uto umi Poštnina plačam » gotovini / Ljubljani, * soboto, dne 30. decembra 1939 ^tev. 297 a Cena 2 din Naročnina mesečno 23 Din, ca inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ulbjlll SLOVENEC telefoni d rejništva hi apravei 40411, «M», 404)3, <0-04, 40-05 _ Izhaja vnk dan ijotraj razen ponedeljka ia dneva po praznika Čekovni račnn. Ljubljana številka 10.650 in 10.349 sa inierate. Uprava: Kopitarjeva ulica številka fc. Izpraševanje vesti ob koncu leta Dobro je, da si včasih resno izprašamo vest. Izpraševanje mora biti tem strožje, čim bolj se krči število let, ki nam po varljivem videzu še preostanejo. To je tudi primeren trenutek, da sodimo sami sebe in ob spoznanih napakah in zmotah zatremo slabe navade, izboljšamo svoje življenje in gremo s trdnimi sklepi v novo življenje. Takšno izpraševanje vesti pa ni le koristno za poedince, ampak tudi za celotno družbo, za ves narod, da na osnovi izkušenj in zmot bolj smotrno in bolj pametno uravnava svoje narodno življenje. Ne mislimo tu delati naše narodno-politične bilance o preteklem letu, ker hočemo to stvar drugod opraviti. Hoteli bi se omejiti le na našo katoliško narodno skupnost, ki kot celota nastopa v javnem življenju in na njeno zadržanje v preteklem letu. Mogli bi pomirjeno reči, da nas veliki čas, ki ga preživljamo, ni našel povsem nepripravljene. Naše vrste so pokazale veliko delavnost. V vseh panogah javnega življenja smo pokazali živahno razgibanost, pa naj je šlo za čisto verska in kulturna vprašanja, ali pa za gospodarske, strokovne in politične naloge. Povsod se kaže razveseljiv napredek in mogočen zagon. Vendar pa je pri izpraševanju vesti v prvi vrsti treba prerešetati napake in se ne brezplodno izgubljati v samohvali in samodopadajenju. In če gledamo napake, potem nam je v preteklem letu, ki je bilo polno velikih odločitev in smo živeli v skoraj neprestani živčni mobilizaciji, moralo pasti v oči, da za takšno živčno vojno, ki je polna zavratnih napadov, še nismo dovolj trdni in ne dovolj pripravljeni. Naši ljudje so se pokazali več-revec nestanovitni, preveč lahkoumni velikokrat preveč lahkomišljeni. Ce b »vernost sploh lastnost slovenskega i , smo to družbeno našo napako često >pazovati v mnogih naravnost prese-j;"in primerih. Kjub temu, da je sloven-catoliški človek dovolj versko in kultur-čen in je tudi politično izšolan, je bik) treba le majhne nasprotne agi-amo nekaj dni komunistične propa-pa so že mnogi izgubili orientacijo i pričeli brezglavo spraševati:' Kaj pa -i? Nekateri se tako obnašajo, kakor čakajo, kdo bo odkod prikrošnaril px . o , kdo jih bo hotel za nos potegniti. Neštetokrat smo se ob teh pojavih spominjali na apostolove besede: >Pride čas, ko ljudje zdravega nauka no bodo prenesli, temveč si bodo za čebljanje ušes kopičili učitelje po svojih željah in bodo ušesa odvračali od resnice, obračali pa se k bajkam« (2. Tim. 4, 3-5). In kaj naj bodo drugega kakor prazne bajke, kar največkrat nasprotniki s toliko vnemo razširjajo in jih mnogi dobro misleči s tolikšno radoznalostjo pobirajo in dalje trosijo! V z, rokov za to omahljivo zadržanje Je več, ali eden glavnih je pomanjkanje samozavesti in premalo zaupanja v avtoriteto, oziroma v vodstvo. Rekli smo, da smo sredi neprestane živčne vojne. Vsaka vojna pa je že naprej izgubljena, ako vojaki nimajo zaupanja v poveljnike, ako nimajo zavesti, da so nasprotniku kos in da bodo zmagoviti. Naši ljudje bi se morali vendar že enkrat zavedati, da predstavljajo največjo silo v narodu in da vsi nasprotniki, naj bodo tudi enotno proti nam organizirani, ne morejo ničesar opraviti, ako strnemo svoje vrste v močno, enotno bojno črto. To smo jim že neštetokrat dokazali in od leta do leta so uspehi našega skupnega dela večji. Toda zavest naše velike moči ne sme napolnjevati le naše skupnosti, treba je, da je sleherni poedinec prežet te ponosne samozavesti. Kaj bi mogli opraviti komunisti z vso svojo zvito in zlagano propagando, ko bi vsakdo, ki sicer pripada našim vrstam, bil prežet pogumne samozavesti slovenskega katoliškega človeka! Plačani agitator bi komaj usta odprl, pa bi že bilo konec njegove širokoustnosti. Trd nauk, ki bi ga dobil od zavednih katoliških mož ali žena, bi ga moral na mestu poučiti, da se med poštenim slovenskim narodom ne da v kalnem ribariti. Večina zbeganosti in težav prihaja od tod, ker naši ljudje niso dovolj samozavestni in odločni spričo vsiljive nasprotnikove propagande. Kako hitro bi shiral nasprotni tisk, ko ga ne bi naročali, kupovali in brali naši ljudje. Kako klaverno bi se komunistom ponašala njihova plačana propaganda, ki je skozi in skozi prikrojena na zaostalost in neumnost ljudi, ko bi jih naši ljudje ne pustili niti govoriti, ampak bi jjm takoj, ko jih prepoznajo, odločno stopili na prste. Naše dobre ljudi večkrat slišimo praviti: Kdo pa se bo z njimi prerekal, ni vredno! Pa ni tako! Prečesto namreč pozabljamo. kolikšna je moč propagande! Za večino ljudi ni namreč tisto res, kar je objektivno resnično, ampak kar se dvakrat, trikrat, petkrat, desetkrat pove ali napiše. Tega Se Sovražniki resnice zavedajo in po tem ravnajo. Zato vsiljiva laž tolikrat zmaga nad skromno, ponižno resnico. Ce vsa znamenja ne varajo, bo novo leto ▼ marsičem še težje kot pa je bilo staro, od Že 42.000 mrtvih in ranjenih pri potresni nesreči v Turčiji Mnoga mesta, kot Erzingjan in Suherir so popolnoma razdejana — Strašni znežni viharji onemogočujejo hitro pomoč — Ljudje zmrzujejo brez strehe v snegu in mrazu Ankara, 29. dec. AA. Anatolska agencija poroča: Najnovejša poročila govorijo, da je bil potres v Srednji in Vzhodni Anatoliji na žalost velika katastrofa. Število mrtvih in ranjenih ie ni točno ugotovljeno. Zdi se pa, da presega deset tisoč. Mnogo ljudi je brez strehe, brez pomoči in brez živeža izpostavljeno straiaemo mrazu, ki Je posebno hud v teh krajih, saj pade živo srebro pogosto celo pod 30 stopinj pod ničlo. Središče potresa je Erzingjan, starodavno mesto, ki ga je potres uničil že 1784. To pot je potres mesto popolnoma razdejal, tako da ni v naselbini, ki je itela 16.000 ljudi, ostala cela niti ena hiia — razen velike vojašnice. Večinea prebivalstva je ranjena ali pa mrtva, ker se je potres pripetil sredi noči, ko so vsi ljudje spali. V vilajetu S i v a s u je zelo trpelo tudi mestece Z a r a, ki šteje tisoč hiš in so vse razdejane. Tu je našlo smrt 1500 ljudi. Potres je opustoiil tudi Haiik, Bajburd, Si^henrin, Sirk i si o., Kuju-lihisar, Terdjan, Trabezun, Vareši-kebir, Kakovo in K i r a s u n. Vlada je takoj izdala energične ukrepe za pomoč prebivalstvu, prizadetemu od potresa. Sestavil se je narodni odbor pod predsedstvom predsednika velike narodne skupščine Renda. Odbor ima nalogo zbrati prispevke in z vsemi sredstvi pomagati nesrečnežem. Minister za ljudsko zdravje in notranji minister sta se odpeljala .v Erzingjan. Tako iz Ankare, kakor tudi iz okoliških vilajetov so poslali v prizadete kraje več reševalnih skupin, ki bodo na licu mesta z vso naglico pomagala pri reševanju preživelega prebivalstva. Za zdaj je nemogoče presoditi, koliko ljudi je ostalo brez strehe, boje se pa, da je prizadeta večina prebivalstva teh vilajetov, to je, da bo zdaj v tej strašni zimi z velikimi snežnimi zameti več sto tisoč ljudi brez ognjišča in strehe. ,. , . MER NO/RE staflbuU^-1 Kutarl Samsou "Broijsse »Ankara sirigrii^^O^ USSR Eflflurounr %CHYPAI \ • • Alep IRAK Potresno ozemlje leži med mesti Siva — Erzerum — Trapezunt in se razteza do Črnega morja (Mer noirc). šic še stoji po koncu. Polovica prebivalstva pa je ali ranjena ali ubita, ker jih je nesreča zadela med nočnim počitkom. Prav tako je razdejana tudi železnica S i v a s •— Er z e r u m, tako da je dovažanje pomoči skoraj nemogoče, kajti ceste, kolikor jih je bilo, so vse zasnežene ter za dolge razdalje sploh neprometne. Da bi nesreča bila ie hujša, je začel padati sneg in snežni zameti so zaprli še tiste dohode, ki so bili do včeraj odprti v pokrajino nesreče. Snežni viharji so potisnili prebivalstvo, ki je ostalo pri življenju, v najhujšo bedo, ker nima kam bežati pod streho in pred mrazom. Ranjenci pa bodo prepuščeni svoji usodi. Mnogi med njimi so že zmrznili, ker ni bilo nobene pomoči, da bi jih bili reiili. Preživeli so zbrani okrog velikanskih ognjev pod milim nebom, kjerkoli so mogli priti do goriva. Toda živeža ni, ker je dovoz tako težaven. Velike živežne odprave, ki so šle od obale Črnega morja v nesrečno pokrajino, so obtičale v snežnih zametih. Ljudstvo je po vsej Turčiji zbegano, kajti potresni sunki se od časa do časa še vedno ponavljajo. Tako so danes dopoldne občutili močne sunke v Smirni (Izmirju) in v Malatyu. Ze 20.000 mrtvih Carigrad, 29. decembra. AA. DNB: Po podatkih, ki jih je objavil list »Ion Posta«, znaša število mrtvih v mestu Erzingjanu 800, skupno število mrtvih v Anatoliji pa je 20.000. Carigrad, 29. decembra. AA. DNB: Niso še znani končni podatki o strahotah potresa, potrjuje se pa, da je bil to eden izmed najhujših potresov v zadnjih desetih letih. Neki carigrajski večerni list piše, da je okoli 42.000 ljudi mrtvih ali ranjenih, toda to število še ni uradno potrjeno. Še zmerom divjajo snežni zameti, tako da je reševanje zelo otežkočeno. Tudi obsega stvarne škode še ni moči točno preceniti. Strašni snežni viharji nad Črnim morjem Carigrad, 29. decembra. AA. Havas: Siloviti snežni viharji besne nad Črnim morjem. Promet je popolnoma onemogočen. Razne turške paroplovne družbe so v strahu za usodo svojih ladij, ker o njih ne dobivajo nobenih poročil. Izguba teh ladii bi bila za Turčijo nova katastroia. Tudi železnice razdejane Ankara, 29. dec. t. Havas: Poročila, ki prihajajo iz potresnega ozemlja so vedno bolj strašna. Službeno poročilo, ki ga je izdala vlada o nesreči sami, odkritosrčno priznava obseg nesreče. Toda do trenutka, ko je bilo poročilo izdano, vsi podatki o obsegu nesreče še daleč niso prispeli v vladne roke. Mnogo krajev še ni javilo ničesar in tudi pomožne odprave, ki so se podale v notranjost dežele, vseh še niso dosegle. Tako je sedaj tudi znano, da je malo mestece Suherir, ki šteje okrog 200 hišic, popolnoma razdejano. Le nekaj hi- Angleška oklopnka poškodovana od podmori ke Verjetno gre za 31.000 tonsko »Queen Eiisabeth« Ijondon, 29. decembra, t. Reuter: Admiraliteta sporoča, da je neka nemška podmornica torpedi-rala neko angleško oklopnjačo (battleship) in jo laže poškodovala. Torpedo je ubil tri člane posadke. Sorodniki padlih mornarjev bodo neposredno obveščeni o nesreči. Oklopnjačo bodo v kratkem popravili, da bo spet sposobna za borbo. Berlin, 29. decembra, t. Havas: Uradno poročajo, da je neka nemška podmornica torpedirala Pred novim poskusom, da se obnovi mir? Angleški krogi izjavljajo, da so pripravljeni na mir pod znanimi pogoji, drugače pa ne London, 29. decembra, t. Reuterjev diploma-tični sotrudnik piše, da so se na službenih angleških mestih razširila poročila o neki novi mirovni pobudi, ki da se pripravlja. Toda angleška vlada uradno še o ničemer ni bili obveščena. — Možnost mirovne pobude spravljajo v zvezo z raznimi novejšimi dogodki. Potovanje nemškega poslanika v Rimu k Hitlerju v Berlin, da je s tem v zvezi. Prav tako spravljajo v zvezo z mirovno pobudo tudi izmenjavo obiskov med italijanskim vladarskim parom in papežem Pijem XII. Tudi irski predsednik De V a le r a je v svoji božični poslanici, naslovljeni na Roosevelta, govoril nekaj o mirovnih predlogih ter sam sprožil misel mednarodne mirovne konference. Reuterjev sotrudnik pravi k temu, da se stališče angleške vlade glede vsake nove mirovne pobude ni spremenilo. Anglija je pripravljena, da takoj sklene mir, pod pogojem, da se storjene krivice popravijo in da v Nemčiji nastopi vlada, v katero je mogoče imeti zaupanje in s katero je mogoče sklepati o jamstvih, ki bodo za trajno zavarovala samostojnost narodov pred napadi. Chamberlain bo govoril o vojnih ciljih 9. januarja Curih, 29. decembra, b. Z največjim zanimanjem pričakujejo politični krogi govor britanskega ministrskega predsednika Chamberlaina, ki je napovedan za 9. januar, s katerim bo začel ciklus ministrskih govorov, ki bodo prinesli nekoliko več svetlobe v vojne cilje zaveznikov. Vprašanje vojnih ciljev je po trditvah tukajšnjih diplomatskih krogov bil glavni predmet razprav na zasedanju zavezniškega vojnega sveta in vse kaže, da se Velika Britanija vedno bolj približuje stališču Francije glede razumevanja vojnih ciljev. katerega sedaj jemljemo slovo. S trdo neizprosnostjo bo tehtalo narode Evrope in neusmiljeno zavrglo in pogubilo vsakega, kakor svetopisemskega Baltazarja, kdor bo prelahek spoznan. Lahkomišljenost, lahkovernost, razcepljenost — vse to spada k političnemu razkošju, ki si ga v trdih časih, ki jih živimo že sedaj, in še težjih, ki jim gremo nasproti, niti veliki in mogočni narodi ne morejo privoščiti. Žalostna bi bila naša slovenska narodna usoda, ko bi nastavljali ušesa raznim krivim prerokom in cepili svoje narodne sile na tucat odtenkov, ter za svoje težave vse povsod iskali [ibmoči in zdravila, samo ne pri samem sebi. Ko bi si drugi složnejši, enotnejši in pametnejši narodi izbirali boljši prostor pod soncem, bi slovenski narod moral razbit in ponižan tožiti: »Omagale s»o že naše oči, iskajoč ničeve pomoči, pričakovali smo narod, ki nas ni mogel oteti« (Thr. 4,17). Kakor se bomo tudi v novem letu v verskem in duhovnem pogledu trdno držali vere naših očetov in se še tesneje oklenili matere svete Cerkve, prav po navodilu psalmista, ki blagruje tistega, čigar upanje je v imenu Gospodovem (Ps. 39, 5), in ker se zavedamo, da podoba sveta premine, Kristus pa je včeraj, danes in na vse veke vedno isti (Hebr. 13* 8), tako se tudi v javnem in političnem življenju trdno, složno in z zaupanjem držimo svojega preizkušenega vodstva in se ne dajmo zavesti >z raznimi in tujimi nauki«. V slogi, edinosti in pogumni samozavesti je naša moč in naša skupna rešitev! Tega se držimo in po tem dosledno ravnajmo. V tem je naše najtrdnejše poroštvo, da bo novo leto, pa naj prinese karkoli, za našo katoliško slovensko skupnost in za ves slovenski narod — srečno, uspešno in blagoslovljeno! Drin angleško oklopnico vrste >M ur to f t« (875 ton), ki so jo pričakovali še pred nekaj dnevi, a jo vse doslej ni, sme veljati za izgubljeno z vso svojo posadko 13 mož. Zemun, 29. decctnbra. AA. Vremenska napoved za 30. decembra: Pre*hodna zjasnitev od «eve- T"r\V ".Vi ...11 nmlf PrA^A, lit.^n/, iviul- . a . U..UMU I jugu • b(IW —•*■ A I..., 1.IUU.I U| V™ vsem na zahodu. Zagrebška' vremenska napovedi Hladno la ja«no. Bltolfskl pravoslavni škof zoper škofa dr. Nikolaja Belgrajska Politika je prinesla obširno poročilo o cerkvenem govoru, ki ga je na pravoslavni praznik sv. Nikole imel v Bitolju tamkajšnji pravoslavni škof Platon, ki je najprej govoril o krivovercu Ariju ter o prvem cerkvenem zboru, ki je obsodil Arijev nauk. S tem r zvezi pa je »kof Platon omenil tudi ime pravoslavnega žičkega škofa dr Nikolaja ter dejal: »Rekelsem vam, da je vse dobro. Zal pa vam moram povedati, da v vrhovih naSe cerkve ni vse dobro.« Pri tem je ikof zvišal svoj glas ter med velikim razburjenjem vernikov dejal: »Evo, že leto dni je, odkar eden naših sobraiov ne prihaja več v sabor (arhijerejsfci) in noče hodrti, ker se je odcepil. Ne rad, vendar vam moram povedati, da je v naši cerkvi nastal razcep.« Kakor poroča Politika, je škof Platon nato govoril v Škotu dr. Nikolaju, češ da je heretik, sektaš, da je zanesel v pravoslavno cerkev razkol, da sovraži pravoslavno Rusijo, da se podpisuje dr. Nikolaj, čeprav tisti dr. ne pomeni nič. Nazadnje je škof Platon zaklical: »Episkop Nikolaj hoče postati 'dol, da sc mu bodtf klajij.di. Toda tudi med vami «o taki, ki se mu klanjajo. Zdai veste, kdo m kaj je >n 7,dij, ko U> v c« t c, ga morate tudi lak« spre- Najprej srbska banovina, potem volitve Hrvatski Dnevnik ima iz Belgrada poročilo, da je 27. t. m. zvečer v Belgradu govoril Božidar Vlajič o demokratski politiki, kjer je zahteval najprej ustanovitev srbske banovine, nakar bi se še le razpisale volitve. Med drugim je dejal: »Dr. Maček je pri ustvarjanju sporazuma mislil najprej na to le: Najprej in začasno in v kakršnikoli obliki ozemlje, ki po njegovih mislih pripada Hrvatom. To bi bilo nekako predhodno zavarovanje. Mi po hrvatskem vzgledu to zahtevamo za Srbe Ko pa se bo obravnavalo vprašanje države kot celote, se bomo s Hrvati prijateljsko pomenili o vsem [" tudi o ozemlju z ene in druge strani. Mučno bi bilo Srbom, ko bi se zdaj Hrvati prizadevali, naj bi v teku volivnega boja vsi kraji, ki pripadajo oblasti srbskega naroda, ostali brez določenega državno-pravnega ozemlja kot nekaka »zemlja, ki nuna gospodarja«, kot dežela vzhodno od banovine Hrvatske, kakor zdaj po navadi pišejo vsi hrvatski listi. »Končno je g. Vlajič naglasil, ds je demokratska stranka imela prav, ko si je ob velikih srbskih žrtvah prizadevala, da bi se država preuredila in Hrvati zadovoljili. Toda zato imamo tudi danes prav, ko ostajamo pri svojem prvem stališču o državni preureditvi, ne da bi bili pri tem zapostavljeni Srbi,« Stanojevičev sorodnik pri dr. Markoviču Listi poročajo iz Belgrada: Pravosodnega ministra dr. Lazarja Markoviča je obiskal g. Stevan Svetozarjev, bližnji sorodnik g. Ace Stanojeviča, šefa narodne radikalne stranke. — Minister g. dr. Markovič se je dalj časa pogovarjal z g. Svetoza-revim. — To sporočilo bi pomenilo, da se voditelj narodne radikalne stranke g. Aca Stanojevič in minister g. dr. Markovič zbližujeta, kar bi utegnilo imeti tudi politične posledice, ' Zagreb ška delavska zbornica izstopila iz glavnega tajništva Kakor poroča Hrvatski Dnevnik, je 28. t. m. zagrebška delavska zbornica izstopila iz glavnega tajništva delavskih zbornic v Belgradu. »Zadnje čase je bilo mnogo poskusov, da bi zagrebška delavska zbornica ostala član tajništva, da bi bilo ohranjena enotnost delavskega gibanja. Toda sam slučaj osrednjega tajništva je pokazal, kakšen je položaj Hrvatov v tej ustanovi.« Nato list navaja, da funkcionar te ustanove ni niti en Hrvat ter le en Slovencc, ki pa je bil potreben za prevanjanje slovenskih dopisov. »In prav hrvatska in slovenska zbornica sta nosili glavno breme izdatkov glavnega tajništva.« Demokratska levica se organizira Kakor znano, so iz demokratske stranke iz-,/opili dr. Ribar in njegovi tovariši, ki se niso strinjali s stališčem Davidovičevih demokratov glede sporazuma s Hrvati. Dne 27. t. m. zvečer je demokratska levica v belgrajskem hotelu London priredila večerjo, ki so se je poleg vodilnih članov udeležili tudi pristaši iz Belgrada in z dežele. Na tej večerji je bil izvoljen akcijski odbor, ki so v njem: dr. Ivan Ribar, Ceda Plečevič, dr. Smi-ljanič, Života Milojkovič. Ta odbor ima nalogo izdelati program te struje, da se započne gibanje 7. novim ideološkim in političnim stališčem do vseh vprašanj narodnega in državnega življenja. Nemci na Hrvatskem ne smejo politično manifestirati Glasilo Nemcev na Hrvatskem »SIawonischer Volksbote« prinaša besedilo okrožnice, ki je bila razposlana vsem krajevnim skupinam nemškega Kulturbunda na Hrvatskem: »Zadnje čase nam je sporočilo nekaj krajevnih skupin, da krajevni funkcionarji raznih strank državnega naroda prihajajo k vodstvom krajevnih skupin z zahtevo, naj se krajevne skupine udeležujejo izrazito političnih prireditev, shodov, obhodov itd. Krajevne skupine so zaradi tega zahtevale navodil, kako naj v takih slučajih ravnajo. Ponekod so krajevnim skupinam celo obljubovali, če se odzovejo omenjenim vabilom, da bodo deležne raznih olajšav, da bodo mogle nemoteno delovati itd. Ce pa bi ne hotele, jim je bilo zagroženo, da jim bo delovanje otežkočeno, da bodo naznanjeni itd. S tem v zvezi zlasti opozarjamo na to, da je po g 4 odobrenih zveznih pravil v Kulturbundu izključena vsaka politična delavnost ter zaradi tega tudi prepovedana. Le če se najstrožje držimo pravil, moremo računati z nemotenim delovanjem Kulturbunda ter moremo takrat, ko bi nas kdo motil, opravičeno zahtevati svoje pravice. Olajšave, ki bi jih dosegli s tem, da bi odstopali od svojih pravil, so protipostavne ter zato nič ne veljajo, navadno pa le kratko časa trajajo. Iz njih izhajajo prav gotovo nove težave, ki pa zoper nje ne bi bilo mogoče nič storiti. Da delavnost krajevnih sknpin Kulturbunda ne bo ogrožena ter da bi merodajni funkcijonarji, t. j. načelnik vsake skupine, njegov namestnik, tajnik, blagajnik, nadzornik doma in mladinski vodja, mogli ob vsakem času opravičeno ukrepati zoper motenje delovanja, je prepovedano vsakršno strankarsko politično delovanje tudi zunaj sedeža tiste krajevne skupine. Poleg tega se priporoča, da naj člani ne bodo včlanjeni niti v enem političnem društvu, un do strankarskopolitiinih vprašanj r.c zavzemajo nobenega stališča ter da se izogn*'o vsakemu govorjenja o teh vprašanjih.« Dragiša Cvetkovii govori liškim Srbom Na zborovanju JRZ v Ogulin«, fejer je doživel navdnSene pozdrav« Ogulin, 28. dec. Na zborovanju JRZ v Ogulim je predsednik vlade g. Dragila Cvetkovič največ govoril o sporazumu s Hrvati ter je pri tem na-glašal mir, »logo, ljubezen, kar je vse v interesu naroda in države. Med drugim je naglasil te-Ie misli: »Hrvatstvo ne more biti zadovoljno, če nI zadovoljno srbstvo. To velja zlasti za te liške kraje, kjer prebiva skoraj ena tretjina srbskega elementa, ki nima drugega pogoja za obstanek kakor varovanje svojih in spoštovanje tujih pravic. Prišel sem semkaj zato, da bi bil moj prihod začetek novega dela v teh krajih, kjer bodo interesi srbskega naroda med Hrvati popolnoma upoštevani in zavarovani. Dovolj je bilo prehodnega stanja. Zato se vrnimo tjakaj, kjer smo bili pred 20 leti, če hočemo pravilno oceniti dogodke, da smo pravični. Prišlo je zedinjenje leta 1918, prišlo je prehitro, dogodki so nas dobili nepripravljene. V prvem valu navdušenja se je reklo: Ničesar tistega, kar je bilo pod Avstrijo, nočemo večl To je bilo razumljivo. Nacionalno navdušenje je prekipelo. Toda poleg tega navdušenja je bila še stvarnost, šege, navade, življenje. Nastal je spor med nacionalnim navdušenjem i j em --.(rani ter med realnim življenjem n;t drugi I strani. Tako sta se leta 1918 do vidovdanske ustave formirali dve pojmovanji ustave, dve pojmovanji našega skupnega življenja. Eno pojmovanje j« velevalo: Dajmo vse Belgradu! Druga stran pa je menila, da je treba hoditi previdno in postopno. Opravičeno so mnogi govorili: Če nam je Avstrija kot tuja država dala nekaj pravic v sodstvu, pro-sveti itd., zakaj nam ne bi tega dala tudi naša država? Ko bi bilo takrat zmagalo to drugo naziranje, bi ne bil vseh nesreč kriv Belgradl To misel je odločno in zavedno zastopal tudi rajni Sto-jan Protič. Ta mož je imel veliko državniško dale-kovidnost. In, kakor kaže, je imel prav. Bila pa je sprejeta vidovdanska ustava. Zamisel Stojana Pro-tiča je propadla. Nato pa je nastalo tisto, kar je vsem že znano. Razmere v teh krajih se niso uredile in ustvarila se je fronta. Vprašam vas, kakšna bi bila ta fronta danes, ko bi ne bilo sporazuma? Taka enotna fronta se ne da razbiti s silo, kakor so nekateri poskušali. To so že dolga stoletja poskušali naši sovražniki, pa se jim ni posrečilo. Vse, kar se dela na tem kamnu, je kamnito, še močnejše ko kamen. Če kdo misli, da tukaj lahko s silo kaj opravi, se moti, ter žaga vejo, na kateri sedi. Mi pa smo za notranji mir in bratsko slogo. Zavedajmo se, da ni sramota, če kdo brani svoje pravice, pač pa je sramota biti strahopetec. Ni je sile, ki bi mogla zlomiti narodni ponos. Avstrija je bila mogočna država, toda ni mogla v teh krajih zlomiti narodnega ponosa niti Hrvatov niti Srbov. Zato moramo uresničiti notranji mir in preiti na pot iskrenega sodelovanja in spoštovanja medsebojnih pravic. Tukaj pri vas poznate kot Srbi le eno politiko: Kralj, Belgrad ter bratje Srbi vsi složni! Toda prav tako tudi Hrvatje ljubijo svoj beli Za- | gi *b. Vidite, tako se mi zdaj lepo razumemo, ker I naša politika ni ozkosrčna. Premalo ja nas vseh, j da bi se delili, zato moramo biti strnjeni in močni, j Dajati moramo vzgled širokosrčnosti. Prišel sem na ta burni teren, da vam povem, j i vam nihč« ne more niti noče vzeti vaše pravic*. 1 Sporazum ni naperjen zoper srbstvo in Srbe. Zato ! vam vaših pravic ne bo vzel noben Hrvat. Slišali v.ie, da je dr. Maček dejal: Svojih pravic ne damo, toda tuje pravice bomo spoštovali. Mislim, da je I dr. Maček s tem pokazal dovolj razumevanja. Če | p,i vi želite, da bo to razumevanje učinkovito, mi '..orate dati moč, ki je pa njen prvi pogoj zaupa-| nje. Srbi smo se vedno odlikovali po svoji široko-■ čnosti. Zaupanje, potrpljenje in širokosrčnost sku-| paj pa so velika moč, ki je potrebna za velika ! dela. Zato sem prišel med vas, da bi bil ta dan začetek našega skupnega delovanja. Bog naj nam pomaga pri našem delu!« Ta govor predsednika vlade so Hiki Srbi, ki , se jih je zbrala velikanska množica, navdušeno po-| zdravili, nakar so predsednika vlade skupaj v mno-j žici spremili na postajo. Srbsko mnenje o uspehu JRZ v Ogulinu Belgrad, 29. dec. m. Danes v prestolnici ni bilo važnejših političnih dogodkov. Predsednik vlade Cvetkovič se je vrnil z jutranjim vlakom iz Ogulina. Z njim se je vrnil tudi notranji minister dr. Mihaldžič. Z zborovanjem pristašev JRZ za področje banovine Hrvatske v Ogulinu se je pečala danes vsa tukajšnja javnost. Vsa poročila, ki so dospela v Belgrad, naglašajo, da je zborovanje nad vse dobro uspelo m da so zborovalci, povečini Srbi, Cvetkoviču prirejali take manifestacije, kakor jih niso' še nikomur pred njim. Vsi so ga korpora-tivno spremljali na postajo ter mu prirejali ova-cije. Zojjet nov dokaz, da JRZ ni mrtva, ampak da ima pristaše tudi v krajih, katere smatrajo nekatere skupine za svoje. Uspeh JRZ v Ogulinu znova dokazuje, da bo sedanja vlada v celoti izvedla program narodnega sporazuma in s tem na znotraj še bolj utrdila državo in vse Srbe, Hrvate in Slovence ie tesneje povezala v ljubezni do skupne domovine. Tukajšnji politični krogi, ki so debatirali tftdi o včerajšnji politični izjavi kmetijskega ministra dr. Cubrilovica, si niso na jasnerp, ali so izvajanja dr. Cubriloviča mišljena kot izjava vse vlade, ali pa kot samo njegova. — (Kmetijski minister dr. Cubrilovič je namreč razlagal, da bodo politični zakoni takoj bo božiču objavljeni, ter o tem, da je pristaš koncentracije vseh narodnih siL — Ured.) Seja mariborskega občinskega sveta Maribor, 29. decembra. Današnja aeja, ki se™jerpričete ob 6 zvečer v mestni posvetovalnici, je vodil mestni župan dr. Juvan, prisostvoval pa ji je kot zastopnik banske uprave tudi okrajni glavar dr, Šiška. Mestni župan je poročal, da se je v smislu sklepa zadnje občinske seje sklenila pogodba med mestno občino in stavbno zadrugo »Stadion«, kateri se prepusti v najem stara občinska gramoznica na Koroški cesti. Za 1. 1940. je bil izvoljen dosedanji gradbeni odbor. Izvoljeno je bilo tudi novo disciplinsko sodišče za 1. 1940., v katerem so dr. Muller, Ozvatič in dr. Veble. Olepševalno društvo je imelo 6Voj občni zbor, na katerem je izvolilo novi odbor. Mestna občina je imenovala V ta odbor s 6voje strani občinske svetnike dr. Kovačeca, Kavčiča in pa Aljančiča. Za prvi odsek je poročal dr, Veble. Delno s« ugodi ugovoru Josipa Kašperja proti odmeri uvozne davščine v tem smislu, da ee davščina zniža. Zoranu Škerlu, trgovcu « sadjem, ki si je v 6tarih kleteh unionske pivovarne sezidal veKko sadno skladišče se zavrne ugovor zaradi predpisa uvoz-nine. Na predlog občinskih svetnikov Zebota in Fogliča pa naj Škerl vloži novo prošnjo in stavi za občino sprejemljive predloge, ker so občinski svetniki mnenja, da je treba temu sadnemu trgovcu iti na roko, ker je v Mariboru zares zgradil moderno sadno skladišče. Avgustu Čopiču 6e zavrne ugovor proti odmeri davščine na vozila. Na dnevnem redu je bilo nato nad 30 pritožb zoper odmero prirastkarine. Vsi ti ugovori so že dalje časa ležali pri mestni občini, ker je bilo treba počakati na razsodbo državnega sveta. Upravno sodišče v Celju se je namreč pri neki 6odbi postavilo na stališče, da je predpis prirastkarine nov direktni davek in je zato mestno prirastkarino proglasil za nezakonito. Mestna občina se je po tej razsodbi upravnega sodišča pritožila na državni svet, ki j« odločil, da je smatrati mestno prirastkarino za takšno in je občina zaradi tega upravičena to prirastkarino pobirati. Zaradi tega sklepa državnega sveta je občinski svet vse ugovore zoper odmero prirastkarine zavrnil. Za.drugi odsek je poročal občinski svetnik Aljančič. Ugodilo se je raznim prošnjam za ubož-ne podpore, za zvišanje ubožne podipore in odobrili 60 se razni začasni sprejemi v socialne ustanove. Za tretji odsek je poročal obč. svetnik Stabej. Na bivšem Rosenbergovem posestvu so nastale tri nove ulice, ki dobijo naslednja imena: Pošteljska ulica, Haloška ulica in Hoška ulica. — Na predlog gradbenega odseka je odobri tlakovanje Kacijanarjeve ulice, dalje Trsteniakove, Einspi-lerjeve ulice in delno tudi Ulice kraljeviča Marka. Stroški za ta dela bodo znašali 1,205.000 din, potrebni denar pa se bo dobil iz kalderminskega fonda. Posojilo je odobrilo tudi že finančno ministrstvo. Odobri se tudi kanalizacija dela Jadranske ceste, za kar bodo znašali stroški 400.000 din. Ti stroški se bodo krili za delavske mezde iz fonda pomožne akcije, medtem ko se bo material za ta dela nabavljal na stroške regulacijskega sklada. Odobri se tudi kanalizacija Valvazorjeve ulice, ki bo stala 168.000 din. Stroški se bodo krili na enak način. Prav tako se bo izvršila kanalizacija Jadranske ceste. Za četrti odsek je poročal občinski svetnik Hrastelj. Bila je seja, na kateri jc bilo določeno, kolikšen prispevek mora mestna občina plačati za vzdrževanje mestne policije v Mariboru. Seja je ugotovila, da odpade na mertno občino 578.807.05 dinarja in znaša povišek od lanskega leta 13,340 dinarjev. Vsota za prispevek za mestno policijo se nato odobri. Preračun krajevnega šolskega odbora v Mariboru za 1. 1940-41 je sestavljen in znaša 1,160.177 dinarjev. Proračun občinski svet odobri. Sestavljen je tudi preračun upravnega odbora meščanske šole T Mariboru, ki znaša 635.896 din. Od te vsote do- vrnejo okoliške občine mestni občini približno eno polovico. Občinski svet je na svoji zadnji seji odobril nakup parcele za relejno postajo na Teznem. Na zadnji seji je bilo v zvezi s tem sklenjeno, da se prepiše parcela na ime Prosvetne zveze v Ljubljani šele po 5 letih, ko bo Prosvetna zveza parcelo docela izplačala. Ker pa je Prosvetna zveza sedaj dobila od ministrstva odlok, po katerem mora Prosvetna zveza relejno postajo postaviti na svojem zemljišču, se je sklep zadnje seje občinskega sveta spremenil v toliko, da se parcela prepiše na Prosvetno zvezo takoj, vendar se mestna občina vknjiži na prvo mesto. To se pa zgodi le, če bo ministrstvo pri svoji zahtevi vztrajalo. Mestna občina je opazila, da se z mestnimi parcelami dogajajo od strani interesentov neke špekulacije. Zato je občinski svet sklenil, da se pogoji za nakup mestnih parcel spremenijo v toliko, da se interesentu, ki je svojo hišo, zgrajeno na mestni parceli, prodal, dovoli nakup nove parcele šele po petih letih. Le kadar bo interesent imel utemeljene razloge, se bo dovolil nakup v krajšem roku. Ugodi se prošnji OUZD za znižanje izvršilnih stroškov. — Pododbor za gasilsko službo in odbor za pasivno obrambo mesta sta izročila občinskemu svetu predlog, da se imenujejo poklicni gasilci. Mestni svet eklene, da se ureditev tega vprašanja prepusti županu, vendar mestna občina pri tem ne sme biti nič obremenjena. Mestnim dnevničarjem se je odobrila običajna božičnica. Občinski svetnik Aljančič omenja pri tem vprašanju, da bi bilo potrebno, da se v bodoče razdeli vsaka podpora in tako tudi božičnica z ozirom na družinsko stanje prosilcev. Zupan omenja, da bo ta predlog v bodoče upošteval, istočasno pa je tudi izjavil, da bo mestna občina iz viška letošnjih dohodkov, ako bo to ministrstvo odobrilo, dalo do novega proračunskega leta vsem 6vojim uslužbencem še posebni dravinjski prispevek. — Uradniki mestnega vojaškega urada so zaradi letošnjih izrednih razmer imeli mnogo nadur, za katere znašajo stroški 16.412 din. Občinski svet je to vsoto za izplačilo nadur odobril. Prav tako je odobril naknadne kredite 5000 din iz proračunske rezerve vojaškemu uradu za tiskovine in pisarniške potrebščine. Občinski svet je nato obravnaval in rešil nekatere prošnje za znižanje raznih davščin in odobril naknadno nekatere prodaje hiš, zgrajenih na bivših mestnih parcelah. Kot zadnji je bil na sporedu tretji odsek: nakup posestva llohnjeca v Frankopanovi ulici 41. To posestvo leži v trikotu pred novo magdalensko šolo. Ker je ta trikot določen za park, sklene občinski svet, da posestvo kupi za 180.000 din. Za peti odsek je poročal podžupan Zebol. Na sporedu so bile razne prošnje za premestitev in dovolilo za izvrševanje gostilniške obrti. Za mestna podjetja je poročal občinski svetnik Stabej. Mestnemu delavcu Gumzeju se dovoli starostna podpora. Ker bo mestno avtobusno podjetje svoje Die-selove motorje predelalo tako, da bodo mogli voziti s plinom, o čemer smo v »Slovencu« že obširno poročali, bo treba nakupiti 200 jeklenk. Predlog mestnega podjetja se odobri. — Knjigovodstvo mestnih podjetij zahteva nakup novega računskega stroja, ki istočasno pokazuje tudi saldo, ali pa namestitev nove pisarniške moči in manjšega računskega stroja. Občinski svet sklene, da se nabavi nov računski stroj znamke »Mercedes« za ceno 125.000 din pod pogojem, da se stroj vzame na 14 dnevno preizkušnjo. Sledila je tajna seja. Na tfljni seji je bilo sklenjeno glede ekshumacije na starem mestnem pokopališču, da se pokopališče s 1. jan. 1940 zapre, da pa se posameznikom na njihovo prošnjo ustreže, da lahko do 1. maja 1940 še ekshumirajo. V zvezi s tem se je sklenilo naslednje: Mestni župan se pooblašča, da takoj sestavi posebni od- Razburjenje med Srbi zaradi Platonovega govora Belgrad, 29. dec. m. Zaradi zadnjega govora pravoslavnega škofa Platona iz Bitofja, ki je v ornatu v cerkvi napadel škofa Nikolaja iz 2iče kot sektanta, je nastalo precej prahu v tukajšnji javnosti, kajti škof Nikolaj lahko provzroti veliko trenje v srbski pravoslavni cerkvi. Zagrebški atentatorji pred sodiščem Zagreb, 29. dec. b. ganeš se je pred velikim sodiščem pričela obravnava proti Milanu Iva-koviču, trgov, pomočniku, Zdravku Liniču, dijaku tehniške fakultete in šoferju Stanislavu Spičeku, ki so obtoženi, da so ubili mestnega uslužbenca Josipa Preseekega, razen tega pa, da so podtaknili svoječasno bombe pred Jugoslovansko akademijo znanosti in umetnosti, dalje v prostore »Zborac. pri kateri priliki je bila ubita neka deklica in leončno tudi v prostore banovinskega odbora JRZ v Zagrebu. Ker zaradi bolezni ni bil navzoč zagovornik obtožencev, je bila razprava preložena do njegove ozdravitve. Osebne novice Belgrad, 29. dec. m. Premeščeni so: na pošfo v Grobelno Srečko Štaut iz Celja, na Jesenice Antonija Koželj iz Slov. Javornika, v Slovenski Javormk Marija Kos z Jesenic. Belgrajske Potres v Turčiji Najnovejša poročila Carigrad, 29. decembra. AA. DNB: Po vesteh iz Srednje Anatolije so tam občutili nove potrese. Snežni viharji divjajo v vsej pokrajini. Z vso naglico popravljajo železniške in telefonske zveze in ceste. Pomožne kolone iz Ankare se prebijajo pod zelo težkimi okoliščinami v prizadete pokrajine. V razrušenih mestih in vaseh, katerih število pa še ni znano, je zavladalo veliko pomanjkanje v hrani. Primanjkuje prav tako zdravnikov, kakor zdraviL Na mrazu 30 stopinj pod ničlo je trpljenje ranjencev še večje. Ni mogoče ne določiti števila mrtvih. Po dosedaj nepotrjenih vesteh je bilo od 18.000 prebivalcev mesta Erzingjana ubitih 80 odstotkov. V kraju Bezekjara je 1.005 mrtvih, v Amasiji 400, v Tokatu 300 in v Sivasu 200 mrtvih. Število ranjencev je v vseh teh krajih zelo veliko. Po zadnjih vesteh iz Girezuna ob Črnem morju je število žrtev veliko. Vsa država je v znamenju žalosti. Vlada je organizirala zbiranje pomoči za žrtve potresa. Carigrad, 29. decembra. AA. DNB: Prva poročila očividcev so si edina v popisu strašne bede, v kateri se nahajajo vsi tisti, ki so ostali brez strehe in morajo živeti na prostem brez hrane ter pričakujejo pomoč, ki pa težko prihaja. Prvi močni potresni sunek jih je vse presenetil med spanjem. Isti hip so bile pretrgane vse zveze z zunanjim svetom. Poročila listov puščajo globok vtis v javnosti in okrog uredništev se gnetejo ljudje, ki bi se radi poučili o usodi svojih sorodnikov, toda še nobena zveza z razrušeno pokrajino ni bilo vzpostavljena. Vlak iz Ankare, s katerim potujejo člani vlade v prizadete kraje, je obtičal v snegu v Sivasu. Veliki zameti so zasuli tudi vlak, ki je bil namenjen v kraje katastrofe. Vojska in prebivalstvo se trudita, da bi očistila ceste in da bi s tem napravila pot tovornim avtomobilom, ki so natovorjeni s sanitetnim materialom in živili. Da ne bi izgubljali časa, se bavijo z namero, da bi z letali pošiljali sanitetni material in živež. Na Kitafskerci Največji japonski letalski napad v vsej kitajsko-japonski vojni Sanghaj, 29. dec. b. Za uvod v proslavo 2600. obletnice ustanovitve japonskega cesarstva je izjavil eden izmed predstavnikov japonskega generalnega štaba sledeče: Japonsko letalsko brodovje je zadnje tri dni izvršilo največje letalske napade od začetka vojne s Kitajsko in sicer na mesto L a n č a o , ki je glavno mesto pokrajine Kansu. To mesto je glavno oporišče za dobavo vojnega materijala iz Sovjetske Rusije. Podrobnosti tega letalskega napada se ne objavljajo. Poudarjajo Le, da je bil ta letalski napad tako po obsegu, kot tudi po uspehih največjega obsega ia je nadkrilil vse dosedanje letalske napade. V svojih naporih, da odrežejo Kitajsko od izvorov dobav vojnega materijala, 6o japonske čete napravile istočasno v teku zadnjih dni napade na kitajska oporišča blizu meje Indokine. Kitajski politični in vojaški krogi pa izjavljajo, da se je ta japonski napad končal katastrofalno za Japonce, ki so jih Kitajci po 24urni bitki pognali v beg. Pogled na »Mannerheimove utrdbe« v Karelijski ožini med jezerom Ladoga in Finskim zalivom. Sovjeti se zaman trudijo, da bi jih prebili. bor, ki bo prevzel nalogo, da vse zaslužne Slovence, ki so pokopani na starem mestnem pokopališču, pa bi jib svojci ne ekshumirali, izvrši ekshumacijo in njihove ostanke prepelje v posebno grobnico na novo mestno pokopališče. Prav tako je bilo sklenjeno, da občinski svet rajne, ki so bili posebno zaslužni zn mestno občino, s tega pokopališča ekshumira in jih prenese na poko-pnlišče na Pobrežju, če bi tega ne napravili njihovi svojci.