo seveda i>eš Komaj smo korakali po zmrz- ... lem^ue-u. Na vsakem koraku smo du, da pozneje res, srečavalf avtomobile z rdečimi zasta- j pričenja se . torej anarhija vieami, pijane vojake z bajoneti na Zer.iava in JDS v obliki, kakor da bi se ž njimi strinjal in jih še dalje prinaša, četudi kot _ plačane inserate. — Odbor Go spodarskega društva JDS za spoclnjs-šišenski okraj je na svoji seji dne 21. t m. fo obširni razpravi sprejel soglasno sledeči sklep: Pokrajinskemu vodstvu Demokratske stranke v Ljubljani in osrednjemu vodstvu stranke, posebej gg. poslancem dr. Žerjavu, dr. Kukovcu in Reisnerju, se izreka moj soprocr bil na ironti in nisem ime la o njem nikakih vesti, — vstopi slu ga in nama javi, da je dospel sroski poslanik in da ima sporočiti nekaj zelo nujnega. Cim je gosp. ftpalajko-vič vstopil, sva čitali na njegovem obrazu, da nama ne nosi dobrih vesti. .. In res nama j« brez ovinkov izjavil, da je — vse končano.. Car se je odpovedal... Vprašanje o pr-?stdu je ostalo odprto, ker je car abiiciral tudi v imenu svojega sina in v korist svojega brata Mihajla. toda tudi ta se je odrekel prestolu, prepustivši naro-1 —to 'vprašanje... razpolago. Najbolje sta bi-in irancoska liga. Govorili" m bivši francoski minister Bui-con, bivši nemški poslanik v Varšavi Kessler, profesorja na pariški Scrbonr.i Viktor Basch In Bougle, profesor Einstein in vodia francoskih socialistov Rl-naude!, ki so vsi naglašali potrebo od- a V ut.m..., j C hj povsod, kjer jih biva. v zbom.ee prostore j osnujejo sokolska dn, ii i slovan-f me;iiti .je . iiševiil oi ie iuženjer, 133 je t« '• ^ i imo. dti. ,■ .--.' in. •v.. k: ;ih -pominjajo na domovino. Povodom spcrtr.ega mitingi: na Bledu dne 2. julija bo odhajal ta do ° jska mestna občina bo na-j udeležili med drugim: znana >".-t.f ra/.sta-1 ko (Primorie). Richtmarm In Pe? (Sušak> (Hašk, iurv. taten na<.«iuj« . ^agrcu/ iu jami «:,r Popovič. I sami /nani .tleti i^ot "Tadti. /Jeograj- kupila ia 100.000 Din umetnin z ve. Umetnine bodo izbrali člani po.obne j justlc, Scrgjergji in Maloševi, jutr- kateri načeluje vsenčillSčni profesorZagreb) ln lakil (Karlovac). ! tekmah tekmujejo sami znani .tleti i n. pr. Schneller in Kojič (Hašk) Pcrpar, ] Valtrič, Stare in cpitzer (Primorie) pu=kah mornarje f^o očS obr^ Uegla ^telefonu, ki je stal na kralji-1 fn v^koS™moške in ženske, omote- čini pisalni mizi in sem Prosila za ta-. Sokoistvo Sokol I. v Ljuhijani poživlja »v0je Člane, da prisostvujejo prireditvam 2. -- ----------.. ... r iuliia na Taboru dopoldne in popoldne Me sva bih prepadeni Jaz ^hiaol-. ^vnQStnem ^^ kroju. - Vse i one prijatelje Sokola I„ ki naui morejo azuzdanim vojakom in masi. Bilo je že pozno zA-ečer. okrog pol ; «ctih, ko sva dospeli v poslaništvo. ,-i.-ki poslanik in njegova obitelj so i i'i iznenadeni in začudeni vsled in> ■ a poznega obiska, in v teh abnormalnih prilikah... Ze dva dni se je 'petrograjskili ulicah streljalo z mi-t: al ježami na vse strani. Na moje vprašanje, kje se nahaja •ar stopi gosi>om; blagohotno nuditi kaj svežega cvetja, da nam isto dostavijo tekom na Ti- moje vprašanje, če so j* sj t Tabor. predprodajo vstopnic prestolonaslednikov! Sproti glavne pošte. Sokolsko društvo Ljubljana II. pri o carjevi in . dikaciji. mi ie grof odgovoru, da '•o žalibog — resnični Vprašala «em ga še, kako prenaša carica to dvojno katastrofo? Grof Aprakdn mi je odgovoril, da Njeno Veličanstvo, kakor vedno, tudi v nesreči kaže polno dostojanstvo in da je rekla: «— Ce za-moreta ti dve abdikaciji rešiti Rusijo, se jaz pokoravam udarcu usode.... Drugi dan sem doznala, da je začasna vlada, ki je prevzela vso oblast v svoje roke, javila carici, da je ona od tega dne — vjetnica. Razume se, da =o od tega trenutka bile pretrgane telefonske in vse druge zve*e z dvor-1 Vidmajcr In Beneš (Ilirija). Četrtkova tekme, v Gradcu ticd škim Sturmom in GAK- je k"nča1a z zmago Sturma s 3 : 2 (0 : 2). ČAFC. v Nemčiji. Po svojih tekmah z našo Ilirijo se je CAFC. odpelja v Dus-seidorf, kjer ie premagdl B. V. 1SH Dus-seldorf s 6 : 3 (0 : 3), F. C. 1855 Solin-gen pa je porazil Čehe z 0 : 1 (0 : 1>, dočim ie tekma proti Alicnaniji Bielc:-ie!du ostjlu neodločna z 0 : 0. Znani ameriški plavač VVni&mUileT je dne 2?. junija postavil v Honoulu ka-4 nove svetovne rekorde v plavauu. 300 m je preplava! v 3:45 (dosedanj, rekord 3:45.4, Normana Ross. Amerika). 400 m v 5:06.4 (dosedanji 5:13.4. Normam Ros-, Amerika), 440 yardov (1 vard e 0.914 redi za svoje člane in članice jutri, dne 2. julija, izlet k Sv. Joštu nad Kranjem. Odhod iz Ljubljane z glavnega kolodvora ob sedmih zjutraj, povratek v Ljubljano ob 21.55 zvečer. Zbirališče pred glavnim kolodvorom ob 6.40 zjutraj. Sokol v Kamniku priredi v nedeljo j m) v 5:07.8 (do se Jan i i 5:14.6, >r.r;nann dne 2. julija v proslavo Vidovega dne j Ross) in 500 yardov v 5:47.6. Rossov javno telovadbo na letnem telovauišču1 rekord na 400 m v prostem stih ic po-ob državni smodnišnicL Pričetek ob 4. j sekal 2S. m. m. pri nemških bojiih tek-uri popoldne. Po telovadbi ljudska vest- j mah v Berlina tudi Overhann i; Vrati-lica. — Zdravo! . slave, ki je preplaval progo v 5:13 in ži- Sokol v Sp. Šiški. Ob prilik svoje ' ve! tako par ur v prepričanju, d, je do- iu|,au , ,. ra2nr0varjali o dogodkih mimilega i cem cas. Ko sem začula to. m bili ava s^mi doma. ker jei Carskem Selu. Palie jprihodniičj Ž0 ktnice iniiedi sokoisko ciiustvo v c?p. •SiSkl v aedelio dne 2. iuliia V L na let- ur v prcpnear.iu, ic&cl nov svetovni rekord, dokie' ni do-! bil obvestila o Vveiimullerievem rekorda. omače vesti * Iz kraljevega dvorca na Bledu. Z | vodstvom prof. Remca, smatra »Novi .-a ministra Antona Kristana na ve--v-rjo. Kralj je zadržal svoja gosta -»ri sebi do 11. ure ponočL — V sredo, ■>» Vidov dan. sta bila pozvana v dvor is večerjo blejski župan gosp. Tome n kapelnik ZelezniČarske godbe gosp. Bačar. — Včeraj, v petek, sta kralj in ;.ralnca v spromstvu princezinje Jele-T« ž avtomobilom napravila izlet pre-ro Ljubljane na Dolenjsko. • Minister notranjih zadev dr. Voja Marinkovič se je včeraj popoldne vrnil z Bleda preko Ljubljane v Beograd. * Ministri ta poslanci na zagrebškem .elesejmu. Med poslanci vlada veliko -iniman.le za skupen poset zagrebškega veleeejma. Dosedaj se je priglasilo tO demokratov, 30 radikalov, IG zem-ioradnikov, 6 eociialistov, B klerikalcev 4 kmitijci in 2 muslimana in mi- ■ dstri Kumanudi, Pucelj, Vilovič, ^larkovič in predsednik skupščine dr. K.ibar. - # Mala nezgoda kraljeve dvojice v Ljubljani. Kralj in kraljica sta se vče-aj popoldne s kneginjo Jeleno in -preroštvom peljala skozi Ljubljano^ v -meri proti Novemu meetu. Preti biv- ■ o Anrovo pivovarno na Dolenjski ce- ■ 'i je dobil kraljev avtomobil nenadoma neznaten defekt Občinstvo je vladarsko dvojico takoj spoznalo in jo prisrčno pozdravljalo. Po popravilu so -;e kralj in njegova družba med živah- imi ovacijami odpeljali takoj naprej n se proti večeru vrnili zopet »kozi Ljubljano na Bled. • Za gladne v Rusiji. Narodni od-hor za pomoč gladnim v Rusiji s se-riežem v Beogradu, jo zbral dosedaj 3 in pol milijona dinarjev. Te dni pridejo v Beograd delegati odbora iz Za-crreba, Ljubljane, Splita in Sarajeva, la določijo načrt za delovanje naše -anitetne komisije, ki bo odpotovala v Rusijo. Naša vlada je že podvzela korake, da »e bo ta misija mogla čim rrreje izvesti. Skupna vsota darov bo mašala preko 4 milijone dinarjev. * Draginjske doklade za sodnike. Na sni zadnjih sej je financijski odbor skle-lil, da se sodnikom dovoli posebna dra »injska doklada v znesku 600 Din me-ečno. To doklado dobe stalni sodniki, ajniki kasacijskega in apelacijskega so lišča, načelniki in inšpektorji ministrova pravde, ki so prišli na ta položaj cot stalni sodniki, vsi z omejitvijo, da ■kupna svota osebne doklade, stanovanjske in specijalne doklade ne sme presedati 70 Din dnevno. Člani kasacijskega *odičča ter predsedniki in podpredsedniki apelacijskega sodišča kakor tudi vrhovni tožiteij in njihovi namestniki pri ris?acijskem sodišču in poverjenik za r.ravdo v Zagrebu ter načelniki v Ljubljani in Sarajevu dobe osebno draginj-dco. stanovanjsko in specijalno doklado v skupnem znesku 90 Din dnevno brez ozira na krajevni razred draginje. Ostali iiradniki. ki službujejo pri sodiščih ima-'o pravico do 200 Din mesečne doklade, ako eo diplomirani pravniki. Začasnim sodnikom pripada polovica specijalne doklade. Ta izprememba velja od 1. januarja 1922.. izplača pa se 1. julija tako, 'la 1. julija dobe izplačilo za januar in julij, 1. avgusta za februar, marc in avgust, 1. septembra za april, maj in september, a 1. oktobra za junij in oktober. * Zvišanje kflometraže. Finančni odbor je odobril uredbo o zvišanju kilome rraie za strojno in vozno osobje ter o asebnih in draginjskih dokladah delav cem prometnih ustanov. Doklada za strojnike, ki povprečno prevozijo od 1500 do 4000 kilometrov in dobivajo 180 io 200 Din kilometraže in obenem kot premijo 360 do 400 Din mesečno, se tem zvišajo za 120 po sto kot premija, ki so •o imeli doslej. Kurjači, ki imajo po •prečno kilometražo 800 km in dobivajo S00 Din kot kilometražo in 100 Dinarjev kot premijo, dobe isto doklado, zvišano a 120 odstotkov. Poslovodje (jviako-.000 km in dobivajo 120 do 150 .Din melono, dobe 175 odst. kot zvišano kilometražo. Manipulantom in kondukterjem 9 zviša kilometraža za 150 odst., a vozačem za 145 odst. Za zvišanje teh do-dad znaša letna potrebščina 12 milijonov dinarjev, • Moralisti so se zopet oglasili. Pretek-' torek je v ljubljanski bolnici umrla .3 letna uradnica »Gospodarske zveze». 15. Mimi Kopačeva, vsled zastrupljenja :irvi, ki je, kakor je obdukcija pokazala nastopila radi umetnega splava. Govori -e. da je 3plav povzročila neka ženska. Z ozirom na. neko pismo, ki ga je pisala pokojna Kovačeva zdravniku dr. V. ^reskvarju, v katerem mu sporoča, da ji krvavitev noče prenehati ter ga prosi za yomoč. je državno pravdništvo odredilo njegovo aretacijo, s čemer seveda še ni ziečena nobena sodba o njegovi krivdi. Istočasno z aretacijo zdravnika je odredilo državno pravdništvo tudi še aretacijo prijatelja gdč. Kovačeve, uradnika Gospodarske zveze« Ogrizka. Zadeva se nahaja, kakor rečeno, še v prvem stadiju sodne preiskave. V tem Stadiju bi bilo i umestne je molčati kot veliko pisati. Ne tako moralisti pri »Novem Času«! V zvezi s to afero, pri kateri je dosedaj izfven-iporno kompromitirana edinole morala pri klerikalnem zavodu »Gospodarska ! je vršil v Metliki ustanovni občni zbor Jugoslorv. Matice, kateremu je prisostvoval tudi tajnik J. M. ▼ Ljubljani g. Mahkota. Občni zbor je otvoril z navdušujočun nagovorom g. učitelj Bo-govič, nakar je dal besedo g. Mahkoti, ki je i lepimi besedami predaval o delu in namenu te največje jugoslovanske organizacije ter navzoče navdušil za našo narodno dolžnost. Nato se je Izvolil sledeči odbor: predsednik g. dr. Matjašič, podpredsednica ga Sirkova, tajnik gosp, sodnik Cerček, blagajnik g. L Grabrijan, odborniki gg.: L Malešič mL Oman F., Tancik Hugo, namestniki: učiteljica gdč Uršičeva, g. učitelj BogoVič In g. nad-učitelj Vrezee iz Suhorja. • Polurna pasivna resistenca je izbruhnila vče-aj dopoldne v delavnicah južne železnice v Mariboru. Ob 9. uri je vse delavstvo nenadoma prenehalo z delom, ker še ni dobilo obljubljenih draginjskih doklad. Ko so delavci dobili obvestilo, da je ie prišlo nakazilo za Izplačilo draginjskih doklad, so se Ce* pol ure zopet vrnili na delo. • Utonil je ▼ četrtek ▼ Ljubljanici ne daleč od Gruberjevega prekopa, 19 letni krojaški pomočnik Valentin Breskrvar s Kongresnega trga Zmanjkalo mu je sredi reke nenadoma moči in je Izginil v vodi. Voda je odnesla utopljenca s seboj in ga dosedaj še niso našli. • Vas 2eje na Notranjskem pogorela, Prošlo nedeljo je velik požar popolnoma uničil prijazno vas Žeje pri Prestranku. Goreti Je začelo pri posestniku Slugi Požar se je z neverjetno naglico tako razširil, da je v dvajsetih minutah bila cela vas eno pogorišče. Vkljub tako, šnjemu prihodu gasilnih društev lz Sla-vine, Postojne in Velikega otoka ter tovarniške brizgalnice g. Medica lz St. Petra je bila vsled silnega vetra vsaka rešitev izključena. Od cele vasi je ostalo le pet hiš. Beda vaščanov je velika. • Velika eksplozija v Kanalu. Iz Go rice poročajo: Preteklo soboto se Je Kanalu ustavila baterija vojakov, ki je tamkaj počivala Okolo petih popoldne se je daleč začul močan pok. Trije vojaki so ležali razmesarjeni v svoji krvi, pet vojakov pa težko ranjenih. Prepeljali so jih v vojaško bolnico v Gorico. • Ogenj na dolenjskem kolodvoru, Iskre iz lokomotive so ▼ četrtek dopol dne na dolenjskem kolodvoru zanetile ogenj na železniškem vozu, ki je bil naložen s slamo. Gasilci so bili takoj na mestu in so preprečili večjo nesrečo Pri reševalnih delih je ponesrečil na le vi roki gasilec Jakob Strgar. • Dva samomora na Cetinju. Na Četi nju se je ustrelil pešadijski poročnik Ivan Klajič, rodom iz Konavlja v Dalmaciji. Ustrelil se je v »ohl »Grand hotela«. Predno je Izvršil samomor, vozil se je dalj časa ▼ družbi neke dame iz Rusije. Vzrok samomora nI znan. — Naslednje jutro se je z revolverjem ustrelila Danka, hčerka Petka Pajeviča, bogatega posestnika na Cetinju. Samomor je Izvršila, kakor poročajo, v trenutku duševne zmedenosti. • Aretacije r Hrastnika. Poročajo nam iz Hrastnika: Cujemo, da so zatvorili dva rudniška uslužbenca kot siumljiva da sta zakrivila znano tatvino dinamita. Dotična moža sicer nista naša pristaša, vendar smo prepričani, da je napravil do-tičnik, ki je zahteval aretacijo obeh, enako — milo rečene! nepravilnost, kakor takrat, ko je napravil v isti zadevi hišno preiskavo pri — predsedniku krajevne organizacije -TDS. Le malo bolj premišljeno! Gospodarstvo IZDAJANJA ODOBRENJ ZA UVOZ. 1.) Po odredbi ministra za finance J br. 8725 z dne .9 lunija t. 1. morajo odbori pri Narodni banki za kontrolo trgovine z devizami In valutami pri Izdajanju odobren! za uvoz odslej zahtevati od vseh uvoznikov, ki ne prosijo odobrenja za nakup devize, pismeno Izjavo, kako so plačali ali kako nameravajo plačati kupnino za blago, glede katerega ne zahtevalo odobrenja za nakup devize. Prosilci Jamčijo moralno ln materialno za navedbo v izjavi. Ce bi odbor smatral, da izplačilo kupnine ne odgovarja določilom pravilnika, bo uvozniku izstavil zaprošenega odobrenja ter vsak tak slučaj prijavil generalnemu inšpektoratu z Izjavo uvoznika ln vsemi tozadevnimi spisi v odločitev. 2.) Generalni inšpektorat ministrstva za finance Je z odlokom J br. 7156 z dne 28. maja 1922 odredil: a.) po rešenju ministrskega sveta 1 br, 1957 z dne 25. februarja 1922 mora vse račune overiti trgovska zbornica. Ce pa računu priloženo spričevalo o izvoru blaga, tedaj mora biti to spričevalo overovljeno po trgovski zbornici. Ce pa predloži prosilec račun ter ne rellektira na nakup devize, se označ! na računu, da se dovoljuje uvoz blaga, v kolikor nt zabranjen po rešenju ministrskega sveta C br. 13.381 z dne 1. marca t. L V tem primeru se označi faktura s pristavkom »brez prava na nakup devize*. b) Odbori za promet z devizami in valutami ne smejo izdajati pod nobenim pogojem odobreni za nakup deviz in valut v drugI valuti kot v valuti države, v kater! Je Izstavljena faktura odnosno potrdilo trgovske zbornice o Izvoru blaga. Ce se torej glas! faktura na drugo valuto kot valuto države, od kjer Je blago, se Izdava odobrenja na valuto države, katere se Je blago uvozilo ln sicer proti vrednosti, U odgovarja vsoti na-značenl v fakturi. V praksi se bodo torej Izdajala odobrenja za fakture lz Nemčije v markah, iz Avstrije v avstrijskih kronah. Iz Švice v Švicarskih frankih Itd. Predpostavljeno, da so take fakture potrjene po kompetentnih, nemških, avstrijskih, švicarskih Itd. zbornicah. 3.) da se ne zavlačuje rešitev prošenj In izdala odobren), se stranke ponovno opozarjajo na obveznost kolkovanja prošenj ln prilog in sicer se morajo kolko-vatl: a) prošnje s kolkom 2 Din; b) obveze s kolkom 2 Din; c.) vse druge priloge s kolkom 50 par; d) za vsako odobrenje se mora priložiti prošnll 5e posebej kolek za 5 Din. Prošnje, ki ne odgovarjajo tem predpisom bodo odbori z a promet z devizami ln valutami odslej odklanjali do 10.000 Din. Lastniki morajo te pokazati kontrolnim organom. Določen« takse se morajo v gotovini izročiti ra vsakih 10 dni najkasneje ▼ desetih ilneh. Natančnejše odredbe se objavijo v pc smela zahtevati kreditov pri novi banki razun, ako bo za zahtevano množine bankovcev založila kritje v zlatu in tr.-jih devizah. Nova notna banka se osnuje, kakor smo že poročali, r. delniško glavnico v 7-nesku 100 milijonom skih frankov. = Likvidacija sladkornega sindikata v PragL U Prage javljajo, da se, je na seji Sladkorne eksportne družbe in slat! kornega sindikata sklenila likvidacija po slednjega, ker so se izvozni zaključki r, inozemstvom popolnoma ukinili in eo V obstoječe zaloge določene za doman konzum. Narodna banka. Te dni se je vršila prva seja Glavnega upravnega odbora katere so se udeležili vsi člani iz cele države razun g. dr. Tavčarja iz Ljubljane, ki radi bolezni nI mogel priti Na seji so se prečitala na zadnjem zboru sprejeta dopolnila in spremembe banki-nih statutov. Nove statute je ministrstvo za trgovino in industrijo potrdilo. Po novih statutih se je izvolilo pet kandidatov za guvernerja Narodne banke, od katerih bo vlada enega potrdila. Ti kandidati so gg.: Gj. Weifert, Marko Stoja-novič, Manojlo Klidis, dr. Drag. K. Pro-tič ln dr. Gj. J. Gjurič. Sklenilo se je nadalje, da se obrestna mera izenači za vse enako, ln sicer na 6 odst. letno: doslej je bila 6 odst. za denarne zavode ln industrijalce, a za ostale 6 odst. Končno je prišlo na razpravo vprašanje, kako da se osigura dovolj denarja za bodočo izvozno sezono. - Obrtniški zbor ob priliki mariborske obrtne razstave. Ob priliki pokrajinske obrtne razstave v Maribom se bo vršil H. obrtniški zbor, na katerem se bo razpravljalo o vseh perečih vprašanjih obrtništva Ker je vsled tega zbor izredno važnosti za obrtništvo, poživljamo vsa obrtna društva ln zadruge, da se čimprej prijavijo za ta shod. Doslej je prišlo lo mnogo prijav obrtnih društev iz raznih krajev naše države. = Zvišanje .ristojbln. S L julijem se zvišajo pristojbine, omenjene v čl. 10 o državnih trošarinah, taksah in pristojbinah, in sicer: tarifa 1. od 2 na 3 Din: tarifa 2. od 0.50 na 1 Din; tarifa 3., 4., 5. in 6. na 10 Din; tarifa 10. od 0.50 na 2 odst.; tarifa 12. od 1 na 2 odst.; tarifa 1S. od 5 na 6 odst.; tarifa 14. od 1 na 2 odst. ter tarifa 52. in 53. od 10 na 20 odst.: tarifa 94. od 1000 na 3000 Din; ta rifa 110. od 5 na 10 Din; tarifa 147. od 50 na 100 Din; tarifa 147. (b) od 5 na 100 Din; tarifa 153. (a) od 1000 na 3000 Din: tarifa 154. od 2000 na 3000 Din in od 3000 na 4000 Din: tarifa 202. In 205. od 2 na 3, tarifa 209. od 5 na 10. tarifa 212. od 5 na 10, tarifa 219., 220. in 222. od 2 na 8, tarifa 224. (a) od 2 na 5, tarifa 239. od 6 na 10 in od 10 n.«, 20, tarifa 232. in 233. od 5 na 10. tarifa 234. (a) od 5 na 10 ln tarifa 236. od 30 na 50. tarifa 251. od 5 na 10 in tarifa 271. od 2 na 8. Izjemno od tarife 99, (al plačajo od L septembra 1922. bari, orfeji, reari-jetejl kafč Santanl ln vsa ostala podobna podjetja kot t Jtso 20 odst. kosmatega dohodka ki ga imajo v lokalu. Lastniki morajo voditi knjige in dnevno zabeležiti -šote kosmatega dohodka Kdor bi netočno ali napačno upisaval ali obveščal nadzorovalne oblasti, ki jih določi ministrstvo financ, zapade globi 1000 Borza Zagreb, devize: Berlin 21 jO — 22.50 Dunaj 0.40 — 0.405, Budimpešta 7.80 — 7.90, Bukarešt 48.50, Rim 367.50 — 373 London 345 — 347, Newyork 78 — 7850 Pariz 650 — 655, Praga 151 — 151.50. Švica 1450 — 1500, valute: dolar 75.50 — 7725, avstr. krone 0.42 — 0.45, češke krone 148 — 150, napoleoni 225, mark« 22 — 23, iejl 46. Banka za Primorje 165 — 175. Trg. obrtna banka 62.50. Brodska banka 81. Hrvat, eskomptna banka 173 — !75.W Jadranska banka 415 — 450. Jugoslovenska banka 105 — 105-?o Ljub. kreditna banka 235 — 240. Praštediona 1150 — 1160. Rečka pučka banka 115 — 116.5^ Srpska banka 152 — 154. Eksploatacila drva 125. Dubrov. parob. družba 1350. Narod, šumska industrija 115 — 118 Našička Industrija drva 117 — 120 Slavonija 121 — 122.50. Union 705. Ljub. strojne tovarne 207.50. Trbov. premog, družba 240. Beograd, devize: Berlin 21.65, Buar...:-pešta 7.80, Rim 368, Newyork 70. Pr=u; 151.50, Svlca 1480, Dunaj 0.415. Dunaj, devize: Zagreb 59.72 — 59.7«. Berlin 51.20 — 51 JO, Budimpešta 18.15 — 18.21, London 838.75 — 839.25, Milan 891.70 _ 892.30, Newyork 19.019 - 19.031. Pariz 1592 — 1593, Praga 364.40 — 364.60. Sofija 123.95 — 124.05, Varšava 407.50 - 411.50, Curih 3598.75 — 3601.21 Valute: dolarji 18.894 — 18.906, nemške marke 51.30 — 51.40, funti 838.75 — 839.25, fr. franki 1589.50 — 1590.50. ire 884.70 — 885.30, dinarll 238.38 — 238.62. poljske marke 406 — 410. lev! 115.94 -116.06, švlc. franki 3588.75 - 3591.20. češke krone 364.15 — 364.35. madž. krone 18.27 — 18.33. Praga, devize: Berlin 1397.75 - 1437. -0 Curih 990 — 994, Milan 242.50 — 244..-J. Pariz 434.50 — 436.50, London 229.90 -231.90, Newyork 5210 — 5270, Beograd 65 — 66, Sofija 33.95 — 34.15, Dunai 0.:- — 0.30, Varšava 107 — 117, Budimpešta 487.50 — 527.50, valute: nemške marke 1400 _ 1450, švic. franki 985 — 989. lire 239.50 — 241.50, ir. franki 431.50 -433.50, funti 228.90 — 230.90, dolarji 51.85 — 52.45, dinarji 65 — 66, levi 33.85 — 34.15, avstr. žig. krone 0.25 — 0.31, poljske marke 107 — 117, madž. krone 487.=£> _ 527.50. Curih, devize: Berlin 1.43, Newyork 527, London 2325, Pariz 44.02, Mibr 24.75, Praga 10.10, Budimpešta 0.51, Za. greb 1.65, Sofija 3.40, Varšava 0.115, D* naj 0.02%, avstr. žigosane krone 0.02T „ Berlin, devize: Italija 1747.80 -1752.20, London 1652.90 — 1657.10, Neu-. york 37.402 — 37.497. Pariz 3121.05 3128.95. Švica 7091.10 — 7171 "8, Dunaj 1.955 — 1-995. Praga 715.10 - 716.90 Budimpešta 36.25 - 36.35. Sofija 247.6! — 24&35l Hči papeža 49 — Lukrecija Borgia »Lahko noč, Cesar Borjia!* ura vo&ci. »Sedaj swn ti dokazala v«aj to. ia ne mor** ta.titf resnice. Se nocoj ho .Vjesrova 8veto«t ukasala najstrožjo preiskavo in umerjen bodi. da bomo Micheiotta našli, pa 5e ae je ^kril v najtemnejši kot Rima. Ko lw> na natezalnici. bo pa že kmalu priznal tvoje imel* -Osta :ii!» krikne Cesar Borgia. ko pMje.mlje njegova sestra za kljuko. da H-]pre vrata. »Ostani. sestra!* odgovori ona. »Nisem več i voja sestra. To je bil najin zadnji razgovor.* »Nekaj važnega ti še povem.* c Ti meni? Opravi kratko!* e namreč včasih neko-jliko nepremišljen, 'a dobri bog '-a. 'nebu!* odgovori porogljivo Cezar. »>i-' cer ne bi hO ustvaril tega koščka člo-' veka. kakor sem jaz. pa jo tudi , ta Ozsr tu in živi in deluie. in mislim, ida. ive bo nehal š<» t*>ko kmalu... ,-v-idai pa. Luta-jcija.* nadaljuj« kardinal I z docela spremenjenim glasom, ki zv •; ni sedaj preteč* in kovinsko, kakor ! bron, ».. • sedaj Čuj.kar ti imam pove-| dati.* ' »NiSesar nočem slišati!* vika ona »Ne govori dalje! Vsaka tvoja h^oda I je žalitev 7-ame! No govori!... Prezi-jrani te... sovražim te!* j »Lepa Lukrecija, nisi me vedno so-jvražila!* odgovori kardinal z mehkim, I kakor zapeljivim glasom in se jej pri-Ibližuje ». .Bil je čas. ko za tebe ni-1 sem bil ctraSnj, gnusni, odvratni Cezar. Bil sem takrat. Cezar dobri. Cezar lepi. Cezar bog. Cezar . . . tvoj ljubimec!* Iz Lukj\«eijinega grla se sope: i zvije krik, strašen, bolesten, kakor krik srne. na smrt ranjene. »Ti si upaš...» je jecljala mlada, lepa. črnolasa žena. «... »i si upaš, da namiguješ na strahovito tajnost, ki leži na nama obema kakor strašen čm oblak, iz katerega more vsak ča^ treščiti strela v naju! Ti. jadnik, si upaš, da govoriš o strašni stvari, ki naju nevidno teži in katere se spominjam vsak dan v mučenem srcu in z občutkom strašnega greha in bremena,! Gorje tebi, Cezar Borgia. ri si me spomnil zopet na oni čas. ko sva z nogama pogarila zakone prirode. in ko si me ti, hudič ▼ človeški podobi, po- *»gn5T «®t>oj v brezdno teme! In 'i živiš in si upaš še dihati in tvoja kri še ni sledenila v žilah, tvoji lasje še niso posiveli, Pošw! Pusti mo' Stran od mene!* 1 »Ti si in ostaneš Lukreciia san.fer-■ l-a.!» odgovori mimo Cezar in hladno-1 krvno gleda sestrino razburjenje. »Ti iei neumna. Najin greh, o katerem nik-jdo nič lin ve. ni nikakršen greh. Lu-• kreciia, biLi sva mlada, zaljubljena i otroka, ti najlepša devica, ki je kedaj i hodila po rimckem foru. jaz poln ne-!a | ugašliivesra mlad »ruškega moškega "* »ognia. Žare ni treba. Lukrecija. da se zaradi toga kesaš ali tuguješ. tvojih štirinajst let te ravnotako razbremenjuje greba. kakor mojih takratnih šestnajst* »Molči!* krikne Lukrecija vsa izmučena. »Vsaka beseda ii tvojih otroiva-nih ust je kakor strup in ponovno odpira že zaceliene rane. Predolgo sem že pod tvojim krovom, Se predolgo diham isti zrak s teboj, ti dvakratni morilec!* »Oho. «>edaj že tudi dvakratni?* »To si, ker si Juanu umoril telo. a meni dušo. Nikdar več se ne bom mogla opomoči In doseči največjo srečo, in če si sedaj domišljam, da sem našla moža. Id m-"1 more storiti neizreftno srečno ... vendar vem in slutim, da bo za menoj vedno korakal moj črni greh. ki mi bo zagrenil vsako radoet v Alfonzovem objemu.* »Izvrstno!* reče Cezar s strahovito mirnostjo. »Glej no, sedaj si se spomnila Alfonza, svojega zaročenca, in torej veš, da boš ž njim srečna. Ti zares prav dobro!* lo je Na te besede s? Lukrecija lapr®. pažčena zagleda v Cezarja. »Kaj misliš? Kaj hočeš? Srnšna iver. iz tvojih oči me glada celi poke!. Slutim, kaj misliš sedaj.'* »če slutiš, potem je docela v tvo.u moči, da mu unežiš. Se *edaj, še to noč pojdeš k Njegovi Svetosti, najinem očetu, in mu hoš javila, da so brata ■ Juana na tiberskem mostu napadli in zaklali neki prekleti lianditi. ki *o vrgli njegovo rruplo čez most v žolte valove Ti bera. kjer se je truplo utopilo kakor mačka. Nočem in ne morem, preprečiti, da ne bi tega storila in do-trodka javila. Ce pa dodaš samo besedico ali samo namiga11 ajiie. kaj po kih znakih sklepaš, ali pa 6e bi se celo drznila poskusiti dokazati, da sem te bandite poslal jaz, potem, lepa moja sestrica...» Cezar utihne in z naslado gleda ratf-i ke lepe ime. kateri zastaja dih. »Potem?* vpraša brezivočno Lukra-i cija. »Lepa sestrica, ali ti moram ree izgovoriti ta ,.potem"? Mislim, da ti ja po najinem prejšnjem razgovoru docela jasno, in da zaušnic*, katero eem od tebe dobil, ne poplačam s cvetjem. Na kratko torej: Ce se drzneš prišepe tati staremu, da sem jaz v kakršnikoli zvezi z umorom Juajiovim, in da sem mu ja« priredil neljubo kopelj v Tiberi. bo uro kasneje izvedel Alfonza Aragonski. vojvoda Bisellija, da se je njegova mfla zaročenka in ljubecnjiva bodoča soproga pred kakšnimi dvanajstimi leti, ko še nI bil pravi 5ae sa to, poigravala z zakoni prirode ...» (Dalje prihodnjič.) Objave * Danes zabavni večer društva 'Soča* r Ljubljani v hotelu Tivoli. * Slovensko planinsko društvo v Ljubljani naznanja, da bode od 1. julija t. 1. naprej do preklica njegova društvena pisarna odprta samo popoldne od 3. do 6. ure. * Pevski večer priredi pevski odsek šentjakobskega naprednega društva v soboto 1. julija, če bi bilo slabo vreme, pa v nedeljo 2. julija ob 8. zvečer na vrtu gostilne pri Lozariu v Rožni ulici. Na \ sporedu so umetni zbori, narodne pesmi in samospevi za tenor s spremljevanjem klavirja. Vabimo napredno občinstvo zlasti šentjakobsko, da se udeleži te prireditve. * Društvo učiteljic, učiteljic ženskih ročnih del in otroških vrtnaric ima v Mariboru svoj ustanovni občni zbor dne 2. iiiKja ob desetih v telovadnici na šol? v Cankarjevi ulici. Pridite vse. slišale boste mnogo zanimivosti! — Odbor. * Strokovno udruženje jugoslovanskih ablikujočih umetnikov. Izredni občni zbor Strokovnega udruženja jngosktvensklh jbllkujočih umetnikov v področju Slovenje v Ljubljani se vrši dne 1. julija ob štirih popoldne v hotelu »Unkm* z običajnim dnevnim redom. * Slovenska banka v Ljubljani je nakazala pokrajinski upravi za naše dijake, ki obiskujejo visoke šole v češkoslovaški republiki 5000 jugoslovanskih kron, ki so odposlale v svrho razdelitve med naj-!->olj pridne in revne dijake našemu poslaniku v Pragi. * Šolsko vodstvo v Loki pri 7.ld. mo-stn izreka tem potom najiskrenejšo zahvalo izobraževalnemu društvu »Sloga* v Hrastniku, ki je iz prijaznosti brezplačno sodelovalo pri šolski veselici dne 26. t. m. ter s svojim res krasnim tambu-ranjem in zelo dobro uspelo burko mnogo pripomoglo do lepega uspeha. Prav srčna hvala tmii vodji bolniške blagajne v Sevnid gospodu Kreutzu, ki je — seveda tudi brezplačno — * veščo roko in pravim umetniškim umevanjetn tako izredno dobro pogodil maskiranje številnih otrok — igralcev. * Deška meščanska šola v Ptuja. Vpisovanje novih učencev se vrši do vštev-šl 3. julija vsak dan od 8. do 10. ure predpoldne v pisarni ravnateljstva. Novi učenci se vpisujejo nadalje še 11., 12. hi 13. septembra t L vsak dan od S. do 11. ure. Stari učenci se vpisujejo IL ln 13. septembra 1922. Novi učend naj prinesejo za vpisovanje: izpričevalo ljudske šole o dov ršenem 5., odnosno 6. ali 7. šolskem letu ter krstni list ln domovnlco. * Vpisovanje na dri. moškem učtteljl-šiu v Mariboru se vrši za one dijake, ki so dovršili IV. razred gimnazije ah realke aB pa nastavni razred meščanske šole, v soboto, dne 1. julija od 8. do 12. ure, ■ti vse ostale učence pa šele 11. septembra t. 1. — Ravnateljstvo. * Tamburaškt zbor Splošne izobrazo-| volne delavske zveze »-pod »št. 2008». Suhe gobe, lipovo cvetje, brl-njevo olje in poljske pridelke plača uajbolje trMka 1S02 SIRC- RANT, KRANJ, telef. in t. št. 9, in nudi po najnižjih cenah na debelo sladkor, rit, olje, kavo Itd. Damske obleke ena nova, nor črn plašč, čevlji, klobuki (mod.) i. t. d. se proda. Naslov po^ uprava »Jatra*. '2015 ' smrekova, dobro ohranjena, i ee zelo ceno prod v v Rebri št. 15. 2042 Pro&asta ss dva motorna kolesa znamke Pucli in Mctoseko v dobrem Isvežban Inštruktor, l akičemik, vsšč lat, 3lov. , „ „ . ... 1 srbohrrn netašč., franc.. ittJ,' SSaaJSo blšo ^int, žeU poučevati, pj i e nekoliko zemlje se kupi. I nndbe pod »Inštrcktor* na ! Ponndbe s navedbo cene na upravo »Jutra*. 2043 __ a — Sprejmejo se 1998; Razno Berilo trije prikrojevalci za dane. pspede in oeco priporoča rrrdka A. SS S. Skabern^, Ljubljana, Mestni trg St. 10. u»b Veščega ovčarja išče grajščinsko oskrbništvo Šestine pri Zagrebu. Ponudbe na grajščlnsko npra-viteljstvo Šestine, Zagreb, Sa-tarinin trg 2. 1991 Pozor ribiči v Kranja! Vsled pomanjkanja hranilnih rib v mojem okoliša v Savi od Msdvod do Kranja, dalje veled slabega stanja ribištva v tej vodi sploh. ki je med vojno po vojaštva tudi precej trpela, tem primorsn preklicati do nedolo. čeneea časa ^-sato ribarenje. Pozneje, v paj letih bom sopet rad dovolil, ra enkrat je to nemogoče. 1992 Priporesa-ie „7uTRG"l" Edvard Dolenc, Kranj, izvežbani, prvovrstni, trezne moči. Ponudbe j na pisarno: EoafekolJsSa tovarna „Frande", Ljubljana, Emocska o. 8. Utotam se odda zanesljivim krojačem proti kavciji delo na dom. Spretni, zanesljivi in j trezni delavci se sprejmejo v tovarno šalje poJStom čajno masla . . fen 1941 atn 38;- n *8"~ iTrapist sir ia. . „ „ z*'-Broser si? !a . . „ „ 20™ od svahs ypsfs sd S kg yors. • iamHKBSiHBi " Pažnja! Pažnja! PatKScIms, proS^jnlelma i slranrfma HOTEL PSTROGRAO11 {preko sel ielesiticke sJinics) VSiscns« tr^ br. «3, Baograd. — Telefon br. 23-13. Otvoren je od 5. jima ov. god. Hotel je moderno uredjen, siiabdeven ca. 120 sobi elegantno mebliranih, u ETakoj sobi uvedena je topla i hladna voda, hotel raz-polaže sa kapatilima, ealoniaia, separeima i svim k^nfortom sa svojim parnim urejanjem i električnim Ofevetlenjem. Eestoran i kafe su saabdeveni izrrfnim jelom i pičeni, prroklasnft kujna francoska i srpska. Ceno solidne. Usluga brza i tačna. 2038 Direkcija hotels, i ____ i '^85 A eraztr iu i A a v čukovi podpetnihi za čevlje. Vremensko poročilo iublana. 30 junija 1922. Kraj opazovanja Ljubljana Ljubljana Ljubljana Zagreb . Beograd ''unaj . Praga . Inomost. ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter 7. 764-9 16-6 sev zap. 14. 763-4 16-7 vzhod 21. 764-3 17-S sev. zap. 7. 759-1 31-0 vzhod 7, 762-4 150 brezvetra 7. 766-9 160 zapad 7. 765-9 130 7. 766-8 12.0 brezvetra Ljubljana HOo tn nori morjem !------------■ Padavina • Oblačno 0-10 oblačno jasno oblačno dež m Til 10 20 60 100 »1W1U1W J9L po originalnih tovarniških cenah kakor tovorne avtomobile nudi ©dna yl. 11 V Ljubljani barometer nestan., temperatura nizka. Solnce vzhaja ob 4'9. zahaja ob 19 5 Tel. inter. 461. "JEŠ (testenine, makarone) z staroznane tovarne Žnidaršič k Valenčič, Ilirska Bistrica 3044 Zaloga: 3UNG