Beograd praznuje
Vokalni kvintet Savski va! na slavnostih ob 40. letnici osvoboditve našega glavnega mesta
Obletnica osvoboditve Beograda je za mlajši rod zgodovina, starejši pa hrani-mo na ta dogodek vsak svoje spomine. V našem partizan-skem odredu je bilo vse iz sebe od veselja, ko je tisti poznooktobrski večer prispe-la depeša z radostno novico. Kot da je tik pred vrati zlata svoboda, ne pa krvoločna SS-divizija »Prinz Eugen« in njena decembrska štajerska ofenziva. Beograd je bil svo-boden, toda koliko muk in kr-vavih žrtev je bilo $e treba do dokončne osvoboditve naše dežele
Beograd praznuje! Zastave plapolajo, glasba doni iz zvo-čnikov. Terazije so velikanski korzo, množica valovi po Si-rokih pločnikih. Beograjski in Ijubljanski severovzhod -občini Palilula in Bežigrad -sodelujeta tudi ob tem praz-novanju. Pa ne le Ljubljana, vabljene so vse prijateljske občine: zagrebški Me-dveščak, sarajevski Centar in skopski Karpoš. Prišli so ura-dni predstavniki občin, kul-turne skupine in posamezni-ki ter animatorji kulturnega življenja. Slednji so dobro iz-
koristili čas ne le za izmenja-vo mnenj in izkušenj, temveč tudi za to, da so sestavili ok-virni program kulturne izme-njave med pobratenimi obči-nami v naslednjem srednje-ročnem obdobju.
Gostujočim kulturnikom so domačini omogočili dva nastopa pred beograjsko pu-bliko. Sodelovali so dramska umetnica, članica »Komedi-je«, Lela Margetič izZagreba, odlična mlada kitarista Zoran in Saško iz Sarajeva, Beži-grajčane pa je zastopat vo-kalni kvintet »Savski val«. Nastopil je tudi domači an-sambel »Skadarlijski izvori«, ki igra in poje - po vzoru svojih poklicnih skadarljjskih kolegov - priljubljene »grad-ske pesme«.
V petek, 20. oktobra opol-dne, smo bili vsi gostje na slavnostni akademiji v veliki dvorani Ljudske univerze »Bratov Stamenkovič« na Paliluli. V avli je spominska razstava. na panojih so prika-zani pretresljivi prizori 6. aprila in 20. oktobra, začetka in konca največje drame naše prestolnice. Beograd ni fotogenično mesto, ponavlja-
jo nastopajoči besedilo reci-tala, toda vsaj tri stvari ima, ki jih je vredno videti in dožive-ti: njegove reke, nebo in -Ijudi. Res je, Beograjčani so prijetni, sproščeni in gosto-Ijubni. Marsikaj smo že doži-veli doma in po svetu, ampak tako temperamentne mlade publike kot na palilulski sred-nji prometni šoli, nekaj kora-kov vstran in tako toplega in prisrčnega sprejema sloven-ske Ijudske pesmi prejšnji dan, pa še zlepa ne. Tudi v Dunavcu, zadnjem naselju palilulske občine preko Do-nave, na pol pota do Zrenja-nina so nas prijazno sprejeli. Tam je obrat kmetijskega kombinata Beograd. Delavci so ponosni: pšenica, slad-korna pesa, semenska koru-za, 1.700 krav in poltretji va-gon mleka vsak dan za Beo-grad. Večino zemlje. ki jo ob-delujejo, so oteli močvari in trstičju.
Tam okoli so torej pred šti-ridesetimi leti lomastili tanki. In ko gledam ta lepa polja, kjer raste Jugoslaviji njeno resnično bogastvo in blago-stanje, mi zveni v ušesih mi-sel mladega zagrebškega pe-snika, ki jo je tako prizadeto povedala Lela. da bi iz slo-varjev vseh jezikov sveta za vedno črtali besedo - vojna. D. KURENT