SpedMone la ftbbocammto i Poštnina plačana v gotovini
Prezzo - Cena Ur 0.40
SteTi 89.
F Ljubljani, v torek, 21, aprila 1942-XX
Lelo VII.
lfkl)«Cns poeblaičenka ca offlatovanje italijanskega to fojegi | Uredolltva Is ipiifii Kopitarjeva t> Ljubljana | Conceialonarla eachuiva pel la pab6Heiti d) provenieaaa Itallaoi lavorai Uniona PnbbUdta ttailana ti A_ Milana	s	Kedaztona Amministrazione: lopitarjeva & Lubiana. |	ed	esterai	Union«	Pabblicitf	Uaiiana	&	A.	Milana
Vojno poročilo It. 688:
Malta noč in dan pod bombami
Na cSrena jjškem bojišču izmenični stiki med sprednjimi oddelki; angleški ogled-niški oddelki so bili prisiljeni k umiku.
Angleško letalstvo je izvedlo napad na B e n g a z i. Nič človeških izgub, kakor tudi ne pomembne škode.
Naša podmornica »Bianchi« se ni vrnila v oporišče.
Velike skupine osnih letal so izvedle hude napade na M a 11 o_ ter so močno napadle vojne naprave, skladišča, shramb- in protiletal- a . rr-frriin vv	m.
S«*;a”faH?sa
I bojih. Pri lastnih uspešnih napadih na severnem odseku je bilo v večdnevnih bojih uničenih ali zaseženih 11 topov ter 50 metal-8 cev bomb in strojnic. Močne skupine letalstva
Nemško voljno poročilo
Zmagovito letalsko in podmorniško udejstvovanje zoper nemške nasprotnike
Hitlerjev glavni stan, 21. aprila. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje uradno vojno poročilo:
Na kavkaški obali so nemška letala učinkovito bombardirala pristaniške naprav ter oskrbovaligča. Bombni zadetek je poškodoval veliko sovjetsko petrolejsKo ladjo. Na južnem odseku vzhodnega bojišča so nemški lovci v letalskih bojih brez lastnih izgub sestrelili 22 sovražnih letal. Na sred-
1 P°"
žari. ki so jih videli do sicilske obale. Veliko število nasprotnih letal je bilo ali uničenih ali poškodovanih na tleh. „
Praznovanje Hitlerjevega rojstnega dne v Berlinu in v nemškem vrhovnem poveljstvu
Berlin, 21. aprila, s. Kakor je že bilo objavljeno, je Hitler včerajšnji dan prebil v glavnem stanu. Pred običajnim dnevnim poročanjem sta mu načelnik vrhovnega poveljstva oboroženih sil
Angleško priznanje italijanskemu letalstvu
Rim, 21. aprila, s. Agencija Reuter prinaša izjavo nekega angleškga protiletalskega častnika z Malte, ki je prišel v London po dveh letih bivanja na otoiku. Častnik je med droghn_ povedal: »Ne spominjam se, da bi bil kdaj videl Italijane bombardirati cilje, ki ne bi bili strogo vojaškega značaja.« To sovražnikovo priznanje veflja zapisati. Ni mogoče česa takega reči v Italiji o angleških pilotih.
Voditelj Indijcev o angleških predlogih za ureditev indijskega položaja
Rim, 21. aprila, s. Voditelj Indijcev Ghan-di je prvič javno povedal svoje stališče z ozirom na nalogo angleškega ministra Crippsa. Dejal je:
»Velik greh je, da je angleška vlada 6'ku-šafla reševati politični položaj, ki je na mrtvi točki, s tem, da ie poslala predlog, kii je preveč smešen, da bi ga kjerkoli sprejeli. Prav nič ne dvomim o Crippsovi dobri volji. Toda Cripps bi bil moral vedeti vsaj, da se indijski kongres ne bo bavil z ustavo, ki naj bi dala Indiji samo položaj dominiona, tudi če priznava taka ustava Indiji pravico, da se odcepi, kadar 6e hoče. Cripps je tudi vedel, da angleški načrt določa razdelitev Indije v tri dele, sleherni izmed teh delov naj bi imel vlado, postavljeno na drugačno ideološko podlago. Vrh tega pa ta predlog ni indijisklim ministrom dajl nobenega nadzorstva nad obrambo države.«
maršal Keitel in načelnik glavnega vojaškega stana general Haider čestitala k rojstnemu dnevu. Nato so mu izrazili čestitke po vrsti načelnik letalstva maršal Goring, načelnik mornarice veliki admiral Rader, zunanji minister von Ribbentrop, načelnik policije in napadalnih oddelkov Himmler, dr. Ley, tajnik nacionalno socialistične stranke Bohrmann, načelnik nemškega tiska dr. Dietrich, ministra Haller in Speer. Italijanski poslanik Dino Alfieri se je v spremstvu vojaških odposlancev in uradnikov poslaništva včeraj zjutraj odpravil v kanclersko palačo. Tu so ga sprejeli ravnatelji predsedništva palače in italijanski poslanik se je vpisal v častno knjigo. Za njim so prišli diplomatski predstavniki ostalih zavezniških držav.
Berlin, 21. aprila, s. Ob 53. letnici rojstva Adolfa Hitlerja so mnogi tuji državni in vladni voditelji nemškemu vodji poslali brzojavke s prisrčnim} čestitkami. Tudi načelniki diplomatskih odposlanstev pri nemški vladi so "osebno izrazili vodji svoja voščila v imenu držav, ki jih zastopajo.
so poesbno uspešno posegale v boje na kopnem t^r so v zaledju razbijale sovjetske zveze.
V Kareliji so na zvirskem bojišču nemške_ in finske čete v večdnevnih obrambnih bojih prizadele sovjetom hude izgube.
Na Ledenem morju so podmornice skupno z letalstvom potopile iz nekega konvoja dve sovjetski ladji z 12.000 tonami; ena je bila petrolejska ladja; tri nadaljnje velik-' ladje so bile poškodovane. Zadete so bile tudi spremljajoče vojne ladje.
V Sredozemskem morju je nemška podmornica potopila neki parnilk v zalivu pri Beyruthn. Neka druga podmornica je s topovi napadla elektrarno pri J a f f i ter jo hndo poškodovala. Ob severni afriški obali so nemške podmornice potopile tri nadaljnje prevozne jadrnice, ki so Angležem dovažale pomoč.
V Severni Afriki je na cirenajškem bojišču izpodletel sunek angleških ogledniških sil.
Veliki napadi letalstva na vojaške naprave na Ma Iti so se nadaljevali. Polni zadetki težkega kalibra so povzročili zlasti v preskrboval-
življenjske razmere v obleganem Petrogradu
Berlin, 21. aprila, s. Sovjetski poročnik Soko-lovski, ki so ga Nemci pred kratkim ujeli na severnem delu ruskega bojišča, je o življenjskih razmerah v Petrogradu povedal naslednje:
»Življenjski pogoji v bivši ruski prestolnici so vedno bolj žalostni. Od štirih milijonov prebivalcev, ki jih je Petrograd imel ob začetku obleganja, jih je okoli milijon mrtvih. Zdravstvene okoliščine v mestu so strašanske. Glad in nalezljive bolezni pustošijo vedno huje. Pokopališča so zaprli, ker ni več prostora za nove grobove. Trupla kopičijo po dvoriščih, po vrtovih in po cestnih voglih. To je strašen prizor. Skupine sestradanih blodijo po cestah ter iščejo hrane. Toda v mestu ni ničesar več. Kdor ne umre od lakote, pade kot žrtev na. lezljivih bolezni, ki vsak dan požanjejo na tisoče žrtev.«
Po prvem ameriškem letalskem napadu na Tokio
Japonsko uradno poročilo o tem dogodku — Slab odmev v Ameriki Nedostojno vedenje ameriške javnosti
Tokio, 21. apr. s. Japonsko cesarsko vrhovno poveljstvo sporoča:
Preteklo soboto so zagledali tri Sovražnikove letalonosilke v spremstvu vojnih ladij ob vzhodni obali Japonske. Ker so se te letalonosilke bale protinapada japonskih sil, so se umaknile, ne da bi se bile približale našemu ozemlju. Isti dan se je kakih 10 ameriških letal prikazalo nad Tokijem in nad drugimi pokrajinami. Letala so letela posamič ali pa v skupinah po dve in dve. Sovražnikovim letalom se je posrečilo oddaljiti se v smeri proti Ki-
0 duhovnih in zgodovinskih zvezah med Romunijo in Italijo
Rim, 21. aprila, s. Romunski propagandni podtajnik Aleksander Marcu je listu »Tribuna« dal nekaj zanimivih izjav. Dejal je, da mu je nekako usojeno, da se mora vedno vračati v veličastno in zmeraj mlajšo Italijo. Pred tremi leti je prišel kot književnik, ko so mu podelili književno nagrado, zdaj pa kot član vlade države zaveznice. »Kakor vsak Romun, tako tudi jaz ljubim Italijo kot domovino naših prednikov. V Milanu sem se mogel seznaniti z drugim obdobjem Ducejevega življenja. Prvo sem spoznal, ko sem ob zadnjem potovanju po Italiji obiskal Mussolinijevo rojstno hišo v Predappiu. Zdaj sem spoznal, kako Vaši duhovni junaki pretečejo zmagoslavno pot in si že v eni sami življenjski dobi zagotovijo oseben sloves, domovini pa nevenljivo slavo. Vsi Romuni Italijo močno ljubijo in sedanja vojna stalno krepi odnošaje med obema zavezniškima državama. Ko sem se v vojni dobi vrnil v Italijo, sem lahko ugotovil tisto vzvišeno resnost, ki sem je bil že priča pred nekaj leti. Ta resnost izvira iz zavesti lastne usode in iz gotovosti, da bo Italija dosegla cilje, ki jih je določil Duce. Romuni poznajo to strastno življenjsko dobo, ki jo preživlja italijanski narod, saj jo je videti danes tudi v novi Romuniji, kjer se vsi šolarji učijo italijanščine. Vsi se tamkaj zavedajo napete duhovne potrebe po zbližanju z italijansko omiko. To ne izvira samo iz romunskega stoletnega hrepenenja po rimski materi in iz osamljenosti tega latinskega naroda, marveč predvsem iz dejstva, da se tisočletno romunsko poslanstvo zdaj znova uresničuje v orjaški bitki med fašizmom in boljševizmom, med Rimom in Moskvo, med duhom in snovjo.«
Romunski podtajnik je na koncu še dodal, da se je v Benetkah mogel prepričati o veliki politični pomembnosti tiska Osi in Trojne zveze. V Milanu je nedavno doživel nepozabne dneve: bil je pri sprejemu italijanskega vladarja, ko je ta obiskal romunski paviljon na tamkajšnjem sej-suaču. Zaključil je svoje misli r prepričanjem,
da je zmaga na strani Osi in da se bo Romunija s podporo Italije in Nemčije, ki priznavata žrtve romunskega naroda, vključila v novi evropski red.
Obisk turškega poslanika iz Moskve doma	1
Ankara, 21. aprila, s. Turški poslanik pri sovjetski vladi bo te dni dopotoval v Ankaro, kjer bo seveda stopil v stike s turško vlado. Uradni razlog za njegov obisk je nekajdnevni dopust, domnevajo pa, da je prihod poslanika iz Moskve bil potreben iz političnih razlogov.
Zaprtje dveh tretjin nemških tovarn za cigarete
• j ®er**n> 21. aprila, s. V okviru omejevalnih industrijskih ukrepov, ki naj dajo vojni industriji na razpolago kar se da veliko delovne sile, bodo po poročilu nemških listov v kratkem zaprli dve tretjini od 66 nemških tovarn za cigarete. Zaradi tega bo od 500 cigaretnih znamk, ki so zdaj na trgu v Nemčiji odpravljenih okoli 300. Skupna izdelava cigaret pa ne bo znatno zmanjšana, zakaj 24 cigaretnih tovarn, ki, bodo še ostale, bo .prevzelo za ves čas vojne tudi delo zaprtih tovarn. Katere tovarne bodo zaprli, so določili po delovni zmogljivosti sleherne izmed njih. Zaprte bodo tiste, pri katerih dnevna izdelava na enega delavca ne doseže povprečnega števila 150.000 cigaret.
Obsedno stanje v Argentini
Buenos Aires, 21. apnila, s. Podpredsednik argentinske republike Castillo je izjavil zastopnikom tiska, da je netočna novica listov o tem, da bo v kratkem preklicano obsedno stanje v Argentini. Obsedno stanje bo trajalo še naprej.	i	■,
tajski. Škoda, ki jo je napad povzročil, je prav majhna.
Tokio, 21. aprila. 6. Starešina časnikarjev To. putomi hvali v lietu »Niči Niči* ponosno vedenje tokijskega prebivalstva med ameriškim letalskim napadom. S sestrelitvijo devetih letal je sovražnik dobil nauk kakor ga zasluži. Ce bo hotel poskusiti še kak drug napad, mu bo japonska protiletalska obramba znala dati še trši nauk. Vsekakor pa časnikar opominja prebivalstvo, naj se nikar ne da zapeljati veselju in ponosu nad japonskimi uspehi v teh zadnjih mesecih, temveč naj z vso dobro voljo in disciplino sodeluje z oblastmi pri obrambi države pred slehernim presenečenjem od sovražnika.
Buenos Aires, 21. aprila, s. Newyorški listi napihujejo aftieriški letalski napad na Tokio z očitnim namenom, da bi vzbujali zaupanje v prebivalstvo. Toda v uradnih in pristojnih krogih pa vlada skrb, ko pričakujejo maščevalnega odgovora držav trojne zveze. Newyor-ški župan La Guardia je snoči imel govor 3000 policistom ter je omenjal nevarnost, kateri bi bil izpostavljen Newyork ob morebitnem napadu nasprotnikovega letalstva. Zupan je povedal, da je treba izdati nujne ukrepe za oja-čenje protiletalske obrambe v prestolnici. Sestavili bodo zbor 200.000 ljudi, da zagotove New-yorku obrambo pred napadi iz zraka. List »Newyork Times« pravi, da bi škoda ob takem napadu utegnila biti zelo huda.
Stockholm, 21. aprila, s. Newyorški dopis-njk lista »Stockholms Tidningen« poroča dunes zjutraj svojemu listu, da ameriški letalski napad np Japonsko v Ameriki ni povzročil tistega navdušenja, kot ga je pričakoval Roosevelt. Prebivalstvo ameriških mest ob tihomorski obali živi noč in dan v bojazni pred japonskimi maščevalnimi napadi. Povsod so v teku obrambne odredbe, toda nihče ne prikriva velike nevarnosti. Nekateri listi celo obsojajo ameriški napad na Tokio, ki- ni rodil nikake koristi zaveznikom, pač pa nevarnost in sicer zelo resno nevarnost ameriškemu civilnemu prebivalstvu.
Rim, 21. aprila, s. Agencija Reuter poroča, da 60 velike prodajalne Čevljev v Newyorku dale nagrado 2500 dolarjev tistemu ameriškemu pilotu, ki je vrgel prvo bombo na Tokio. V letalsko društvo v Newyorku prihajajo iz V6eh Združenih držav darila v denarju in v blagu za pilote, ki so bombardirali japonsko prestolnico. Ameriški radio razglaša darila z imenom darovalca in 6 popisom njegove osebe. Številna trgovska podjetja 60 6 tem dobila lahko in razmeroma ceneno pot, da trobijo svoje ime v uše6a kupovalcev. Bombardiranje Tokia je v Združenih državah postalo torej velika reklamna zadeva za posameznike in za trgovino.
Naš evropski duh z jezo gleda na to trgovsko skrunjenje vojne. Ameriški Listi bodo prav kmalu naznanjali, da pilot ta in ta, ki je bombardiral to m to mesto, no6i čevlje iz te in te tovarne, uporablja gumijaste podpetnike iz te in te tovarne, 6« obla« pri tem in tem krojaču, pije ta in ta liker, kupuje naočnike v tej in tej trgovini in uporablja taka m taka odvajalna sredstva.
nih napravah nešteto razdejanj, požari, eksplozije ter nadaljnja velika škoda pa so nastali na letališčih.
Kakor jp bilo že objavljeno v posebnem vojnem poročilu, so nemške podmornice ob vzhodni obali Severne Amerike ter v Karibijskem morju potopile 18 sovražnikovih ladij s skupno 131.000 tonami. Neka podmornica je tudi bombardirala petrolejske zaloge v Bullcbyju na otoku C n r a 5 a o ter jih zažgala.
Praznik Rima je praznik dela
Ljubljana, 21. aprila.
Vsakoletna proslava ustanovitve Rima na dan 21. maja nosi značaj >praznika delat. Roj-stoo Rima pomeni naj poprej mejnik izrednega pomena o svetovni zgodovini in ločnico d kulturnem snoDanju za preoblikovanje podobe sveta. Rim je prispeval odličen delež h kulturni stapbi Enrope, bil je vodilno terišče, kjer so prihajale do polnega izraza vse tvorne sile človeškega genija. To zgodovinsko pomembno vlogo ustanovitve Rima je povzel tudi Duce in na ta dan postavil »praznik delat, to je praznik oseh milijonov pridnih ljudi in vseh neutrudno snujočih sil, ki družbo oblikujejo današnje življenje in dajejo smer sodobnemu mišljenju. Kakor je bil starodavni Rim utemeljitelj novega reda in nove omike, tako skuša tudi danes fašistična Italija dati svoj temeljni prispevek k ustvaritvi reda, reda z novimi načeli in novimi pojmi o pravičnosti, socialnem redu in s tem dati trden temelj novi dobi, ki bo zajela Evropo po vojni. Zavest o neutajljivih zakladih, ki jih je stari Rim dal vesoljnemu človeštvu, prešinja slehernega državljana kraljevine in mu dajš, zavest in ponos, kakršen je potreben, če naj se današnji Rim ponovno povzpne do podobne vloge, kakor jo je nekoč igral stari Rim. Ob neizčrpnih virih stare zakladnice črpa ljudstvo novih pobud in moči za izvršitev ogromne naloge, katero je italijanskemu ljudstvu naznačil Duce in ga k do-segi tega cilja tudi vztrajno in odločno vodi.
Že drugič se ta praznik proslavlja tudi v naš 1 pokrajini, ki živi v sestavu Fašistične Italije. ludi za delovne sile o naši pokrajini je ta dan praznik dela. To je praznik dela za gospodarsko povzdigo naših krajev in našega ljudstva ter za razmah omike in kulture. Praznik dela je priložnost, da se obudi spomin na številne koristne ukrepe vlade za izvedbo raznih javnih del in pospešitev vsega tvornega dela, ki mu je dal pobudo in smernice Duce.
Vesti 21. aprila
Italijanski poslanik v Zagrebu Casertano je hrvaškemu ministrstvu za socialno politiko izročil 100.000 kun za pomoč hrvaškemu delavstvu. Denar je podarila italijanska petrolejska druž. ba Agip.
Hrvaški minister za trgovino, obrt in veleobrt, dr.
Dragutin Toth, je danes dopotoval v Rim, kjer bo gost ministra za trgovinsko izmenjavo in vaiute.
Na največjem francoskem parniku »Normandie«, ki
.ga je zasegla ameriška vlada in ga v New-yorku predelujejo v letalonosilko, je že v drugič izbruhnil nud požar. Tudi o tem drugem požaru domnevajo, da je bil podtaknjen, ker se je ogenj zelo naglo razširil čez vso ladjo. Turčija je prevzela varetvo romunskih koristi v Perziji.
Pozdravni brzojavki med bolgarskim in turškim zunanjim ministrom
Sofija, 21. aprila, s. Predsednik bolgarske vlade Filov je ob prevzemu zunanjega ministrstva poslal zelo prijazno brzojavko turškemu zunanjemu ministru Saradzogluju, ki mu je odgovoril z enako prijazno brzojavko.	v
Obisk ministra Crippsa na Malti
Rim, 21.'aprila, s. Po novicah iz Londona je predsednik angleške vlade Churchill naročil ministru Crippsu. naj gre na Malto, da bo Vladi prinesel osebno poročilo o vojaških razmerah na otoku. Novica je po ra/nih prestolnicah vzbudila nekaj presenečenja.
Velika in žalostna 6tvar, kakor je vojna, je v rokah Amerikancev postala burka, s katero služijo denar ali pa delajo trgovsko reklamo. Na dan poraza Združenih držav bomo slišali, da je ta in ta general izgubil bitko, ker ni uporabljal take in take grenčiče in da goejiod admiral ni bil kos položaju, ker ni uporabljal vitaminov, ki jih vsebuje sloviti izdelek nič manj slovitih kemičnih delavnic v Chicagu ali Philadelphiji.
Buenos Aires, 21. aprila, s. Neko ameriško uradno poročilo pravi, da še je včeraj nadaljevalo silovito bombardiranje ameriških trdnjav na otoku Corregidorju pred Manilo. Japonci so streljali z 240 mm topovi z Batanga in od kraja Cavite. Bombardiranje je povzročilo škodo in zahtevalo žrtve. Nove japonske čete so 6e izkrcale na jugozahodni obaii filipinskega otoka Panaja.
CERE ALI ORTO - FLORO - FRUTTICOLTURA VjJI • VINIC 01A E 0 L E A RIA Z 0 0 T E Č H i A F PEŠCA
*>N‘ \v'V «'''j*' ?.'.
L E G H 0
‘ '	, ■' a ‘	•	' ■ .•
PR 0 D Otti ti S S I 11 A B BIG 4 I A M E N T 0 SIDERURGIA EHETALLURGIA M E C C A NICA C K i M I C A COMBUSTIBiU UtUlOI E CARBORAKTI
»•'	-V.*i»dv.,-L stnn'
C A RT At	S TAM PA
C O S T R U Z I O N I E D ILI ACOUA GAS	ElETTRICIT A
INDUSTRIE ESTRATTIVE VETRO E C E R A M l C A COMUNICAZlONi: INTERNE H ARE E A RIA S P E T T A C O L O O SPI T A L I T A PROFESSIONI E ARTI PREVaDENZA E, CRED.ITO
	m\ Bi.. ;
i-ilB , - ■	
	
mmMmm
t' G ..* I ..C 0 1 1. O K I LAVORATORI -AGRICOLTURA I N :d U S T R I A L T
LAVO R A T O RI INDUSTRIE C O M M ER C I A N Tl lAVORATORI COMMERCIO
AZIEnTe CREOITO E ASSrCURAZlDNE LAVORAIORI AŽtENDE CREOITO E ASSICURAŽIONE P R O F E Š SIO NIS T l E AR Ti ST I
Nastop naše glasbene mladine
II. lavna produkcija učencev glasbene akademije
Ljubljana, 21. aprila.
Prireditve ljubljanske glasbene akademije, ko nastopajo mladi godci in pevci raznih razvojnih stopenj, da poleg staršev, sorodnikov in znancev pokažejo svojo pridobljeno 6preinost še širši javnosti, uživajo pri na6 že kar veljaven sloves.
Ni samo prazen zven, če naglasimo, da ima naša glasbena akademija ne le imenitno preteklost, marveč na tudi danes opravlja resno in veliko poslanstvo v slovenski glasbeni omiki, ki ji obeta prav gotovo srečno bodočnost. Važno je, da nam ta resnica ne zbledi, ker je na eni strani nesporno, da 60 rojenice slovenskim zibelkam prinesle odličnih glasbenih darov, na drugi pa prav tako nedvomno, da 6e morejo ti darovi uspešno razviti le v primernem, resnem in strogem zavodu. Tak zavod pa je naša glasbena akademija.
• To nam je kakor tolikrat poprei pokazal 1 snočnji drugi nastop našega glasbenega naraščaja. Dokaz za to 6e sicer ne opira na zaključne 6odbe o sposobnostih mladih umetnikov, saj bi take ce. nitve raznih sli, ki so šele v razvoju, imele hudo premenljivo vrednost. Prave ustaljene sodbe naj bi torej v tehle mislih nihče ne iskal, zlasti seveda učenci 6ami ne! Pač pa 6e v poslušalcu pri takem nastopu poraja 6lutnja: kakšna bo letošnja žetev?
Naj zlasti omenimo dvoje misli, ki jih je dala snočnja prireditev: 1. letošnje leto nam je prineslo bolj vidnih napredkov in uspehov v godalni umetnosti (torej posebno v igri na klavir) ko pa v petju: 2. klavirska umetnost naše mladine 6e že izraziteje bavi z globljim vživljanjem v umetnostno oblikovanje in obdelavo tonov kakor pa 6 spret: no6tjo v igri sami. Da se mlad človek rajši utopi v estetiko ko v tehniko, ni kar tako vsakdanje. — Teh dvoje splošnih misli nam že nudita odgovor na vprašanje, ki smo si ga ob pogledu na nastopajoči naraščaj zgoraj zastavili.
Torej še nekaj bežnih vtisov o godcih in pevcih: 1. Majda Petelin (klavir — 1. let.) je s Caj-kov6kim (Chanson triste!) in z Beethovnom (Baga. tela v F-duru) pokazala tisto šolsko marljivost, ki
durmi. Glas 6e mu ni mogel izčistiti (preveč vaj
pred nastopom?), višine še nestalne. 3. Ivan Župančič (klavir — II. let.) je v Rebikovu in Novaku podal lepo vživeto igro. 4 Aleksander Boštjančič (tenor III. let.) se je lotil kočljivega Rudolfovega napeva iz Puccinijeve opere Boheme. V sicer nežnih liričnih legah še nekaj hripavega prizvoka. 5. Breda Rajh (klavir — I. let.) 6e ni ustrašilh Schumannovih »Metuljčkov«, dosti dolge in težke skladbe, ki jo čeelo srečavamo na sporedih mojstrov. Njena igra kaže že lepo 6fonnio zrele 6pret. nosti. 6. Katja Džanga (alt — III. let.) je zapela Pavlinin napev iz »Pikove dame«. Glas je v pravi altovski legi manj- obsežen, ima pa zato še dosti topline. 7 Mladi Igor Ozim (violina — III. let.) kaže za 6voja leta lepo znanje. S korajžo ee loti oktavnih in terenih prijemov. Igorček bo zrastel v Igorja! 8. Slavko Štrukelj (bariton — IV. let.) si je izbral napev iz Verdijevega »Plesa v maskah«. Ima lepo barvan, dosti obširen glas, ki mnogo obeta. 9. Jelka Suhadolnik je preigrala nekaj Chopinovih preludijev. Bilo ie čutiti, da se je mladenka zavedala nežne občutljivosti Chopinovih skladb. 10. Marija Tiran (sopran — III. let.) je v napevu iz »Carostrelca« pokazala nekaj odlik, le višine so 6t:enjene in neenakomerne. 11. Janez Lipušček (tenor — IV. let.) 6e je kar lepo vživel v napev iz »Rigoletta«. Ima že izdatno šolsko podlago. 12. Ksenija Ogrin (klavir — III let.) 6e Je tudi odločila za Chopina. Ima že precej zrelo, poglobljeno igro. 13. Med pevci se je najbolj odrezala Nada Stritar (sopran — IV. let.) z napevom iz Donizettijeve ope. re »Don Pnsqua!e«. Ima lepo izpiljen, mestoma prav nežen glas, vzorno izgovarja, višine so čiste. Skrbno obdeluje razne koloraturne efekte.
Torej v celoti: letošnja žetev kar lepo kaže. Mnogo zasluge gre resnemu učiteljskemu zboru, a pohvaliti je treba še zla6ti veliko marljivost učen. cev 6amih.
Cene nepremičnin so se dvignile za 260% in več
Ljubljana, 21. aprila.
Od lanskega leta naprej vse do današnjih dni lahko nepristranski opazovalec dožene za sedanje gospodarske prilike poučno in značilno dejstvo, da še vedno vlada veliko zanimanje za nepremičnine, ležeče v mestu in bližnji okolici. Je pa tudi v mestu mnogo nepremičnin, tako raznih stavbišč, starih in novih stanovanjskih hiš in vil na prodaj, katerih vrednost cenijo veščaki na okoli 25 milijonov lir.
Da je na nepremičninskem trgu velika ponudba, kažejo zlasti tudi razni mali oglasi v dnevnem tisku, posebno bogate so oglasne rubrike ob nedeljah. Vse drvi in skuša pristaviti svoj lonček k raznim malim in velikim kupčijam. Posredovalci imajo mnogo letanja, tekanja in se hudo napenjajo, preden se jim posreči, da pride do končne sklenitve kupčije in do podpisa kupne pogodbe. Seveda 6e med seboj posredovalci tako-le kot konkurenti nekoliko pisano gledajo, toda so si med seboj lojalni in cenijo tudi stnnovsko kolegialnost, ko si tuintam pri kaki kupčiji drug drugemu po-jhftgnjo in odbijajo nelojalno konkurenco. r"m Kakšne so sedaj kaj cene različnim nepremičninam? Lahko mirno rečemo, da sc oene nepremičninam stalno dvigajo in so se od lanskega leta n. pr. dvignile za razne vile in parcele do 200/» in celo še več. To je prav zanimiv pojav. Udobno vilo človek mora danes plačati dvakrat in celo trikrat toliko, kakor n. pr. lani jeseni.
Do 20. t. m. je bilo v zemljiški knjigi izvedenih prav mnogo prenosov lastninske pravice na podlagi raznih kupnih pogodb, izročilnih pogodb in menjalnih odnosno odstopnih pisem. Splošno je bilo izvedenih 28 prenosov za celotno vrednost 730 276 lir. Naj tudi navedemo nekatere zanimivejše1
Okoličani, da si zaokrožijo svoja zemljišča, kaj radi med seboj menjavajo različne travnike, njive in druge parcele. Z menjalnimi pogodbami skušajo svoje grunte strniti v praktično in pregledno gospodarsko enoto. Tam v južnem delu ljubljanske okolice je neka poštama posestnica na originalen način prodala nekaj zemlje, da si^ je pri kupcih zavarovala na stara leta vžitek in življenje. Tako je nekemu kupcu prodala parcelo na ta način, da se je kupec za ostanek kupnine zavezal njej dajati vžitek in sicer na dan 1 1 svežega mleka, letnb 4 voze drv, plačati stroške pogreba in prispevati delež k stroškom primernega
Novice iz Države
Predstavniki pokrajinskega tiska pri Duceju.
Pod vodstvom predsednika tiskovnega urada pokrajinskega časopisja so se pri Duceju zglasili glavni uredniki 23 dnevnikov, ki izhajajo v raznih manjših pokrajinskih krajih. Minister za ljudsko kulturo ravolini je poročal Duceju o delovanju tiskovne družbe, ki deluje že dve leti. Število dnevnikov v pokrajinah se je dvignilo na 23, ker je bilo več dnevnikov ustanovljenih za dalmatinske kraje, dva sta začela izhajati v Atenah in Parizu, en tednik pa v Zagrebu. Naklada teh časopisov znaša nad 105 000 izvodov. Razen tega je društvo poskrbelo, da so se izboljšale tiskarske naprave, izboljšalo uredniško delo in izpopolnila uprava. Duce je sprejel poročilo na znanje in izrekel zahvalo glavnim urednikom za dosedanje delo, obenem pa jim zagotovil, da zelo pozorno zasleduje vse njihovo delo v korist domovine in fašističnega gibanja.	,
Velika umetniška razstava v Firenzi. V nedeljo so odprli v Firenzi obsežno umetniško razstavo. To je 23. medpokrajinska umetniška razstava. Zbranih je nekaj nad 600 del, slik, kipov in grafik. Večinoma so zastopani najmlajši umetniki iz Toskane. Razen tega so v Firenzi odprli tudi razstavo umetniških del slepcev.	»
Nov zakon o učiteljih. Minister za ljudsko vzgojo (prosvetni minister) Bottai je podal zastopnikom tiska izjavo o smernicah in določilih novega zakona o ljudskosolskih učiteljih. Po novih določilih so učitelji vključeni v sistem državnih uradnikov kategorije B, kar pomeni zanje iz
učitelji postali pravi državni nameščenci in bodo razvrščeni od 12. do 9. uradniške skupine, dočim so bili doslej le v 13. in 12. skupini. Poslej bodo tudi učitelji v kmečkih krajih lahko dosegli vrhunsko plačilno lestvico. Olajšan jim bo tudi prehod v učiteljsko službo v mestih, da bi mogli svoje otroke v mestnih šolah izobraževati. Le osem mest je izvzetih, in sicer Rim, Bologna, Firenze, Genova, Milan, Napoli, Palermo in Torino. Vsaka plačilna kategorija ima po več 6topenj, od katerih daje naj večja letnih 4000 Ur dodatka, najnižja pa 600 lir. Celotni finančni efekt povišanja učiteljskih plač znaša 400 milijonov lir.
spomenika na pokopališču. Drugi kupec pa se je obvezal postaviti tej ženi primeren spomenik na grobu. — Občina- Tomišelj je izvedla tudi večjo zemljiškoknjižno transakcijo, ko je nekaterim kmetom prodala večje zemljiške komplekse, to sicer Še v letu 1940, a v zemljiški knjigi so bili šele sedaj izvedeni vsi prenosi, ko so bile poprej opravljene razne upravnopolitične formalnosti.
Janežič Anton, posestnik v Ljubljani, Flori-jajiska ul. št. 14, je pa izročil svojima sinovoma Antonu ml. in Cirilu nepremičnino vlož. št. 107 k. o. Ljubljana-mesto hiša št. 12 v Florijanski • ulici). Hiša je bila cenjena na 150.000 lir. Drugače so bile v zemljiški knjigi zaznamovane še mnoge druge kupne pogodbe za vrednost od 1000 lir naprej.
V treh vrstah...
V Kranju je imel zanimivo predavanje o nemških planinskih loVcih in njihovih bojih, na severu Portcny, ki je služil lansko jesen in pozimi pri njih in se bojeval v njihovih vrstah na severu v objemu Ledenega morja.
Ob priliki zadnjega zborovanja županov v Celju je prisostvoval seji tudi vladni prezident dr. Haccius. Vsi župani so mu bili predstavljeni. Prezident je imel tudi nagovor-na zbrane župane, v katerem jih je po«ebno opozarjal na važnost obdelovanja polja v letošnji spomladi in na razne druge kmečke naloge, ki niso nič manj važne kakor je obdelovanje.
Celjski Rdeči križ je samo v marcu posredoval v 167 primerih težkih nesreč. Njegovi avtomobili so prevozili v tem času 4622 km. Člani Rdečega križa so samo na dan vojske nabrali na cestah čez 6000 mark. Pred dnevi je okrožni vodja spet zaprisegel 100 novih članov Rdečega križa. Zaprisega je bila v celjskem Nemškem docnu.
Letos bodo praznovali nemški narodni praznik na 2, maja, ne pa na 1., ker pade 1. maj na petek. Tako je odredil državni vodja.
V Mariboru je predaval o deželi polnočnega sonca inž. Do6odil, Ker je bilo predavanje tako dobro obiskano, da je moralo precej ljudi oditi, se je štajerska Domovinska zveza odločila, da bo predavatelja povabila še za dve predavanji. Prvo bo v Studencih, drugo pa na Pobrežju.
72 učiteljic se je udeležilo samarijanskega tečaja, na katerem jih je poučeval primarij dr. Bou-vier. Vse udeleženke so bile sprejete kot pomočnice v nemški Rdeči križ.
V mariborskem mestu je zdaj 11 dnevnih otroških zavetišč, 25 jih bodo pa še organizirali. Otroci dobivajo v njih hrano. V teh zavetiščih dobiva hrano 777 otrok. Materinske posvetovalnice pa so imele 187 obiskovalk.
Gorenjski tednik »Karawankenbote« posveča svojo številko 18. t. nj. 53. rojstnemu dnevu Hitlerja in pravi med drugim: Žene in možje,, mlado in staro iz Klagenfurta, Villacha, ali Radmanns-dorfa, Steina ali St. Veita ali iz katere koR vasi in mesta v Karntnu in Oberkrainu, vsi ti se v zvestobi in ljubezni spominjajo moža, ki jim je vsem voditelj in pod katerega zaščito se čutijo varne.
V Kranju so ustanovili prvo žensko mladinsko skupino. To je prva skupina na Gorenjskem. Pozivu se je odzvalo 300 deklet v starosti od 18 do 30 let.
V kranjskem ljudskem domu so imeli pred dnevi zaključno prireditev za zimsko pomoč. Sodeloval je kranjski godalni kvartet. Peli so tudi solisti in pa dva mladinska zbora. Prireditev so zaključili fanfaristi iz Celovca.
23. aprila bo smel vsakdo priti h koroškemu gauleiterju in mu povedati svoj* težnje. V prošnji mora biti kratek in stvaren. Kdor se bo te pravice poslužil v slab namen, bo kaznovan. Takih dni do zdaj še več.
S Hrvaškega
Hrvaške državne železnice dajejo dnevno na razpolago nekaj stotin železniških vagonov za dovoz premoga in drv. Železnica daje tako veliko število vagonov na razpolago zaradi tega, da bi se meščani lahko pravočasno oskrbeli s kurivom za bodoče mesece, predvsem pa za zimske.
Kakor sporoča zagrebška policija, je odslej prepovedano vsako zadržavanje na veili-kern savskem mostu. Prav iako je prepovedano ta most slikati. V ta namen je mestna občina že postavila opozorilni deski na obeh koncih mostu. Službujoči stražniki imajo nalog vsak prekršek ne/iianiti.
V Osijeku je te dni amrl poznani kipar Živič.
Le torze del lavoro, apprestando le armi per i valorosi combattenti, preparano, con la vittoria, ravvento dell’or-diue nuovo, fondato su una piii alta giustizia sociale.
Delovne sile, ki pripravljajo orožje za junaške borce, pripravljajo z zmago prihod novega reda, temelječega na višji družabni pravičnosti.
Neobjavljena pisma jezikoslovca o. Stanislava Škrabca:
Prirodna nesreča v frančiškanskem samostanu
nad Gorizijo
(Nedatirano iz Gorizije iz zadnjih dni novembra 1878.)
Dragi brati
Ti želiš kaj bolj natančnega izvedeti o naši nesreči; hočem ti jo torej nekoliko obširneje popisati. Danes štirinajst dni, to je bilo v nedeljo, 17. novembra zjutraj, smo zapazili iz samostana, da je zemlja na vrtu kakih 25 sežnjev na dolgost globoko razklana in tudi obzidje, na katero se je vrt opiral, na dveh krajih počeno. Pod obzidjem se je bila že usula zemlja z vrta, zato je bilo v sredi nekoliko privzdignjeno. Očitno je bilo, da ne bo moglo več dolgo stati in se bo tudi ves od-kršeni del vrta za njim posul. Starejiim samostanskim prebivalcem to ne bi bila nova prikazen. Že pred kakimi 30 leti se je bil ravno na tistem mestu vrtni zid v kratkem dvakrat podrl in tudi neka) xemlje z vrta se je posulo za njim. Kaj takega se je tudi oni dan pričakovalo; ali nesreča je to pot daleč segla čez staro mejo.
Okoli ene čez poldne se je zajela zemlja zopet gibati in en kos odkršenega zidu se je porušil na tla. Globoko doli v dolini se je videlo trstje, ki je padalo, kakor bi ga bil kosil; po klancu pa na sosedovem posestvu, ki je pod samostanskim, je večje drevje pokalo in padalo na tla, manjše pa je stoje dolu drselo v dolino; zna-biti do 200 sežnjev daljave je segal plaz. Zdaj se zdruzne drugi kos samostanskega vrstnega zidu in za njim odkršeni kos vrta — vse kakor se je pričakovalo. Mi, kar nas je bilo doma, in nekateri drugi ljudje, ki so bili ravno gori, smo vse to z vrta mirno gledali. Ali naenkrat se pokažejo nove poke na vrtu vse bliže in bliže samostana samega. Morali smo se hitro umakniti in preden smo bili še vsi pod streho, so začele odstopati stopnice, po katerih se j« iz samostana hodilo na vrt. Zdaj na« je pač »prešinil strah, da bi ne začelo pokati tudi samostansko zidbvje; ali pomagati ni mogla živa duša.
Mej tem je bil uže blizu čas, ko hodimo ob nedeljah na kor. Lahko si misliš, da v takem strahu pač še nobeden od nas ni molil brevirja, ko ta dan. Žalosten pogled se nam je odprl po odpravljeni molitvi s samostanskih oken — tik pod zidovi do štiri sežnje globok prepad z vodo na dnu, površina vrta razrušena v prepadu! Plaz je vzel namreč zlasti spodnjo po podzemeljskih vodah razmočeno zemljo sabo in tako se je zgodilo, da je površina vrta sicer ostala na mestu, le globoko se pogreznila. Strah za samostan sam je bil zdaj še veči, zlasti ker so dohajali tudi iz mesta razni gospodje gori, ki so svetovali ysai vzhodni, pozneje prizidani konec samostana ni ti* o izprazniti — kar se je po večem v resnici zgodilo.
Žalostna je bila večerja v refektoriju nad globokim prepadom, mej tem ko se je zunaj zemlja še vedno posipala, še bolj žalostna in težka noč, ko smo morali v bolj varnem zapadnem koncu, na koru in drugod iskati pribežališča. Vendar se, hvala Bogu! na dalje ni nič hudega zgodilo in se sme upati, da podlaga samostanskemu poslopju ni tako 6podjedena, da bi se bilo veže nesreče bati, Ali nssreča je tudi tako zadosti velika in škodo komaj mogoče prav preceniti. Govori se, da bi bilo naj manj 30 tisoč goldinarjev treba, da bi se mogel vrt zopet vzdigniti iz prepada in uravnati, kakor je bil; ali treba bi ga bilo seveda bolje
RIHAGLIATRICE
■VERODINAMICA per CALCE del brevetti originali CRNESTO CURTI
ln oorao dal 1906 Rapida e silenziosa
.	strdi
Z \ POBIRANJE ZANK NA NOGAVICAH izvirnih patentov ERNESTO CURTI
v rabi od leta 1006 Nagel in tih
uravnati, kakor je bil, ‘ako se noč«, da bi se nesreča čez nekoliko let zopet ponovila.
Dasiravno je zdaj že 14 ilni, kar te je nesreča zgodila, je vendar še vse, kakor j« bilo — žalostna podrtija! in še dalje se ruši in useda zemlja, dasi zdaj le po malo in počasu. Kedaj in kako ae bo popravljalo, nič ne vem; do zdaj še manjka vsega potrebnega za to. to je denarja.
(2. 2. 1879, — nadaljevanje)
... Pri nas so zdaj začeli popravljati nekoliko vrtne razvaline. Kopljejo namreč kanal, da bi se po njem voda sproti odtekala, ker izvira iz porušene zemlje studenec, kateri je tudi vzrok bil, da se je vrt vtrgal. Delo pa gre prav počasi od rok, ker imamo skoraj vedno deževje. Da bodo zasuli globočino pod samostanom, mislijo s hriba, to je z zgoranjega vrta, zemljo doli voziti. Oljke, ki so gori rastle, so že začeli sekati. Sicer pa je oni del samostana, ki je proti jutranji strant, kjer so stari patri stanovali, provincial, gvardian itd. še zmirom v nevarnosti, da bi znal spodrsniti po hribu doli. Za ostali samostan pa se ni tolikanj bati, ker mu vdrtina ne sega tako pod zid ali, prav za prav do zida, kakor onemu. In ako bi se oni konec tudi posul, bi ta še lahko trdno stal, ker se le z enim voglom z onim vkup drži. Ker je oni konec izpraznjen, za nas tudi ni nikakrine silne nevarnosti. —
Bratu, ko je postal občinski tajnik...
\
MILANO
vil Mussolini, n.S: Ml. 651*7
(a 6. 1881.)
Veseli me, da si dobil nekako službo, ki bi Ti
znala biti primerna. Bog Ti daj srečo! Dobro bi Ti znala pri tem »lužiti Levstikova knjiga »Nauk slovenskim županom«; ako je še nimaš, omisli si jo; dobiva se pri »Kleinu in Kovaču (Eger)« v Ljubljani, v Špitalskih ulicah št. 5, ako se ne motim po 1 gld. Ravno tam se dobiva »Leifaden fiir Ge-meindevorsteher« od Antona Globočnika po 80 kr. Ker je Levstik it te prestavil, bo dobro, ako imaš oboje pred sabo ...	1
Poslednje pismo.
(2. 9, 1918.)
Prenagljene obljube nisem Izpolnil, _ ker res ni bilo vredno pero v roke viseti. Tu Ti naznanim, da sem pred par dnevi iz bolnišnice zopet v samostanu a ne dosti boljši. G. Jelovšek je skoraj popolnoma zdrav, razen da roka ne bo več cela. Pred par dnevi me je obiskal. Pretekli teden sta mi podarili dve nečakinji obilen dar piškotov, za kar bodi darovavkama lepa hvala. Še hvaležniši p* še bom za dar pobožne molitve, ki je zdaj na robu groba prav posebno potrebujem. Včeraj je imelo naše redovno starešinstvo svoj shod, pri katerem so bili prestavljeni nekateri mlajši patri; iz mej starih gre p. Konštantin v Kamnik.
Predsednik porušenega samostana na Mont*
Santu je imenovan p. Salvator Zobec. Bog mu daj svojo pomoč! V Ljubljani ostane za zdaj vse pri starem. Prisrčno pozdravljenje Tebi in vsem našim domačini, zlasti sestri Neži.	F.	Stanko.
Pripomba.
Dobil sem osemindvajset pisem in štiri dopisnice. Objavil sem le zanimivejše in važnejše stvari; rodbinskih zadev se nisem dotikal. Pisma so pisana z lepo pisavo, le zadnjim je videti, kako so leta pričela pritiskati na ostarelega p. Stanislava. Saj nad očmi se je sam pritoževal.
Zadnje pismo, ki je že popolnoma vegasto, je pisal iz Ljubljane, medtem ko so vsa druga iz Go-rizije.	'•	S.	S. — Ribnica.
Ljubljansko gledališče
Drama:
Torek, 21. aprila, ob 17.30: »Konto X*. Red Torek.
Sreda. 22. aprila, ob 17.30: »Ifigenija*. Red Sreda.
Četrtek. 23. aprila, ob 17.30: »Vdova Roš-linka«. Red Premierski.
Opera:
Torek, 21. aprila: zaprlo.
Sreda, 22. aprila, ob 17: »Madame Butter-fly«. Red A.
Četrtek, 23. aprila, ob 17: »Orfej in Evridika*. Red Četrtek.
Sliko presv. Srca Jezusovega v vsako slovensko hišo! Kupite jo, stane le 3 lire!
Predpisi o prenočevanju v zasebnih hišah
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941» XIX, it. 291 odreja:
Člen 1. Prepovedano je vsakomur, imeti kot gosta ali sprejeti na prenočevanje, za plačilo ali brezplačno osebe, ki že imajo sobo ali stanovanje v mestu Ljubljani.
Člen 2. Kdor ima kot gosta ali sprejme na prenočevanje, najsi brezplačno, osebe, ki nimajo bivališča v Ljubljani ali ki drugače ne spadajo v družinski krog, živeč stalno v skupnosti z rodbinskim poglavarjem, mora to takoj prijaviti oblastvu javne varnosti in pri tem navesti osebne podatke osebe, ki jo je sprejel, po osebni izkaznici.
Člen 3. V veži vsake hiše v mestu more lastnik ob svojih stroških in lastni odgovornosti nabiti tablo s seznamom, ki ga popolnjuje, glede yseh v hiši prenočujočih oseb ločeno po stanovanjih in družinski skupnosti.
Člen 4. Prepovedano je izdajati dovolilnice ali propustnice osebi, ki pripada rodbini, katere vsaj en član je odsoten s svojega navadnega bivališča iz neopravičenih razlogov ali ki ga kakor koli Uče policija.
Člen 5. Kršitelji členov 1., 2. in 3. te naredbe se kaznujejo, če ni dejanje huje kaznivo, po postopku iz naredbe z dne 26, januarja 1942-XX, št. 8 z zaporom do dveh mesecev in v denarju do pet tisoč lir.
Člen 6. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Prodaja klobukov, čepic, rokavic in ovrafnie
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svojo naredbo z dne 8. novembra 1941-XX, št. 144, na podstavi čl. 3 kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX, št. 291 in smatrajoč za potrebno, da se racionira prodaja klobukov, čepic, rokavic in kravat, odreja:
Čl. 1. V čl. 2 navedeni klobuki, čepice, rokavice in kravate se smejo kupovati in prodajati samo z osebno oblačilno nakaznico.
Čl. 2. Ob prodaji naj trgovec od kupčeve oblačilne nakaznice odtrga v sledeči preglednici navedeno število odrezkov v abecednih črkah:
Moški klobuki iz klobučevine, 4 odrezki. Ženski klobuki: 1. iz klobučevine, pletenine, žameta ali druge tkanine, garnirani ali negarni-rani, 4 odrezke;
2. iz slame, skorje, palmovega vlakna, lesenih oblancev ali drugega sličnega blaga, garnirani,
2 odrezka. — Ne smatra se za garnituro ne preprost trak okrog štule ne podloga v klobuku. Moški slamniki niso racionirani.
Moške čepice, 2 odrezka. — Otroški in deški klobuki in čepice, 1 odrezek. — Rokavice: 1. celoma ali deloma iz kože, 2 odrezka; 2. druge vrste:
a) moške, 4 odrezke; b) ženske, 2 odrezka. — Otroške rokavice niso racionirane. — Kravate,
1 odrezek.
Čl. 3. Odrezki za nabavo omenjenih predmetov so: a) odrezki s črkami od G do U pri moških in ženskih izkaznicah. (Osebna oblačilna izkaznica A);
b) odrezki s črkami od G do U( izvzemši črke I,
K in L (ki so namenjene za drugo uporabo) pri deških in otroških nakaznicah (osebni oblačilni nakaznici B in C). Odrezki se lahko uporabljajo brez ozira na zaporednost abecednih črk.
Čl. 4. Kršitelji te naredbe se kaznujejo po naredbi z dne 7. oktobra 1941-XIX, št. 122 in po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX,. it, 8.
Čl 5. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu'ca Ljubljansko pokrajino.
Spojifev Kmetijske zbornice z Združenjem kmetovalcev
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX, št. 291, glede na svoji naredbi z dne 15. novembra 1941-XX št. 151 in z dne 17. novembra 1941-XIX št. 152, glede na to, da je Kmetijska zbornica, ustanovljena po uredbi z dne 21. jan. 1937, M. s. Št. 55, objavljeni v Službenem listu št. 140-20 istega leta, pretežno stanovskega zna čaja in po podani izjavi sveta omenjene zbornice odreja:
Člen 1. Kmetijska zbornica, ustanovljena po uredbi z dne 21. januarja 1937, M. s. št. 55, objavljeni v Službenem listu št. 140-20 istega leta, so spoji z Združenjem kmetovalcev Ljubljanske po* krajine, včlanjenim v Pokrajinsko zvezo delodajalcev in ustanovljenim po drugem odstavku člena 2. naredbe z dne 15. novembra 1941-XX, št. 151.
Pravila pokrajinskega Združenja kmetovalcev, ki jih je predložiti po članu 8. naredbe z dne 17. novembra 1941-XX št. 152, določijo skupine kmetovalcev, ki naj se včlanijo.
Člen 2. Za spojitev iz prednjega člena se uporabijo predpisi naredb z dne 15. novembra 1941-XX št. 151 in z dne 17. novembra 1941-XX št. 152, kolikor se tičejo prenosa in namembe imovine, pobiranja in izročanja obveznih prispevkov, prl-občevanja bilanc, pravil in seznamov članstva, kakor tudi prenosa inventarjev. Tamkaj določeni
Ljubljana
Koledar
Danes, torek, 21. aprila: Anzelm, škof. Sreda, 22. aprila: Varstvo sv. Jožefa.
Obvestila1
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Banovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič-Tržaška cesta 48.
»Seznani obveznikov ljudskega dela«. Pod tem
naslovom je današnji »Slovenec« pod ljubljanskim zaglavjem objavil poročil«, da je na mestnem magistrali razgrnjen seznam obveznikov ljudskega dela za gradnjo in vzdrževanje cest v Ljubljanski pokrajini. Dejansko pa se ta objava ne nanaša na Ljubljano, odnosno njene prebivalce, pač pa le na Novo mesto in je v tem smislu treba tolmačiti tudi objavo.
EIAR - Radio liubliana
Torek, 21. aprila: 13 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17 Radijski orkester, vodi dirigent D M. Šljanec. Orkestralna glasba. — 14, Poročila v italijanščini. — 14.15 Godba in zbor IX. okraja C. C. R (R) pod vodstvom dirigenta G. Orsomanda. — 14.15 Poročila v slovenščini. — 1715 Koncert Rossinijeve glasbe. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Komorna glasba. — 20 Napoved časa; poročila v italijanščini. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30 Pesmi vojnega časa. — 20.40 Klarinetni trio. — 21.10 Predavanje v slovenščini.
— 21.20 Radijski orkester, vodi dirigent D. M. Šijanec; sodelujeta sopranistka Ksenija Vidali in baritonist Vekoslav Janko. Operna glasba. — 22 Prenos iz mestnega gledališča v Bologni: 3. in 4. dejanje opere Moč usode, uglasbil Verdi. V odmoru: Zanimivosti v slovenščini. Po operi poročila v italijanščini.
Sreda 22. aprllai 7.30 Poročila v slovenščini.
—w 7.45 Pisana glasba, v odmoru (8) napoved časa.
— 8.15 Poročila v italijanščini. — 12.15 Koncert tenorista Janeza Lipuščka (pri klavirju M. Lipovšek).
— 12.40 Klavirski koncert Heinza Schr8derja. — 13 Napoved časa, poročila v italijanščini. — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.20 Orkestralno glasbo vodi dirigent Petralia. — 14 Poročila v italijanščini. — 14.15 Komorni zbor, vodi dirigent Šijanec. — 1445 Poročila v slovenščini. — 17.15 Koncert sopranistke Drage Sokove in tenorista A. Sladoljeva (pri klavirju Marijan Lipovšek). — 19 »Govorimo italijansko«, prof. dr. Stanko Leben. — 19,30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Simfonična glasba. — 20 Napoved časa, poročila v italijanščini. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30 Pesmi vojnega časa. — 20.45 Ljubljanski komorni duo (A- Trost, klavir; J. Šlajs, violina). — 21.25 Predavanje v slovenščini. — 2135 Koncert, vodi dirigent M. GaudiOso. — 22,15 Orkester, pesmi, vodi dirigent Angelini. — 22.45 Poročila v italijanščini.
Četrtek, 23. aprila: 7.30 Poročila v slovenščini.
— 7.45 Pesmi in napevi; v odmoru napoved časa.
— 8.15 Poročila v italijanščini — 12.15 Koncert violinista Karla Sancina (pri klavirju L, M, Škerjanc). — 12.40 Karakteristična italijanska stf&pina, vodi dirigent Prat. — 1^ Napoved časa; poročila v italijanščini. — 13.15 Foročilo vrhovnega poveljstva oboroženih sfl v slovenščini. — 13.17 Radijski orkester, vodi dirigent D. M Šijanec; pisana glasba. — 14 Poročila v italijanščini. — 14.t5 Simfo-nično-vokalni koncert, vodi dirigent La Rosa Pa-rodi. — 14,45 Poročila v slovenščini. — 17 15 Koncert pianistke Lelije Roberto. — 17.45 Koncert tenorista G. Ugolettija. — 19 »Govorimo italijansko«, prof. dr. Stanko Leben. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Lahka glasba. — 20 Napoved časa; poročila v italijanščini. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30 Pesmi vojnega časa. — 20,40 Prenos iz gledališča v Fi-renzi: Rossini: »Seviljski brivec«; v odmoru predavanje v slovenščini. — 22.45 Poročila v italijanščini.
roki veljajo od dneva, ko stopi ta naredba v veljavo.
Člen 3. Krajevne poslovalnice Kmetijske zbornice se vključijo v poverjeništva Pokrajinske zveze delodajalcev, v katerih poslujejo kot njih odseki.
Člen 4. Kar zadeva pravno-gospodarsko sistemizacijo osebja, ki je bilo doslej v službi Zbornice in za katero so veljale ureditev ln stalnost j>o službeni pragmatiki iz § 30. zborničnih pravil in pokojninska ureditev iz pokojninskega pravilnika, objavljenega po § 28. pravil, izročijo pristojni organi Združenja kmetovalcev svoje predloge Pokrajinski zvezi delodajalcev, ki odloči po navodilih, kakršna prejme od Visokega komisarja.
Člen 5. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
S. 8. van Dlne
KRIMINALNI ROMAN
Medtem ko smo se oblačili, pa se je zavesa pri vratih nalahno odgrnila in nekdo je v strahu poklical:
»Gospod Vanče...«
V hipu smo se spogledali, b praga salona, skoraj čisto skrita med težko zaveso, nas je gledala Ada. Njen obraz je bil bled in preplašen. Dala si je prst na usta kot da nas lepo prosi, naj molčimo. Potiliem smo za njo vstopih.
»Povedati vam moram nekaj s|^a" šnega.t je nadaljevala šepetaje. »Hotela sem vam telefonirati, pa sem 6e bala.«
»Nikar se ne bojte, Ada. čez nekaj dnii bo spet vse mirno. Kaj bi nam radi povedali?« jo je vprašal Vanče.
Vidno si je prizadevala, da bi se obvladala in. nazadnje je le, čeprav s težavo, prisila z besedo na dan.
»Preteklo noč sem se nenadno prebudila. Bilo mi je nekam tesno pri srcu. Ura^ je bila polnoči proč, Vstala sem in šla dol. Kuharica pusti navadno vedno kaj zame v shrambi. Ko Pa sem prišla do zadnjih stopnic, sem zaslišala na hodniku pritajen šum prav tu spodaj blizu čitalnice. Srpe mi je
hotelo poskočiti iz prsi. Toda, premagala sem se in o6tala tam, da bi se prepričala, kaj se dogaja. V tem trenutku pa sem zaslišala nekaj podobnega, kot da bi kdo prižgal vžigalico.«
S tresočimi se rokami se je oklenila Vancoja. Markham je v strahu, če se ji ni morda kaj zgodilo, stopil za korak bližje k njej. Zazdelo pa se je, da jo je Vancejev glas spot opogumil. »Kaj je, Ada?«
Preplašeno se je ozrla naokrog, zadržala sapo in odgovorila:
»Bila je naša mati in — hodila jel« Kar mraz nas je stresel ob teh besedah. Sledil je dolg molk.
Heath je vzdihnil, Markham pa se je stresel, kakor da bi se bil prebudil iz omotice. Samo Vanče se je premagal in dejal:
»Da je biila vaša mati pri vratih, ki drži v knjižnico?«
»Da, zdelo se mi je, da je imela v rokah ključ«
»Pa ni držala v roki nič drugega?« »Nisem mogla videti, preveč sem bila zbegana,«
»T<kK «li niste opazili, če je imela
v roki na primer par galoS?«
»Mogoče, toda točno ne morem reči. Zavita je bila v veliko orienlalsko ovratno ruto. Morda .je galoše skrivala jx>d njo, ali pa jih je postavila na tla, da je lažje prižgala vžigalico. Nisem videla nič, razen nje. Previdno se je premikala po temi.«
Ob spominu na tako neverjetno doživetje je bila kot obsedena. Punčici njenih šiiroko odprtih oči sta strmeli v praznino.
Markhama, ki se ga je Ada krčevito oprijemala, je dvakrat ali trikrat napadel kašelj.
»Rekli ste, da je bila v sobi tema. Ali le morda ne bi bilo mogoče^ da ste se motih? Ste čisto prepričani, da ni bila Hemming ali pa kuharica?«
»Ne, ni bila ne,« je odvrnila Ada odločno, potem pa je njen obraz hitro postal spet ves prepaden, »prav naša mati je bila. Plamenček vžigalice ji je brleli čisto pri obrazu, da sem lahko dobro razločila, kdo je to. Njen pogled je bil strašen, bila sem čisto blizu nje.«
Še bolj se je oprijela Vanceja za lakti in vsa zbegana nadaljevala:
»Kaj naj bi to pomenilo.,,? Vedno sem mislila, da naša mati ne more in niti ne zna več hoditi, zda j pa ...«
»Povejte mi nekaj zelo važnega,« jo je prosil Vanče in se delal, kakor da vsega prej ni prav nič slišal. »Vas je vaša mati videla?«
»Tega ne vem. Mrmrala je neke besede, ki p« jih aisem mogl* razleti.
Odšla sem nazaj po stopnicah in se zaklenila v svojo sobo.«
Vanče je mirno opazoval dekle, potem pa se ji lahko nasmehnil.
»Vaša soba je za vas najvarnejši kraj. Ne hodite pa iz nje, zlasti pa ne pravite nikomur tega, kar ste zdaj nam zaupali... Nič tako čudnega ni to, Ada. Paralitiki včasih tudi v spanju lahko hodi jo okrog, če so posebno vznemirjeni. Ukrenili bomo na vsak način, da bo nova strežnica nocoj spala v vaši sobi,«
Toplo ji je stisnil roko in jo poslal nazaj v njeno soljo.
Obvestil je potem o vsem potrebnem 0’Brienovo, nakar smo odšli peš iproti Prvi aveniji.
»Moj Bog,« je vzdihnil Markham, »prav nič se ne smemo obotavljati. Adino obvestilo odkriva nova strahotna obzorja.«
»Ali ne bi bilo dobro, ?e bi staro gospo poslali za nekaj časa v zdravilišče?« je svetoval Heath.
»Tega ne bi svetoval v nobenem primero,« mu je odgovoril Vanče. »Saj ni treba, da bi se nam tako mudilo. Adina zgodba se lahko razlaga na več različnih načinov, in če je res tisto, o čemer vsi dvomimo, potem en sam napačni korak lahko položaj samo poslabša. Odložili bomo za nekaj časa, toda, kar je neizogibnega, se mora zgoditi, a resnice ne bomo zvedeli nikdar. Na nek način pa le moramo priti do <4edra temu groznemu dejanju.«
»In kaj naj torej storimo?« je obupano vprašal Markham.
»Ne vem, toda vsaj eno noč naj se ne zgodi nič novega. Tako bomo imeli vsaj inailo oddiha. Med tem časom pa bi bilo dobro, če se posvetujemo znova 7, dr. Von Blonom Zdravniki, zlasti še, če so mladi, znajo hitro postaviti diagnozo.«
Heath je poklical avtotakd. in že smo se odpeljali proti Tretji aveniji.
»Misel, da bi vprašali še dr. Von Blona,« je pripomnil Markham. »se mi zdi dobra in lahko nam to kaj novega odkrije. Kdaj želiš z njim govoriti?«
»Takoj lahko,« je odvrnil Vanče in pogledal pri tem skozi okno. »Smo čisto blizu njegove hiše in ura malice jc tudi. Torej zelo primeren čas c
V nekaj minutah smo se z avtomobilom pripeljali pred Von Blonovo hišo.
Doktor na« je sprejel z začudenim obrazom.
»Upam, da ne prinašate spet kakšne slabe novice,« nas je vprašal in skušal kaj razbrati z naših obrazov.
»Danes pa ne,« je brž odgovoril Vanče. »Ko smo se že ravno peljali tod m tono, smo se spomnili, da bi bilo dobro stopiti k vam na čaj. To je vse.«
»Odlično,« je dejal Von Blon vljudno in res prav nič prisiljeno. »Lahko vam ponudim kaj boljšega kot čaj. Imam staro ksereško vino,- pravega amontiladčana.«
»Izborno,« se je navdušil Vaoce. »Srečo imamol«
Andrejčkov D o ž e;
Žalost m veselje
lote Beranek zzzzz Besedilo priredil Mirko Javornik
o m a n slikah
%/
I/
m
556.
Aleš je Spanca še enkrat poslal posredovat. Ker ni nič dosegel, je razpostavil svoje može in zapovedal, naj začno streljati. Cela vrsta divjakov je treščila že po prvem strelu na tla. Streljali so dobršno dolgo in j število nasprotnikov se je bilo precej skrčilo.
557.
Tedaj je Aleš zapazil, da je divjakom prišla na pomoč druga tolpa, vsaj trikrat močnejša od prve. Spoznal je, da ne kaže drugega kakor umakniti se, če se hočejo rešiti. Umik je vodil sam in med nepretrganim streljanjem so se pomikali nazaj v goščavo.
&
y V..
558.
Nekaj streljajev onstran gozda se je srebrilo planinsko jezerce v senci skalnih hribov. Aleš je sklenil nasprotnike preslepiti in se je odločil, da bodo ob jezeru nekaj dni taborili, potem pa vas nepričakovano napadli ter rešili brata.
Sonce namesto premoga in petroleja
Drzni načrti, ki jih bo treba prej ali slej uresničiti, ker zemeljske zaloge
goriva niso neizčrpne
Misel, kako na čim cenejši načtn pretvoriti sončne žarke v silo, ki bi jo človek lahko izkoriščal v razne namene, danes ni več utopija. Po zaslugi temeljitih znanstveni!; raziskav in razglabljanj, smo prišli zdaj že teko daleč, da bo ta misel verjetno že v bližnji bodočnosti, vsaj v nekaj desetletjih, če ne prej, postala resnično dejstvo.
O ogromni energiji, ki jo izžareva sonce in jo je vsaj nekaj, čeprav razmeroma silno malo deležna tudi naša zemlja, smo že zadnjič pri neki priliki napisali nekaj zanimivih podatkov, ki naj jih zdaj izpopolnimo še z naslednjimi: Znano je, da zaloge premoga, ki jih hrani v sebi naša zemlja, niso neizčrpljive, čeprav vemo, da so že danes kljub temu, da jih je človek že na toliko krajih načel in ogromne količine tudi že porabil, velikanske. Nekoč jih bo le zmanjkalo, in tisti človeški rod, ki bo tedaj živel na zemlji, bo pač moral pravočasno pomisliti na to, kako bo energijo, ki mu jo daje premog, nadomestil s kakšno drugo, če naj ohrani in tudi v bodoče izkorišča vfeaj vse dosedanje pridobitve tako razvite tehnike in kakšen naj bi bil primerni nadomestek za porabljeno premogovo enegijo? Morda sila, ki jo človeku daje ni^^fcpolago tekoča voda? To silo človek že danes v veliki meri izkorišča, kar se le da, toda povsod na zemlji ni takšnih tekočih voda na razpolago, vsaj toliko ne, da bi človeku 'za vse njegove zahteve zadostovale. Ponekod, lahko rečemo, je takšne vodne sile celo preveč na razpolago in tam človek ni niti čutil potTebe, ali pa mu je manjkalo drugih sredstev, da bi vso izkoristil. Na drugi strani pa so na zemlji prostrane pokrajine, kjer tekočih voda sploh ni, ali st vsaj silno redke. Te dežele bi bile torej najbolj prizadete, če bi na zemlji zmanjkalo premoga in če bi bila zanj edini nadomestek sila tekočih voda.
A na zemlji imamo še dosti boljši nadomestek za premogovno energijo, še dokaj izdatnejši, tako rekoč neizčrpljivi vir sile, ki bi si človek lahko z njo pomagal, 6e se mu bo le posrečilo tudi praktično uresničiti njegove drzne zamisli. Zemeljska obla je deležna vsak dan ogromnih množin
sončne energije. V zmerno toplem pasu absorbira na primer vsak hektar zemeljskega površja na dan enako množino sončne enegije, kakor bi jo proizvedli, če bi požgali približno 1000 ton premoga.
Silno majhen del, komaj 2 ali 3%, te energije pa se ijzkoristi in pretvori v kemično energijo pri rasti raznih rastlin na zemlji.
Človeštvo živi danes, če se tako izrazimo, od ogromnih zalog sončne enegije, ki jo je zemlja v teku milijonov let nakopičila v sebi v obliki premoga, petroleja in plina. Preden bodo vse te zaloge izčrpane, bo človek moral poiskati sredstva
in način, kako pretvoriti sončne žarke v uporabljivo energijo,
Z reševanjem tega vprašanja se zdaji na vso moč bavijo zlasti ameriški učenjaki, ki so tudi že izdelali podroben načrt za dosego tega cilja, ki so si ga, — kot v nekem strahu, da ne bi prezgodaj zmanjkalo premoga, petroleja in plina — zastavili in sklenili na vsak način izvesti. Ti učenjaki so se razdelili v tri skupine. V prvo spadajo tisti, ki iščejo primernih priprav, s katerimi bi lahko pl«
industrijskih strojih. Druga skupina učenjakov proučuje možnost, kako bi se dala sončna energija pretvoriti v električno energijo: tretji krog znanstvenikov na tem polju pa študira način, kako spremeniti po kemični poti sončne žarke v mehanično silo.
Na treh širokih poljih so torej ameriški učeni možje zastavili plug v trdo ledino. Res smo upravičeno lahko radovedni, kdaj bo to novo polje tako temeljito obdelano, da bo človek na njem lahko »prideloval« sočno energijo, ki jo bo potem uporabljal v vse tiste namene, v katere uporablja danes premog, petrolej, plin ali pa tudi silo tekočih voda. Ko se to zgodi, bo delo po raznih premogovnikih najbrž počasi obstalo, oživelo pa bo po tistih napravah — kakšne bodo, je za zdaj tudi še težko kaj določnega povedati — v katerih bodo »lovili« in izkoriščali sončno moč.
uporabljali sončno toploto kot gonilno silo pri
Ko so še zvezde »vodile« človekovo usodo
V	starodavnih časih niso znali tako kot zdaj razlikovati med astronomijo in astrologijo. Večina je bila v tistih časih trdno prepričana, da igrajo zvezde glavno vlogo ne samo v življenju posameznikov, pač pa tudi v življenju celih narodov. Od pdjavov, ki so se razodevali na zvezdnatem nebu, naj bi bila po njihovem mnenju odvisna človekova usoda in usoda narodov, Kaj naj bi delale zvezde na nebu, če ne vodile človekovo usodo? — se je nekoč vprašal don Ferrante. Morda pa so na nebu zatoi da drže nebesni svod, kot kakšne bucike, zataknjene v blazinico? —' takšno je bilo njegovo drugo vprašanje.
Tako se je polagoma zelo razvila astronomija, veda, ki so ji v starih časih pripisovali velik pomen, pozneje pa jo je popolnoma izpodrinila astronomija, ki več ne temelji na kakšnih morebitnih vražah ali domnevah prevejanih zvezdogledov, pač pa na tehtnih računih, ki so bili že neštetokrat z raznimi nebesnimi pojavi potrjeni.. Astrologi so prerokovali na podlagi medsebojne lege posameznih planetov in drugih zvezd človekovo usodo, ne da bi 6e pri tem opirali na kakšne znanstvene ugotovitve. Izkoriščali so, kar se je le dalo, lahkovernost pomembnih osebnosti, celo številnih vladarjev, ter so znali najti tisoč pripomb, kako težavno je iz zvezd prerokovati stvari, ki se potem v resnici tudi zgode. Znali so tiste vplivne osebnosti tedanjih časov tudi prepričati, da na svetu ni dosti ljudi, ki bi jim bila dana moč iz zvezd prerokovati človekovo usodo in usodo narodov. Tako so si svoj položaj astrologi zelo utrdili ter dosegli splošen ugled in spoštovanje Postali so tako rekoč poseben
razred »nepogrešljivih učenjakov«
ki jim je bilo edinim dano brati »goreče črke«, napisane na nebesni svod. Razni vladarji so bili vsi srečni, če so lahko imeli na svojih dvorih nekaj takšnih »učenjakov«, ki so znali »brati z neba«
človekovo usodo. Tako je bilo vsem prav, vladarjem, ki so bili nadvse zadovoljni, če so imeli vedno pri sebi zanesljive preroke, astrologom pa tudi, saj so jih vladarji in drugi petični ljudje sijajno plačevali.
V	dobi rimskega cesarstva so bogati rimski meščani klicali k sebi na dom slovite astrologe celo iz Perzije. Ti perzijski vedeH pa so El znali izbrati svojo žrtev tam! kjer so 'vedeli, da' bodo naiveč zaslužili. Kakor je na primer še danes ponekod v navadi, da imajo po nekaterih premožnejših meščanskih ali celo plemiških družinah vzgojiteljice za svoje miljenčke, take je bilo v tistih starih časih v modi, da so imeli po »boljših« rodbinah svoje astrologe, ki so prišsi s skrivnostnega Vzhoda.
Astrologija pa
ni cvetela samo v Italiji
pač pa prav tako tudi drugod. V Franciji si je pridobil velik sloves slavni Nostradamus, astrolog Morin pa si je s svojimi prerokovanji iz zvezd zagotovil velik vpliv na Ano Avstrijsko. Tudi na političnem polju se je vpliv zvezd v tedanjih časih zelo kazal. Vsak mrk so na primer spravljali v zvezo s kakšnim dogodkom tega ali onega vladarja, vsaka zvezda repatica, ki se je pojavila, je po tedanjem splošnem mnenju oznanjala smrt kakega monarha, če pa je kak vladar umrl, ne da bi 6e zvezda repatica res pojavila na nebu, so si tak nebesni pojav astrologi sami izmislili!
Astrologija in zdravilstvo
Astrologija pa se je raztegnila na razna področja človekovega udejstvovanja, med drugim na polje zdravilstva. Tudi zdravilstvo naj bi bilo popolnoma pod vplivom zvezd. Celo na svetovno-znanih vseučiliščih so bili sloviti profesorji, ki so se bavili s skrivnostno vlogo zvezd ter jim pripi-
sovali moč vplivanja na človekovo življenje. Tudi sloviti možje, med katerimi je bil celo Boccaccio, se niso znali dvigniti nad povprečno stopnjo lahkovernosti, ter so bili trdno prepričani, da zvezde res vplivajo na človekovo usodo.
Astrologija si je izbrala svojo žrtev, kakor rečeno, tudi v zdravilstvu. Po mnenju astrologov niso vsi dnevi enako primerni in priporočljivi za razne operacije. V gotovih dneh se vsaka operacija gotovo posreči, mnogo pa je tudi takšnih dni, ko operacije nad človekom v tistem času niso Tiporočljive, ker zvezde kažejo tako oziroma, er zvezde naravnost prepovedujejo zdravniške
E
operacije. Bolniki in ranjenci morajo po mnenju oziroma priporočilu tistih slavnih astrologov enostavno počakati toliko časa, da pride na vreto kak ugoden dan za operacijo. In tega so se v starih
časih zares tudi držali, tako zelo so bili prepričani, da zvezde res vodijo njihovo usodo. Zato pa je tudi razumljivo, ali vsaj nič čudnega ni, če je zaradi čakanja za operacijo ugodnih dni, moralo umreti toliko bolnikov in ranjencev, ki bi jih najbrž veliko večino lahko rešili, če se na zvezde ne bi preveč zanašali in izvedli operacijo takoj.
Dostikrat se je seveda tudi zgodilo, da kakšnemu vladarju njegov ljubljeni astrolog ni pravilno prerokoval. Zato' je zlil nanj vso svojo jezo in srd in ga navadno tudi kaj hitro odslovil, če ne celo vrgel y ječo ali dal celo umoriti. Drugi pa *o s svojimi prerokbami imeli več sreče, ker so pač znali pravilno preračunati tudi drug« okoliščine kakšnega vladarja, takšne, ki z zvezdami niso imele nič skupnega in ki iz njih tudi ni bilo težko pravilno prerokovati.
Naj navedemo še
nekaj primerov, kaj so ti »učenjaki« prerokovali
ljudem, ki so se rodili v določenih mesecih, oziroma kakšnih predpisov bi se morali v svojem življenju držati: Otroci, rojeni v oktobru, si ne smejo umivati vratu v četrtkih, če hočejo, da bodo dolgo živeli. Tisti pa, ki se rode v maju, 6i ne smejo obleči v torkih novih oblek, itd.
Tudi usodo posameznih mest in držav naj bi vodile zvezde. Vsaka država naj bi imela svojo posebno zvezdo, ki vodi njeno usodo. Mesta ali države so se lahko »rodile« pod srečno, ali pa pod nesrečno zvezdo. Zato so vodilni državniki tedanjih časov navadno vedno, kadar so hoteli z vojsko napasti kakšno drugo državo, povprašali za svet astrologe, in če so jim ti rekli, da bodo vojno dobili, so šli v boj, drugače pa ne
V	zadnjih stoletjih pa je astronomija, resnična prava znanost, ki se bavi s pojavi na nebu, popolnoma izpodmaknila tla astrologiji. Kljub temu pa so tudi še danes na svetu takšni ljudje, ki se še niso popolnoma otresli misli, da imajo res svojo »srečno« ali »nesrečno« zvezdo, pod katero so se rodili.
II	«	ll"1"	i	im	1	mm	i""	n	Hilli	mm	1
r	I* i	mini	j	III! 1	1 1	mm Imin		I	llllll	min mm	im
!l i*
). RENARD
ROMAN GRDEGA OTROKA
Korenček; »A, dotlej se bom že privadil. Ve-ino mi groziš z vojno. Ttrdno uipam, da bo počakala, da končam svoje študije.«
Go s po tl Lepic: »Na katerem mestu si bil pri zadnji nalogi? Upam, da nisi zadnji.«
Korenček: »O ne, pj-eclzadnji <
Gospod Lepic: »Hud:mana! In sem te hotel povabiti na kosMo. Če bi bila vsaj nedelja! Ampak med tednom vaju nič kaj rad ne motim pri vajinem delu.«
Korenček: »Jaz nimam posebnega učenja. In ti, Feliks?«
Feliks: »Kot nalašč je pozabil profesor davi, da bi nam dal nalogo.«
Gospod Lepic: »Se boš tem lažje učil, kar jemljete.«
Feliks: »Ah, saj že znam. Nismo nič novega vzeli.«
Gospod Leipic: »Naj bo že kakor koli, rajši vidim, da gresta v zavod. Poskusil bom ostati tu do nedelje in tedaj 6e bomo dobili.«
Niti Feliksova šoba niti prisiljeni	Korenčkov	molk ne	zadržita slovesa in prišel je trenutek,	ko	še je	treba	ločiti.
Korenček je čakati z nemirom.	.
»Videl bom,« si pravi, »če bom	imel več	sreče,	Če očetu	ree
ni všeč, da ga poljubim, ali mu je.«
In odločno, z naravnostnim pogledom, z visoko dvignjenimi usti se približa.
A gospod Lepic ga zadrži z*iztegnjeno roko in mu reče:
»Nazadnje mi boš le iztaknil oči z svojim peresnikom, ki ga Imaš zataknjenega za ušesom. Ali ga ne bi mogel spraviti
drugam, kadar me poljubljaš? Prosim te, da upoštevaš, da tudi jaz vzamem cigareto iz ust.«
Korenček: »Oh, ljubi moj papa, prosim te, oprosti mi. Res je, lepega dne se utegne po moji krivdi zgoditi nesreča, j Saj so me že opozorili, a peresnik mi tako imenitno čepi za uhljem, da ga kar pustim tam in pozabljam nanj. Vsaj pero bi moral .potegniti iz njega! Ah, ljubi moj papa, kako vesel sem, da Vem, da si se bal mojega peresnika.«
Gospod Lfepic: »Hudimana! Smeješ se, ker si me skoraj oslepil.«
Korenček: »Ne, ljubi papa, smejem se zaradi nečesa [drugega: zaradi nore misli, ki 6cm si jo bil spet utepel v gtlavo.«
Rdeča lica.
L
Ko konča ravnatelj zavoda sv. Marka svoj običajni pregled, zapusti spalnica Vsak učenec je zlezel pod odejo kakor v škatlico in 6e naredil čisto majhnega, da ne bi gledal izpod nje. Prefekt Violone se ozire naokoli in se prepriča, da vse leži. Privzdigne se na prstih in narahlo privija plin. Koj se med so-1 sedi začno pomenki. Od vzglavja do vzglavja leti šepet in od premikajočih se ustnic se dviga po vsej spalnici nerazločen šum, ki se v njem od časa do časa razloči rezki sikljaj kakšnega soglasnika.
Ta šumot je pritajen, ne odjenja, nazadnje celo draži, in zares se zdi, da blebet, ki ga ne vidiš in se giblje kakor miši, gloda tišino.
Violone si natakne copate, se sprehaja nekaj časa med posteljami, požgečka tu in tam katerega od fantov po podplatih, potegne tega ali onega za čop pri čepici, in se ustavi pri Mar-seauju, ki se z njim vtpričo drugih vsaifc večer pogovarja dolgo v noč. Najpogostejše že prenehajo fantje s svojim pogovorom, ki usahne stopnjema, ko da so si porrialem potegnili odejo na usta, in zaspijo, ko prefekt še sloni ua Marseaujevi postelji. Ko-
molce ima trdo naslonjene na železo in nič ne čuti, kako mu podlehti mrtvijo in kako mu mravljinci lazijo pod kožo do konca prstov.
Zabava se ob fantovih otročjih zgodbah in ohranja ga budnega z zaupnimi izpovedmi in s srčnimi štorijami. Nenadoma ga je pobožal po nežnem in prosojnem lesku njegovega obraza, kj se zdi, ko da je od znotraj razsvetljen. To ni več koža, ampak meso, ki se za njim ob najmanjši spremembi v ozračju vidno prepletajo žilice kakor črte na zemljevidu pod listom papirja za prerisavanje. Marseau zna sicer nenadoma, očarljivo zardeti, ne da bi vedel zakaj. Zato go ima človek rad kakor deklico. Dostikrat pritisne kak tovariš konec prsta ob njegovo lice in ga brž odmakne. Na licu ostane bela lisa, ki se kmalu zalije z lepo rdečico, katera se naglo razširi kakor vino v čisti vodi, se bogato spreminja in se razlije v odtenkih od rožnatega nosu do višnjevih ušes. Vsak to lahko sam poskusi. Marseau se brani takim poskusom. Vzdeli so mu priimke: Budilka, laterna, Rde-čeličnik. Lastnost, do po mili volji lahko zardi, mu je pridobila mnogo zavistnežev.
Korenček, ki je njegov sosed v spalnici, mu med vsemi najbolj zavida. Sam je bolehavo in drobno revše testenih lic. Zaman ščiplje svojo brezkrvno kožo, da bi privabil podnjo kuj krvi. Boli ga in še se mu vedno ne posreči, da bi si naredil kakšno piko, ki niti ni zanesljivo rdeča Rad bi z nohti sovražno razpraskal in kakor pomarančo olupil škrlatna lica Marseaujeva.
Ker mu že dolgo časa hudo preseda, nocoj prisluškuje, kakor hitro sc je prikazal Violone. Morebiti ga upravičeno sumi. Vedeti želi resnico o skrivnostnem prefektovem vedenju. Porabi vso 6vojo spretnost malega vohunčka, hlini 3mešno smrčanje, se hiupno prevali na postelji in pri tem pazi, da se obrne prav na stran, pre«unljivo zaječi, kakor bi ga tlačila mora, ob čemer se spalnica v strahu zgane, da vse odeje zava-lovijo kakor morje. Kakor hitro Violone odide, reče Marseauju, viseč nad posteljo in z vročo sajKi:
Za Ljudsko tiskarno v LJabljani: Jo#e Kramarič — Izdajatelj: bil Sodja — (Jredoik; Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« Izhaja ob delavnikih ob ll sečna naročnina 6 lir, za inozemstvo p lit — Uredništvo; Kopitarjeva ulica 6/U — Uprava; Kopitarjeva ulica t, Uubljaju — Ielelon |te». 40-91 do 40-05 — Podružnica. Novo
- M?-uieito