Lata LXIX. ŠL im Lfaaljaaa, posedel]* 17. avgasta 1*36 Gtaa na S- ^H ^k ^^^B ^^^H ^^^B ^^^^^^^B a^^^^^ a^a^ar^a^a^a^a^K ^B a^L ^L I B IVI H I aV^I a^k a^a^B ^a^aB I ^a^aH '------------------------------------------------------- ___________________________________,________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________-___________________________________ -------------------------------------■------------------------------------- ___________________________________________________________,_______________ ■* __________:__________________________________________________________________________________________________________________________._________________m.________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________,_____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________._____________ ■____________________________________________________________________________________________________.______________________________________________________________________________________________________________________________________ laoaja raaa osa popotane, izvzema? aaoags m pwmim — uisarao ao 9b patit mrt a Din 2, do 100 rat a Dts ZMK od 100 do 800 vrat a Om A, reeji tnaeratt pettt vrsta Din 4a Popast po dogovora, tnserstm dmvak posebej, — »Hinuusan Narod« valja meeeftno v Jugoslaviji Dto 11.•. sa liiiiiinslin Dtn »- Rokopisi sa o« vračajo CBEDNlftTVO Ot (Je*BAVNI*TVO LJUBLJANA, aaaOlsvd ettea sava. ft. ralateo: Sl-22. »-i*. »-H. »1-15 ta 81-16 Podrutaice: MARIBOR Stroaamaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c telefon at. 36. — CELJU: celjsko uredništvo: Stroasrnay erjeva uUca 1. telefon at. 65; podružnica oprava: Kooanova unca 2. telefon St. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101 Postna branUnlca v LJubljani at. 10.351. Po padca Badafoza: Zveza med severno in južno uporniško vojsko vzpostavljena Dasi so uporniki zavzeli valno mesto Badajoz ob portugalski meji in s tem znatno zboljiali svojo fronto, je položai ie vedno negotov za oba nasprotna tabora Pariz, 17. avgusta, d. Padec mesta Ba-dajoza, ki so £a zavzeli uporniki v petek ponoći, je omogočil zvezo med četami generala Mole in Franca. Pri San Sebastianu se vrse še vedno srditi boji, vendar pa niti uporniki niti vladne čete ne beležijo pomembnejših uspehov. Vladne čete so prešle v ofenzivo proti Raragossi in sicer v treh kolonah iz Valencije. Barceione in Madrida. Mesto je popolnoma obkoljeno. Uporniške čete so bombardirale San Sebastian in zavzele tri vasi v okolici mesta. Na fronti pri Cordobi prodirajo vladne Čete dalje ter so osvojile več manjših krajev. V pokrajini Na vare so vladne čete prispele do 20 km pred Avilo. Položaj upornikov pred Oviedom je obupen. Vladne čete so obkolile tudi Granado. V ostalem je položaj še vedno nejasen. Klanje v Badajozu Elvass 17. avgusta. AA. Havasov poseo-m" dopisnik z m^je med Portugalsko in Spa ni jo poroča: V zavzetem Badajozu se nadaljuje streljanje. Ustreljeni so bili v prvi vrsti aktivni častniki in podčastniki, ki so se borili na strani vlade. Poleg tega je bilo ustreljenih tudi mnogo meščanov. Vse streljajo v areni za bikoborbo. Trdi se, da je bHo v Badajozu ustreljenih nad 1.500 ljudi. London, 17. avgusta. w. Kakor poroča posebni poročevalec Keuterjevega urada, ki je bil dva dni v Badajozu, ko so ga zavzeli uporniki, se tamkaj nadaljujejo justifika-cije pristašev vladne milice. Trupla sežigajo na velikih grmadah. Osebe, ki so osumljene sodelovanja v bojih proti uporniškim Četam, se postavljajo pred vojno sodJšCe. ki jih že pri najmanjšem sumu obsodi na smrt. Demanti uporniškega generala Sevilla, 17. avgusta. AA. General Quiepo de Liano objavlja po tukajšnjem radiu, da so neresnične vesti, ki so jih včeraj širili iz Madrida. Posebno je neresnična vest. da je polkovnik Aranda, ki brani Oviedo, kapituliral. Prav tako so neresnične vesti, da so vladni pristaši zavzeli Granado. Nazadnje zavrača general Quiepo de Liano obtožbe, da uporniki uganjajo grozovitosti nad mirnim prebivalstvom. Obisk generala Franca v Burgosu Burgos, 17. avgusta. AA. Semkaj je prispel včeraj iz Seville general Franco v spremstvu štirih oficirjev. Na letabAču so ga pozdravili generala Cabanellas in Mola in člani junte. Nato so imeli vsi trije generali v vladni palači konferenco. O njihovem posetu ni izšlo nobeno poročilo. Generali bo nato prisostvovali maši v katedrali v Burgosu. Občinstvo jih je navdušeno pozdravljalo. Mesto je v zastavah. Po obedu se je general Franco s svojim spremstvom vrnil v Sevillo. Pred uporniško ofenzivo proti Madridu London. 17. avgusta w. O hojih v Španiji javljajo listi soglasno, da so uporniške čete po zavzetju Badajoza justifieirale mnogo članov vladne milice. Nekateri listi poročajo o lOOo do 2000 justifika-cijah. »Timee< pa govori čamo o nekaj sto iustifiriranih. >Dai-ly Teleirraphc javlja o nadaljnjih uspehih uporniških čet. Tri ofenzive, namreč na severu proti San Sebastianu. na jugu proti Malagj in v središču proti Madridu se uspešno nadaljujejo Napadalci so prekinil: zveze med Imnom in San Sebastianom. Za prihodnje dni ee pričakuje padec San Se>ba-*tiana. K^" so zopet vzpostavljene zveze med severno in južno vojsko, se pričakuje eedaj velik napad uporniških čet proti Madridu, da ti se glavno mesto z gladom pri sililo h kapitulaciji. Uspehi vladnih tet Madrid* 17. avgusta. AA. Notranje ministrstvo objavlja, da je nedelja na bojišču severno od Madrida potekla v miru. Poročilo pravi, da vladne čete prodirajo proti Ternelu in Huesci. En oddelek vladnih čet se je izkrcal na Majorki. Boji v okolici Granade in Cordobe se nadaljujejo in razvijajo ugodno za vlado. Boji okoli Badajoza še vedno trajajo. Ha vas poroča: Vojno ministrstvo objavlja, da so vladne čete zavzele vojašnico Res 3* Carcel. zadnje pribežališče upornikov v Gijonu. Posadka, ki je branila vojašnico se je predala. Vladne čete pred Cordobo Madrid* 17 avgusta AA. V pokraiini Eetremaduri je priSJo do ljutih bojev-Vladne čete prodirajo pcđagoma, toda stamo proti Cordobi in so le se 15 km daleč od mesta. Vladna letala so bombardiral davi tudi Granado. Kje prevladujejo oporniki Madrid. 17. avgus'a Fronte roiuiočih »e strank v španski državljanski vojni so razdelile državo v dve približno enaki polovici. Vladne čete imajo v posesti :*koro ena ko Število velikih mest kakor uporniki. Približno 15 do 16 milijonov Ijadi več kakor polovica prebivalstva je še vedno v posesti madridske vlad**. 2K večjih me^t pa obvladujejo uporniki. Splošno se ne more reci, da je vzhodna polovica Španije vladi ivefcta. zapadna pa je na strani upornikov. Meja med obema nasprotnima taboroma poteka od francoske meje vzhodno od Huesce. ki je Se vedno v posesti upornikov, naka.r se obrne proti zapadu in jugozapadu t^T obkroža od Guadalajare špansko glavno mesto. Fronta ob Madridu tvori polkrog od Guadarrame preko Somot>iec-re in GuaI/ Oranai-se< se je v tragičnih okoliščinah potopil. Utonilo je 30 ljudi. Pomorski kropi menijo, da je francoska ladja naletela na mino. ki so jo v gibraltarski ožini postavili uporniki ali pa vladni pomorščaki, ki jo je pa nato zaneslo v alžirske vode. pomorske oblasti pa pravijo, da so to povsem neutemeljene govorice. Nihče izmed rešenih potnikov in mornarjev ni sliVal n?kake eksplozije v trenutku, ko se je ladja pričela potapljati Kabili se upirajo Madrid. 17. avgusta A A Snoci M je zvedrlo po radiju, da je general Franco naletel na hude težkoče pri naborih maroških domačinov Z'asti se kabtfaki kadije protivi jo, da bi se Kabili borili proti madridski vojski Zato je prišlo tudi že do sporov med vrhovnim pove.ljnikcm generalom Francotn in nekater m* Španskimi višjimi častmki Španski oficir, k j je vodvl nabore, j* zaradi prejma'esa odziva Kabi tov i z vrsj 1 sam c-mor . Irski prostovoljci za španske upornike London, 17. avgusta AA- »Sundav Chro-nicle je objavil davi vest ■ Dublina, da zbirajo tam z vso naglico prostovoljce, ki se bodo borili »kupno s španskimi uporniki proti sedanjemu madridskemu reiinni- Liert pravi, da se največ prostovohcev oglasa iz vns* organizacije Žele-mh srajc ki jo vodi general 0'PuffV. Nova letala za madridsko vlado London, 17. avgusta. A A. Današnji >Oaily Telegraph« trdi. da je pretekli teden Francija poslala španski vladi 19 francoskih vojnih letal. Angleška vojna ladja v Valenciji Valencija. 17. avgusta AA. Povelmik angleške linijske ladje »Repulse«, ki je usidrana v valencijski luki, je povabil pokrajinskega guvernerja in ostale zastopnike španskih civilnih oblasti na obed ki so ga priredili na ladji. Obeda se je udeležil tudi angleški konzul v Valenciji. Četa mornarjev je izkazala zastopnikom španskih oblasti vojaške časti. Anglija bo posredovala med vlado in uporniki Ivondnn. 17. avgusta o. Vlada ie poslala v Madrid svojega posebnega odpravvKa dp-omatskih poslov Kaikor zatrjujejo tukajšnji polititai krogi- ma ca ego za. ščititi angleške državljane v Spajrji, obe. nem pa tud^ posredovati med madridsko vlado in fašističnimi uporniki. Španska vlada je sporočila v L#ondcn. da je priprav Ijena za sporazuim z uporniki, vendar p«. te poslednje vesti v Madrkhi de slej Še niso potrdili. Ameriško posredovanje Montevideo, 17. avgusta. AA. Urugvajski zunanji minister je poslal v imenu vlade vsem evropskim vladam noto. v kateri predlaga, naj bi ameriške države posredovale v španski državljanski vojni. Ameriške države bi mogle nastopiti s pomočjo panameriške zveze v vVashingtonu ali pa v kaki drugi prestolnici. Pred obnovo parlamentarizma ▼ Bolgariji Volitve v sobranje bodo raspisane biikuut ie pred koncem meseca Sofija« 17. avgusta, p. Poslednje dni je bilo v političnih krogih več značilnih sestankov in razgovorov, ki napovedujejo skorajšnje važne izprvmembe v bolgarskem političnem življenju. Tako sta se sestala vodja bivše demokratske stranke Aleksander Malinov in notranji minister Krasnov-ski. ki sta pretresla vsa politična vprašanja, nekoliko dni kasneje pa se je K rasno vs k i sestal z zemljedelskim prvakom Dimitrijem Gičevim. s katerim se je sporazumel o čim prejšnjem razveljavljanju zakona o ukinjen ju političnih strank, da bi mogli njihovi prvaki stopiti pred narod s programom svojega dela. Kakor kažejo vsi znaki, ho ta zakon ukinjen ter volitve v parlament razpisane do konca meseca. V vladnih krogih govore poslednje dni o novi amnestiji za politične krivce, a katero že- I li vlada pomiriti politične strasti med narodom. Sporedom a sestavo volilnih imenikov za moške izdelujejo občine po odredbi notranjega ministrstva tudi posebne imenike žensk, starih nad 25 let zaradi cesar trdijo ,da ho z novim volilnim zakonom priznana tudi ženskam volilna pravica in sicer pri občinskih volitvah. Nabas paša psjde v London Kaira, 17. avgusta b Predsednik egipt-ske vlade Neha« pasa bo odpotoval ne čelu egiotake delegacije v London di tam pod-P«e pred kratkim dosežem spori7'-m med AogH>o m Egiptom. V e?iotski detonaciji ' bo okoli 20 oseb. Anglija na strani Francije V vprašanju nevtralnosti glede na dogodke v Španiji je Anglija povsem solidarna s Francijo Pariš. 17. avgusta AA. »FeiM Parisien* naglasa pomen note. ki jo je poslala angleška vlada francoski grlede na dogodke v Španiji. To poročilo, pravi list, je najbolji dokaz popolne solidarnosti med francosko in angleško vlado v tem vprašanj". Vseka že. da je italijansko obstavljnnjV v precejšnji meri vplivalo na r^polož^njf* v Londonu. Fore»ign Office se je postavil na stališče. da ho Anglija najbolje podprla načrt za sporazum o nevtralnosti, če javno izpove svoje soglasje s Francijo. Kar se tiče Nemčije, ni nikake^a znim^nja. da bi bila pripravlejna odgovoriti na zadnje pred-loce. Sode-Č po kome-ntarjih npmškpjra tiska so se na oni strani Rena poprijel i za-vlaoevalne taktike. »Matin« ima hrzojavkn iz Berlina, po ka teti namerava nemška vlad .i odgoditi svojo končno odločitev. Hitler je sklical da-n^s svoj** srlavne sotnidnike, da sp | njimi po svetuje o nemškom odsrovorn. Dobro poučeni pro£i v Berlinu zatrjujejo da .«e je nemška vlada odločila, da za sedaj ne da konkretnega odgovora na najnovejši predlog francoske vlade. »Journal* objilja nasprotne vesti iz Berlina, da je nemški odgovor že jrotov. da je pozitiven in da }# francoski poslanik Fran-Sois Poucet že poučen o njegovi vsebini. Spanftka vlada ni odgovoril a n^ nemško raht*>vo naj zopet izrodi Ivuftha.msi njena letala, ki so jih pred nekaj dn^vi taple-nili na španskem oT-emJju. r>d konferenco z nemškim poslanikom v Parizu, fci je včeraj prispel v Berlin, preden se bodo odločili tudi grlede vprašanja zaplenjenih nemSkrb le>tal. »Oeuvre« ugotavlja, da se je franoo na to. komu vpijajo simpatije sedanjega francoskega režima. Princip nevtralnosti nalaga franra nastopiti t.udi pr»>ti prostovo.ljskim pokreto^Ti v Listni kako-r tudi v drugih državah. predvKem pa mora poskrbeti, da tajni agenti genorala Franca n** bodo najemali pro^tovojjrev med domaCini v frano-os-kem Maroku. Značilna izjava francoskega ministra Pariz, 17. avgusta. w. V govoru, ki ga je Imel v Ulleu. je francoski notranji minister 5%alengro izrazil svoje simpatije sa madridsko vlado. Med drugim je izjavil, da se zaveda svoje odgovornosti kot minister, vendar pa si želi zmago legalne vtade prijateljske države. Vansittart v Franciji Pari«. 17. a veneta AA. -Marin poroča. da bo stalni državni podtajnik pn angleškem zunanjem ministrstvu sir RoKert VTansittart. ki je v petek odpotoval rz Berlina, k-jer <*e je mudil več dwi in bil titdi na olimpiadi, preostali del svojega dopu sta prebit nekje v Franciji. Potoval bo tudi skozi Pari/, kjer bo imel d;i!j^e posvetovanje i antile.škim poslanikom. List meni, da se bo ob tej priliki morda sestal tudi s francoskim zunanjim ministrom DtelbosOSA. Nemčija čaka dalje Pariz, 17. avgusta, d. Iz Berlina poroea.-jo .da se je vršila seja vlade pod predsedstvom kancelar ja Hitlerja in ob prisotno sti vodilnih osebnosti nemške zunanje politike. O seji ni bil izdan noben oficije4e«i komunike, trdijo pa, da je nemška vlada odločena čakati nadalje na razvoj dogodkov, kar pomeni, da ne bo še kmalu odgovorila na francosko noto glede nevtralnosti napram Španiji, ker menijo, da bi posdri- ven odgovor na francoski predlog ojačil položaj madridske vlade, v Nemčiji priCa,-kujpjo v splošnem uspeh Španskih upornikov, zaradi česar se je treba po njihovem mnenju izogibati vsemu, kar bi pri opornikih izzvalo nezadovoljstvo, tako da bi se Nemčija znašla napram bodoča spansici vladi v privilegiranem položaju. Akcija za pomirjenje Palestine Jemialem, 14 avgusta, o Arat.Aki tisk napoveduje znova intervencijo tranejordan-skega emira Abdulaha pri an;r!e?kem koloni jalnem ministrstvu. Krikor znano, so bila podajanja zaradi PaWtinp zadnje dni prekinjena. ve«t o Abdulabovi intervcnnji pa kaže. da poi?kus za nv.rnn likvidacijo spora I v Palestini še ni propadel. Jeruzalem. 1 leral. Ponoči je okro^ 13<> ketal izvrši!«« pooAcusin napad na potnotrsko ha*) Speaijo. IVi obramihi lukc so sodeLr»va>i,i poJt^t obaiinih baterij p^o^:letalski oddoEki fašistične rmi-ltice tter civilna or^»ainnz*ici'ta za ot>raimbo prebK-^latva proti lora%^cim napadom. Nočnim manevrom sta prisiiftitvovah tudi državnu podtajmk v letalskem rrttnieifTfctvu general Valle im poveiljiTink I. letatake jflone •Jeneiral Tedescrmri. Krst rumunske podmornice Bukarešta, 17. avgusta AA. V KonMan-ci čio včeraj krstili r>rvo rumun.-vko podmornico ^Delfinul«, ki je bila zgrajena v neld italijanski ladjedelnici. Svečanosti ao prisostvovali kralj Karol, vsi ćiani vlade poveljnik vojne mornarice admiral Balanesou in drugi zastopniki vojske. Kralj Karol j« pozneje prisostvoval tudi vežbi nove podmornice »Delfinu!«. Nazadnje se je vršila revija vsega rumunskega vojnega, brodov-ja, kolikor ga je sodelovalo pri svečanosti. Kongres slovanskih geografov Sofija. 17. aviju^ta p- V volt k i dvorani sofijske univerze je bolgarski pro*»ve4ni m*i-n«ier dr. Mihajlov «Jv«ril v6**rai IV. k-art- grre* -dovamjkih greodrafov iti i*taoJo£*w. na kat^re^a je prišlo 130 d^l^atov h va*^ slovanskih držav. H Jugoslavije ne pa adt>-leruje okoli 30 na«rah zna-nstveniko-v. fJo-fltom je bil že na po#tta-ji v nracooianii pri-reejn priftrfni »prejem. Stavka avtobusnih podjetnikov v Beogradu Beo«ran( 17. avgusta- Zafadi stavke av totaksnih podjebaiko^ je bila veJenaj pri ministrskemu predsedniku dr. Milanu Stoja-dinoviću posebna deputacija njihovega udruženja s predsednikom Božidarom liste rićem na čelu. Predsednik vlade je deputacijo ljubeznivo sprejel in se podrobno informiral o potrebah in željah podjetnikov. Deputaciji je zagotovil, da se bo zavzel za to, da se bodo njihove zahteve uredile Sorzna poročila Curin, 17. avgusta. Beograd 7.-, Parit 20.2035. I^odr« 15.4236, New York 806.8rr5. BrusHj 51.70, Milan 24.1750, Amsterdam 908.35, BerKn 12S.45, Damaj 5T^5, Praga HMttl____________ MbOTSIIBKI RAKOOt, poMdri)*. V. wrfva nm. Stev. 186 Visoki gostje na Škofjeloški razstavi flfcof ja Laka. 16. avgusta Obrtno-mdaidiijmi razstava v fikofji Loki, ki je bila odprla pet tednev, Je bila danes zadnji dan odprta, eeprav so bile izražene že$e, naj bi se rastava podaljšala. Ker pa zaradi prevelike izčrpanosti razstav-nega odbora, pa tadi ker ee bliža šola. toj želji ni bilo mogoče ostreči, je bila razstava z velikim moralnim in gmotnim uspehom danes zaključena. Danes je bil torej za. ključni dan te velepomembne, širokopotez-ne in za ves novi škofjeloški okraj tako važne prireditve. Razstavni odtor z g. Lov. Planino na delu je imel toliko potnima, da je organiziral kljub velikim žrtvam obrtnike Selške in Poljanske doline in priredil v splošnem prvo tovrstno razstavo v skorji Loki. Treba je bilo vložiti nvno£© truda in dela v priprave, zato pa je bil uspeh razstave že vnaprej zagotovljen. V 22 sobah nove osnovne in meščanske ck>le so obrtniki razstavili enoje lifne številne izdelke, izven okvira navadnih obrtniških razstav pa so uredili posebno >cehcvsko sobo«, kjer so bile zbrane razne cehovske znamenitosti: starinske cehovske skrinje, privilegiji cehov, stare Hstine itd., zastopani so bili vse vrste obrtniki: krojači, tkalci. kovači, pletarji. kleparji, pečarji, mizarji, klobučarji, kiparji, sedlarji, kola rji, čevljarji, torbarji, razstavljene so bile Čipke iz Železnikov in Žiri. fotografski izdelki, med drugim celo frizerski salon, žebljar^ki izdelki iz Krope. Poljansko dolino je zakopala dvorna dama ga- Tavčarjeva, Selško pa dr. Andrejka. V petih tednih si je razstavo ogledalo okrog 10 tisoč ljudi, med drugimi je razstavo obiskalo vojaštvo Škofje Loke zastonj. Svoje zanimanje za razstavo so pokazali mnocji odlieniki. saj je bila v petek med najvišjimi gosti sama kraljica Nj. Vel. Marija, ki se je zanimala za lepe čipkarske izdelke, v nedeljo ob zaključku razstave pa so se nenadoma, nenapovedano pojavili v lepih avtomobilih sam knez namestnik Pat-lo. vojvoda Kentskj in kraljevski namestnik g. Pcrovič, ki so prišli okrog 16. na razstavo s svojim spremstvom, med katerim srta bita tudi načelnik v ministrstvu trgovine dr. Lazarevič in inspektor v ministr sivu za šume in rudnike g. Kraljevi?. Med obiskovalci so bili dalje bivši minister Ivan Mohorič, tajnika Zbornice za TOI dr. Pless in dr. Pretnar, komisar zbornice za TOI dr. Logar, monsignor Steska, a ob otvoritvi sreza so obiskali razstavo dr. Lovro Bogataj, baraki avetnlk, domačin, ki Je prišel v imenu banovine otvarjat aram, novi glavar g. Matej Kaklj. vodja ar m* t iapoatave g. Legat ter raani predstavnJkj cemvenih. civilnih in vojaških oblasti ter vsi iapani okraja. Vsi .otiskovaki so aa vpisali v spomlaako knjigo druitva in nove šole. Knez namer U nik Pavle kot poznaa ljubitelj starin in umetnosti si je z občudovanjem ogledal zlasti cehovsko razstavo, o kateri se je izrazil prav pohvalno, zlasti eo mu ugajale lepe starinske skrinje, od katerih si je izbral najlepšo, pe tudj o drugih razstavljenih izdelkih je vedel veliko hvalo, aaj ja aa tvoje male prince nakupil mnogo lepih igrač, od g. Plantariča je kupil 4 atenske ure, namizni prt, nekaj lepih listnic od torbar je v, po sebno zanimivo pa je, da ja knez aameet-nik s Kentekim vojvod© na Brdu dopoldne prav pridno obsekoval grmovje, kakor se je sam izrazil, in si je v ta namen na razstavi kupil dve sekirici-krivaoi. ki sta mu zelo ugajali. Knez namestnik ae je posebno čudil krasnim mizarskim izdelkom in se je zlasti zanimal, kje so se neki mogli naši mizarji naučiti kaj takega. Visoke goste je vodil po razstavi g. prof. Franc Planina, kri ima precej zaslug, da je bila zlasti »cehovska sobar tako lepo urejena, za kar si je mnogo prizadeval tudi g. Lovro Lotrie, predsednik Združenja obrtnikov. Sploh je bil knez namestniik izredno zadovoljen in je to svoje zadovoljstvo izrazil tudi razstavnemu odboru. Ko so se mu ob tej priliki zahvalili za to, da je Škof j a Loka postala srez, je knez izjavil: »Zaslužili ste to hi se pokazali vredne, ne samo s to razstavo.< Okrog petih se je knez namestnik z vojvodo Kentskhn in spremstvom odpeljal spet proti Brdu, kjer je na počitnicah. S tem visokim obiskom je bila razstava več kot častno zaključena saj je pokazala veliko pozornost obiskovalcev, ki so se iz rekli zelo laskavo o vsej prireditvi. Zadovoljen je ves razstavni odbor, prav tako pa tudi vse občinstvo in ves okraj. Razstava sama je namreč pokazala ves zgodovinski razvoj gospodarskega in kulturnega življenja današnjega okraja od cehov pa do danes, kar kaže 4udi knjiga, ki so jo izdali obrtniki škofje Loke in njenega okraja. Po zaključku razstave se je vršilo žrebanje vstopnice, ki naj bi zadela vrednost 1000 Din v lepi dvorani pa se je razvila nato prisrčna zabava. Hmeljarji pred svojo kupčijo Včeraj je bil v Grobljah v Savinjski dolini občni zbor Hmeljarske zaOruge LJubljana, 1'. avgusta. V Savinjski dolini so se začeli prazniki dela; prav za prav sadov dela. Obiranje hmelja je že v polnem razvoju in po vsej dolini diši hmelj, kakor da se je dolina nalašč parfumirala za tako lepe dni, kakor so tam dnevi obiranja hmelja, ko je letim* dobra. Toda pri vsej poetični zunanjosti prevladuje trda proza; povsod se odraža boj za zaslužek. To se je zlasti poznalo včeraj na občnem zboru Hmeljarske zadruge, ki je bil v tako zvanih Grobljah, v Lat-kovi vasi pri Sv. Petru v Savinjski dolini. Iz vse doline so prihiteli hmeljarji, da je bii velik vrt v gostilni »Grobetjski most« skoraj pretesen. Hmeljar jo poseben tip našega kmeta. Reci je treba, da so hmeljarji med kmeti najbolj inteligentni, kar si pač razlagamo 8 tem, da morajo neprestano računati v skrbi, kako bodo najboljše vnov-čili pridelek in skrbeti, kako bi ohranili pie-nieiiiri hmeljev cvet tako nevarnih bolezni. Menda ni v nobeni kmetijski panogi toliko rizika kakor v hmeljarstvu in stara hmeljarska rečenica pravi, da pri hmelju ni se nibče cbogatel, pač pa marsikdo obubožal. Nedvomno niso nobeni ooemi zibori. zlasti kmečkih organizacij tako dobro obiskani kagor so hmeljarske organizacije. Na teh oKr.iii zbonh hmeljar navadno zve najzanesljivejše prognoze o cenah hmelja na s*ctr vnem in drmačem trgu, pa tudi o svetovnem pridelku. Delovanje zadruge jih niti toliko ne zanima. Zato so hmeljarji tudi včeraj z napeto pozornostjo sledili poročilu o letoma, em pridelku hmelja v svetu in položaju na svetovnem trgu. r*beni zbor je vodil načelnik zadruge Mi-helcič (celjski župan). V svojem poročilu je tudi omenil, da je Hos dovoljena polovična voznina za obiralce hmelja. Poročilo o poslovanju zadruge je podal poslovodja inž. Dol mar. ki je bil imenovan za hmeljarskega nadzornika s sedežem v Celja. Prej hmeljarskega nadzornika ni bilo. Hmeljarska zadruga ni pridobitno podjetje ter shiži koristim splosnosti po pravih zadružnih načelih. Njena najvažnejša nato-sra je. da posred nje med hmeljarji m kupca hmelja ter izloča preirnpcevanje. Zadruga nikdar ne zakazuje dobička, ter nima obratnega kapitala. Njeno Imovino tvorijo predvsem deleži zadružnikov, odnosno priatop--iina. Deleži so po 20 Dm m je zdaj vplačanih za 14.300 Dm deležev. Imovina aa~ iruge je znašala 30. junija t. I. »kupaj Din 50.936. Organiziran*0 fe dobra tretjina hroe-jarjev. V pretekle« poslovnem letu je bilo 1.088 Din prknankljaja, ki je krit iz rezervnega sklada. Lani Je zadruga priredila vzorčni sejem v Žalcu. Tudi letos ga- namerava. Izpremenjena bo bila pravila v nekaterih točkah. Po spremembi se odslej ne bodo več obiessaaal deleži in čisti dobiček se bo vsako leto pripisal k lezervnemo skja đu. Najbolj 'je hmeljarje zanimalo rjoroom? hmeljarskega nadzornika laz. DoHnarja o etošnji hmeljaki sezoni. Inž. Dolinar jene-lavno potoval po Nemčiji m Češkoslovaški nalaJB Krto, da Je prooeHI, kako kaže le- tošnnji pridelek- ©Vndar je bila presoja sedaj še težka, ker na Čehoslovaškem začno obirati hmelj sele prihodnji teden, v Nemčiji pa ob koncu meseca. Naaadov je v Nemčiji letos približno toliko kakor lani, in sicer 9.030 ha. Lani so pridelali okrog 209.000 q, letos pa bodo nekoliko manj. Vendar pa ne zavisi vse od količine pridelka, temveč je zelo važna kvaliteta. Zadnje čase je v Nemčiji in na Češkoslovaškem zelo deževalo ter je odvisno od vremena, kakina, bo kakovost pridelka. Ce bo vreme zadnjega tedna ugodno bo pridelek seveda boljši, dočim je prejšnje dni med dežjem kazalo, da bo hmelj slab v Nemčiji. Nekoliko se ga- je lotila tudi peronospora. Naš največji hmeljarski konkurent je Češkoslovaška, dočim se nam Nemčije ni treba toliko bati. ker porabi gkoraj ves pridelek gama. Češkoslovaška izvaža 3 četrtine svojega pridelka. Lani je pridelala na površini 11.295 ha 190.(100 q hmelja, letos pa ga bo za okrog 130.000 q več. Zaradi vremenske ^katastrofe« bo le 6.000 do 8.000 q manj hmelja ter vidimo, da ni bilo tak© hudo, kakor so pisali nekateri Češki listi. Vihar je podrl žična ogrodja na površini okrog 600 ha, toča je pa oklestila približno 150 fia. Podrte nasade je vojaštvo kmalu dvignilo in bo približno polovico pridelka še dobrega. V splošnem kaže, da bo lepega pridelka polovico, če bo ostalo vreme tako neugodno, kakor je bilo prej. sicer pa bo 75 odst. lepega blaga. Na Poljskem so imeli lani zasajen kmelj na površini 3.500 ha. Največ hmelja pridela Amerika, lani pa je 250.000 q, letos pa ga bo za okrog 100 tisoč q manj zaradi hude suae. Pri nas smo lani pridelali 43.000 q, v Vojvodini pa 49 tisoč q. V Vojvodini bo letos približno četrtino manj pridelka. Lani je znašal svetovni pridelek hmelja nad milijon q. letos pa bo za okrog 100.000 q manjši. Potreba po hmelja v svetu rase, ker v mnogih državah narašča konznm piva. V nekaterih drŽavah letos potreba ne ho krita z letošnjim pridelkom, toda v Nemčiji imajo baje precej zaloge. Malo zaloge je na Češkosiovaškem. Vse kaže, da bodo letos cene vi 3 je. Cene bodo zlasti znatno višje. Če bo češki hmelj slab. Naglasiti Je treba, da je kakovost savinjskega hmelja enaka najboljtemu nemSkemn hmelju. V Nemčiji je zanimanje za aal hmelj poraslo. Nedvomno ni nezanimivo, da si v Nemčiji v&iK&i izboljšujejo nekateri prodajalci nemški hmelj z našim. Letos se hoče Nemčija zopet uveljaviti aa svetovnem trga s nasiljem ter je treba računati z nekakšnim nemškim dumpingom. Toda Nemčija letos ne bo mogla postaviti na trg večjo količino izvrstnega, zelenega hmelja. Mnogo zavisi od hmeljarjev samih, kakšne bodo letošnje cene hmelja. Če bodo oprezni, bodo letos lahko prodali hmelj znatno dražje kakor lani. ko Je HI po 15 do 30 Din kg. Hmeljarji so živo posegali v debato in predlagali več pametnih ukrepov za izboljšanje njihovega potosaja zlasti ta najbolj kritičen čas, ko bodo prodajali hmelj. Tako je na pr. predlagal eden izmed njih, naj bi davkarija dovolila saoratosij hmeljarjem, dokler H Imalja mtea aa prodali, kajU rubezoi M kako vplivale aa osno Imetja. Letošnji ototei zbor Jt pokaaal. da M hmeljarji mnoga bolj zanimajo ta svojo organizacijo m stanovsko sadevt kakor so aa prejšnja lasa in zlasti laai * Zalou. Zopet ja pal not Ljubljana, 17. avgusta V Žapuaaa pri dt Vidu aa je odtavala v noči na nedeljo krvava igra. ki je vabudila v vsej okolici veliko pozornost. Ponoči okrog % sta se vračala la Dravelj domov 66letoi panastaik ia mizarski mojster Jo» aip Kuncič ia njegov aet Lojze 2. Z njima je bilo Se nekaj drugih, ki pa so ie popre je zaaill v stran, dočim sta ona dva krenila pa stazi, prvi namenjen v Podgoro. drugi pa domov v Zapuže. Tast ia -zet sta se preje prepirala zaradi družinskih razmer, na ete- zi sta se pa ponovno aporekla. PriSedši do hiše posestnika Berliča, po domače pri Pe-tercu, se je zet Lojze 2. med prepirom tako razburil, da se je dejansko lotil tasta in ga jel klofutati. Posestnik Berlič je odprl okno in gledal pretep. Zavpil je; >Vse sem videl Jože, bom že pričal, če bo treba«. Te besede eo tatko podžgale Lojzeta %% ki ima hišo takoj v bližini, da je skočil'k oknu in se sporekel tudi z Berličem. Medtem sa je Berlič opravil in sloprl s svojim sinom ven. Lojze je imel še vedno opravka a ta- stom, ki mu je skušal uiti. pa še ni mo-geL Oba Berliča sla ga hotela branili, tedaj pa ia I. v raabarjenasti polagali nai m navalu aa BeaHsa starsjiaga. Sla je sava baa-nil ofiala, a Ia tudi naletel slabo. 2. |# pri. zadelal BertiČu etarejlamu globoko raao aa stegaa deaaa noge ia mu prarezal ttm, da-Ije aa lori roki, kjer mu ja tudi prareaal več ali. Takoj ae je k>Ul tudi sina In ga »sije raaJI aa raki in nogi. KunttEu se je med pretapom pomorilo pobagnitt po stezi proti doma v Podguri Stari BerUC, ki ga ja sin vael v narodja* je medtem izgubil maogo krvi. Domaći so takoj odhiteli sV> hiša tapetnilkega mojstra Sluga ia telefonirali aa reševalno postajo. Težka poškodovanemu Barlieu starejšemu so obvezali rane, iz katerih ja brizgala kri, nakar je resevami avto prepeljal očeta in sina v bolnico. O pretepu je bila se ponoči obveščena policijska stražnica in je bil Lojze Z. aretiran. Dva stražnika sta ga odvedla v policijske zapore, pozneje bo pa izročen sodišču. Krive »o kot rečeno družinske razmere. KunČič je vdovec in je zadnje čase navezal stike « domačo služkinjo, ki pa je stara šele 2*2 let. Ker se je hotel poročiti z njo, je prišlo v h ili često do prepirov, kajti ženitvi so se že vsi odrasli otroci odločno upirali in so tudi dosegli, da je služkinja odšla od hiše. Kunčič pa navzlic temu ni odnehal in sta se zaradi tega tudi seda j sprla z zetom- Zapel js nož in slučajno sta jo skupila soseda. Stanje obeh Berličev v bolnici je ie vedno precej nevarno. Zlasti eiab je oče. ki mu je izteklo okrog % litra krvi. Mezdno gibanje tekstilnega delavstva Osnutek kolektivne pogodbe Je narejen pm rsorcu *e-ikoalovaškili kolektivnih pogodb . Ljubljana, 17. avgusta. Mezdno gibanje tekstilnega delavstva je zbudilo v javnosti veliko zanimanje, pač zato, ker je tekstilno delavstvo najštevilnejše m ker se je tekstilna industrija pri nas naglo razvila ter je postala ena najvarnejših tekstilnih panog. Zastopniki tekstilne-jra delavstva so poslali osnutek kolektivne pogodbe vsem tekstilnim podjetjem, v soboto dopoldne so pa bila pogajanja med zastopniki industrije in delavstva na banski upravi. Pogajanja je vodila Inspekcija dela ter je predsedoval inž. Rarapra. Vendar do posjajanj samih ni prišlo. Prisostvovalo je 15 tovarnarjev, druge so pa zastopali glavni tajnik Zbornice za TOI I. Motoorič, dr. Golia. inž. "M. baklje fn Kavčič. Pelavce je zastopal predvsem Centralni tarifni odbor tekstilnega delavstva s predsednikom Jakominorn. tajniki strokovnih orpa-nizacij. tj*, NSZ Bučar in J&Z Lomb«rdo_ zastopnika IVlavsk** 7,bormee. tajnik F. U ratni k in J. Gohnajer ter zaupniki tekf»Hlne«ra delavstva »t. Kranja. Maribora. Tržiča,;Celja in H. Pavla pri Preboldu, skupaj jih je bilo Z\. IMavsko stališče je obrazložil tajnik pz F. Uratnik. Predvsem je aafjtaeil, kako važne so kolektivne pojrodbe 2s za-to. ker ustvarijo poeroje -za izenačenje delovnih pogojev v vsej stroki- Vse velike industrijske države okrog imajo že enotne kolektivne pogodbe za tekstilno industrijo. Povsem je jasno, da niso zdrave razmere. Tako ima na pr. delavka v n*ki predilnioi 1.85 Din mezde na uro, v drugi po 3.50 in v tretji po 5.50 Din. Prav tako je škodljivo, ko delavstvo dela v enem naših največjih tekstilnih siredteč stalno po 10 ur. v posameznih primerih pa celo po 15 ur. dočim se dru?e tovarne drže burnega delavnika. Stališče, da je treba zajamčiti enotnost delovnih pogojev z zakonom o minimalnih mezdah ter da je, treba počakati na ta zakon in sele potem razpravljati o kolektivni pogodbi, ni vzdržljivo. Pomisliti je treba, da Obrtniška razstava v št. Vida Ljubljana, 17. avgusta. Razstav« obrtniški!h izdelkov, ki jo j« I>ruštvo jugoslovanskih obrtnikov otvorilo v nedeljo 5. julija v &t. Vidu je dosegla z>ek> lep uspeh. Razstava je zavzemala domala vse prostore domače meščanske sode in je prikazal a visoko kvaliteto obrtniškega dela, v glavnem pa miz-arskih izdelkov, izgoAovljenih v šentviškem okol'šu. Za nazeeavo se je lotos priglasilo i/redno veliko interesen*ov iz vrst domačih obrt. nrikov, tako da organizatorji s predsednikom g. Vrhovcem na cehi zasadi pomejnj-kanja prostora skoro niso mogli vsem ustreči- Dejstvo, da so se pohištveni z-delki v zadnjih letrih v skladu s celotnim gospodarskim položajem naše zemlje in nam najbližjega sveta v iaredni meri pocenili, govori za večji uspeh razstave. RazsrtavLjalci so prišli popolrrcnvi na svoj račun in je bila razstava na manj trikrat razprodane. Posetnšfci raastenre so prihajali iz vse države, zlasti pa iz Hrvatskega in iz Primorja od koder so razstav. ljaloi tudj prejeLi največ naročil. Vseh po-setnikov razstave je brlo nekaj nad 5000. Društvo ju@oslovetns.kih obrtnikov, ki je razstavno priredilo, je utrpelo sicer nekaj izgube, ker so stroški m reksamo m pa drugi izdatki prečoj narasti, vendar pa to ne bo aamamn organizatorjev, kri hočejo pukedHi le več podobnih razstav v Št. Vidu. Včeraj je bHa razstava ofioielno zaključena z veselico na vrtu gostilne pra Zale-telu Pri tej priliki je bile izžrebana tudi številka vstopnice na razstavo 3314. ki je zadela lepo kuhinjsko opremo, darilo Društva jugoslovensbih obrtnikov Srečni dobitnik zeetiL«at Se nI znan in naj se imetnik vatopnfce z označeno števHke č*m preje javi razsarv-ljalnernu odboru v St-Vrdu. Ze po oficijelnem zakliučku je prežel danes razstavni odbor z Bleda razvesatji. vo vest, da ei zeli SaaakavO ogledati tudi bi zakon ne normiral eele mezdne skale in na nje ae naslanjajoče povprečne mezde, ki jo za konkurenčno sposobnost induetrij posebno važna. Zato moTa zakon dopolniti enotna kolektivna pogodba. Naša solidna podjetja morajo mezde svojega tekstilnega delavstva že zato kodificirali, da bodo po*l pri a sindikalni pokret v drugih pokrajinah ter da bo prej prišlo do izenačenja delovnih pojrojev v vseh tekstilnih podjetjih v državi. Zato ni upravičena trditev, da bi bilo treba uvesti v vsej državi kolektivne pogodbe hkrati, saj do izenačenja delovnih pogojev ne more priti povsod ob istem času. Mi pa res. da je tekstilno delavstvo samo pri nas v mezdnem gibanju. Zahteva po enotni kolektivni pogodbi za vso državo je še zdaj preurejena. Tudi na Češkoslovaškem so v veljavi še vedno pokrajinske okvirne kolektivne pogodbe. Osnutek na-se kolektivne pogodbe, me-zdna skala, je ns»-Tejen no vzorcu Češkoslovaških 'kolektivnih pojrodb. Delavstvo bo vztrajalo z vso odločnostjo, da se odpravi nadurno delo, glede na številne brezposelne, ki jih tekstilna industrija ne sme Če množiti. Posebno vaZno se irra zdi tudi. da določi kolektivna pogodba norme in organe za kontroliranje akordnlh zaslužkov In njihov odnos do nmih mewl, določenih v pogodbi. Zastopniki tekstilne industrije §o v načelu za sklenitev kolektivne pogodbe .toda naglašali so. da bi imela pogodba Sele tedaj pravi učinek, če bi bile uvedene minimalne mezde za vso državo. Govorili so se delavski zastopniki, nakar je končno prišlo do sklepa, da delodajalci izvolijo i* svoje srede ožji krog. ki se bo pogajal s tarifnim' odborom o sklenitvi kolektivne pogodbe, in sicer mora priti do sestanka v 14 dneh Zastopniki delavstva so se pose-baj aagmiasli da s-e pogajanja ne smejo zavlačevati, ker delavstvo nestrpno pričakuje u red'te v delovnih ^pogojev. Nj- Vis* knez namestnik Pavle. K sreči je ostala* razstava še danes neokrnjena, taka, taakirima je bila m je št. Vid dopoldne z veHkim navdušenjem pričakal visokega gosta. Iz Maribora __ Delovanje Z|(D v Maribora. Pretekle dni ee je vršil v Mariboru idejno praktični tečaj Zveze kulturnih društev, ki je bil zelo dobro obiskan in je pokazal plodove plemenitega kulturnega in narodno obrambna ga dela. Na sooredu je bilo več zanimivih referatov, ki ^o napravili na udeležence najboljši vtfa. — V gledališču ie delajo, v mariborskem Narodnem gledališču #*e že pridno pripravljajo za novo sezono. Tako študira glavni režiser g. Jože Kovic >2ivega mrtvera*:, ki bo otvoril sezono, novo angažrrani režiser g. Peter Malec pa pripravlja »Prvo legijo«. — Udeleienecm skupštine t'MJ> t Mariboru. Prometno ministrstvo je dovolilo i>olo-vično voznino tja in nazaj vsem udeležencem glavne skupščine Ciril Metodove družbe, ki bo leSos ti- septembra v Mariboru. Udeleženci kupijo pri odhodu cel vozni listek in železniško legitimacijo. Listek s potrdilom o udeležbi slavnostne skupščine velja za brezplačen povratek. Popust velja od 5. do 10. septembra. — Falsifikat. V neki trgovini na Lesa h pri Prevaljah je neki moški kupil za par dinarjev špecerije in plačal s ponarejenim 50-dinarekLm kovancem, ki so ga v evrho preiskave zaplenili orožniki. Kovanec je zelo dobro ponarejen in se razlikuje od pra vega le po zvoku. — I a policijski k aapsrsv pobegnil in v lam-IjaL Pred dnevi je iz tukajšnjih policijskih zaporov potegnil zloglasni kriminalni tip 22letni elektromonter Jovan Adam in se potikal po mariborski okolici in preŽal na pri. like, kjer bi bilo kaj za njegove tatinske prste. Tako ja Adam preteklo noč s ponarejenimi ključi vdrl v branjarijo Terezije Marksove v Kozakih in Odnesel za 5oOO Din galanterijskega blaga. Policija je takoj (»umita Adama ta *a pričela zasledovati-Imela ja ereeo. Policijski organi ao ga zasačili, ko si ]# pil Treh ribnikih pral *rat-n% Prt aratarijr t* rlom pri zna i ia povedal, da je košaro z ukradenim blagom skril v goadu sa kalvarijo. kjer so jo ran nnsh Vlomilca, ki ima na veati najbrž ee vse tatvin m vmmmr« so izročal eodiseu. Adam je pri. ael odamrnklat potom i Dunaja, kjer je od. sedel fe-mesečno kazen sa vlom v blagajno. — Starina je povesil. Ka tMavnem trgu pod Valiko kavarno is neki kolesar povozil Solarnega v hiralnici stanujočega starčka Gregorja Srago, ki je padel na <"H raz tn dobil sevajoeo rano nad desnim očesom. Pre-pen)aH ao ga v bolnico- ^ Vlom, V noči na nedelo je nekdo vlomil v stanovanje Pertra Jaraca pri Sv. Anto. nu na Pohorju in mu ukradel več obisk, čevljar in parile ter hranilno knjižico na 12.470 Din- Za vHomileem manjka vsaka sled. — Karambol na CHavaem trg«. Pri kiosku ntt Glavnem trgu sta včeraj trčila neki avtomobilist in tkolaaarka Ivanka Kamler, služkinja iz Trubarjeve ulice. Kolesarka je pri padcu dobila hude notranje poškodbe in rane na obeh nogah. Po^kodovanko so reševalci prepeljali v bolnico. &«;«>£»•;, KOLEDAR Dane«; Ponedeljek, 17. avgusta katoličani: Hijacint, ep. DANAŠNJE PR1REEHTVE KINO MATICA: Zaprto. KINO IDEAL- Rorrell in njegov rin KINO SLOCiA- M is peneral KUfO UNION- Mali grof KINO 6ISKA: Zeleni domino-KINO MOSTE: IM Velem konjičku ob30..^S DE2LTRNE LEKARNE Pensdsljek: Bakarčič, Sv. Jakoba U§ % Ramor. Miklošičeva cesta 20 Ga rt ur, Mo^Uv ZaloSks cesta. Janko Likar umrl Ptuj- 17. avgtavta. V Ptuju je umrl v nedeljo zjutraj ob S. uri splošno znani in priljubljeni g. Likaar Janko. Pokorni je dolga leta shožboval kot odvetniški uradaik, pozneje kot ranarno. vodja v Gorici ter ae je po r*>vrm/rajfca naselil a svojo dru*i!no v Ptuju, kjer Je v5topi] v shižbo pri okrajnem glavarstvu. Zaradi takratnih slabih p&ac držamoega uradnika, j© pozneje v**tx>pil aerpe-t v od-vetaiidiko pisarno k že upotoojeneomi na rodnemu borcu dr. Gosaku Te-netu. Pr> njegovi smrti je prevaeJ pihamo znani narodnjak g. dr. Seinoar Matej, p*i katerem je pokojni Likar še nadalje ostal v arugm. Pred meseci pa je začel hirati in voeraj zjutraj ga Je reSila smrt v»eh muk, Po«ko jnj. je bil zelo agi-len arg*ainiza»Lofr zlasti pri Društvu odvetniških. \t\ notarskih uradnikov ter Je bil dolgu leta, do rarpusta, predsednik podružnic© ▼ Ptuju. TJdejBtvovaJ pa *e je tudi v vseh ostaiih narodnih društvih in Je bil zvest rtapred-nJaJc b?* zaveden Sokol. Imel Je mnogo prijate'jev in ga bodo zlasti pogrešali nje gtnri sotrpini, primorski rojaki. ZaguVa užaloščeno vdovo, sina fn djve hoertii. Pokojnega bomo sprennJH rta nJc*rovi aad-sjji poti v toređe 18. t. m. ob 17 -oni iaipr^d ndae žalosti »a RaJCevi ce«ti. Težko prizadeti Likarjevi družini naše iskreno se. žal Je! Iz Pta]a — Smrtna nesreća rudarja. V rudniku Podloz-Hraatovec v Medvodah pri Prager-skem je bil zaposlen kot rudar Krošel Jožef iz Lesi a. Ko je prižel na praznik v sol oto na delo in ^e ravno od pravi jal v rov, je naenkrat izgubil pod seboj trdna tla in zdrkni, je v globocino 10 m. Zadobil je težke poškodbe na crlavi in prsih ter so «a na^li nezavestnega. Prepeljan je bii » reševalnim avtomobilom v ptujsko bolnieo, kjer se ni zavedel m j« včeraj zjutraj poškodbam podlegel. — Avtomobilske nezgode. V peiek proti večeru as je vračala z osebnim avtonnobi-lom v Ptui vesela družba. Ko so bili že v bližini gostilne SAraarl na Bregu, kjer je ravno izstopala z voza ga. JoslpLna Strašil, se je avtomobil zaletel v voz. l^e srečnemu naključju je pripisati, da ni bilo ^ove^kih žrtev, ker je gospa že prej izstopila. Močno poškodovan pa je vf>z in konj in tudi avtomobili. __ Druga nesreča se je zgodila istotako na Bregu v bližini trgovine Lslič. Proti večeru se je vračal z motornim kolesom domov g. MajstroviS, mojster tovarne »Petovia«. V bližini trgovine «e je hotel izognMi neki košarki, n^^reča pa je bote-la, da se je zale*tel v voz, da ga \f vrg4o z motorja in je obležal nezavesten. Reševalci so ga Liflcoj odpeljali v bolnico __ Novo društvo v Ptuhi. V P^ju aa je pred kratkim ustanovilo novo društvo in eicer Hrvat«ko kulturno druJ&tvo >Kapredak<, ki je imelo svoje usrtsnovno zlorovanje v gostilni (rlohovcan. Na zborovanju je poročal o ciljih in namenu društva s. Franc Ha-razim iz Ljubljane. V Ptaftl imamo že to-liko društev, da ne razumemo, čemu se ustanavliajo že nova- Iz Kamnika — Protituberkulozni dispanzer n« bo posloval od 1". do 'M avgusta, ker odMs 7dra,vnik }T. dr. France Pucelj na dopust — Tržno nadzorstvo. Naše {jospodinje se pritožujejo, da vladajo na trgu naravnost obupna razmere, ^b tržnih dneh prežijo na ženice, ki prihajajo na trii, na v§eh krajih prekuTV-vaUi. ki takoj pokupijo vse kar se more aaaani pokupiti. Potem ni ^u-da, o določene ure naj hi se zabranilo vsi ko prekupčevanje, krivca pa, ki hi prekršil to odredbo, naj ge eksempkv rično kaznuje. - Tudi p*i na glavnem trgu so problem avoje vrste. Snuičejo te okretg stojnic in jerhnsov. katere včasih tudi poškrope. V kulturnem Kamniku s VOOletno zgodovino bi se take stvari pac ne smele v>sč dogajati. Sfcv/ 186 »SLOVENSKI NAROD«. poa*ietJekv ft gpgi U0R Stran 3 DNEVNE VESTI na« Je miniio 15 let, odkar je urari kralj Petar L Osvobodit«*! Ves ju£ceiov*r*ki narod &s v globoki hvaleinosti klanja uja. gw«nu spominu. — Novi pravosodni min,«W. Za novega pravosodnega ministra je bil imenovan bivši minister dr. Niko Subotić. ki je bil včeraj dopoldne v kabinetu predsedstva vdade aaprisežen. Novi minister je bil rojen 7. januarja 1873 v Skradinu v Dalmaciji. Gmmazijo je dovršil v Zagrebu, pravo pa je študiral v Gradcu, kjer je bil tudi promoviran. Najprej je služil v državni sluibt tri leta kot sodnik, pomije pa s* je posvetil advokaturi in je bi! priJrtaŠ srhfke narodne stranke v Dalmaciji, =iln v naM državi pri okrožnih uraditi čUZORa zavarovanih 530.T29 delavcev iri iiame^čencev, od teh 3H41.119 moških in 170-601 žm^ka. V primeri 7. majem ^e je število zavarovancev zvišalo za 4S49, v primeri z junijem lan&kega leta pa za 4."».590 ali 7.79 odst. Največji porast izkazuje šapostenost pri gradnji nad zemljo 7.ir»7 delavcev, dalje teks'ilna industrija rt314 ter koViliaka in strojna industrija 599:?. Nazadovanje zaposlitve pa izkazuje gozdarsko žagarska industrija (4389) rer denarni ESVOdl in zavarovalnice (132fi). V primeri z junijem predlanskega le*a je naraslo Število zavarovancev za 62.079. V primeri i lanskim junijem izkazuje naj\ečji absolutni porast OtfZD v Beopadu in ifeef 76tMS, v Zagrehu f><>24 in v I^juMjani 5550. Povprečna zavarovana m^la le znaspla 51.56 Din, kakor v juniju lanskega leta. Prvič po dolgem času je nehala padati zavarovana mezdu. v piimeri z Aajem je celo narasla za 28 pir. Celokupna zavarovana mezda je znašala 390.89 milijonov, dočim je TrtSfiSla v maju S6S.G9L v juniju lanskega leta pa SlbtM trilijonov. Por.TSf celokupne ? t varova ne mezde je sflassl v primeri z junijem lanskega leta 7.Tja od*+. — Kongres davčnih eksektitorjev zaključen. V Z;i£Tenu «c je prijel na praznile in včeraj n.-idatjeval ter zaključil kongres dav onih eksek:itorjev. ki so obravnavali vsa važnejša vprašanja SVcrjSgl stanu. Kon^rr^ s:j so prisostvovali d^Ie^-ati v?<»h sekcij. Tudi d.jvftni eksckiitorji liflle,taje\ da s** rrvora njihov polož.ij zholj^afi v sklada s poJož.Tjem drugih državnih SalttflbSDOSv. In tndJ oni zahtevajo stalnost. Za predsednika Odrešenja davčnih ekaekutorjev je bil i?-voljs* g Vinko Lohoda iz T JnMjane, v od-boru je pa tudi jr. Stanko Kosir iz LjiiMja ne. I 8AMO SE DANES OB 20.50 Pri belem konjičku PRIDE: Frančiška Gaal »MALA MAMICA« L KINO MOSTE - Svečana seja dijaške Male antante. Včeraj dopoldne je imela dijaka Mala mutanta v ZagTdtM svečano sejo, ki so ji prisostvovali tudi predstavniki oblasti. Seji je predsedoval delegat romunskih studentov knez Cantaouzen, ki je v svojem govoru med drugim omenil, da so se prvič ie> stali študentje treh držav na bazi Male SB> ' >nte, ki je že m-oog-o doprinesla k utrditvi mini v Evropi. Snnčj ?o ge odpeljali dele-riti v Beograd, kjer imajo danes zaključno sejo. V petek so bili na Fledu Ogenj* v Vl.irihoru. xPlamen* v Zagrebu in »Ojranj« v Beogradu so vabljena na kongres in so le dobila vsa potrebna navodila. Na kongresu nastopijo enotno in pošljejo zanj sku n^n referat. Jugoslavija bo na tem kongresi precej močno zastopana. Beograjsko de-egacijo bo vodil predsednik »0:mja« g. dr. v*. Kujundžić, zagrebško primarij dr. Juri-lac, mariborsko pa predsednik »<"Hrnja« dr. Virman. Prijavljeni pa so tudi člnni »Oglja« iz Novega Pada in £ubotice. Naša de-egacijs se odpelje skupno \7, Maribora 11 septembra z brzovlaJcom zjutraj in bo zvečer v Pragi. Prijave za udeležbo sprejema >r*genj* v Mariboru. Korošcev a 8. — Kakšen naj bo naš vrt« bomo od 1. in 13 septembra spoznali na jesenskem Ljubljanskem ve-lesejmu na veliki razstavi Vaš sodoben vrte. ki bo obsegala ves pa-"iljon G fn njegovo okolico v prekrasnem svetiSču cvelja t*>mo občudovali posebne azstave vrtnic, begonij, nageljnov in dalij. *azen tega pa tudi aranliranfe vsega mogo. ;eSa rvetja Kad 50 m dolg to sijsjno uredni sodobni vrt. posajen I najrainovrslnej. ^'mi rastlinami in okrasen t velikim baze fiom ter kipi. V bazenu bodo razne nove rastline ki raeto v vodi in ob njej. Poleg ve-M!darskega svela. Obrtniki so solidarni s trgovci in drugimi gospodarskimi krogi v l>orb' za zboljšanje gospodarskega |K>ložaja. __ Xov« šelezni^ke proge. Ministrski svet je izdal nedavno uredbo o trasiranju novih železniških prog in načinu njihovega financiranja Iz uredbp je razvidno, da je bilo zgrajenih od prevrata v naši državi 1650 km novih železnic, kar ie veljalo okrog 3 milijardo Din Nova uredba obsega v prvi vnsti ttffad'tev ielezntfktli prog Koprivnica- Varaždni. Bi lanz—Sevnica. Rile^e__Nikšič ter IJstipsaes—Fo< a — Vreme Vremenska napoved pravi, da bo :ta no lepo in toplo vrem?. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države vedro. Najvišja temperatura je znašaia v Ljubljani 27.2, v Marbcru 23 stopinj, iz drugih krajev pa ni poročil o temperaturi. Davi je kaza- barometer v Ljubljani 762 2. temperatura je znaša a 17 stopinj. Po vsej državi stoji barometer visoko. — Pretep na veselici. V Sp. Gamejnah so imeli na prazmk veselico- na katero je prišel tudi peferski pomočnik France In-g-;č iz &martna. Pridružil se je večji družbi pivcev, ki so pa postali zvečer na;ilni. Najprvo so pr^če'i »zzivati, naenkrat pa se je ed-ea zakadi i v Ingiiča in ga z vso slo sunil z ostrim pre«imetom v spodnji dej ž vota. Ing**ič je pri priči omedlel in so ga težko poškodovanega prrpeljali z reševalnim avtom v bolnico Njegove poškodbe so težke in bo ozdravljenje z"Jo dolgo rajno. V bo-nico ro prepeljali še več j žrtev pretepev. V Stahovici pri Kamniku so divjaki pret^ph 221etnegs m,i»narj»a Ivana Sušnika in mu med pretepom zlo-m li čeljust, poieg tega pa so ga ranici še po životu. Včeraj poneči so se lotili neznanci mizarskega pomeonika Alojzija Povheta in hlapca Jož>ta Mavčiča. Oba so obdelali z noži ps Životu in glav j. — Patrona mu je fksplodjraJa France Kokaij iz Studa pri Dcmžalah je odšel večeraj z/utraj prot; Kamniški B.strici, da bo z dinamitom pobijal in plesni] ribe- Po naključju pa mu je d-na-mitna, patroma ob vodi ek spi od rala in mu potrgala vse pr-.rte na obeh rrkah Ranjen je tudi na trebuhu in na nogah Njegove poškodbe so zelo hude in bo Koks j. ki so ga dopoldne prepeljali v bolnico pest al najbrž nezmo žen za vsako ročno delo. — Tragična smrt Heien* Souvanove. V nedeljo dopoldne so našli v grozdu blizu graščine Volčji potok pri Homcu ustreljeno lastnico graščine in *oproe;o ljubljanskega vetetrgovca go Heleno Souvanovo. Pokojnica je že dolj ča-a bolehala in je biJa živčno popolnoma razrvana Plemenito pokojnico. ki je bila stara iele 52 let, so pokopali včeraj na pokopališču na Homcu. Pogreba se je udeležila velika množica ljudi, zlasti dctnafttnov, med katerimi je bila blaga gospa ze-o priljubljena. Bodi ohranjen plemeniti poxojoicl blag spomin! — Zastrupljenje z bonboni V Preser-jah je zavžtl včeraj delavec Ivan Lorger več bonbonov, ki jih je nekaj dal tudi trem otrokom železniškega uslužbenca Rozini, Albini in Mariji Kožedjevi. Kmalu pa so vsi začutili v želodcu hude bolečine. Pojavili so se znaki tenkega zaatrun-Ijenja in so morali vse štiri nemudoma spraviti v bolnico. Tam so jim izpran želodce m so vsi adaj že izven nevarnost!. nekega Abrsns, U f* wllfcijsjD nrottsi. hI — Prava eglarska kssa sredi IdaMJsne. Ts je mosjosa edino aa vslesejmu in res si bomo od 1. do 13. septembra lahko as velsssjmski razstavi »Za nal lese natanko ogledali tako kopo in tudi opazovali kako črni oglarji žgejo oglje in kuhajo polento. Da bodo pa obiskovalci velesejma spoznali in se nautfli kako oglje nastane, zato bo poleg kope tudi enaka kope v prerezu. —li Razstav* eestail del v Ljabijaai. V Ljubljani imsmo vedno taksne razstave, leda tako znamenite najbrž se ni bilo, kakršna je zdaj na Erjavčevi cesti. Pred leti so to cesto tlakovali, odnosno spranieksiraii. Ta tlak se je tako sijajno obnese!, da so morali cesto začeti taacoj popravljati. Cim bolj so jo popravljali tem bol; je bil Mak vegast in kotanja*?. Končno so sprevideli, da samo popravljanje, krpanje, ne pomaga ter so razht-li ves tlak in fcode zdaj cesto drugič tlakovali- Radovedni smo. Če bodo imeli zdaj več sreče — Vlavk povoaii nesnano Žensko. Blizu postaje ob žecesniakt progi v Lasab so našii ljudje v soboto hudo poškodovano neznano žen-ko. staro okrog 60 let Neznanko je podri vSnk »n jo odbil. Ponesre-čenko, pri kateri niso nash nobenih listin, ki bi ispričavale njeno identiteto, so z resevahiun avtom prepeJjsli v ljubljansko bolnico, kjer je pa včeraj poškodbam podlegla Nena identiteta še ni ugotovljena. IZ Ljubljane —lj Počastitev spomina Frana štukiJeta. Jutri bo leto dni. cdkar je v graščini na Kamnu pri Novem mestu prenehajo btl plemenito srce bivšega deželnega glavarja Kranjske, dvornega svetnika g Fr pl. šitkljeta. Jutri ob 8 zjutraj bo v frančl-škanki cerkvi spominska služba božja ob obletn ci smrti velikega pokojnika. češkoslovaško jugostovenska revija« priobouje v 5 fiteviiki članek EmUa Adamiča: >Danasnja slovenska glasba«. J. Bil-do je prispeval članek »Period5zacija zgodovine slovenskega naroda«, J Pavliček p še o Nikoli Tesli, R. Jelioka o fotogra-f ran ju v Jugoslaviji. R Matejka o Ohrid-5kem j-zeru. ZOBOZDRAVNIK-SPECIJALJST Dr. ANTE LOGAR ZOPET REDNO ORDINIRA od 8—11. in od 3—6. Gledališka 16. —lj Sprejem Sokolov-olampijcev. Sokolski vriti, ki sta tekmovaM nn olimpijadi v Berlinu ae vrneta drevi z vlakem ob 19.40. Snoči sta se že vrnila iz Berlina načelnik br. SKJ dr Pihler Sj br. Grilc. Ker se >? prvotno raznesa po mestu vest, da se bos'a vrnili celotni vrsti- 5e je na ko-lodvoru zbrala sneči velka množica ljudi, k f je prisrčno pozdravila samo prva dva Dr. Pih-'er se je odpeljal naprej v Zagreb, dočim so oimpjca br. Grilca odvedli s se-boj sokol ki bratje, da se porazgovCTe o podrobnostih z olimpijade. K sprejemu na kolodvoru dr?vi je sckolsko občinstvo vljudno vab jeno. Izpred kolodvora se bo formirala sokolska pcvorka. ki bo krenila po Miklošičevi cesti in Prešernovi ulici ter Aleksandrovi cesti pred Narodni dem. —U Vpiso\-anje v obrtno-nadaljevalno Selo v Ljubljani, šolski cdbor strokovno-nadaljevanih šol v Ljubjani obvešča mojstre, vajeace in .atarae. da ja vpisovanje v I. U. in UL razred vseh obrtno nadaljevalnih Sod v Ljubljani v nedeljo dne 23. avgusta 1936 med 8. m 12. uro dopoldne pri vodstvu Imenovanih sol. — Pouk v I. in H. razredu »e prične prve dni septembra* v in. razredu pa prve dni oktobra (natančno dan o tem določijo vodstva in obveste o tem učenc° pri vpisovanju). —lj Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani vabi svoje članstvo, da se v obilnem sbevi u udeleži pogreba go-.pt Ko!ene FrancUSke, gostilničarke v JanSevi ulici OD SRCA tS lOeTB 8MBJALI V KINU tlMIONU I PRI ZABAVNEM FILMU. POLNEM SALE IN VESELJ. MLADI GROF v glavnih vlojah: Anny Ondra in Hans Sohnker. Kot dodatek doseuaj nepredvajane scene v dolžini 574 m z berlinske olimpiad«. Ne zamudit- tega veselja! 3. Potreb bo Jutri v torek dne 18. avgusta ob 2. uri popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnice, Zaloška cesta. Uprava. —-lj Umrli sa v LJubljani od 7. do 13. avgusta: Hufnagel Viktor. 39 let star, policijski nadzornik. Glince, Nshtigal Anton, 20 let, visokosolec, Sercelj Ana. 76 let poetrežnica Bruinec Sfcacko. 11 :?t, dijak, VidemSek Jožef, brivski moj3ter-. 55 let. Pirnat Vadlsnir, 76 let, polko\-nik v pok.. Leskovic Bogcnair. 73 let, uči te!J v pok., TomažiČ Andrej. 66 let, šol6ki upra-vitej v pek., Podleanik Frančiška, 81 let, kuharica, VeCaj Alojz-j. 75 let. posestnik in tovarnar. V ljubljanski bolnici so umrli: Jtitko Stanko, 3 le*a, sin zidarja. Dole pri Borovnici, Pirnat Jože. 32 let. tesarski pomočnik. Gmajna pri črrnučah, Nadveznik Vinko, 4 mesece, sin dninari-ce, Reč ca ob Savinji, Lsmcvec Marija. 78 let. kuharica Karter Pavla, 9 let, hči krojača, Zg. Kaše j- Poje Terezija, 59 let, Sena hisarja. Livold pri Kočevju, Kl?pej Franc, 51 let, rudar, Trbovlje —lj Dr. Srečko Puher zopet redno ordinira. Telefon 20-70. Iz Celja —c Stavka stavbinskih delavcev je končana. Delavstvo se je davi vrnilo na delo. Stavbeniki so sprejeli takozvani ljubljanski sporazum z malimi izpremembami. Pogajanja med zastopniki stavkujočega delavstva pri regulaciji Savinje v Tremerju pri Celju pa niso dovedla do uspeha, zaradi česar delavstvo nadaljuje stavko. —c Umrl je v nedeljo zjutraj v svojem stanovanju v Zavodni 30, zadet od kapi, v starosti 43 let g. Ivan Frbhlich. uradnik tvrdke R. Stermecki v Celju. Pogreb bo v torek ob 18.30 iz hiše žalosti na mestno poko pališče. V Zavodni 28 je umrl v soboto 76-letni grobar na mestnem pokopališču Adam Vodopivc. V celjski bolnici je umrl v petek 24-letni delavec Anton Osek iz Rogatca. —c Smrtna žrtev karambola. V nedeljo okrog pol 10. dopoldne se je zgodila na državni cesti v Vojniku prometna nesreča, ki je zahtevala človeško življenje. Ko je peljal avtoizvošček Ignac Toplak štiri potnike iz Celja na Dobrno, je privozil na nevarnem ovinku pri Brezovnikovi trgovini nasproti češkoslovaški športni avtomobil, šofiral je lastnik avtomobila 33-letni inž. Oldrkm Ciniburg iz Melnika. poleg njega pa je sedel 27-letni državni uradnik Pravo-slav Kautskv iz Prage. Češkoslovaški avtomobil, ki je vozil napačno r»o levi strani ceste, je z veliko silo trčil v Toplakovo limuzino. CeSkoslovaški avtomobil se je razbil in se je pozneje vnel ter zgorel, dočim je bil Toplakov avtomobil poškodovan samo na sprednjem delu. Pri karambolu je inž. Ciniburgu počila lobanja, dobil pa je tudi težke notranje poškodbe. Kautskv je dobil lahek pretres možganov ter dve globoki vreznini na bradi in raztrganino na desni roki, Toplak pa si je zlomil prsno kost ter ima tudi velike rane na bradi, desni roki in levi nogi. Potniki v Toplakovem avtomobilu so dobili samo lahke poškodbe. Inž. Ciniburga, Kautskega in Toplaka so prepeljali z reševalnim avtomobilom v celjsko bolnico, inž. Ciniburg pa je že med prevozom izdihnil. Njegovo truplo so položili začasno v mrtvašnico celjske bolnice. —o Maribor in Rapid v Celju poražena. V soboto popoldne je bila na igrišču pri >Skalni kleti« odigrana prijateljska nogometna tekma med ISSK Mariborom in celjskimi Atletiki. Atletiki so zmagali v razmerju 3:1 (0:1). Maribor, ki je predvajal lepo tehnično in kombinacijsko igro, a je bil v napadu pred golom neodločen, je bil v prvem polčasu v lahni premoči ter je v 25. minuti zabil svoj prvi in tudi zadnji gol. V drugem polčasu so gostje nekoliko popustili, Atletiki pa so se znašli, začeli so krepko napadati ter so zabili tri gole in si- cer v 15. minuti po Hdnigmannu. v 32. minuti po Schuhu II in v 42. minuti po SchM-hu I. Tekmo je sodil g. VcLle objektiv : >, a je spregledal več napak. Piedtekma rezerv Jugoslavije in Atlet kov se je končala neodločeno 3:3 (2:0t. V nedeljo popoldne je gostoval v Celju mariborski Rapi i In igral na Glaziji prijateljsko tekmo s S1C Celjem. Celje je zasluženo zmagalo v razmerju 4:2 (2:0>. Gostje so 1« v 10 in 22 minuti drugega polčasa po Rnkrnu V pred-tekmi je mladina Rapiila premagala mla no Celja v razmerju 2:1 (0:1). Motorji na Ljubelfri Ljurljana, 1". a\gun-;.4 Mnogo prahu se je dvigajo, ne > mui \ Ljubljani, temveč tudi po Ljubeljski SSSsit celo bučanjp motorjev smo culi v 1. ju Uja ni. Lahko torej rečemo, d* >n o imeli reio posrečeno mednarodno m.»to>i«>i »no prireditev. Čast Motokiubu Iliriji, ki sj |i v t. h tež-kih časih nadela tako o_m>tl»no g. dr. Rudolf Maru. dvorni svetnik itd. navzoči r> bili tudi številni predstavniki oblasti io športnih organi/..toij. In ta preklicana športna stran na..*ega Ljubelja. <\ilieen inozemski nportuik je dejal »Nekaj lljisjhrssjafj ^kriv.■l ta rai Lj.r helj v sebi, ainrw)k s časom ^:\ l»omo žerir krinkali«. Lanski fiubmanov rekord ."»:♦>. 1<> je ostal nedotaknjen, pač pa se je [>osn <*i-lo g. Fredn Honelu. članu koroškega Auto-klulia. v Celovcu doseči pri dirki v > ibot>^ najloljši Čas dneva z 5:20.40. Prejel je za to krasen pokal, darilo kategorije sport mot. do 500 etai in prvo darilo t. t. Bat> Borovo v znesku 3000 Din. Kot najU>ljši vozač dravske banovine sv je izkazal sr. in Din je prejel g. Franc Pollak. Ioozefnci so ka-7-^li veliko zanimanje za to dirko, startak> jih je več kot na^ih, vendar so tudi domačini dosegli krasne uspehe v času ori rt ml nut. Črni prazniki prometnih nesreč so sli daleč mimo ljuheljske dirke, kajti dirka se je razvijala v najle^pšom redu, a športna točnostjo in brez vsake nezgode, telefoni so funkcionirali bre^hii>no, rediteljsfvo in orožništvo je bilo tudi točno na mestu. Velik vrvež je bil ob razdelitvi nagrad pri nasetn »Ankeletu* pri Sv. Ani. ftt.refrel nam je tako neumorno, da je bil vsakdo zadovoljen. Tudi vodstvo dirke jo storilo v polni meri svojo dolžnost, tako da TV. ljubeljisko dirko lahko smatramo aa doslej najboljšo motorno dirko v Jugoslaviji. SOKOL — Bratje! Sestre! Danes nh lfl.42 se vrneta našj olimpijski vrsti. Vabimo vaV. da se udeleiite sprejema v rim recjam številu. Zbor članstva v kroju bo oh pol 19. uri na vrtu Narodnega doma. Zdravo! Sokolska rupa. Kupujte domače blago! MALI OGLASI ;seaa u.5o para, davek Dir &.- oeseda 1 Din, davek S Din. preklici 'A pismene 3dgovore gieoe mana glasov js treba prtMalti mam so * Popustov as male agiase ae onznamo ueaeds SO pmr. devesi S.- DIjs Najmanjši anesak 8 Din MALINOVEC pristen, naraven, s Čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. Plecoli, Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«. PSIHOG-RAFOLOG Feliks Glebeesik as Jeseaieah. hotel Novak sprejema dnevno 9. do 12. 2. do 7. Obiske po hi-Žah vrši po 7. uri zvečer po dogovoru. Dela na strogo znanstveni podlagi. 2212 Ba«M aW PERILU vsem letnim obtočilom itd smo znižaii cene do skrajnosti. Anton in Vlad i mir P reske r, Sv- Pstra cesta 11 6.2 GOSTILNA »LJUBLJANAt V ŠIBENIKU (na obali). Dobra slovenska kuhinja, ob vsaki uri topla in mrzla jedila, prvovrstna vina in druge pijače. Sobe za tujce Vse po najnižjih cenah. Priporočata se Franja in Andrej Žuljan. 2182 Beseda 00 par. davek S.- Din Najmanjši mesca 8 Din Telefon 2059 Suha drva, ^T^t premo«. 5C karbopakete ^^ dobite prt L POGAČNIK 8VB2K SLIVE bosanske, debele prima, kg Din 2.75 franko kolodvor pošilja po 45 kg O. Drecbsler, Tutla 220» ~i— 11 ■ .....----------— BUKOVI ODPADKI suhi, kratko lagani, topet na raapolsgo, Ivan diska, tovsrna nsrkaiav. aUtelkova 4, tel. 2244. 2207 Narodna tiskarna / LJUBLJANA s f KNAFLJKVA g J izvkStjjb vbs m / TISKA RSSLA M 1^ DELA š ^^^^^ TEH SB t <^^^8*a R,PORo6a i riakulaturni papir proda uprava „Slovenskega Naroda", '.iuMiaaa. Knafliova uliea ttev. % Stran '4 i6bOTIM»l HA BOD«, |w«M>it, 1T. smata nos. Štev. 186 Ob zaključku XI. olimpiade Oficiielao |e bila zaključena včeraj — Nagradnih je bilo satno 99 drfa v Ljubljana, ft a\g-t»ta. V nedeljo je bila olimpiada ofieielno zaključena, čeprav je bilo tekmovanje končano že v soboto in »o bila na oedelj&ke-m sporedu le predvajanja v konjski dreeuri in jahanju z zaprekami. 52 narodov je lo d*ti tekmovalo za olimpijske lovorike, ko maj dobri polovici je bik) usojeno, da &i je priborila eno izmed kolajn, če že ne zlato, pa v©aj srebrno ali bron.-sto. Toda pot do nagrade ni bila lahka, preveč je bilo tekmecev. Jugoslavija je v tej borbi dobila le eno kolajno in sicer srebrno, ki si jo je priboril telovadec štukelj na krogih, je pa s tem uspehom prekosila mnogo držav, ki n»o dobili niti ene kolajne. Le 29 držav je bilo nagrajenih. 23 se jih fe pa morajo vrnitii domov brez nagTade. .Glavna panoga olimpijskih iger je vedno lahka a-tl etika. V tej panogi je vedno pr-vačila Amerika, ki je tudi tokrat odnr&la levji delež kolajn, četudi morda manj. kakor so računali sami in drugi. Črno pleme smatrajo sicer Američani za manjvredno, toda brez njega bi Ameriki na olimpiadi slaba predla, kajti domala VM kolajne, ki jih je dobila v lahki atletiki, so }i priborili flmei. Tu je omeniti zlasti Čudoviteca Jes-seja Owen?a. 221etnega visokosti ca kalifornijske univerze, ki je sam dobil 3 zlate kolajne, v štafeti 4x100 m pa še četrto. Njegov tispeh še povečava dejstvo, da je povsod, kjer je nastopil zrušil olimpijski rekord. Sploh so bili ameri.^ki črnci senzacija olimpiade, brez njih olimpiad:* ne hi bila to. kar je faktično bil* — največja olimpiada vseh časov. Zanimivo je tudi to. da črncem niso bili najostreje t^kme^i njihovi beli rojaki, temveč Evmpci in je torej v borhi med starim m novim svetom pray tr prav Evropa truimfirala. Sicer pa ne wmemo dela?i črncem krivice. Vajeni toplega vremena, so v Berlinu naleteli na zanje nemogoče vremenske prilike dež. vihar, mraz — so pa vseeno fali rezultati, ki povzroe-ijo ne^l^ljeno ol^ču^lovanj*1. Podati hočemo kratek preglendarp CHolandska> 21.3. 400 m: 1. VVilliam* (V*A) 4f>.n. 2. Hrown (Anglija,» 46.7. 3. Lu Valle (TOA1 46A 800 m: 1. Woolmff (OBA) 1:8*9. 2. Lan-zi CTtalija) 1:53.3, 3. E.4t olimp. rek.. 2. Schwah (Švica) 4.32:09.2. 3. BuKenko fLoti.ška) 4:32:42.2. maraton 42.195 m: 1. Son (Japoi ska 2:29:19 olimp. rek., 2. Harper (Anglija) 2:31:23, 3. Nan (Japonska) 2:31:42. skok v visino: 1. Johnson (USA) 808 cm. 2. Alhritton (USA) 200 cm. 3. Thruher (USA) 200 cm. skok v daljavo: 1. Ovetis (USA) 806 cm olimp. rek.. 2. Long (TCemčija) 787 om. 3. Togami (Japonska) 774 cm. troskok: Tajima (Japonska) 16 m svetovni in olimpijski rek.. 2. Harada (Japonska) 15.66 m, 3. Metcalfe (Avstralija) 15.50 m. »kok ob palici: 1. Meadow* (USA) 435 cm olimp. rek.. 2. Nishkia (Japonska) 425 cm. 3. Oe (Japonska) 425 om. krogla: 1. WoUke (Nemčija) 16.20 m oHm. rek., 2. Bariund (Finska) 1&2 m. 3. Stock (Nemčija) 15.66. disk: 1. Carpenter (USA) 50.48 m olimp. rek.. 2. Dunn (U8A) 49.36 m. 3. Obenre-ger vlta4ija) 4923 m. kopje: 1. St«ck (Nemčija) 71.84, 2. Niik-kanen ^Finska) 70.77 m. 3. Tuivonen (Finska) "0.72 m. kladivo: 1. Hein (Nemčija; 5^.49 m olimp. rek.. 2. Blask (Nemčija) 55.04 m. 3. Warn- gaard {švedska j 54.83 m. desetoboj: 1. Morris (USA) 7900 toćk svetovni in olimpijski rekord. 2. Clark (USA) 7WH, 3. Parker (USA) 7275. V t^ku na kratke proge je bil, kakor že rečeno. O.ven? razred zase. Tudi Metcalfe in Robinson sta črnca in je bil torej najhitrejši belec Holandec Osendarp. Tudi na 4tsO in 800 m sta z,magovaIca črnca, enako t.retjeplasirana na teh progah. Črnci so nadalje /magali .*e v skokih v daljavo in v visino. Finci so še vedno neprekosrjivi dol- goprogaai. isto velja za Američane v toku i zaprekami. V tehničnih diaeipHnaa je Amerika skoraj na vsej črti zgubila primat. Omenimo de ienake lahkoatletake rezultate, kjer Amerika polagoma, zg-nblja na terenu in bi morala prav za prav dobiti le eno zlato kolajno, kajti ▼ atafeti je imela srečo, da je nedvomno najmočnejša štafeta Nemčije izgubila palico, ko je vodila že 10 m pred Ameriko. 0 premoči nemške štafete govori zlasti, da je v pred tek u postavila nov svetovni rekord 46.4. let mz 1. Stephens (USA) 11.5 (v predte-ku 11.4. kar je nov svetovni in olimpijski rekord). 2. Wal*6iewiea (Poljska) 11.7. 3. Kram (Nemčija) 11.9. 80 m zapreke: 1. Valla (Italija) 11.7 (v semifinaln 11.6 olimp. rek. in izenačen svetovni rekord). 2. St^-uer (Nemčija). 11.". 3. Tavlor (Kanada) 11.7. 4x100 n: 1. Amerika (BlanH. R*>ger*;. Robinson Sitephens) 46.9. 3. Anglija 47.6. 3. Kanada 47.8. sk<* ▼ visino: 1. Osak rMa.1*arska> 1«0 cm. 2. Odam (Anglija) 160. 3. Kaun (NemČi ja) 160 om. kopje: 1. Fleiscber (Nemčija) 45.1$ m olimp. rek.. 2. Krtiger (Nemčija) 43.29 m. 3. Kwasniewska (Poljska) 41.80 m. disk: 1. Mauermever ("Nemčija) 47.63 m olimp. rek.. 2. Wajsowna fPoljska) 46.2? m, 3. Mollen^aner (Nemčija^ 3<>.80 m. ("Nadaljevanej sledi). Zapeljivec pred sodiščem Strel na moža — Beg v ItaUfc — 10 mesecev strogeca zapora Ljubljena, 17. avgusta. Pred sodnike malega senata je v soboto pripel al parnik iz pr? skovalne^a ra*pora k^maj 24-letnega Papeža Josipa, ki je bil obtož-en. da je nameraval s krečio iz sa. mo*cre*»i ustreliti Jerino VTiljc»na. Papež Josip je bil rojen v Kamni gori, pristojen je v Trebnje. Po poklicu ie ključavničar. Je soinec in je zadnje čase prebival v Ljubljani. Zc dolgo >e poznal 22 let ?taro Zoro Palkovo. v katero se e pa zaljubil tudi Jerina. Ta je bi i resen s«nubec in Zora se je odTocila. da poštene njegova žena. USODEN ZORIN KORAK Lani dne 1- septembra sta se Zora in Jerina porodila. Prve čase je bilo vse v redu. Jerina je hodil na delo in skrbel vzorno za svojo zakonsko družico. Ona pa je postajala čed-alie bolj čudma. Spoznala je, da z Jenno ne bo mogla živeti v skupnem zakonskem življenju. Srce jo je vleklo drugam. V zakonu z Jerino. Vi je postajal za Zoro neznosen, ker m bilo soglasra med njo in možem, je Zora vzdržala skoraj 8 mesecev. Dne 28. aprila le4ois je Zora narediila usoden korak. Pobegnila je iz Jenrinove h*še na Rodicah. Sla je najprvo v Ljub* ljano. kjer je iskala Papeža, iz L'ubijane se je pa odpeljala v Logatec V Logatcu sta se res srečala. Najela Ha v hotelu »Knunsir« sobo in tam prenočila. To je bilo 3. maja, Jer"na je že š+dri dni i-skal svojo pobeglo ženo. Slučajna je izA-edel. da se je odpeljala v Logatec. Odpeljal se je za njo ij gre z njirn. Sla je z njim čez dvori-šče na cearto. Obe ma pa je sJediil Papež. Ko je Jerina na cesti obračunaval z nezvesto ženo se j« pojavil pred njim v razdalji kakega metra Papež s samokresom v roki- Zora je krik-nila in pograbila ljubčka za roko Tedaj je pa ž»e počilo. J enimi je krogla obtičala v pns-ih. Piipež pa rui pomišljal, temveč je pograbil Zoro in z njo pobegnil v Planvino in cdtod v Italijo. Jerina se je tako ustrašil, ko je počilo, da n^ti ni vedel, ali ga je krogla zadala ali ne. Kriknil pa je takoj: »Lstroljen sem!« Ko ie prKH k sebi, ni bilo ne žene ne zapel jivca. OtfVcorek *1 je v hote! Kr mair m ni povedai nikomur, da je ranjen- Sele v vlaku je začutil »nočno bo!eo:no v pr^iih in opazil, da ima srajco okrvavljeno. V Domžalah je sel takoj k zdravniku. Ta mu je izvlekel kroglo m ga poslal domov, ker je bila poškodba lahka. Zdravrolški izvedenec dr- Suher >e izjav:!, da je pripissrti zgolj »lučaju, da krogla ni poškodovala glavne žile *n bi bila tedaj poškodba smrtna, ker bi J*Tta na mestu izkrvavel. PAPEŽ ZORO ZATAJI Poskusnega umora obloženi Papež ie izjavil, da se čuti krivega le v kolikor je neprevidno ravnal s sarncikresom. katerega je ime4 vedno seboj, ker je iskal službo po vse; bar.o\vni in se je za vsak p^rmer oboroži]. Orožnega lista pa ni »ncl. Zo-o, ki je vs^^ka črno'asa bujna Vi_ pavka, je spoznal že predlanskim, ko je bila natakirica v Lj\ibl>ani. Nisem se zanimal za njo, in ona se n- zeTrimala za mene. je rekel Papež. Meseca apnla sem jo pa srečal v Ljubljani in mi je povedala, da se ne razume z nv>žem ter išče službo. Povabrla me je tudi. naj jo obi-šč*m. če bom kaj hodil okrog Domža-1-Nekoč sem jo obiskal na domu. Te4aj sewi spoznal tudi njemega moža. Dne 2. maj« me je sama prišla iakat na stanovanje v Ljubljani in mri rekla, naj grom z njo v Logatec, kjer se bo »mervila za s.luž-bo v neki gostilni. Bil sem tako neim~n, da sem šel z njo. V hotelu sva se predstavila kot mož in žena. Bilo je v soboto in deževalo je, zato sva sedela v hotelu in pila. Kar se je pojaviJ njen mož. Zora je šla z njim na cesto, kjer sta se prepirala. Ona ni hotela z njfim domov, on ji ie za grozttl, da jo bo zaklal. Jerino sem pregovarjal, naj gre v gost:lno. kjer se bomo nV.rno pogovorita, toda tega n,i storil. Na eestii sem mu rekel, da ni lepo. da grozi ženi. Jerma me je z^vtttI. češ kdo jo bo branrl. Odgovoril sem, da jaz. Tedaj se mi je zdelo, eta je Jerina pogratvl nož v žespu, x drugo roko je T>a asag-rah*! žfno. Zora »e je oprijela moje desne roke. katero sem rmefl v žepu. kjer sem imel sacnolrre«. Potegnila mi je rofco iz žepa, in že se je samokres sprožil. Držal sem za samokres. oVi bi Jemino zastrašril s strelom v zrak, če bi meni aai ženi res kaj naredn. Ko sem vtidel, da se je pripetila nesreča, sem se hotel javiti orožmiloom. Zora mi ie pa rekla, da si bo taikoj -vze^a življenje. če ne grem z njo v Italijo. Tako srva pobegnila v Italijo, kjer so naju oba zaprli. MOŽU JE REKLA, DA JE SOŠOLEC 2fl let stari klobučar Jerina Viljem je povedal, da je žrivel z 2Scmo. ki je biJa na-taikarica v Domžalah, že pred poroko. 27. aprila je zasaoil Papeža oxma, ko se je vrnil iz Zagorja. Zora mu je Papeža predstavila za sošolca- Jerina je pa taikoj spoznal po govorici, da je Papež Dolenje in ne Vipavec 2. maja sta se Jerina in žena sprla. Udaril sem jo nekajkrait za uho. je pripovedoval Jerina, orna je pa zbežala v Ljubljano. Sel sem drugi dan za njo, jo našel in jo pregovarjaj, naj gre domov. Rekla mi je, da bo že prieta domov, pa je nj Wk>. Drugi e zdaj Zora pod vplivom svojega moža in da govori ooreaneo>l-no zš. Papeža, dočim ie bila nje,na prva izjava zanj uc^ra Sojji^če ne nsi moolo prerončati. da ie imrl naklon za usmrtttev klobucaria Je^-ne. Papež >e na-hteval priziv zaradi prersi%r4te lc«7m'.. drževn-i tožailec dr. Feilacher pa revirfcVn procesa. Mati petorčk zopet mati Zakai se Olive Dioanova izogiblje ljudi — Roditelia f»etor21c sta huda na kanadsko vIad«-> k< se je materi slavnih am^r šivi l>K>nnovi zope-t rodilo dete, so zn^va navalili ttiristi v m^^lece Callm-der v pokrajini Ontario. Amerški dekleta so seveda radovedna, kakšna ie mati dvanajstih r*trok. ki je v nent«n potomstvu razen petorčk rudi več dvoj* kov-Priti do nje ni tako lahko, kakor bi človek mislil. Ed^n izmed rodkih novinarievi k?i se mu je p-^srcčiilo pr^ti v h;šrn, kier e"t.a nuje to Dionnovi. opisu i e njihovo živ_ ljenje. »Im^ti otroke je osebna in s^-ef.i stvar«, — mu je dejala £ospa Di«-*nr.ova. — in zato mi je težko povonti o tem javn-W\ To ie tud*i edini vzrok, di se izo2ibljem ljud/. ("^ pravite, da ste čakali pet tednov, predno sjle mogl.i 2o-\-o^ti z menoj, s^e lahko sami \-ideIt doltKv vrsto avtomoh.il*>v, ki vozijo dtan za dnem roimo na.šp hiš^e in bolniškega piviljona z mojiaal pespa Leb*»l, porodni babici vas pozdravljata.« T^k nad vrati in mkni yf pa več manjših nspri-s^v. nanaša jooih se tudi na znameinifte petordke. Razšla se je boga4a trgovima z razglednicami in razTHimi drugimn spominki na petoroke. Celo avtomobilska garaža je dobila po njih kme- Ob cestii na travniku pq stoji o^rotnna velika reldanrma tabla z napisom: »Javno parkiranje. 230 m pred vami dlion-sko razgledrišče.« Največje zanimajnite je pa vzbudila vo^t, dU babici z zoraont'kom drr< A- R. Da-foem niso bili povabljeni k zadnjemu veselemu dogodku v rodbini 0«ionno\Tih. Oba zakonca jih namreč sovražita, ker ju nekako zamenjavata z osovraženo kanadsko vlado. Ta pBM ie namreč vzela petorčke iz njun*3 siromašne biše in ji-h prepeljala v posob*m paviljon jarvne bolnice, kjer so ves čas pod znanstvenim nadzorstvom. Roditelja težko prenašaita to neizprosno poseganje v njuno zasebno življenje. Novinarju je Dionne potožril: »Moja žena je gotovo srečna, da se je nama rodni zdaj samo en obrok. Tudi vsi drugi o*i bi bili prišli po vrsti na svet in z ženo bi imola radostno živi en je. Rojstvo petorčk je ps. nama postavilo na glavo v>e aivljenje.t , , radovednih rvmori .i nov in zlasti Američank pr.iv nič ne mo«. da nr Hi v trumah prvhajali gledat pe— torčk, odtnosn«) h>še. kjer s^ Kile PajaaM ker do peforčk ni lahko pfW Podietni krčmaT v Catlandru ie n-imr- po- • \ dalfnogleid na *»dinem kraiu. odkoder se vidi pa v" 1 ion, kier «o petorčk e pod znanstvenim nadz^rsiK-om. \*ndi dn nin-h-r»va siromašna ro^rna hi^ca. kjeT l*-£i zdaj v z-ibe'ki najmlajši Dionnov sinrrek- Strašna avtomobilska nesreča Pri va^i Rycha^tiT,e na Mora\-^kem &e je pnpettaa v sredo st.raAna avtornobikska ne ftre+a. S tovornim avtnrmol>jioni se je v»ra flalo s Fejrrta 1« kramarjev. Pr^rJ vanj^ j^ preeej strm klanee. pod njim pa nwt in ovinek. Tu mora šofer zelo paziti m voar ti prčasL. dofer U^fcrmega. avmobnia. kije ppljal razen kramarjev tiidj prere^ bli«era je pa vozi-l po klancu prehitro m pr%y>z tei^a jo naje Se izključi] mot-^r. Po^iivfoT je bila« da je avto zavo7>il v dobpJo drevo in da. **e nw je zJomio rAdirije deano ko lo TJdaree je bil tako «iJrn. da. »ta dva •spredaj woeoa kra-mairja odl^t^la z v^za in obležala mrtva. Avto je odneslo v dni go dn-evo, potem se je pa zavaM po naeip*i dobrih pet metrov g^onoko m s«- pr**vrrtil Posledice so bile strašne Te*k< zaboji fo uhid oftem potmkov, t.n pa tarko t^kjo ran-jli« fri so kma'ti po prevor.u v boin m umrli. O Šoferju Jaruu »Satiru^kpfm prav jo vamostnp oblasti, da j*» za-n^lpv in da arpkuh ni pri. pridno je k-pe-n>l na pot fti njo se Audne grovorir**. da i*r>rp>dnji koV si razbitega avtom'b^Vi nista bili «naki ftofer, ki ima aamo zlom!jemo nogo, pravi, da ifte ničettsar ne spominja in da »ploh n«» ve, kako je pridi o do nesreče. Sreda, 1**. avgust* 12: Po pilovetn>kih planinah in dolinah (plošče). — 12.4%=>; PometJa, vr^m^nska napoved. — 13^ Napoved ča*>»a. ^por*»«ri, ohv^ i^tila. — 13.15- Viie morjoče, ♦ar kdo nor.™ obleln'c^ njegove smrti (gdč Zora Lampretova -19.50: Mladinska ura: <*Ttire m zgodb** Spi sal g. Gustav Strniša _ ^O.lO; Ob 1.v>w niči prvega vzpona na^—^ont Blanc ( g. d-'" Oakar Reva__20.30; rrenos ftimfomenega koncerta iz Rogaške Slatine. Dingent g. ravnatelj M. Polič. — 22: Napoved časa. vremnska napoved. poročila. spored. — 22-20; Koncert plfssne glasbe. Kvartet sester Stritar. —^—^— i i. —mmmm^— Andre Thenriet: 64 Umna lepilu Roman Čeprav se je oremajiavala. so ji Dri-tek'e solze v oči. Sramovala se ie svoie slabosti. V svojem ponosu si je srdito obrisala oči in podala L-echautru roko. — Na svidenje, kai ne? Pridsite k nam na obed! Po«tem se je Da naglo obrnila in od-51a v salon. Lechautre je hitel z vrta k Jakobu, nervozno izprehajajočemu se po bulvar-jih. Povedal mu je. kako je opravil in za kai se .e Tereziia odločila. — Neotesanec si. mu je dejaJ, — tvoja žena ie pa angel. čeprav je bil prišel mladi sHkar v svoji ljubezni do Manie že tako daleč, da so bila otooela njegova čustva in da je bil brezbrižen do vsega, kar se baš ni tikalo Manie. ie vendar, zadrhtel. ko je zvedel, kako daleč je že po njegovi krivda razpad rregove zakonske zveze. Naglica, s katero so se vrstili zadnji dogodki, in energična Terezdjina odloči- tev sta ga povsem zbegaili in težki očiitki so mu jeli glodani vest. Ko je stopil s svojim prijateljem v salon v Carabacelski ulici in zagleda! v motni razsvetlavi ob stran: svoje matere in Kristine svok> ženo. ki ;o ie bil tako globoko razžalil, je zardel od sramu in svoje zadrege ni mogel prikriti. Tereziija je bila ta čas, zabrisala vse sledove svo*jih srVz in navidez ie bila mirna, brezbrižna. Svojega moža je sprejela z dostojanstvenim mirom, nod katerim x njena ^usa že več tednov silno trpela. To/ia dozdevni m r. s katerim je pozdravila Jakoba, mu ie še bolj rami srce. Ni se znal hI miti in njegovo zadrego sta opazili tako matii kakor tudi Kristina. Da bi ostal vsaj navidez miren, je vprašal mater in sestro, kako sta preživeli nonoldne in kje sta bili na izprehodu. — Bile smo v Sadnt-Jeanu, je odgovorila Kristina. Kar neki ie nam prišlo na misel, da smo si izbrale baš ta kra i za izlet? V krčnr. kjer smo se hotele ustaviti, je bila slaba družba itn Tere-zJta se je menda vrnila ozlovoljena, čeprav ji v Nizzi ugaja. Na dolgo in široko so se razgovorih o tem neprijetnem doživljaou na izletu. Jakob je pri tem menjal vse barve in ni si upal dvigniti oči, da bi mati in sestra ne opazili njegove zadrege. Čeprav sam ni n:kogar videl, ni ušel pozornosti drugih. Kristina ga je skrivaj opazovala in vide'a je njegovo zadrego. To se mi zdi sumljivo, gotovo ima Jakob slabo vest, (je pomislila. Da se ni slučajno izneveril svoji ženi? Pri tej mrsla je začutila skrito veselje in škodoželjni smehljaj ji je zaigral na ustih. Lechautru je bilo vse dobro znano in zato si je z veliko vnemo prizadeval prebiti led. Njemu so se morali zahvaliti, da se je večer srečno končal. Toda drugi dan je prinesel Jakobu nove muke. Zadnji dan pred odhodom je bil dolžan posvetiti se ves svošd rodbini. Taval je nalik duša v vicah po svojem stanovanju, kjer so ga pozdravljali odprti kovčega. lzogiba4 s« je vsake priložnost!, da bi ne ostal sam s Terezijo ti vendar ga je vsak hip proti njegovi vola vleklo v sobo. k»er se je njegova mlada žena pripravrjala k odhodu. Prazni predali, vsa drobnarija, kar je ie spravljala Terezija v kovčeg, ie pričala, da m nobenega upanja, da bi se vrnila in to >e Jakoba silno bolelo. Na otožnem Terezrjrnem obrazu so bili zapisani vsi težki očitki. Komedija, ki jo je moral igrati vpričo svoje matere in sestre, ga ie bolela in poniževala v njegovih lastnem očeh. 2etef je. da bi bil ta mučni dan že končan, obenem se ^e pa bal, da ga bo prekmalu konec in da prinese jutrišnji dam ločitev. Bil ie ves iz sebe, postal ie razdraž&v in prepiral se je s Kristino. Presenečena mati ie boječe opazovala svojega ljubljenega sina in videč njegova bleda lica, ga je prijela za roko in vprašala skrbno: — Kad ti pa je, sinko moj? Tako bledega in razburjenega te nisem še rvikori vktela. AH si bolan ali na te vznemir-a Terezi jin odhod? Povei mi odkrito, sicer bom mislila kakor Kristina, da skrivaš pred nama globoko bolest. In teda-j je postafo Jakoba sram lastne s'abosti. skušal je potolažiti svojo mater, toda vse njegove besede so bile prisiljene in zvenele so prazno tako, da je odšla mati od njega vsa zdvoena, polna težkih skrb:. Kristana se ie pa hotela osvetiti bratu za njegovo grobost in zato je odvedla Terezijo za vrata in jo vprašala navidez sočutno: — Glejte, lahko bi mi odkrili svotie srce. Priznajte* da sta se z Jakobom sprla. Tereziia je zadrhtela in odgovorila hladno: — To se vam samo zdi. Preveč bujno domišljijo imate, Kristina. Kristina ie Pa odgovorila razdraženo: — Ne, nimam bujne domišljije, pač pa zdrave oči in vidim dobro, da se ne razumeta VBČ tako dobro, kakor pre-. Sic^r pa, kaj bi govorila o tem. Vsak človek nosj na tem svetu svoi križ in prav sem sklepala, da ta lubezen ne bo dolgo trajala. Končno je zadmi dolgi daji minil Drugo jutro sta Jakob in Lechautre spremila dame na kolodvor. Zadmri trenutki pred odhodom vlaka so bili tesnobni, mučni. Gospa Moreiova k videla, da je njeno živlrense uničeno. V trenutku, ko ;e Jakob dosegel toli zaž>-iieno svobodo, je drhtel od strahu. Zavedal se je, kako grdo ie ravnal s svoto ženo in prestrašeno se ^e vpraševal, dali se sknivnostna Nemesis. prežeča povsod, ne bo zdramila in ga kruto kaznovala za njegovo nezvestobo. Ta tri nesrečna bitja, potrpežljivo prenašajoča svore gorje, so se premagovala, da bi drugo drugemu ne pokazalo, kai ga muči. Njihov prislieni mir ie učinkovaS na človeka mučno. Samo Lechautre ie znal prtntsti v to ža'ost nekai prisrčnosti in toplote. — Ne bodite žalostni. — je dejal gospe* Moretovi in | stisnil roko. — Ja-kob se vrne k vam zdrav in zadovoljen. Ostanem v Nizzi in bedel bom nad nwn- Urejaj* **■* gnpaaaftaB. — Za »Navodno tlamnoc Ftan Jnaarlilr. — Be, opravo In inaeratm del ttata Oton Cartatot. — Vat t Ljubljani.