40. številka. O Ljubljani, v ponedeljek, 19. februarja 190E. IshAia vaak Hah zvečer, ictmii ne-lelj* in praamke. ter ve{\* po pošti prejemati aa avstro-ogrsk« dežele za vse leta 25 K, za pol leta 3 K, za četrt leta D K 60 h, za ea raesee s K 3<> h. Za Ljubljano s poSI I tanjem na dom za v* leti 84 K. za pol leta 12 K, za četrt leta ti K, za en mesec £ K. Kdor hodi sam ponj, plafca aa vse leto £1 K, za pol leta II K, aa četrt leta 6 K 60 h, za en moaec 1 K w» h. - Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poStnina. Na narocfce brez istoaeene vpošUJatve naročnine wi ue ozira - Za oznanila se plačute od peterostopoe petit-vr»te po 12 h, ce »e oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat in po 8 h, čc se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvol« frank •vari. — P»kepisi ee ne vračajo. — Uredništvo iu upravniatvo je v Knaflovih ulicah it 6, in sicer uredništvo v 1. nadstr., upravništvo pa v pritličja. — UpravnUtva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. Uredništva telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. Upravništva telefon št 85. —■ Ziodavinski dnevi za avstro-ojrsko državo. Z današnjim dnem so napočili za našo državo u^odepolni, zgodovinsko važni dnevi, ki bodo brezdvonmo odločilno vplivali na nadaljni razvoj našega državnega organizma Danes razpusti ogrski parlament kraljevi komisar general Nviri s posebnim kraljevim reskriptoin iu ministrstvo generala Fejervarvja, oprto na vojaške bajonete in policijske sablje, uvede v deželo vlado absolutizma. Dva dni kasneje, v sredo, 21. r. m , pa predloži avstrijska vlada dunajskemu parlamentu načrt svoje volilne reforme T obeh državnik polovicah se imajo torej ta teden doigrati zgodovinsko važni dogodki, usodepolni lahko za obstanek celokupne države v dosedanji obliki. V Avstriji se napoveduje novo življenje, na Ogrskem pa usiha ustavno življenje in koplje se mu grob : ta pomlad, napredek, reforme - tam sneg in led absolu- Napoveduje se nam nova doba pri nas na Avstrijskem: pomlad ustavnega življenja, da bi imeli vzroka dovolj, se obleči v praznična oblačila in se radovati in se veseliti. Toda tudi pri nas, kakor na Ogrskem, je nastalo dušeče težko ozračje in s strahom in bojaznijo zremo, dasi se nam obeta doba splošnega prerojenja in prenovi jenja, v negotovo bodočnost prav tako, kakor na Ogrskem, kjer je nepričakovano vstala iz gomile pošast absolutizma. Meseca novembra je ministrski predsednik baron Grantsch naznanil že tako v njihovi naravi . . . Zato Vas prosim, izpolnite svojo obljubo. Če pride Giulietta, zadržite jo pri sebi in obvestite mene. Na kolena bom padel pred njo in jo prosil, da naj se vrne k meni. Morda me vendar usliši. Saj je pravzaprav dobrega srca in jaz ji nisem nikdar rekel žal besede!" „Prisegam Vam, prijatelj, da storim tako, kakor želite. Ce prestopi Giulietta moj prag, je ne pustim drugače proč, kakor z Vami. To sva se že davno dogovorila in tega se bom držal. Kako rad bi videl, da bi bili tudi Vi srečni in veseli.* „Hvala Vam vnaprej. Zdaj grem. Ah, kako bedasto je pač, Če je človek tako zaljubljen, kakor sem jaz." Marko je bil točno izpo lnil slikarju Karlu dano obljubo. V vseh tržaških listih so izšli jako lepi članki o Karlovi sliki in dan poprej se ne- poznati Karlo Zanella je postal čez noč renomiran umetnik. V kavarnah, kjer mu prej niti črne kave niso hoteli kreditirati, so zdaj Karla sprt jemali spoštljivo in mu stregli z največjo pozornostjo. Trgovec, pri katerem je Karlo kupoval barve in platno, mu je odprl neomejen kredit. Ljudje, katerih ni nikdar videl, so ga začeh pozdravljati. Dekleta so se mu od daleč smehljala in se ozirala za njim in stari Žid iz pritličja je hitro pokupil vse njegove slike, katerih prej nikakor ni mogel spraviti v denar, ter mu jih je se dosti dobro plačal. Karlo je dobro razločeval, kdo mu je resnično naklonjen in kdo ne, ali to mu ni grenilo veselja. Predvsem se je Karlo hotel zahvaliti Marku. Poiskal ga je v redakciji, a ko mu je podal roko, gaje ginjenest tako prevzela, da je komaj govoril. „Vse svoje življenje vas bom imel rad — —. Vse se imam zahvaliti Vam-----u „Prijatelj čemu toliko besed? Živeli bodete še dolgo in me tudi prav gotovo pozabili. Sicer pa mi nist* tti-kake hvaležnosti dolžni. Srečen sem, družbo (?) Okrožnica preklinja ločitev, Češ, da je Francija le vsled zveze h katoliško cerkvijo (?) dobila svojo velikost in slavo. Potem razpravlja papež vse podrobnosti v tem zakonu, ki je po njegovem mnenju naperjen proti cerkveni upravi, ki jo je dal Bog; prezira od Boga (?) postavljeno cerkveno hierarhijo; nasprotuje svobodi cerkve, ker si je civilna oblast prisvojila najvišjo jurisdikcijo nad cerkvenimi družbami; zakon je naperjen proti cerkvenemu premoženju, ki ga hoče država oropati (?) ter vstaviti cerkvenim služabnikom plače. Papež tudi obžaluje (?), da bo ločitev škodovala notranjemu miru države (ker cerkveni služabniki hujskajo narod proti republiki!) Končno poziva narod, naj složno in požrtvovalno s svojimi škofi in duhovniki brani vero. Maroška konferenca. Madrid, 18. februarja. Francoski delegat Revoil je izročil nemškemu delegatu Rudowitzu promemorijo kot odgovor na nemški memorandum. Promemorija obsega baje važen korak za sporazum ljenje. B e r o 1 i n, 18. februarja. Na napetost v konferenci vpliva neposredno tudi dogodek, ki se je pripetil ob maroškem nabrežju. Dasi se je francoska vlada takoj v začetku konference izrekla za neodvisnost maroškega sultana, vendar je te dni maroška ladja zalotila neki francoski parnik, ki je pripeljal za sultanovega protivnika, pretendenta B u-H a m a r o, vojno kontrebando. Ko je maroška ladja hotela to tihotapstvo preprečiti, ji je to zabranila francoska vojna križarka. Francoska vlada izjavlja, da križarka ni posredovala v prilog tihotapstvu, temuč le zato, da zabrani maroški ladji streljati na francoske državljane. Splošna vojaška obveznost na Angleš em. London, 18. februarja. Lord Boberts bo stavil v prihodnji seji angleške zbornice nujni poziv, naj se v šole vpelje tudi vojaški pouk in da se morajo vsi moški, ki dosežejo postavno starost, podvreči 4 mesece vojaškemu izvežbanju v armadi ali mornarici. Dopisi. Dol pri Hrastniku. Kam plo-vemo? Pred nekaj leti je bilo pri nas kakor v raju: nisi slišal prepirov in videl nevoščljivcev, kakor se to doganja dandanes. Med občinskim odborom je vladal red in mir, isti je tudi v neki svoji seji sklenil pred par leti, uradovati le slovenski, vračati nemške dopise ter dopisovati edino le slovenski. Dotični sklep se je izvrševal nekaj Časa ; a žalibog, da danes — neverjetno pa resnično — hoče župan nemškutariti vkljub sklepom odborovih sej. Dne 28. prosinca se je izrazil v svoji gostilni v pričo več ljudi, da on tega nikakor ne stori, da bi zahteval od uradov slovenske dopise ter se s tem zameril nekaterim nemškim gospodom, rekoč, da rajše odloži svojo župansko čast, da Vas vidim zadovoljnega in veselega; če sem to jaz provzročil, je to najlepše plačilo zame. Kar sem storil, to sem storil iz egoizma. Nadvse imam rad zavest, da sem komu kaj ugodnega storil in da je kdo po moji zaslugi vsaj nekaj časa vesel svojega življenja." Karlo se je že poslovil, da bi odšel, a se je Še enkrat obrnil. „Ne zamerite — vem, da ljubite odkritosrčnost — in zato bi Vas rad nekaj vprašal." „Le vprašajte," je dobrohotno po-kimal Marko. „Provzročili ste, da so vsi listi pisali o moji sliki tako nadvse ugodno, da kaj takega nisem nikdar pričakoval. A Vi sami niste opisali ocene o moji sliki niti v svojem listu. To me skrbi. Povejte mi odkrito, ali se Vam moja slika ne zdi toliko dobra, da bi jo bili Vi sami sodili. Najbolj sem namreč želel, da bi bilo pod oceno moje slike podpisano Vaše ime." Marko se je trpko nasmehnil. Odmahnil je nevoljno z roko in potem dejal: „Jaz samo zato nisem sam pisal o Vaši sliki, ker vem, da bi Vam moja sodba nič ne koristila. Slika je tako v slučaju, ako bi pri prihodnji seji kateri gg. odbornikov urgiral dotični sejni sklep. Marsikdo si je pač takrat mislil, kako bi vendar kaj takega zamogel izustiti, ker se mu je tako priljubil županski stolček, da bi se mu za njim — kakor grah debele solze utrinjale. Splošno se pa čuje, da bi bil že itak čas, da bi on več ne gospodoval čez Dol ter naj bi bil izvoljen mož, ki bi izvrševal sklepe občinskega odbora in ne trepetal pred vsakim nemakutarjem in njim lizal pete ter tako sramotil vrlo in narodno občino Dol. Da svet vidi, kakšen je ta župan, bodi tudi omenjeno, da je bila v jeseni lanskega leta volitev članov cenilne ' komisije za osebno dohodnino ter so v to svrho vsi narodni osebni dohodnini zavezani obdaČenci oele občine svoje glasove podpisali ter jih izročili z volilnimi legitimacijami gospodu občinskemu tajniku, kateri jih je potem poslal volilnemu odboru v Laški trg, da je vpisal potem v glasovnice imena izbranih narodnih članov za cenilno komisijo, da bi se vsaj tako po organizaciji spravilo kakega Slovenca v to komisijo. Ko je pa občinski tajnik župana opozoril na to in ga nagovarjal, naj bi podpisal g. župan glasovnico ter mu jo izročil, se je prav možato odrezal, da on ne podpiše glasovnice in nikomur ne izroči. RepenČil in jezil se je ter rekel, to je sama prismodarija itd. Tukaj se je župan zopet pokazal v pravi luči, kajti kdor ni z nami, je proti nam, tako je tudi naš župan. Vi občani vrlo narodne občine Dol, pa odprite oči, da ne postanete po kimovstvu in nemškutarstvu vašega župana, podlaga tujčevi peti in to v tako vrli občini, kakor je bila nekdaj, kjer se je vpeljalo na celem Spodnje btajer-skem najprvo slovensko povelje pri prostovoljnem gasilnem društvu, katero je tudi vsled krivde županove soproge razpadlo in se komaj vsled truda nekaterih rodoljubov ustanovilo na novo. Proč s kimovstvom, proč z nemškutarijo ! Rodoljub. Iz Slavine« V „Slovenskem Narodu" Št. 38 od 16. t. m. se zopet nekdo joka, zakaj da se je prenesel poštni urad iz Prestranka v Slavino. No, to so morale dotične oblasti že vedeti, zakaj da so ga premestile. Trdi, da je poštni urad na periferiji. Saj ni res. Dalje pravi, da nima ljudstvo „stika" v Slavini. No, Če ga s poštnim uradom nima, to res ni nič čudnega, saj je zato deželni pismonoša, kateri vse opravi. Kar se pa drugače „stika" tiče, ga ima vendar ljudstvo več v Slavini nego v vsaki drugi vasi te občine. Tudi ni res, da je bil v največjo nejevoljo ljudstva prestavljen. Le naj dopisnik opiše nekoliko razmere pred in sedaj, in uvidel bo sam, da zraven njega — le Še lastniki novozgrajene hiše niso s sedanjimi razmerami zadovoljni. Vse drugo ljudstvo pa je s sedanjo uredbo popolnoma zadovoljno. Pravi tudi, da je sedaj tako, kakor če bi bih poštni uradi nameščeni v Šiški mesto v Ljubljani. Res bi bilo tako, če bi se njegove želje spolnile in tudi ravno tako, kakor če bi kdo vrh Javornika zidal hišo in potem zahteval, naj se poštni urad iz Postojne tja premesti. Za koga pa naj se premesti poštni urad na Prestranek? Mar za novozgrajeno hišo? Dopisnik vendar razločno pove, da pred ni bilo nobene hiše, kjer bi se urad mogel namestiti, in sedaj naj bi se samo za to hišo premestil iz največje vasi v občini. In v slučaju, da bi ta sama hiša pogorela, kam pa potem ž njim? No in ker so poklicane oblasti vse to že uvidele, so tudi tako napravile. —i--r- ■ i——a-----r~i------i—minT dobra, da zasluži najtoplejšo zahvalo. Toda ljudje so vajeni, da pišem jaz samo budalosti in norčavosti, in ko bi bil spisal o Vaši sliki tako pohvalo, kakor jo zasluži, bi gotovo mislili, da se norčujem. Med človekom Markom in časnikarjem Diavolettom je velikanski razloček. Kot Marko sem resen, celo melanholičen značaj ; kot Diavoletto sem literarni klovn. Ljudje pa me ne poznajo kot človeka, nego le kot klovna. Kar pišem, se že vnaprej taksira kot komično; ako bi spisal kaj resnega, bi ljudje rekli, da sem začel pešati. Zato se nikdar ne dotaknem resne snovi in zato tudi nisem hotel pisati sam o Vaši sliki, nego sem naprosil nekaj tovarišev, da so to storili." Z začudenjem je poslušal Karlo to pojasnilo. Videl je, kako Marka boli, da velja za literarnega klovna in žal mu je bilo, da ni premagal svoje radovednosti. „Ah — oprostite mi — neumen sem ter indiskreten —." „Nič se ne opravičujte, prijatelj. Prikupili ste se mi in všeč mi je, da ste me nekoliko spoznali in da me ne bodete v prihodnje sodili tako, kakor drugi ljudje." (Dalje prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 19. februarja. — Zaupni shod narodne napredne stranke nameraval se je sklicati ca mesec prosinec, ker se je mislilo, da bode v tem mesecu sklican dež. zbor, in da bode le-ta imel rešiti vprašanje o splošni in enaki volilni pravici. Vlada se je povprašala, ali naj skliče dež. zbor, ali ne. P a j e s a m dr. luster-šiČ odgovoril, da ga ni treba sklicati! Tista železna resolucija, katero so bili naši klerikalci v deželnem zboru sklenili, je bila torej zgolj le papirnata. Ker je glavni namen bodočega zaupnega shoda, določiti stališče stranke nasproti volilni reformi, ni ostajalo druzega, ker se vlada po volji naših katolikov ni oglasila v deželnem zboru, nego čakati, da se oglasi vlada z volilno reformo v državnem zboru. Kadar se to zgodi, se skliče kmalu tudi shod zaupnikov, kateri so skoraj po celi deželi že imenovani. Zastalo je le malo okrajev in ti se prosijo, da prej kot prej naznanijo svoje zaupnike. S tem upamo, da ponehajo skrbi nekaterih ljudi, ki so jih trle radi tega shoda, dasi so se zanj nepotrebno in nepoklicano brigali! — Klerikalci in volitev v trgovsko in obrtno zbornico. Po celi deželi so klerikalci razvili velikansko agitacijo. Še predno so bile razposlane izkaznice in glasovnice, so duhovni ki in njih agitatorji hodili okrog volilcev in jih rotili, naj dajo njim glasovnice. Dr. Krek je pisal duhovnikom na deželi, da se pri volitvah v trgovsko in obrtno zbornico ne gre za stanovske interese, marveč za velike p o 1 i t i č n e i n t e r e s e, to je za dva dež. poslanca in mogoče tudi zaenega zastopnika v gosposki zbornici, Iz tega se vidi, da klerikalci ne silijo v trgovsko in obrtno zbornico za to, da bi tamzastopali interese trgovcev in obrtni k o v, nego zato, da bi dobili zbornične m a n d a t e v roke in potem iz prispevkov trgovcev in obrtnikov, ki se plačujejo za zbornico lepo podpirali svoje sleparsk e zadruge in konsume. Opozarjamo vo-lilce na divjo agitacijo klerikalcev in jih opominjamo v zadnji uri, naj stori vsak svoj o dolžnost in naj nemudoma pošlje glasovnice in izkaznice. — Sleparski agitatorji. Zadnje dni so vsi klerikalni agitatorji na nogah in lazijo okrog trgovcev in obrtnikov, naj glasujejo za klerikalno listo. Nekateri teh agitatorjev delajo tudi s sleparijo. Pri takih volil-cih, katerih prepričanje je znano, pravijo ti sleparji, da so agitatorji narodnonapredne stranke. Znano nam je nekaj slučajev, da so klerikalci s takim sleparstvom izvabili od narodnonaprednih trgovcev in obrtnikov glasovnice. Opozarjamo volilce na ta lopovski manever klerikalnih agitatorjev. Kdor je bil osleparjen, naj to oglasi volilni komisiji in naj protestira, da bi se štela njegova za klerikales oddana glasovnica. — Volitve v trgovsko in obrtniško zbornico. Vsi oni gg. volilci, ki niso svojih podpisanih glasovnic oddali zaupnikom, se nujno prosijo, da zanesljivo odpošljejo z imeni kandidatov izpolnjene in podpisane glasovnice z izkaznicami vred tako, da bodo najpoznejše v sredo 21. t. m. do 3. ure popoldne v rokah volilne komisije. — Nemški volilni manever. Nemci razširjajo po Ljubljani vest, da je gospod Franc Kollmann, ki je pri volitvi v trgovsko in obitniško zbornico postavljen za kandidata v I. kategoriji trgovskega odseka (rdeče glasovnice), izjavil, da ne bi v slučaju izvolitve sprejel mandata. Temu nasproti smo pooblaščeni objaviti, da gospod Franc Kollmann take izjave nikdar ni podal in da bode sprejel v slučaju izvolitve mandat. Z ozirom na to, da Nemci razvijajo strastno agitacijo, opozarjamo gg. trgovce, ki so volilci v 1. kategoriji trgovskega odseka, da vsi oddajo svojo glasove na ime gospoda Franca Kollmann a, ki je že 95 let član zbornice. - Haimere v škofovih zavodih. Kakšno hrano dobivajo gojenci v škofovih zavodih v Št. Vidu nad Ljubljano, smo svoj Čas že objavili. Danes pa naj povemo, kakšna je vzgoja in hišni red v tej ljudski osrečevalnici. Sicer je težko kaj zvedeti, kaj se godi pod pokroviteljstvom ljubljanskega škofa, ker se vse do skrajnosti skriva in je cen* zura nad vse stroga. To paje dokaz, da se ničdobrega ne godi v teh zavodih in da bodemo slej ali prej slišali marsikaj, kar mora vsakega poštenega Človeka osupniti. Za danes torej o vzgoji in hišnem redu. Ubogi gojenci, ki plačujejo težke desetake za revno hrano, so večinoma vsi ozeb-ljeni na rokah in nogah, da morajo večkrat čez dan ostati v sobi, ko se gredo drugi zračit na dvorišče. A kako je to zračenje? V hudi zimi morajo gojenci na dvorišču stati ali skakati in se kepajo, Če je sneg zato, s prefektom. Ker ne smejo djati rok v žep in si jih tudi na drug način ne morejo osušiti, ni Čudno, da imajo potem vsi ozebljene in zatečene prste. Sicer se pa gojenci ne smejo nikoli usekniti v robec ali se vsaj ž njim obrisati okoli nosu, niti v sobi niti v šoli, ampak se bogabojeČim duhovnikom zdi mnogo lepše, dostojnejše in vzornejše, da smrče kot stari polomljeni mehovi. Kar se tiče pouka, bodi povedano, da se goji največja potuh-njenost in hinaŠčina, kakor sploh v v vseh duhovmakih zavodih, pa naj bo ljubljansko MarijanišČe, odkoder prihajajo dečki zabiti, da ni mogoče iz njih napraviti na noben način normalnih ljudi, ali pa Alojzijevišče, kjer se istotako goji binavščina kar na debelo. Kdor se v škofovih zavodih bolj prilizuje, dobi boljši red in odlikovan je. Kdor pa nima tega v duhovniških zavodih potrebnega talenta, padajo petice, da revež iz njih ne vidi. Noben prefekt nima pedagogiške metodike; namesto da bi predmet razložil, kot se godi drugod, kar vpraša in Če gojenec ne zna tega, ga že zadene spet nesrečna petica. Zlasti matematik Knific je v tej metodi jako izvežban in se Še baha in obljubuje, da bo vprihodnje Še strožje klasificiral, da se bo znižalo število gojencev. Ko je bilo prvega semestra konec in so imeli drugod dijaki po štiri dni prosto, so dobili v tem zavodu le tisti štiridnevne počitnice, ki so bili odlikovani. Razlika med gojenci se torej dela sistematično in se jim vceplja medsebojno sovraštvo, ki zna potem trpeti celo življenje gojenčevo in katero ni zakrivil sam, ampak železna volja duhovske vzgoje, ki o prostosti duha nima niti najmanj pojma, vsled Česar je tudi tako pogubna za mladino. Pametni starši se bodo torej gotovo desetkrat premislili, predno se bodo odloČili, kam naj dajo svojega za studiranje odločenega sina v šolo. — ».Slovenec11 se jezi na celjsko „Domovino", ker je prinesla poročilo o izidu porotne obravnave proti župniku Tomaseviču, Antonijeti Ostric in S. Ko^ačeviču, ki so bili obtoženi radi umora štajerske rojakinje Ane Rančigaj, pod naslovom ,2upnik na zatožni klopi radi umora-, zlasti je pa ogorčen radi tega, ker se govori v tem poročilu o Antonije Oštrice vi kot župnikovi ljubici. „Slovenec" hoče stvar zasukati tako, kakor da bi bil župnik TomaŠevič, ki je bil obsojen samo radi pridržanja nekega pisma, ki ga je pisala umorjena Ana Rančigaj svojim sorodnikom na Štajerskem, popolnoma nedolžen in kakor da bi bilo popolnoma neresnično, da je bila Antonijeta Ostric ljubica župnika TomaŠeviča. Konštatovali smo že, da je porotniška razsodba v razpravi proti župniku Tomaševiću, An-tonijeti Ostric m Simi Kovačeviću tako nelogična in naravnost absurdna, da so se pri obravnavi navzoči juristi kar zgražali in da je med občinstvom zavladala splošna nevolja, ki se je izražala v demonstrativnih klicih ogorčenja, ko se je razglasil porotniški pravorek. Zato se a »Slovencem" ne bodemo prerekali, ako je umesten naslov „Župnik na obtožni klopi radi umora" in ako je upravičeno nazivati Antonij sto Oštrić župnikovo ljubico, p a 6 p a p o z i v 1 j a m o „S i. venca", naj priobči nataniu* in objektivno poročilo • os-ravnavi proti župniku Toma ževiču, obtoženem radi k u .i , delstva umora! Če to stori, potem bomo govorili še nadalje. Sioer smo pa prepričani in bi stavili sto prota eni, da se bo „Slsvenec* d"e se t k rat premislil, predno b« bode oskolii priobčiti vnrodo-stojno poročilo o nadvse del katni zadevi župnika Tema ševi ca! — h Vojska bol" t, Soča'~ pi*. pod tem naslovom: Tako bojeviteg* lista, kakor je ljubljanski „Slovenec*, ni v Avstriji. Dan na dan fantazira <> vojski. Na piki ima posebno Itahjo, in ker je naša dežela (Gorifiko) obmejna, igra v tej „Slovenčevi* voj ski precejšnjo vlogo vedno tudi na&a dežela. Če krene tukajšnji pešpoll* malce doli v furlansko nižino sedaj ob lepih dneh ter se približa meji, pa se že tresejo zlasti po „Slovencu*, da bo vojska! Zadnjič je „ Slovenec -opisaval „napeto razmerje" Italije pa že tako, da se je pričakovalo, da zapoje po nižini in po obmejnih hribih bojna tromba najkasneje tekom štirinajstih dni. V deželi imamo nekaj već vojaštva. Če krene par častnikov proti meji, ee se ustavijo v kaki gorski vasi ter delajo risbe in merijo, s*, to ogleduhi, seveda iz Italije; preoblečeni laški oficirji! Morda je res, da se je bil kdo pritihotapil k zgradbi alpske železnice, ali tako pretiravati, kakor dela „Slovenec", je pa vendarle prebedasto. Čemu vznemirjati ljudi, ko ni za to nobenega pravega povoda. Lovci, ki so nastanjeni \ Tolminu, Kanalu in Gradišču ob Soču bodo paČ hodili vedno ob meji. Saj so za to tu, in če krenejo par uric navkreber, pa so ob laški mejL Će se bo vsak tak korak smatral za k rak k vojski, potem bi morali živeti v večni vojski! — Lani so tudi pisarili take neumnosti. Če ima j>nu kak brigadir inšpicirat v Gorico ter napravi artiljerija n. pr. vajo na Sveto goro — alo pa je nov znak vojsko tu! -— Včasih so nekateri ljudje preplašeni poslušali take govore, sedaj pa so mirni ter se smejejo na račun bojevitega „Slovenca", če ga le dobijo kje v roke. — Sedaj pripoveduje „Slovenec", da je hodil neki preoblečeni laški nadporočnik po obmejnih Brdih ter risal — pa nihčr ni nastopil proti njemu. Morda je bil to kak častnik iz Gradišča ali kak drugi, in Če je govoril laško (morda za silo priučeno., ni nič čudnega Kdor pa pozna ta košček zemlje od Gradišča do meje v Brdih, bo vedel, da je nekaj nemogočega, da bi se mogel kar tako prosto gibati tuj vohun v avstrijski uniformi tam okoli! In celo kar 14 dni! To je laž, kar pravi „Slovenec". Priporočamo mu več opreznosti pri takih „bojnih poročilih.**. — K temu naj pripomnimo mi, da „Slovenecu pri vsaki priliki išče senzacije in ker so njegovi uredniki svoj Čas brali naj brž same revolfer-romanein je „Slovenec" naročen večinoma na revolver-žurnale, konbinirajo take neumnosti, da se jim avet smeje. Ko smo zadnjič priobčili, da je tržaški Llojd vzel v službo turške kurjače, ker njegovi štrajkajo, je „Slovenec-takoj drug dan z debelimi Črkami naznanil to vest. Pa recite, da „Slovenec44 ni interesanten in senaaoijo-nalen! — Okrajnocestni odbor škofjeloški. Deželni odbor je imenoval v seji dne 17. februarja t. 1. g. deželnega poslanca Frana Demšarja članom okrajnocestnega odbora Škofjeloškega. — Vojaške vesti. Za poveljnika tržaške kadetne Šole je imenovan major Edvard Maag 79. pešnolkV; dosedanji poveljnik major Karel vitez Zimmermannje zopet pri de -ljen 87. polku. V pokoj je šel stotnik 27. pešpolka M. pl. Rottmann ter dobil značaj majorja. — Medsebojno sta transferirana rimsko - katoliška vojna kurata Hubert Rant iz Trsta in Valentin Rozman in Gradca. — Repertoir slovenskega gledališča. Iz pisarne „ Dramatičnega društva" ae nam piše: V torek, dne 20. februarja se uprizori ob navadnih, znižanih cenah tretji*' pre- prašna t^eisova opera „Poljski ž i d", ti se odlikuje zlasti z rafinirano orkestracijo, efektnimi solospevi in div-aimi abori. V tem o žiru se more med oriniijeranv, tekoče sezone primerjati ^pojjski žid" s Čajkovskega „Pikovo damo*. Glavna vloga, na kateri sloni rsa opera, pa je župan Mathis, ki jo je pel doslej dvakrat zapored z veli-j.um nspekom g. Ourednik. To sila naporno muzikalno in igralsko izredno rlogo, ki zahteva celega umetnika, poje v torek g. režiser Ranek-Lo-JfDi. Taje to vlogo v Plznu kreiral ter doseaaf ž njo tam, v Solnogradu in drugod najsijajnejše uspehe. Komponist Karel Weisje pismeno izrazil željo, naj poje vlogo Ma-tkisa tudi g. Ranek, češ, da si ae more ieleti boljšega interpreta ua to vlogo, v kateri je a?. Rame k naravnost umetnik. Opozarjamo torej tudi one, ki so čuli in videli že krasen nastop g. Oured-uika, da si gredo pogledat še Mathisa Raneka. — Slovensko giedalisče. Pred •eti sem dobil v vseučiliški knjižici r Gradcu po naključju v roke znamenito monografijo o papežu Aleksandra VI., ki jo je spisal, ako se ne motim, sloveči nemški zgodovinar Oregorovius; dasi je monografija strogo znanstveno-zgodovinsko delo, cendar se Čita kaker kak pikanten roman, da bi človek skoro dvomil, da slone dogodki, ki se opisujejo v knjigi, na zgodovinski resnici, ako bi ne bili podprti z neovržnimi dokazi. Dasi je delo naslovljeno po papežu Aleksander VI., vendar je v njem poleg Ceeara Borgia najmarkantnejša oseba Oe«arova sestra Lukrecija Borgia, demonska ženska železne volje, ženska, ki ne pozna in ne priznava nobenih zakonov in nobenih meja in ki 9 suverenskim preziranjem gazi in tepta vse, kar je sicer vsemu ostalemu svetu drago in sveto. Lukrecija Borgia je, kakor jo nam riše zgodovina, poosebljena pošast propalosti, zlobe in nenravnosti, gazi v potokih krvi, Človeških njenih žrtev bi se naštelo hekotombe, a še vedno hlepi, vedno je še žejna sveže, tople, puh-:eČe Človeške krvi. Lukrecija Borgia vzbuja v Človeškem srcu stud, gnus in sovraštvo kot izmeček človeštva, na drugi strani pa, kakor absurdno se to tudi glasi, občudovanje, zakaj ai je menda osebnosti v zgodovini, ki bi bila tako izrazita in velika v grehu in propalosti, kakor rodna hčerka papeža Alesandra VI. To Lu-krecijo Borgio, katere življenje je samonasebi polno veledramatičnih in :ragiČnih momentov, si je vzel veliki francoski pesnik Viktor Hugo za predmet svoji drami enakega imena, ki se je sinoči prvič predstavljala na slovenskem odru. Viktor Hugojevo delo je najboljša in v umetniškem oziru najdovršenejša drama, kar smo jih nateli letos priliko videti na naši pozornici. Sujet drame je v kratkih potezah ta-le: Lukrecija Borgia, soproga voj vode d'EsteAlfonsa, se na karnevalu v Benetkah zaljubi smrtno v stot-aika Gennara. Tudi stotnik je zanjo ves oavdnsen, dokler njegovi tovariši ne razkrinkajo njegove ljubice kot od vsega sveta sovraženo Lukrecijo Borgio. Lukrecija se vrne v Feraro, kamor pride tudi Gennaro s svojimi prijatelji kot odposlanec beneške Ijudo-vlade. Pred palačo Lukrecije spomnijo prijatelji Gennara na njegov ljubavni dogodek v Benetkah, kar stotnika tako razljuti, da poškoduje grb rodbine Borgia na palači. Vojvoda AJfonso ga da radi tega dejanja prijeti in ker ve, daje Lukrecija v Gennara zaljubljena, sklene, da ga da usmrtiti. Ko zve njegova soproga za zločin, zahteva tudi ona od njega, da ia krivca usmrtiti. Privedejo prednjo ■storilca Gennara. Lukrecija, vsa obupana, prosi soproga, naj Gennarn odpusti zločin, Alfonso pa ostane ne-L>majan in Lukrecija sama mora na-dtd Gennarn morilni strup v kupo. K sreči se spomni, da ima pri sebi proti-*trup, ki ga da piti Gennaru in ga s '*m reši. Gennaru bi moral po njenem nasvetu nemudoma bežati, iz Ferare, a seda pregovoriti svojim prijateljem, da »•e vdeleži pojedine pri princezinji Nega-onijevi. Tu je zbrana vesela družba dam in gospodov. Ko prikipi veselje do vrhunca, se začujejo zunaj mrtvaške pesmi, črno oblečeni pogrebci z gorečimi svečami stopijo v dvorano, r ozadju dvorane se pa prikaže Lukrecija, ki naznani beneškim častnikom, da je bil v vinu, ki so ga pili, strup in da se jim je s tem osvetila, ter so jo svoje dni osramotili v Benetkah pred Gennarom. V tem hipu se razgrne zavesa v ozadju dvorane, da se vidi petero pripravljenih mrtvaških krat. Vsa družba je kakor čemela, samo Gennaro ni izgubil bresti. Ponosno stopi pred Lukrecijo 111 jo vpraša, kje je šesta, zanj pripravljena krsta. Lukrecija je, kakor d* bi jo bila zadela strela; mislila e? da je Gennano že odpotoval iz ^rare, a v resnici se je udeležil pojedine, na kateri se je pil strup. Ge-fcnaro zahteva, naj Lukrecija s tistim protistrupom, ki ga je dala njemu, reŠi smrti njegove prijatelje. Ker se upira to storiti, jo sklene usmrtiti. Ko se sliši is sosedne sobe poslednji vzdih umirajočega pobratima Maffia, potegne Gennaro bodalo in ga zasadi Lukreciji v prsi. Umirajoča Lukrecija prizna Gennaru, da je njen in njenega brata Giovannija rodni sin. — Kakor smo že gori naglasali, je drama najboljša, kar smo jih letos videli na našem odru; v tehničnem oziru je dovršena, kakor malokatero drugo dramsko delo. Posamni prizori so vrlo efektni in polni dramatičnosti in neprisiljene tragike. Drama vpliva a neodoljivo močjo na Človeka, da bi moral imeti železne živce oni, ki bi mogel ostati ravnodušen vzpričo tako pretresujočim prizorom, ki so nanizani v drami. Najefektnejši je prizor med Lukrecijo in Alfonzom, ko ona prosi za Gennara, in scena v zadnjem dejanju, ko naznani Lukrecija zbranim častnikom, da so pili smrt. — Igra je bila prav dobro naštudirana in tudi igralo se je proti našemu pričakovanju razmeroma zelo dobro. Največje priznanje zasluži gospica Spurna kot Lukrecija, ki seje pospela s svojo igro na višek umetnosti; najboljša je bila v zadnjem dejanju. Vsa Čast ji. Tudi g. Nučić je bil izboren, samo v I. dejanju se nam je zdel prej oka v. G. Nučić je dobil svež lovorjev venec s trakovi. Izmed ostalih igralcev so se zlasti odlikovali gg. Dobrovolnv, Dragutinovič, Danilo, Verovšek itd. O igri izpregovorimo Še natančnejše pri reprizi, za katero se bode intendanca pač odlučila, dasi se je sprva nameravalo, da se Lukrecija Borgia uprizori samo enkrat. Dramu jo dosegla snoČi tako briljan-ten uspeh, da bi bilo nedopustno, ako bi se ne ponovila vsaj enkrat. — Včeraj popoldne so se igrali Doli-narjevi „Cigani". Gledišče je bilo polno, občinstvo se je izborno zabavalo. y. — Slovenski pedagogi. Nemška vadnica za slovenske šole od Henrika Schreinerja in dr. J. Bezjaka je zdaj v rabi v bolgarskih šolah v Plovdivu in Sofiji. Tamošnji profesorji so se prepričali, da je ta učna knjiga sestavljena po izborni metodi in da se odlikuje po lahkem ume vanj u v jezikovnem oziru. — Javno predavanje. Slovensko trgovsko društvo „Merkur" je priredilo v soboto zvečer v veliki dvorani „Mestnega doma" javno predavanje; predaval je g. inženir Turk o temi: „Crtice iz kemije vsakdanjega gospodarskega življenja." Pred precejšnjim številom občinstva je g. predavatelj razložil vso zgodovino svetil, in sicer vžigalic, sveč ter petroleja in prešel na to na sladkor, pri katerem je natanko opisal, kako se dobiva na difuzijski način. G. predavatelj je pokazal tudi razne poskuse in razne mase, ki se kažejo tekom produciranja tega ali onega predmeta. Za interesantno in poučno predavanje je občinstvo zahvalilo g. predavatelja z burnim ploskanjem. — Beg v javnost Prejeli smo to-le pismo: „Velecenjeni g. urednik! Naznanjam, da meni ni več živeti. Stvar je pa ta-le: Odkar je moja žena, ne vem kje na Poljanah izvedela, da bodo letos v „Narodnem domu" na pustni torek pri sokolovi maškeradi kazali neko Belo kraljico, nimam pred njo nič več miru. Vse mogoče hoče vedeti o tej kraljici, kar pa ji jaz kot soliden meščan žalibog ne morem razložiti. Ali ima človeške potrebe, koliko je stara, kaj je in pije, kako hodi in tako naprej. Ker mi nobeden izgovor ne pomaga, da jaz, tega ne vem in ne morem vedeti, se obračam do Vas, ki morate vse vepeti in Vas za božjo voljo prosim, da pridete že enkrat v svojem listu z resnico o tej Beli kraljici iz Olan-dije na dan. Sicer je moji ženi spovednik, meni pa žena prepovedala brati „Slovenski Narod", no pa ga že zaradi noblosti vseeno bereva, odkar je pri hiši dekla, ki je naročena na „Slovenca". Torej lepo prosim, pa naj še kaj zraven pristavijo, da bo več branja. Ponižen sluga Luka Gobi, prodajalec suhih jezikov." — Kostumnl plesni venček ljubljanske narodne čitalnice. Narodna Čitalnica ljubljanska je priredil a svojim Članom v soboto zvečer v veliki dvorani ^Narodnega doma" drugi letošnji plesni venček, pri katerem so igrali papirnati kostumi glavno vlogo. Dame so prišle večinoma vse v papirnatih oblekah, ki so se odlikovale po izredni okusnosti in fini raznobarvnosti. Druge so imele le našite papirnate okraske: prve kot druge so pokazale, da je mogoče s skromnim papirnatim materialom doseči najmičnejše uspehe. Najbolj so ugajale obleke plesalk naslovnih vlog iz „Carmen", „Traviata", „Pikova dama" in „Mamzelle Nitouche". Pa tudi moški svet se je primerno in po previdnosti okrasil s papirnatim lepo-tičjem, tako da smo videli včasih prave originale. Plesalci kakor plesalke so se radi udali v ljub ples, v kar je mnogo pripomoglo eksaktno sviranje „Društvene godbe", ki je morala mar-sikak komad dodati. Prvo četvorko je plesalo 26 parov in jo je vodil gosp. JuvanČiČ jako spretno. Zabava je bila tako prisrčna in neprisiljena, da si udeležniki niso mogli bolj Se želeti, s a to so pa tudi rajali do ranega jutra in skoraj da jim ni sla to jutranje solne e prisvetilo v kraj veselja in radosti. — IU. mednarodna maškara da strokovnega društva tobačnih delavcev in delavk ljubljanskih je pod imenom „NoČ v modernem Babilonu" privabila v soboto zvečer v prostore „Staroga strelišča" toliko mask iz raznih naj oddaljenejših delov sveta ter drugih udeležencev, da so bili prostori mnogo, mnogo premajhni. Da se je pa uresničil naslov „Noč v modernem Babilonu", ugasnila je elektrika na galeriji za celo uro, da je zavladala neizprosna tema. Vkljub tej nepriliki je vladalo prav razkošno življenje v vseh prostorih in tudi plesalo so je, kolikor se je pri toliki gneči sploh dalo. Četvorke je vodil g. Jeločnik in je prvo plesalo 40, drugo pa HO parov. Da je bil uspeh pri blagajni nad vse zadovoljiv, pač ni treba poudarjati. — Tovorni promet s Trstom. Od danes dne 19. t. m. naprej sprejemajo in odpošiljajo se aopet poŠi-ljatve dolgega in rezanega lesa za Trst ju>.ne in o. kr. državne železnice. — ViSoSlO StaMSt j s učakala Jera Mulhar po domaČe Kva-ternikova v Stepanji vasi. Starka je doživela 101 leto in je bila do zadnjega časa še prav trdna. Njena hči je stara 80 let. — V Tomačevo hodi neki gospod iz ljubljanske tabačne tovarne in agitira tam proti „Slov. Narodu" in za .Slovenca", menda v zahvalo, da smo tega gospoda že večkrat par-donirali. — Gosp. dr. R. Weiss nam piše, da je neresnično, kar se je poročalo iz Novega mesta o njegovem ondotnem nastopu in žaljenju Slovencev. Prosimo novomeškega dopisnika, naj stvar pojasni. — Učiteljsko društvo sa brežiški in sevni&kž okra] je na občnem zboru dne 11. t. m. na Vidmu izvolilo za prihodnjo triletno dobo sledeči odbor: G. Janko Knapič, naduČi-telj na Vidmu, predsednik; g. Blaž T o min c, nadučitelj v Globokem, podpredsednik; g. Fran Drnovšek, učitelj v Artičah, in g. Ludovik Potočnik, učitelj v Dobovi, tajnika; gdč. Ivana Piller, učiteljica v Kapelah, blagajničarka; g. Fran J a m š e k, učitelj na Vidmu, p e v o -vodja; g. Mavro TramŠek, nadučitelj v Sromljah, odbornik. — Umrl je v Kamniku ondotni meščan, svečar in posestnik g. Franc Ahčin v starosti 64 let.^ Blag mu spomin! — Iz Krope dobiva „Slovenec" vsakojake laži in jih objavlja tako brezskrbno, kakor da nimajo taka razglasila nobenega pomena. Taka laž je tudi vest o zaroki g. Marije Jalen. Vsak kroparski kovač je „Slovencu" dobrodošel poročevalec. — Tatinska natakarica. 4251etna natakarica EvaStolzer iz Rogatca je bila obdolžena, da je 16. septembra pr. 1. zažgala posestniku Francu Pošu pri Rogatcu hišo, ki mu je pogorela ter da je tisti čas nakradla Poševi hčeri vrednostnih stvari za 172 K iz omare. Prvo se ji ni moglo dokazati, drugo pa, zato je bila Stol-zer od celjskih sodnikov obsojena na 10 mesecev s posti otežene ječe. — Zloraba uradne oblasti. 38- letni sodni sluga Martin D r o b n i č v Slovenskem Gradcu je dobil od eksekuta Martina Legnarja pri Sv. Miklavžu znesek 446 K 31 v, s katerim zneskom je bila poplačana terjatev Mihaela Roša s stroški vred. DrobniČ je denar zase obdržal in prikril vse sodne odločbe, ki so izšle po ustavljenem rubežu, ko je poročal na sodišče, da je Legnar plačal vse. Drobnič je tako spretno manevriral, da so njegovemu ravnanju prišli na sled, ko se je Roš pritožil na višje sodišče. Celjsko sodišče ga je obsodilo na 8 mesecev težke ječe. — Pred mariborskimi porotniki se bo zagovarjal 26. t. m. „slamnati urednik" ptujskega ^Štajerca" Fr. Dernjač zaradi tiskovnega prestopka. — „Narodna čitalnica v Ljutomera" priredi v prostorih gostilne g. Frana Sršena v soboto dne 24. t. m. plesni venček. Maske dobrodošle. Na pepelnično sredo, 28. svečana t. 1., bo v ravno istih prostorih pojedina rib in drugih postnih jestvin. — Sod špirita se |e nžgal v Celovcu pri trgovcu Lešniku, ker je neki hlapec prišel s svečo preblizu, ko je pretakal ta špirit. Pri tem je dobil hlapec take opekline po životu, da bo težko okreval. — Šest prstov je zmrznilo Petru Nicklu v Strmci na Koroškem, tako da so mu jih morali vseh šest odrezati. Pri tem se mu je pa kri zastrupila in mož je umrl v silnih bolečinah. — Poroka. Predvčerajšnjim se je poročil gospod A1 o j z i j Maser a, o. kr. sodni pristav v Kanalu, z gospodično PavloPečenkovo, hčerko gospoda A. 1 Pečenka, vele trie a v Gorici. Vse najbolje! — Motreča pri dolu. V petek zvečer je prišel na postaji državne železnice pri Sv. Andreju pri Trstu 301etni kurjač Anton Kušlan med lokomotivo in neki voz, da ga je silno stisnilo. Prepeljali so ga v bolnico, a najbrž ne bo okreval. — Laiki delavec iz Italije streljal na slovanske delavce, v Čvetrbžu na Primorskem je nastal 21. januarja v neki gostilni prepir med italijanskimi delavci in slovanskimi. Da bi preprečili pretep, so 9e slovanski delavnici umaknili v kuhinjo. Lahi ho drli za njimi, 271etni Kajetan Sarra iz kraja Bagno v provinciji d' Aquila v Italiji je pa začel streljati skozi steklena kuhinjska vrata in ustrelil petkrat ter ranil Dalmatinca Podluka na roki. Vročekrvni Italijanček si je s tem prislužil 10 mesecev ječe, na ker ga od-cefrajo v Italijo. — FO plesu. Blizu Kopra se je vršil v «neki gostilni 6. avgusta 1. L ples, na katerem so bili tudi Anton Cepah, Lav renči j Serpo in Iv. Muslavič. Konci plesa je nastal med temi tremi prepir, ki se je kmalu razvil v pretep. Pri tem je Čepah vrgel v Serpa kamen, ki je pa zadel Mu-slavića tako nesrečno, da je ranjenec par dni nato umrl. Čepah je bil vsled tega obsojen na 5 mesecev s posti in temnico poostrene ječe. — Vlom v iupnUče. V žup- nišče v Hrušici v Istri so vlomili neznani tatovi in odnesli okoli 100 K denarja. Tatovi so pričakovali mnogo več in so računali, da bode v blagajni že denar, ki so ga člani on-dotne mlekarske zadruge vplačali za pretekli mesec. Denar je bil pa k sreči v posojilnici v Podgradu in za-drugarji rešeni velike škode. — Društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov „Sava" na Dunaju priredi svoj IV. občni zbor v četrtek dne 22. t. m. v re-stavraciji„Zum Magistrat", I. Lichten-felsg. 3 ob 8. uri zvečer s sledečim sporedom: 1. čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Vsprejemanje Članov. 4. Nadomestna volitev knjižničarja. 5. Slučajnosti. Svobodomiselni slovanski gostje dobro došli! — Pešpolk št. 27. v LJubljani ima danes „Bereitschaft" za eventu-valni takojšnji odhod na Ogrsko. — Mizarski pomočnik Anton Reil, o katerem smo svoječasno poročali, da je bil aretovan zaradi suma tatvine, nas prosi pojasniti, da je bil pri sodišču oproščen. — Sreča v nesreči. V soboto je tekla 61etna Leopoldina Peklajeva iz Vodmata čez Sv. Petra most in padla pod nasproti prihajajočega vpre-ženega konja. Hlapec Jakob Snoj je konja takoj ustavil in potegnil deklico izpod njega, kateri se k sreči ni bilo ničesar pripetilo. — Včerajšnja nedelja je bila najlepša, kolikor smo jih še imeli letos. Zato je pa tudi šlo na vse strani mestne okolice silno veliko občinstva, mnogo pa jih je šlo tudi na Šmarno goro veselit se krasnega dneva. Posebno dopoldne je bilo tako krasno vreme, kakor spomladi in baš to je razveselilo tudi šČinkovoa, da je že ob 8. zjutraj pel veselo „gričev*4 — samo ako se ni nekoliko prenaglil. — NesrOČa. Dne 17. t. m. je na žagi g. Franca Zakotnika prišla delavcu Ivanu Olbengu po nesreči desna roka pod žago, ki mu jo je skoraj vso razkosalo. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. — Trpinčenje živali. V soboto popoldne je neki hlapec s smrekami tako preobložil voz, da sta ga konja po Cojzovi cesti z največjim naporom peljala. Ko je pri tem konj padel, ga je surovež še osuval. Policijski stražnik je posredoval, da mora dobiti pomoč ali pa odložiti, a je moral pri tem preslišali precej grenkih. — Konj se Je spia&il v soboto | zvečer prevozniškemu hlapcu Ivanu Nadrahu, baš ko je v Gradišču vstopila v voz neka dama. Konj je Na-draha podrl na tla tako, da se je na glavi močno poškodoval, potem pa dirjal po Kongresnem trgu v Wolfove ulice, kjer ga je ustavil prevozniški hlapec Pezdir. — Ukradel j«1 dne 15. t. m. železniškemu uslužbencu Antonu Vidru na dolenjskem kolodvoru neki neznan tat mladega lovskega psa bele barve, vrednega 50 K. — Delavsko gibanje. Včeraj so se odpeljali z južnega kolodvora v Ameriko 4 Hrvati in 2 Ogra. 10 Hrvatov je šlo v Inomost, 11 Hrvatov in 4 Macedonci so šli v Hrušico, 10 jih je pa prišlo nazaj. — Izgubljene in najdene reči. Na južnem kolodvoru je bilo izgubljenih, oziroma najdenih par otroških galoš, zavitek vzorcev, ženski pas in jermen. — Neki gospod je izgubil zlat prstan, ki je imel dva bela in en rdeč briljant, vreden 200 K. — Oddelek „Ljubljanske društvene godbo1' koncertuje danes zvečer v kleti hotela „Union". Začetek ob 8. uri. — JtauuP-kvartot - konca Si jO nar BorjanC koncertuje v danes zvečer ob 8. uri v restavraciji pri „Zlati ribi". Vstop prosi. • Najnovejše novice. Cesar Franc Jožef je povodom poroke hčerke ameriškega predsednika Roose-velta poslal presrčno brzojavno Čestitko. — Saksonski kralj Friderik Avgust gre ta teden v Lipsko poslušat nekatera predavanja na vseučilišču. — Na svojega šefa je streljal v Petersvraldu na Moravskom trgovski pomočnik .Jot*. Punia, nato pa še sebe ustrelil. — Tri velike slike nemškega princa Kitla so nosili v soboto po budapeštanskih ulicah trije fantje, a niso hoteli povedati, kdo jih je za tako demonstracijo najel. Pet tednov je vozi) mrliča neki železniški vos po nemških progah. Dne 9. januarja t. 1. se je namreč gostilničar Folland iz Dra-ždan med vožnjo zaprl v oddelek voza, zagrnil okno ter se obesil. Šele sedaj so s silo odprli voz ter našli mrliča. — Sneg s hudo zimo imajo o Gor. Italiji. — Novo gledališče zgradijo na Dunaju (Landstrasse). Telefonska in brzojavna poročila. N v o mesto 19 februarja. Tukajšnja obrtna zadrugi za sod-nii okraj Novo mesto je pri vče-rajše em mnogobrojna ob'sfcanem občnem zbora soglasno vrgla od načelmštva in iz od bora dosedanjega načelnika Fran čiča. kateri je sedaj tudi kler kalni kandidat za trgovsko in cbrtao zborn co Tudi njegov oproda Malo vi 6 je b.l soglasno iz odbora vržen. Dunaj 19 febru rja Na željo prezidenta grofa Vetterja so skl cani klubovi načelniki na posvetovanje, katerega se udeleži tudi baron Gautscb, ki hoče pri tem p svetovanju predložiti načel-n kom svoj načrt volilne ref rme. Bud mpešta 19 februarja. Ogrski perameot je dan-s s silo r a z g n a 1 o vojaštvo Ko ie bil prečtan kraljevi reskri.t, da je parlament razpoš'en, so r> sh >nci ostali v zbornici vkljub po£ivu, naj s^ razdejo. Nato st± prišla v zbornico dva polkovnika z zapečače-nimi pismi K'a'jevi komisar, general Nyiri, je znova pozval poslance, naj zaouste zbonc>; ker se njegovemu pozivu niso uklja*otlai g. dr. XC. Maš. boioi pri ?*ii«v-*ii w J .* u HI i rani od 19. do 20. februarja vsak dan od 10. do 12. ure dopoldne. S5- vtdesac© IJg Od 14 — 16 let — Tudi se tak.j spirjme 8—10 hlapcev-gozdarjev z mesečno plačo 70 kron. Ponndbe pod MM. M." na uprsvn. *Slov. Naroda-. 660—1 veAČa slovenskega in nemškega jezika t govora in pi*i*vi dalje pitanja m stroja in stenografije, t večletno praks« Želi vntopin v večjo trgovm... Poondh« pod Aifro S« L. pOS4ert- stante, Šiška pri LfunljanL *m Ali 2e veste I. kran]. reklam, podjetje u). K.NUČIČ t Ljubljani, Ša enbu govo ulica 6 4' 30 10 sprejema raznašanje reklamnih B listov, koledarjev in dragega pod jamstvom ta resnico razneimje po najnlji otmi. 5000 listov . . 3 K. 3(oiedar)i od komada 2 tria. Veliki lepaki od komada 2 vi*. Ces. kr. avstrijske državne železnice. Potom prostovoljn 651—2 se bo razprodajalo v četrtek, dne 22. t. m. dopoldne od 9. ure naprej na krški Trški gori pri Šv. Jožef j čez 300 že eno leto posekanih, za plohe, frize, tramove, stebre, švelerje, ran te itd. primernih lar&sto^P ter več 1WPE hrastovih drv. Voinja do kolodvora Videm-Kr>ke je tlotoa po lepi cesti vedno navzdol rt C kr ravnateljstvo drž železnice v Beljaku. zvod iz voznega reda. veljaven od dne 1 oktobra 1905. leta. » w ^52? £c,L!ub,yane luž kQl P™«* m Trbtt. Ob 12. uri 24 m ponetS v*ak v Trbiž Beljak. Celovec, Mali Glodnitz, Fran.-cnsfeste, Inomost, Moaakove. cez belztal v Aasaee, Solno^rad, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Aia»'u-i. - Ob 7 un o m zjutraj cseb.o vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Mura«, MssSsiSlI I hranzetisfet-te, Ljubno, Du-iaj čez Selztal v Solno^rad, Inomost, čez Klein-Rerfling v StevT i Line, budcjevice, Plzen, Marijine vare. Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, čez Amatetten na *.ni1- ~ 11 un 44 ni dopoldne osebni vlak v Trbiž. Pontabel, Beljak, Celovec Mali t.ilodnitz Ljubno, Selztal, Solnograd, Bad Gastein, Zeli ob jezeru. Inomost, Bregenc Cunh, ženeva, Hanz, cez Amstetten na Dunaj - Ob 3. un 58 m popoldne osebni vUk v Trbii Smonor. Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Klein-Rcifling v Meyrf Lmc, Budejevice. Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare Praco (v Prago direktni voz I in 11 razr), Lipsko na Dunaj čez Amstetten - Os 10 uri ponc osj^pi vlak v Trbiž. Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, (Trst-Monakovo direktni voz 1 in II razr.) - Proga v Novo m38to in Kočevie. Osebni vlaki 0% 7 «ri 17 ir, iu rosebni vlak v Novo mesto. Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m pop istotaU Ob / un a m zvečer v Novo mesto, Kočevje PrUiod v Ljubljano jnž kol Progi **LfcMr °2 3' un 23 m ziutrai osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Mo«akovo (Mo iiakovo-irst direkt. voz 1. in II. raz.), Inomost, Franzensfeste. Solnoerad Line Stevr Isi Aussee, Lrabno, Celovec, Mali Glodnitz, Beljak. Ob 7. un 12 m zjutraj osebni vtak u lrbiža. — Ob II. un 10 m dopoldne osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko Prago (iz Prage direktni voz I in II. razreda). Francove vare, Karlove vare, Heb. Mtriiiae vare Plzen budejevice, Line Stevr, Pariz, Ženeva, Curih, Bre^enz, Inomost, Zeli ob jezeru Bad Gastein, Solnograd, Ljubno, Celovec, Smolior. Pontabel. - Ob 4. uri 29 ra poonldiv osebni vlak: z Dunaja, Ljubna, S-z.ala, BeQaka, Celovca, Malega Grodnitza, McMizrkovegc Inomosta Franzensfesta. Pontabla. - Ob 8 uri Oti m zvečer osebni vlak z Duna . ljubna, Beljaka Muraua, Malega Glodnitza, Celovca. Pontabla, čez Selztal, od Inomost i Solnograda, čez Klein-Reifling iz Stevra, Linca, Budejevic. Plzna Marijinih varov Het\ Ravnokar dospelo! Berolinski in pariški modeli kakor tudi najfinejša spomladna konfekcija damskih, dek iških, moških in deških oblek. — Največja izbira damskih kostumov, ranglanov kril in bluz i po čudofifo ni Kitih cenah. j Takisto tudi največja izbira moške konfekcije. „AngleSko skladišče oblek" 0. Bernatovit ^ Ljubljana. Mestni trg štev. 5. Ljubljana. «0»—3 5V aMianei«, kol V Kasa^lk. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m oop on 7. un 10 m zvečer - Ob 10. ari 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih lit le » oktobru. — Prih3đ v lou^ijani drž. kol. Ia EUai^Eia. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 mi: zjutraj, ob 10. un 59 m dopoldac, ob 6. uri 10 m rvecef Ob 9. uri 55 m pooo« samo o& rca.lvah m praznikih in le v oktobru. - Srednjeevropsld čas je za 2 min. pred krajevni časom v Ljubljani. K ' j Zavod za likanje moškega perila ===== («a* Htro j ts i m obratom), ============= Glede na objavo o otvoritvi mojega zavoda za lusoje si ufiojam se naznanjati, da lahko vsakdo že oprano moško perilo ki se mi v prvih doeh tedna posije za likanje, ie v soboto tistega tedna pride iskat. Cena za likanie ie nastopna: za pokončni ovratnik 4 h« za zavihan ovratnik 6 h, za par man&et 8 h, za gladke prsi 8 h, za prsi z gubami 10 h, za srajco z gladkimi prsmi 28 h m za srajco z nagubanimi prsmi 32 k. Obenem ie opozarjam, da je na stroj Jikane ovratnike zaradi s tem dosežene trdoati in posebne gladkosti zanesljivo moči nositi en dan dlje, nego ovratnike likane na roko. Obilnega obiska prosi b odličnim spoštovanjem O. J. H«ma.mzx 330-5 trgovina s perilom in modnim blagom v Ljubljani, na Mestnem trgu štev. 8 ^Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" rodraanica • celovcu. . Akcliski taoital K 2,000.000'-. Rezervni zaklad K 200.000'—. ^d"»*"*«- » sfljetu BAaipuJ« Ibb probavi« 1 tmmtm (s Osiissilsli laH srsSsjBJB Si IISSiBlIll psjsk M Bormu a«ro