1. štnilta. I UMhL i Mhk. 1 iwwii iS/z?«-29n 13 UVII. lelo. .Slovenski Narod* velja v L|a\M|aai na dom dostavljen: ceh) leto naprej • • • • K 24*— pol leta „ . . . . » 12*— četrt leta „ . - . • • 6 — na mesec » • • • ■ g 2'— v upravništvu prcjeman: celo leto naprej . , • • K 22-— pol leta . • • . . • 11*— četrt leta * • • • . • 5 na mesec ■ ■ • • • • 1'90 Dopisi na} se trankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulic« st. 9 (v pritličju levoa taiafon *t. 34. lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta aa enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vta. Parte m zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d., to je administrativne stvari. PoMBtiM atavilfca 1# vtearlev. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne osira. Nr rodna liakarna" tatatoa it. 35. •Slovenski Narod za Avstro-Ogrsko: celo leto skupaj naprej . K 25-— pol leta četrt leta „ na mesec m 13 — 6-50 2-30 velja po posti: za Nemčijo: celo leto naprej . . . K 30 — za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej .... K 35.— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnlatvo (spodaj, dvorišče levo), Knaflova ulica št. 5, telefon st 85« Imenovanje dež. glavarja. Za deželnega glavarja na Kranjskem je torej zopet imenovan dr. Ivan Šusteršič. To je v danih razmerah nekaj ob sobi umljivega in ne samo. da kaj drugega sploh nihče ni mogel pričakovati, kaj drugega je bilo sploh nemogoče, če ni hotela vlada priti v največje nasprotje s klerikalno stranko. V deželnem zboru imajo klerikalci večino in vlada se drži samo ustavnega načela, če vzame dež. glavarja iz vrst klerikalnih poslancev. Vezana na to sicer ni in se tega tudi ne drž: vedno; časih zato ne. ker v dotičnem dež. zboru sploh nobena stranka sama zase nima večine, časih zato, ker hoče imeti na čelu avtonomne uprave funkcijonarja, čigar oseba je že sama na sebi nekako jamstvo, da bo vodil posle deželnega odbora pravično in nepristransko ter razprave dež. zbora s popolno objektivnostjo. Tudi na Kranjskem smo že imeli v osebi grofa Thurna dež. glavarja, ki ni bil vzet iz večine in ni pripadal nobeni stranki. Toda smislu in bistvu ustave je vsekako primerno, da izbere vlada dež. glavarja iz tiste stranke, ki ima v dež. zboru večino. \e dvomimo čisto nič. da se je vlada brez vseh pomislekov odločila, da predlaga dr. Susteršiča novic za deželnega glavarja. Proti delovanju in poslovanju dr. Šusteršiča v deželnem zboru in v deželnem odboru ni imel grof Stiirgkh v preteklosti nikoli pomislekov, torej ni bilo vzroka, da bi jih imel glede prihodnjosti. Ministrski predsednik se ni nikoli spedtikal ob tem, da je dr. SusterŠič ko: deželni glavar nasilno kršil opra-vilnik in vodil razprave dež. zbora z brezobzirno pristranostjo, vlada je po svojem zastopniku v deželnem zboru vedno mirno in ravnodušno, časih celo s težko prikritim dopada-jenjem asistirala početju dr. Susteršiča in zato tudi nihče ni mogel pričakovati, da bo sedaj sama sebe de-savouirala. Ministrski predsednik groi Stiirgkh se tudi ni nikoli spodtikal nad tem. da je kranjski deželni glavar zaobljubljeno nepristranost in postavnost vedno izvrševal tako, da je gazil najelementarnejša načela pravičnosti, zlobno oškodoval najvažnejše interese velikega dela prebivalstva in cele dežele ter s tem v največji meri poglobil obstoječa politična, gospodarska in soeiialna nasprotja. Čudno se sicer sliši, da je zaupnik krone v vojvodini kranjski najbrutalnejši nositelj bojkota, ki ga je klerikalna stranka proglasila nad velikim delom kranjskega prebivalstva in ga izvršuje s kruto doslednostjo do zadnjih konsekvenc, a da se nad tem ne iznodtika gr< A Stiirgkh, temu se absolutno nič ne čudimo. Ministrski predsednik grof Stiirgkh dobro ve. da ie deželna uprava na Kranjskem krivična, pristranska in svojevoljna, on ve, da je gospodarstvo i deželnim denarietn slabo in nepostavno, da je razdeljevanje dež. podpor svojevoljno in strankarsko, da je zavladala v deželi koruncija, ki smrdi do oblakov, a če to prečasritega upravitelja dispozi-djskega fonda doklej ni ženiralo. je pač popolnoma naravno, da se na to tudi sedaj ni oziral, ko je imel dolžnost, predložiti kroni imenovan dež. glavarja. To imenovanje ima na vendar svoj poseben pomen. Z imenova-li.eTi dr. SusterSiča ?e vlada sankci-ionirala sistem nasilnosti, nepostav-nosti ir» korupcije, ki sa ie vpe!?al dr. šusteršič. s tem imenovantem *e vlada odobrila in blagoslovila strahovlado. Ki to nod vodstvom in pod odgovornostjo dr. $ustersiča prakticira klerika:na stranka. Če se je doslej vlada izgovarala, da se ne strinja z vsem, kar dela dr. SvsterSrl če se je in camera caritatis pritoževala zaradi riesra. odslej tega ne bo več mo^rla. Danes ima dr. ^usteršič v žepu pismeno po.rdilo, da vlada njegovo početje odobrava in da želi, na? je naiiiHije. Te sodbe nikakor ne omejuie okolščina. da grof Stiirgkh. tudi če bi bil hotel, bi ne mogel nič drugega storiti. Vemo, koliko je bilo klerikalni stranki na tem ležeče, da postane ravno dr. Šusteršič in mhC drugi dež. glavar. Vemo. da bi tu noben drugi poslance iz te stranke ne bil snel prevzeti tega mesta, t; !i če bi bil imenovan, ker bi ga k rikalna stranka takoj naredila nemogočega, vemo, da bi bila klerikalna stranka smatrala za casus belli. Če bi ne bil imenovan dr. Šusteršič, kajti Če ne bi bil imenovan dr. Šusteršič, bi bil to zanjo najhujši udarec, ali vzlic temu ie in ostane imenovanje dr. Susteršiča za dež. glavarja slovesna manifestacija grofa Sturgkha za Sa-steršičevo strahovlado. Rada ali nerada — vlada je dala s tem dr. Su-steršiču zaupnico in njegovemu početju svoj blagoslov. Od ministrstva grofa Stiirgkh.1. nismo pričakovali nič drugega, saj nam ie gališki pa nama pokazal, s kakimi nevrednimi sredstvi se upa grof S'iirgkh operirati in kake žrtve do-p^inaša, samo da se ubrani kake nevarnosti. A vlada jc sedaj pokazala pravo barvo in javno priznala, česar smo jo itak vedro dolžili, in to ima vsekako svojo vrednost. Poudarjamo novic, da nikdar niti najmanj nismo dvomili o tem, da stoi: grof Stiirgkh brez vseh pomislekov na strani dr. Susteršiča in da nikdar ni misli! koga drugega predlagati za to mesto. Težave, s katerimi se je menda imel grof Stm-gkh boriti pri tem imenovanju, so izšle iz drugih krogov, iz onih krogov, kjer imajo pred očmi vedno le celokupne interese in kjer nimaio dosti smisla za taka pretkana sredstveca s kakršnimi se vzdržuje grof Stiirgkh na krmilu. To je pa vsekako tolažljiv pojav, zakaj tisti krogi ostanejo, grof Stiirgkh pa je že zelo od danes do jutri. _____ Letalne zelenice. Vlada je predložila zbornici predlogo o lokalmh železnicah. Ne gre tu samo za zagotovitev raznih lokalnih železniških prog. marveč tudi za razne subvencije in kredite, med drugimi tudi za nadalini kredit 66 milijonov za železnico Dugopolje-Aržano. Kar se tiče lokalnih železnic, pride v noštev 94 novih železniških prog z osnovnim kapitalom 437 milijonov kron in skupno dolžino 2100 kilometrov. Država se hoče udele-i te gradbe z 2S7 milijoni, in sicer v bistvu na trojen način. Garancijo za dohodke železnic prevzame pri 40 železnicah v skunnem zneskn 181 milijonov. Državno subvencijo, ki se refundira v delnicah, da 31 železnicam v znesku 39 milijonov. Gradbene stroške v znesku 67 milijonov prevzame pri 14 železnicah. Za nepokriti znesek 150 milijonov morajo skrbeti dežele in interesenti. Načrt naj se izvede v 15. letih, tako da se stroški enakomerno razdele na posamezna leta. Od novih železnic odpade na Češko 26. Galicijo 10, Moravsko 9. Nižjeavstriisko in Tirolsko po 7. Gornjeavstrijsko 8. Štajersko 6, Slezijo 5, Bukovino 4, Koroško in Dalmacijo po 3, Kranjsko. Primorsko in Goriško po 2. Izmed lokalnih železnic, ki pridejo za naše kraje v po-štev, omenimo sledeče proge: Gorica - Červinjan, Šmohor - Kotje, Celovec - Velikovec. Ronki - Tržič, Ončina - Sežana, OpČina - Herpelje-Kozina, Domžale - Blagovca, Polzela - BraslcvČe - Motnik, Sv. Lucija-Tolmin - Tolmin. Hrvaški sabor. Torkova seja hrvaškega sabora je bila izredno dolga: trajala je do sfede do pol 5. zjutraj. Poslanec R a-d i ć ie utemeljeval svoj nujni predlog za podaljšanje financijalne nagodbe za poidrugo leto do 11. ponoči. Ker ni hotel kljub opetovanim opo-zoritvam govoriti k predmetu, mu je predsednik odvzel besedo. Nato je govoril v imenu hrvaško - srbske koalicije poslanec dr. M a ž u r a n i ć. V svojem govoru je naglasa!, da mora biti vladna predloga o podaljšanju financijalne nagodbe rešena do opolnoči dne 31. decembra, sicer nastopi s 1. januarjem ex lex stanje. Na njegovo vprašanje, da - li hoče opozicija omogočiti podaljšanje financijalne nagodbe, je leta odgovorila, da ne. Vsled tega je postala razprava o tej vladni predlogi brezpredmetna in zbornica je vzela v pretres po vrsti vse nujne predloge, ki jih je vložila opozicija glede financijalne samostalnosti HrvaŠke. Večina je odbila nujnost vseh teh prodlogov. Koncem seje. ki je trajala do pol 5. zjutraj je predsednik stavil predlog, naj se posl. Stjepana Radića (hrvaška seljačka stranka) radi nepristojnega vedenja izključi iz 15 sej z izgubo dijet, poslancema Z a 11 u -ki in Vučetiću (frankovcema) izreče ukor. O tem predlogu se je glasovalo v seji, ki je bila v sredo in se je pričela ob pol 11. dopoldne. Večina je sprejela predsednikov predlog. Poslanec R a d ič, izključen iz sabora na 15 sej, je zapustil dvorano z vzklici: »Živela financijalna samostalnost! Proč s koalicijo! Sredstva, s katerimi ste pričeli, vas bodo udu-šila!« Nato so se vršile volitve v adresni odsek. V ta odsek so bili izvolje-n poslanci: dr. Badaj, dr. Frank, pl. firvoj, dr. Kis. dr. Kriškovic, grof Kulmer, dr. Lorković, dr. Mažuranić, dr. Nikolič, dr. Peleš, Pribičevič. dr. Rakodczai, dr. Šumanovič, dr. Šur-min in Zagorac. Ko je govoril o financijalni predlogi še poslanec Julžabetić. je predsednik dr. Medaković zaključil sejo, želeč poslancem veselo novo leto. Prva seja hrvaškega sabora po novem letu bo danes ob 10. dopoldne.__ Bosanski sabor. V torkovi seji je bil bosanskemu saboru predložen proračun za 1914, ki ga je skušala opozicija z dolgimi govori obstruirati. Proračun izkazuje 92,997.594 K dohodkov in 92.9S7.887 K stroškov, tako da izkazuje prebitka 9707 K. Proti 1912 so se zvišali izdatki za 8,498.782 K in dohodki za 8,446.025 K. Opozicijonal-ni poslanec Stojanovič je govoril 2 uri, poslanec Grjič tri in pol ure, poslanec Kečmanovič dve uri in poslanec Džamcnja je opoziciji obljubil, da bo govoril osem ur. Po dispozicijah predsedstva naj bi ostal sabor v permanenci tako dolgo, da reši proračun. _ Fiisić o krizi. Kakor poroča »Neue Freie Pres« se«, je imel baje njen poročevalec razgovor s srbskim ministrskim predsednikom Pasićem ter mu je baje ta razložil vzroke svoje demisije. Rekel je, da določa ustava, da se LISTEK. Grainqiiebille. Francoski spisal Anatole France. — Prevel K a j t i m a r. I. Crainquebil!e. Veličastvo justice vlada v vsej li delo in pripomogli do lepega uspeha. Koroško. Aretacija selškega pismonoše. Okrajno sodišče v Pliberku je odredilo aretacijo selškega pismonoše Novaka iz Črne. Novak je obtožen, da je poneveril denar, katerega bi moral oddati na pošti na račun strank, ki so mu ga izročile. Poneverbe so prišle na dan vsled ovadbe posestnika Kompreja iz Javorja, ki je izročil Novaku 600 K. Komprej je dobil za ta znesek plačilni nalog in ga izročil sodišču. Drtone vesti. Pri Mariji na Ziiji je pogorel en del posestva Josipine Vrabl. Kako je ogenj nastal, še ni znano, sumijo, da je bil podtaknjen. Jkodo cenijo na 5000 K. — V gozdu pri Spitalu se je ponesrečil delavec Matija Štiber. Zadel ga je hlod, ki je skočil iz strmega jarka in ga je smrtno nevarno poškodoval. Primorsko. Goriški deželni zbor bo sklican najbrže še v prvi polovici januarja. Predavanje. V Gorici je imel zelo zanimivo in aktuelno predavanje prof. Šilovic, Predaval je o pijanstvu, številno občinstvu je priredilo predavanju živahne ovacije. Predavanje dr. Lončarja v Gorici. Opozarjamo še enkrat na predavanje g. prof. dr. Lončarja, ki se bo vršilo v soboto 3. januarja v Trgovskem domu. Začetek ob 8. uri zvečer. Predaval bo »iz življenja Slovencev v preteklostih Delavna Narodna Prosveta v Gorici je vpletla v serijo svojih predavanj prav umesti tudi tema o življenju Slovencev v preteklosti, kar zasluži polno vpošte-vanje in iz tega sledeči obilen posef tega predavanja. Slovenci v Gorici, v soboto 3. t. m. v Trgovski dom k zanimivemu predavanju! Brzovlak je povozil blizo Solkana 61 letnega Andreja Juga. Politična šola. V Dutovljah je priredilo slovensko politično društvo politično šolo, ki je trajala tri dni. Šola je bila zelo dobro obiskana. Predavali so razni predavatelji o ustavi, o občini in občinski upravi, o volilni pravici,o društvenem in zborovalnem pravu, o časnikarstvu, zadružništvu, socializmu, o društvih, o socializmu, o gospodarskih razmerah itd. Slov. akad. ferijalno društvo »Balkan« v Trstu sklicuje svoj zimski redni občni zbor za soboto. 3. januarja 1914 v prostore g. Starca (gostilna »pri Cijakih - — na beli cesti.) Sneg je zapadel tudi okolico Trsta in Istro. Zagoneten umor starke. V Trstu so našli 651etno Nežo Majer v njenem stanovanju mrtvo. V sobi je vse razmetano, na truplu so se poznale poškodbe. Majerjeva se je pečala s prodajo starin in je bila zelo skopa. Imela je po sodbi sosedov prihranjenega že več denarja. Sumijo, da Jo je umoril in oropal eden 4 stanovalcev, ki so bili pri njej, ki je tudi izginil. Koliko je odnesel starki in kje je, še ni znano. Velik požar pri Sv. Ivan*. V kemični tovarni Puchleitner in furlan je izbruhnil v ponedeljek zjutraj ob 8. uri požar, ki se Je nenadoma in silno hitro razširil po celi tovarni. Vnel se le Špirit in goreti so začele razne talne in druge lahko gorljive tvarine. Ogenj se je razširil tudi na hišo, ki stati za stanovanje delavcev. Gaienle je bilo skoro onemogočeno, ker stoji tovarna tako visoko, da jo vodni curek vodovoda koma) doseže. Oorelo je do 5. popoldne. Pogorela je cela tovarna in en del hiše za stanovanja. Škodo cenijo na 60.000 K, ki je nepokrita, ker tovarne ni hotela zavarovati nobena zavarovalnica. Žalitev cesarja potom kinematografskega filma. Lastnik kinematografa Viktor Bechlich iz Reke je bil obsojen na 8 dni državnega zapora, ker je dal predstavljati film, ki je vseboval po mnenju državnega pravdnika žaljenje cesarja. Dnevne vesti. + Čudni inženirji. Prve dni novembra je izšla v »Vijesteh« ostra notica proti kranjskemu deželnemu zboru, ki je na nelep način sramotil inženirski stan. »Slovencu < naravno ni bila po volji, ker je sramotitev povzročil gosp. dr. Lampe, odgovoril pa je nanjo diskretno in z respek-tom. Slovenski inženirji smo celo imeli vtisk, da je prišla z nekoliko višjega mesta. Piscu se je sicer namignila grožnja, toda zelo rezervirano. To je bilo začetkom novembra. Dne 22. decembra pa je priletela o isti notici v »Slovencu« zelo netečna bomba. Pozna se ji mladostna neotesanost. Konstatiram, da je izšla ta notica skoro poldrugi mesec za prvo. Dne 20. novembra sem predaval v tržaški ^Slovanski čitalnici« o * Kranjskih podeželnih centralah . Predaval sem brez koncepta, pač pa s točno dispozicijo, kakor je moja navada. O mojem predavanju je prinesla »Edinost - teden kasneje daljše poročilo v dveh številkah, ki gotovo ni razburilo samo ^Slovenčevega« mladega dopisnika, ampak še bolj mene, ker so v članku izšle trditve, ki res niso bile vredne - srednješolca pred maturo-. Zato sem zahteval tudi od -Edinosti* popravek, ki je izšel ob koncu članka in katerega je ■ Slovencev« dopisnik menda tudi prečita!. Članka torej nisem priobčil jaz, ampak je izšel iz reporterskega peresa. In zopet konstatiram, da je izšel ta napad na -čudne inženirje^ (prizadeti zna bojda samo gnoj kidati in jarke kopati, menda ker je izšel iz specijalne šole za hidravlične naprave) cel mesec za inkriminiranim člankom. — Vse to ni važno in niti jaz, niti kateri drugi slovenski inženirjev se ne more čutiti žaljenega radi takih otročjih dopisov. Vsi vemo, da so strankarski manever in da si vsak pameten človek misli, ko jih čita, tudi še svoje zraven. Važno pa je sledeče: S. L. S. hoče zanetiti v »Društvu inženirjev v Ljubljani, razdor in ga razbiti, ker ji je vsled velike avtoritite (v njem je združenih 80 slovenskih in čeških inženirjev iz prav vseh tehničnih strok) nekomod-no in neljubo. V ta namen se poslužuje, kakor kažejo navedene zakasnele notice, nekega mladega našega kolega, ki je komaj zapustil šolske klopi. V koliko se ji bo to posrečilo, 1)0 pokazal bližnji občni zbor »Društva inženirjev v Ljubljani<■. Mladim ljudem našega stanu pa spominjamo, da je osebna poštenost tudi tedaj na mestu, ako je človek še tako goreč ;>ristaš te ali one politične strank?. Ne ponižujte se do grobokopstva, ker na tem polju ni baš težko konkurirati pri nas — šole in vzgledov je pač dovolj! — Inženir D. G u s t i n -č i č. , + Dr. Krek in Kamila Theimer. Gdč. Kamila Theimerjeva je slovenski javnosti odkrila o krepostnem profesorju moralne teologije v ljubljanskem semenišču marsikatere take zanimivosti, ki se niti najmanje ne strinjajo z dolžnostmi semeniškega profesorja- Ves svet je tedaj strmel in se zgražal nad gosp. dr. Krekom in nad ljubljanskim knezoškofom, ki je vsa ta odkritja menda razmotrival edinole raz stališče svoje slaboznane rdeče knjižice. Ker je bilo pa javno ogorčenje le nekoliko presilno, je moraj g. dr. Krek ugrizniti v kislo jabolko in proti gdč. Theimerjevi vložiti tiskovno tožbo. To tožbo je potem vlekel in vlekel tako, da je bilo poznavalcu razmer takoj jasno, da g. dr. Krek noče, da bi se to perilo pralo v javni sodni dvorani. Tega mnenja je bil pa nedvomno tudi sam knezoškof, ker ni niti z mezincem ganil, da bi se resničnost ali neresničnost onih težkih obtožbenih točk, katere ie zalučila gdč. Theimerjeva v obraz krepostnemu »Janezu«, razjasnila v nepristranski sodni dvorani. Tako je seveda prišlo in moralo tudi priti, da je g. dr. Krek »zamudil« rok za vložitev obtožnice in da je ljubljansko deželno sodišče ustavilo kazensko postopanje zoper gdč. Thei-merjevo. Le radi lepšega le vložil g. dr« Krek malo pritožbico zoper le - ta ustavitveni sklep. To pritožbico le pa seda) višje deželno sodišče v Gradca zavrglo, deloma kot zakonito nedepualno, deloma pa kot neutemeljeno. S tem je pa nikdar resno mišljena tiskovna tožba profesorja moralne teologije g. dr. Kreka za veča© pokopana in s tem tudi preprečeno, da bi se v javni sodni dvorani govorilo in razpravljalo o tem, kako dejansko izvršujejo profesorji moralne teologije svoje nauke o morali. In mož, čegar praktična morala je bila mesece in mesece predmet razpravam v javnih časnikih in o čegar ljubezenskih aventirah se govori v najbolj zakotni hribovski vasi, poučuje še danes moralno teologijo v onem semenišču, ki spada pod oblast vladike, ki si je napisal na svojo zastavo prelepe besede: Nazaj h Kristusu kralju! + Srečni Albanci! Na državni gimnaziji v Trstu je vpisanih okrog sto albanskih dijakov. Na stvari bi ne bilo nič posebnega, ako bi bili Albanci sami poslali svoje sinove v gimnazijo v Trst in bi jih tudi sami vzdržavali. Toda te arnavtske mladiče je spravila v Trst avstrijska vlada in jih tudi vzdržuje na svoj2 stroške, to je na stroške avstrijskih davkoplačevalcev. Ako uvažujemo, da nima naša vlada nikoli denarja za naše najnujnejše prosvetne namene, je trošenje denarnih sredstev za albanske dijake v Trstu pravi škandal, ki je tem večji, ker je notorično znano, da je ni gimnazije v Avstriji, kjer bi vlada na svoje stroške vzdrževala sinove svojih lastnih državljanov in plačevala zanje. Za svojce torej vlada nima denarja, za Albance pa je vedno na razpolago zlata, kolikor si ga kdo poželi. Morda bi bilo umestno, ako bi jugoslovanski poslanci vprašali vlado, kako pridejo avstrijski davkoplačevalci do tega, da morajo s svojim denarjem plačevati vzgojo sinov tujih podanikov?! -h Iz justične službe. Za avskul-tnte so bili imenovani pravni praktikanti Josip B a u d e k, dr. Rudolf S a j o v i c in Ferdinand M e r a 1 a. — Pogreb dr. Žitnika se je izvršil ob številni udeležbi občinstva tudi iz naprednih krogov, v katerih je imel mnogo prijateljev. Sprevod je vodil škof dr. Jeglič. Pokojnik niti toliko ni zapustil, da bi bil plačan pogreb, saj je živel od svojega ubož-nega kanonikata in ni sodeloval pri nobeni narodno - gospodarski akciji za rešitev kmečkega stanu. — Svetnica Johanca pred sodiščem. Jutri, v soboto, dne 3. januarja, se vrši pred tukajšnjim deželnim sodiščem obravnava proti Johanci Jerovšek. ki je najpreje na Reki, nazadnje pa v Vodicah > krvavi pot potila«. Kakor se govori, je Johanca priznala svojo goljufijo. Izpovedala je, da je jela na Reki »krvavi pot potiti« s pomočjo telečje krvi z namenom, da bi bila sprejeta k tamošnjim benediktinkam. Ker se ji to ni posrečilo, je hotela prenehati s »krvavim potenjem. Predno pa je to storila, je šla k spovedi in je spovedniku odkrito razložila svoje sleparstvo- In ta spovednik — imena baje Johanca noče povedati — ji le zabičal, da s krvavim potenjem« pod nobenim pogojem ne sme prenehati, ker bi to povzročilo v javnosti prevelik škandal, pač pa ji je nasvetoval, naj zapusti Reko in naj nadaljuje svoje »čudežno trpljenje« kje drugod. Johanca je res zapustila Reko in se nastanila v — Vodicah ter tu nadaljvala svoje sleparije z odobravanjem višje duhovske gosposke, Znane so nam priče, ki pravijo, da so videle na svoje oči, kako je med Johaničnim» trpljenjem stal ob njenem vznožju sam škof dr. Anton Bonaventura Jeglič, ter ves zamaknjen vzklikal: »Ljudje božji, aH ste že videli tak čudež?« Če bi se morda za stvar zanimalo zagovorništvo mu glede škofa lahko navedemo priče. Zagovorništvo bo moralo tudi zanimati, kdo je tisti duhovnik, ki je Johanci odsvetoval, da bi prenehala s svojimi sleparijami. Ta »vzorni« duhovnik je pater Ciril pri kapucinih na Reki. Kako se ta pater piše, lahko pove »Riečki Novi List«. Obravnava se prične :"utri, v soboto ob 9. uri dopoldne. Izmed 64 prič bo zaslišanih samo pet. Tvanka Jerovškova je tožena po § 201. k. z. Zagovarjal jo bo dr. Sabothv. — Društvene knjige Slovenske šolske Matice za leto 1913. izidejo koncem januarja 1914. leta. Zakasnitev je provzročila pasivna resistenca stavcev. — Prodaja trgovine. Gospod Ed-mund Kavčič, trgovec v Prešernovi ulici, j« prodal svojo trgovino g. F a b i a n i j u, trgovskemu nastavljeno! pri tvrdki M. Kastner v Ljubljani. Velika neereda v Kandili. Iz Kandije smo dobili sledeče poročilo: Tukajšnjega splošno priljubljenega trgovca g. Edmunda Kastelica je v jutru na Novega leta dan zadela huda nesreča. Ogenj, kateremu se je pridružila Se huda eksplozija, je uničil ma-lodane celo trgovino. Prve ie v zgodnji jutranji uri po okolici razširjeni vesti so vedele celo povedati, da je bila eksplozija tako huda, da je ljudi kar neslo po zraku in da je več oseb ne le ranjenih ampak tudi nekaj ubitih. No, pa to je bilo zelo pretirano. Eksplozija je bila res huda, ampak posebnih žrtev ni zahtevala. Ranjenci, baje samo trije, so poškodbe zadobili večinoma pri gašenju. O nesreči sami se je dalo toliko ugotoviti: Na Silvestrov večer so kakor običajno trgovino zaprli ob 8. uri zvečer. Ogenj v peči je bil kot vedno, pravočasno po-gašen in sploh se je trgovina zaprla v popolnem redu. Lastnik trgovine, g. Kastelic je bil v Čitalnici in se je zjutraj z neko družbo vračal domov. Bilo je okrog 5. ure in družba je še postala pred trgovino in se tam poslovila. Nobeden ni nič sumljivega opazil. Kake pol ure pozneje pa zapazi neka ženska iz Krke, ki je šla k zjutranji maši, da mora v trgovini goreti. Avi-zirala je sosede, ki so takoj šli klicat Kasteličeve. Takoj nato so bili na licu mesta tudi oddelki požarnih bramb iz Kandije in iz Novega mesta. Vdrli so od zadaj pri skladišču v trgovino, iz katere se je valil gost dim. G. Berg-man pa je skušal spredaj pri glavnih vratih trgovine priti s cevjo na pomoč. Pri tem se je zdatno poškodoval zlasti na roki. Ko je v trgovino kjer je gorelo, prišel svež zrak, se je zgodila eksplozija tako močna, da je vrglo veliko izložbeno okno venkaj na cesto. K sreči so bile na oknih še železne šal uzi je, sicer bi se bila res tudi na življenju zunaj stoječih zgodila kaka nesreča. Detonacija je bila tako močna, da so jo slišali po hišah naokrog. Debele šipe izložbe so na kosce zdrobljene. Eksplozijo je najbrže še pospešil smodnik, ki ga pa k sreči ni bilo veliko v trgovini, sicer bi bila šla trgovina v zrak. In k sreči ni nad trgovino ravno v tem času še nihče stanoval; do zadnjega časa je ondi stanoval g. profesor Lovšin, zdaj si je to stanovanje namenil g. Kastelic sam zase, pa še ne stanuje notri. Pri prvi rešilni akciji sta bila poleg Bergmana močno poškodovana tudi g. Jevšček in Klemenčič. Nekaj drugih je zadobilo manjše poškodbe. Ogenj ni nastal pri peči, kakor se je splošno mislilo, ampak odzgoraj na štelaži kjer so bili zavoji vžigalic. To se vidi, kjer je v dotičnem kotu vse pogorelo, dočim je v bližini peči le tlelo. Kako je ogenj nastal, je naravnost nerazumljivo. Toliko je gotovo, da je moralo skozi celo noč tleti in počasi goreti. Zgorelo, deloma pri rešilni akciji vničeno je skoro vse blago, kar ga je bilo blizu središču ognja. Vsled rešilne akcije pa je seveda večina blaga poškodovanega, oziroma vničenega. Škodo cenijo na 25 do 30.000 K, ki bo le deloma pokrita z zavarovalnino. Vse kaže, da se je primeril nesrečen slučaj; najbrže so se vžigalice, vsled vročine vžgale same od sebe. Škoda bo seveda večja, ker je bila za trgovino ravno sedaj najboljša sezija. Knjige in blagajne so ostale nepoškodovane. Iz Prema v reški dolini nam pišejo: Naši preljubi klerikalci kar ne morejo pozabiti deželnozborskih volitev. Navzlic neverjetni in vstraj-ni. dostikrat nesramni agitaciji, posebno župnika Škrjanca, je njihova zmaga precej žalostna. Opravičeno se je župnik pritoževal po hišah, kaj mu bodo rekli v Ljubljani. Nič niso pomagali politični govori, ki jih je imel v cerkvi namesto pridige, zastonj ie učil otroke v šoli politike, zastonj je hodil ob 11. zvečer po vaseh, zastonj je skakal čez zidovje ter brez dovoljenja volilcev popisoval glasovnice, zastonj je pridigoval ljudem, da bodo tudi pred sodbo božjo stali z glasovnico, na kateri se bo svetilo ime kandidata. Seveda dela župnik to samo zaradi vere, ne pa zaradi politike. Strogo se drži besed, da moramo ljubiti svoje sovražnike ter jim dobro storiti. Vsega tega je kriv degradirani Cvetanov študent. Ker se mu ne more ničesar slabega očitati, je začel dopisun »Slovenca« in »Domoljuba« lagati. Da so vsa ta očitanja podla laž, lahko dokaže županstvo uradno. Celo klerikalci se zgražajo nad temi lažmi. Poglejmo pa župnika Škrjanca, kako je on vzgled pobožnosti in brezmadežnega življenja pravega katoliškega duhovnika, po milosti božji Kristusovega namestnika, ki vidi pezdir v očesu svojega brata, ne pa bruna v svojem. Morda se župnik spominja, kako je bilo takrat na postaji, ko je popival precej dolgo v noč, nadlegoval pošteno gostilničarko-vdovo in njeno hčer, zjutraj pa je šel maše-I vat v Podštenje. Morda se tudi spominja, kako je primerjal oči neke le-*pe, mlade gospe z očmi svoje prejšnje kuharice Francke, nadalje se morda spominja, kako je sprejel neko pošteno dekle, ki ga je prišla vprašat, kako dolgi naj bodo venci. Da ga Še bolj spomnimo na ta slučaj, mu še povemo, da je bil tedaj bolan. Tedaj je tudi spoznal, da so naša dekleta še poštena. No, pa nočemo več napenjati njegovih možgan. K predloži saboru državni proračun za prihodnje leto že začetkom jesen-kega zasedanja sabora. Vojni dogodki so to onemogočili in za leto 1913 se je moral podaljšati proračun leta 1912. Takrat ie opozicija spoznala to potreba Enako pa je bilo tudi leta 1913. Pri najboljši volji ni mogla vlada izdelati proračuna za 1914, zato je vlada napravila pretekli mesec pavzo v zasedanju sabora, da so se vršila posvetovanja. Kljub temu pa se vladi ni posrečilo doseči ravnovesja in nesporazumljenja so bila tako velika, da je celo vojni minister demisijoniral. Ker pa se je bližal konec leta, je zahtevala vlada od skupščine proračunski provizorij. To priliko je porabila opozicija, ker je hotela sedaj izsiliti nove volitve. Drugih namenov opozicija ni imela. Da-siravno pa bi mogla vlada tudi sedaj in brez opozicije rešiti nujne zadeve, vendar je v interesu države, da se strnejo vse stranke v skupnem delovanju in zato je kabinet položil rešitev parlamentarne krize v roke krone. Vlada stoji na stališču, da naj se zasedanje skupščine nadaljuje samo tedaj, Če opusti opozicija svoj dosedanji nastop. Če pa vztraja pri ob-strukciji, je treba nemudoma razpisati nove volitve. Volitve pa bo izvedla dosedania vlada in v tem slučaju tudi on (Pasič) ne misli odstopiti. Sfolersko. Iz Brežic. Kar se vsem prejšnjim režiserjem ni posrečilo, to je dosegel sedanji režiser. Dne 14. decembra so prvič v Brežicah vprizorili »Legijo-narje«. Predstava je zelo dobro uspela in gre vsemu sodelujočemu osebiu najtoplejše priznanje. Iz ŠL Jurja ob J. ž. (Razne novice.) Društvo »Pipec« priredi dne 11. januarja v Kinclovi restavraciji svoj plesni venček. — Na Ritmiku je bila bolna stara revna posest-nica. Sin je šel na Kalonie po župnika, da bi jo sprevidel. Kalobški župnik je rekel kmetu, naj gre v St. Jur do župnika Mikuša. on da je bolan in ne more iti. Mikuš pa je kmeta na-hrulil, češ, pojdi na Slivnico. Če ima kalobški župnik kakšen bogat pogreb, da ne pošlje v Št. Jur, temveč v Slivnico ali na Ponikvo po duhovnika... Kako bi se neki obnašali ti božji namestniki, ako bi šlo za kako premožno žensko, ki še ni napravila sveti cerkvi vprid svojega testamenta? — Na železnici je umrl 21. decembra bolehen moški; peljal se je v bolnišnico, a ga je spotama dohitela smrt. Po treh dneh se je pa govorilo, da je ta mrlič v mrtvašnici oživel. To seveda ni bilo res, temveč si je nekdo le dovolil prav neslano šalo. Pravijo, da je bil to naš občinski tajnik. Iz Središča. Po toli srečno uspeli gledališki predstavi »Legijonarji štejem si v prijetno dolžnost, zahvalili se tajniku in režiserju g. učjteliu Najžerju. vsem cenj. gdč. in gg. diletantom na požrtvovalnem trudu in hvalevredne nastopu, nadalje si. tukajšnjemu kraj. šol. svetu, da je blagovolil prepustiti šolske prostore, ter vsem, ki so na kakoršenkoli način pripomogli, da je prireditev tako sijajno uspela. — Za podružnico C. M. D. v Središču 31. decembra 1913. J. Z a d r a v e c , predsednik. Iz Ormoža. (Razno.) V pori ružni cerkvi na Humu so postavili nove orgije. Stare so stale v cerkvi 302 leti in so bile zadnjič popravljene 1. 1860. — Slovenska požarna hramba priredi dne 11. januarja svojo običajno tombolo pri Skorčiču. Istotam bo 1. februarja tombola veterancev. Iz Ormoža. Pri glavni skupščini ormoškega okrajnega zastopa v torek, dne 30. decembra je bil soglasno izvoijen za podnačelnika mesto umrlega g. J. Kočevarja Jakob Za-dravec, veleposestnik in lastnik parnega mlina v Središču. Iz Loke pri Zusmu. Na sveti večer je zgorela v Dobrini, občina Zu-sem, posestnici Mariji Žlof krasna klet s celim inventarjem. Nekdo je iz hudobije ali sovraštva zažgal. — Minule dni je razsajal tod tak vihar, da enakega ne pomnijo niti starejši ljudje. Na poslopjih in v sadonosnikih je napravil veliko škode. Iz Maribora. Naprodaj je v nekem trgu (orožje mariborskega sodišča) lepo posestvo, ki obsega hišo s sadonosnikom in še 10 oralov drugega zemljišča. To posestvo bi bilo posebno pripravno za kakega upokojenega uradnika. Natančneja pojasnila daje podružnica »Branibora« v JVlariboru. Odbor podružnice prosi gg. zaupnike, da se v vseh enakih slučajih, ki se tičejo mariborskega okrožja, obračajo do podružnice v Mariboru, ki bode vedno po možnosti skušala ustreči. Mariborske Ciril - Metodove podružnice so poslale meseca grudna sledeče prispevke: (moška) zastala članarina 100 K. narodni davek 15 K 20 v, nabiralnik v Nar. domn 10 kron, gimnazijskih dijakov 3 K in oni gospice Vlaste Vrtnik 3 K, za razprodane koleke, razglednice in rač. listke 96 K; (železničarska) članarino 287 K 87 v in nabiralnik v Mede-novi gostilni 12 K 15 v, skupaj 527 K 22 v. — Razun tega je nabrala ženska podružnica 240 K za božićnice in sicer za Studence 100 K, za samostan 100 K in za Muto 40 K. V teku prosinca bodo imele podružnice svoj skupni občni zbor, na katerega že danes opozarjamo. Zahvala. (Zveza j u g o s 1. žele z n. podružnica Maribor in ž e 1 ezničars k a podružnica Ciril in Metoda v Mariboru) se zahvaljujete tem potom vsem, ki so le količkaj pripomogli k velikemu uspehu povodom prireditve božičnice. Posebno se pa zahvaljujete društvi cenj. gospodični in gospej Majcenovi za veliko požrtvovalnost in neumorni trud. ki ste ga imeli z otroci. Na uspehu pri nastopu otrok se je videlo, koliko truda je bilo potreba, da so se otroci navadili te preciznosti pri petju in posebno pa v igri, ki je uspeli nad vse pričakovani dobro. Zahvaljujete se pa podružnici tudi vsem, ki so nam denarno priskočili na nomoČ s podporami tako, da smo lahko z obleko obdarovali 54 revnih otrok. Iskrena hvala tudi tistim, ki so nam darovali toliko peciva, da smo obdarili s taistim čez 300 otrok. Bog plati tudi vsem, ki ste s svoiim sodelovanjem odboru olajS^H delo in pripomogli do lepega uspeha. Rorošho. Aretacija selškega pismonoše. Okrajno sodišče v Pliberku je odredilo aretacijo selškega pismonoše Novaka iz Črne. Novak je obtožen, da je poneveril denar, katerega bi moral oddati na pošti na račun s:rank, ki so mu ga izročile. Poneverbe so prišle na dan vsled ovadbe posestnika Kompreja iz Javorja, ki je izročil Novaku 600 K. Komprej je dobil za ta znesek plačilni nalog in ga izročil sodišču. Drtone vesti. Pri Mariji na Ziiji je pogorel en del posestva Josipine Vrabl. Kako je ogenj nastal, se ni znano, sumijo, da je bil podtaknjen. Škodo cenijo na 5000 K. — V gozdu pri Spitaiu se je ponesrečil delavec Matija Štiber. Zadel ga je hlod, ki je skočil iz strmega jarka in ga je smrtno nevarno poškodoval. Primorsko. Goriški deželni zbor bo sklican najbrže še v prvi polovici januarja. Predavanje. V Gorici je imel zelo zanimivo in aktuelno predavanje prof. Šilovic, Predaval je o pijanstvu, številno občinstvu je priredilo predavanju živahne ovacije. Predavanje dr. Lončarja v Gorici. Opozarjamo še enkrat na predavanje g. prof. dr. Lončarja, ki se bo vršilo v soboto 3. januarja v Trgovskem domu. Začetek ob 8. uri zvečer. Predaval bo :z življenja Slovencev v preteklosti «. Delavna Narodna Prosveta v Gorici je vpletla v serijo svojih predavanj prav umestne tudi tema o življenju Slovencev v preteklosti, kar zasluži polno vpošte-vanje in iz tega sledeči obilen posef tega predavanja. Slovenci v Gorici, v soboto 3. t. m. v Trgovski dom k zanimivemu predavanju! Brzovlak je povozil blizo Solkana 61 letnega Andreja Juga. Politična šola. V Dutovljah je priredilo slovensko politično društvo politično šolo. ki je trajala tri dni. Šola je bila zelo dobro obiskana. Predavali so razni predavatelji o ustavi, o občini in občinski upravi, o volilni pravici,o društvenem in zborovalnem pravu, o časnikarstvu, zadružništvu, socializmu, o društvih, o socializmu, o gospodarskih razmerah itd. Slov. akad. ferijalno društvo > Balkan v Trstu sklicuje svoj zimski redni občni zbor za soboto, 3. januarja 1914 v prostore g. Starca (gostilna »pri Cijakilv- — na beli cesti.) Sneg je zapadel tudi okolico Trsta in Istro. Zagoneten umor starke. V Trstu so našli 651etno Nežo Majer v njenem stanovanju mrtvo. V sobi je vse razmetano, na truplu so se poznale poškodbe. Majerjeva se je pečala s prodajo starin in je bila zelo skopa. Imela je po sodbi sosedov prihranjenega že več denarja. Sumijo, da Jo je umoril in oropal eden 4 stanovalcev, ki so bili pri njej, ki je tudi izginil, Koliko je odnesel starki in kje je, še ni znano. Velik požar pri Sv. Ivana. V kemični tovarni Puchleitner in Purlan je izbruhnil v ponedeljek zjutraj ob 8. uri požar, ki se Je nenadoma in silno hitro razširil po celi tovarni Vnel se le Špirit in goreti so začele razne talne in druge lahko gorljive tvarine. Ogenj se je razširil tudi na hišo, ki staži za stanovanje delavcev. Gašenje je bilo skoro onemogočeno, ker stoji tovarna tako visoko, da jo vodni curek vodovoda koma! doseže. Oorelo je do 5. popoldne. Pogorela je cela tovarna in en del hiše za stanovanja. Škodo cenijo na 60.000 K, ki je nepokrita, ker tovarne ni hotela zavarovati nobena zavarovalnica, Žalitev cesarja potom kinematografskega filma. Lastnik kinematografa Viktor Bechlich iz Reke je bil obsojen na 8 dni državnega zapora, ker je dal predstavljati film, ki je vseboval po mnenju državnega pravdnika žaljenje cesarja. Dnevne vesti. ~r~ Čudni inženirji. Prve dni novembra je izšla v »Vijesteh« ostra notica proti kranjskemu deželnemu zboru, ki je na nelep način sramotil inženirski stan. »Slovencu■•< naravno ni bila po volji, ker je sramotitev povzročil gosp. dr. Lampe, odgovoril pa je nanjo diskretno in z respek-tom. Slovenski inženirji smo celo imeli vtisk, da je prišla z nekoliko višjega mesta. Piscu se je sicer namignila grožnja, toda zelo rezervirano. To je bilo začetkom novembra. Dne 22. decembra pa je priletela o isti notici v »Slovencu^ zelo netečna bomba. Pozna se ji mladostna neotesanost Konstatiram, da je izšla ta notica skoro poldrugi mesec za prvo. Dne 20. novembra sem predaval v tržaški * Slovanski čitalnici- o ^Kranjskih podeželnih centralah«. Predaval sem brez koncepta, pač pa s točno dispozicijo, kakor je moja navada- O mojem predavanju je prinesla »Edinost teden kasneje daljše poročilo v dveh številkah, ki gotovo ni razburilo samo ^Slovenčevega« mladega dopisnika, ampak še bolj mene, ker so v članku izšle trditve, ki res niso bile vredne srednješolca pred maturo-. Zato sem zahteval tudi od -Edinosti* popravek, ki je izšel ob koncu Članka in katerega je Slovencev« dopisnik menda tudi prečital. Članka torej nisem priobčil jaz, ampak je izšel iz reporterskega peresa. In zopet konstatiram, da je izšel ta napad na »čudne inženirje« (prizadeti zna bojda samo gnoj kidati in jarke kopati, menda ker je izšel iz specijalne šole za hidravlične naprave) cel mesec za inkriminiranim člankom. — Vse to ni važno in niti jaz, niti kateri drugi slovenski inženirjev se ne more čutiti žaljenega radi takih otročjih dopisov. Vsi vemo, da so strankarski manever in da si vsak pameten človek misli, ko jih čita, tudi še svoje zraven. Važno pa je sledeče: S. L. S. hoče zanetiti v -Društvu inženirjev v Ljubljani« razdor in ga razbiti, ker ji je vsled velike avtoritite (v njem je združenih 80 slovenskih in čeških inženirjev iz prav vseh tehničnih strok) nekomod-no in neljubo. V ta namen se poslužuje, kakor kažejo navedene zakasnele notice, nekega mladega našega kolega, ki je komaj zapustil šolske klopi. V koliko se ji bo to posrečilo, bo pokazal bližnji občni zbor »Društva inženirjev v Ljubljani. Mladim ljudem našega stanu pa spominjamo, da je osebna poštenost tudi tedaj na mestu, ako je človek še tako goreč ;>ristaš te ali one politične strank?. Ne ponižujte se do grobokopstva, ker na tem polju ni baš težko konkurirati pri nas — Šole in vzgledov je pač dovolj! — Inženir D. G u s t i n -č i Č. , + Dr. Krek in Kamila Theimer. Gdč. Kamila Theimerjeva je slovenski javnosti odkrila o krepostnem profesorju moralne teologije v ljubljanskem semenišču marsikatere take zanimivosti, ki se niti najmanje ne strinjajo z dolžnostmi semeniškega profesorja. Ves svet je tedaj strmel in se zgražal nad gosp. dr. Krekom in nad ljubljanskim knezoškofom, ki je vsa ta odkritja menda razmotrival edinole raz stališče svoje slaboznane rdeče knjižice. Ker je bilo pa javno ogorčenje te nekoliko presilno. je moraj g. dr. Krek ugrizniti v kislo jabolko in proti gdč. Theimerjevi vložiti tiskovno tožbo. To tožbo ie potem vlekel in vlekel tako, da je bilo poznavalcu razmer takoj jasno, da g. dr. Krek noče, da bi se to perilo pralo v javni sodni dvorani. Tega mnenja je bil pa nedvomno tudi sam knezoškof, ker ni niti z mezincem ganil, da bi se resničnost ali neresničnost onih težkih obtožbenih točk, katere je zalučila gdč. Theimerjeva v obraz krepostnemu »Janezu«, razjasnila v nepristranski sodni dvorani. Tako je seveda prišlo in moralo tudi priti, da je g. dr. Krek »zamudil« rok za vložitev obtožnice in da ie ljubljansko deželno sodišče ustavilo kazensko postopanje zoper gdč. Thei-merjevo. Le radi lepšega le vložil g. dr* Krek malo pritožbico zoper le - ta ustavitveni sklep. To pritožbico je pa sedaj višje deželno sodišče v Gradca zavrglo, deloma kot zakonito —dopuštao, dekma pa kot neute- meUeno. S tem je pa nikdar resno mišljena tiskovna tožba profesorja moralne teologije g. dr. Kreka za večno pokapana in s tem tudi preprečeno, da bi se v javni sodni dvorani govorilo in razpravljalo o tem, kako dejansko izvršujejo profesorji moralne teologije svoje nauke o morali. In mož, čegar praktična morala je bila mesece in mesece predmet razpravam v javnih časnikih in o čegar ljubezenskih avendrah se govori v najbolj zakotni hribovski vasi, poučuje še danes moralno teologijo v onem semenišču, ki spada pod oblast vladike, ki si je napisal na svojo zastavo prelepe besede: Nazaj h Kristusu kralju! + Srečni Albanci! Na državni gimnaziji v Trstu je vpisanih okrog sto albanskih dijakov. Na stvari bi ne bilo nič posebnega, ako bi bili Albanci sami poslali svoje sinove v gimnazijo v Trst in bi jih tudi sami vzdržavali. Toda te arnavtske mladiče je spravila v Trst avstrijska vlada in jih tudi vzdržuje na svoje stroške, to je na stroške avstrijskih davkoplačevalcev. Ako uvažujemo, da nima naša vlada nikoli denarja za naše najnujnejše prosvetne namene, je trošenje denarnih sredstev za albanske dijake v Trstu pravi škandal, ki je tem večji, ker je notorično znano, da je ni gimnazije v Avstriji, kjer bi vlada na svoje stroške vzdrževala sinove svojih lastnih državljanov in plačevala zanje. Za svojce torej vlada nima denarja, za Albanca pa je vedno na razpolago zlata, kolikor si ga kdo poželi. Morda bi bilo umestno, ako bi jugoslovanski poslanci vprašali vlado, kako pridejo avstrijski davkoplačevalci do tega, da morajo s svojim denarjem plačevati vzgojo sinov tujih podanikov?! -h Iz justične službe. Za avskul-tnte so bili imenovani pravni praktikanti Josip B a u d e k, dr. Rudolf S a j o v i c in Ferdinand M e r a 1 a. — Pogreb dr. Žitnika se je izvršil ob številni udeležbi občinstva tudi iz naprednih krogov, v katerih je imel mnogo prijateljev. Sprevod je vodil škof dr. Jeglič. Pokojnik niti toliko ni zapustil, da bi bil plačan pogreb, saj je živel od svojega ubož-nega kanonikata in ni sodeloval pri nobeni narodno - gospodarski akciji za rešitev kmečkega stanu. — Svetnica Johanca pred sodiščem. Jutri, v soboto, dne 3. januarja, se vrši pred tukajšnjim deželnim sodiščem obravnava proti Johanci Jerovšek, ki je najpreje na Reki, nazadnje pa v Vodicah »krvavi pot potila «. Kakor se govori, je Johanca priznala svojo goljufijo. Izpovedala je. da je jela na Reki »krvavi pot potiti« s pomočjo telečje krvi z namenom, da bi bila sprejeta k tamošnjim benediktinkam. Ker se ji to ni posrečilo, je hotela prenehati s »krvavim potenjem . Preclno pa je to storila, je šla k spovedi in je spovedniku odkrito razložila svoje sleparstvo- In ta spovednik — imena baje Johanca noče povedati — ji je zabičal, da s -krvavim potenjem« pod nobenim pogojem ne sme prenehati, ker bi to povzročilo v javnosti prevelik škandal, pač pa ji je nasvetoval, naj zapusti Reko in naj nadaljuje svoje »čudežno trpljenje« kje drugod. Johanca je res zapustila Reko in se nastanila v — Vodicah ter tu nadaljvala svoje sleparije z odobravanjem višje duhovske gosposke^ Znane so nam priče, ki pravijo, da so videle na svoje oči, kako je med Johaničmm» trpljenjem - stal ob njenem vznožju sam škof dr. Anton Bonaventura Jeglič, ter ves zamaknjen vzklikal: »Ljudje božji, ali ste že videli tak čudež?« Če bi se morda za stvar zanimalo zagovorništvo mu glede Škofa lahko navedemo priče. Zagovorništvo bo moralo tudi zanimati, kdo je tisti duhovnik, ki je Johanci odsvetoval, da bi prenehala s svojimi sleparijami. Ta »vzorni« duhovnik je pater Ciril pri kapucinih na Reki. Kako se ta pater piše, lahko pove »Riecki Novi List«. Obravnava se prične jutri, v soboto ob 9. uri dopoldne. Izmed 64 prič bo zaslišanih samo pet. Ivanka Jerovškova je tožena po § 201. k. z. Zagovarjal jo bo dr. Sabothv. — Društvene knjige Slovenske šolske Matice za leto 1913. izidejo koncem januarja 1914. leta. Zakasnitev je provzročila pasivna resistenca stavcev. — Prodala trgovine. Gospod Ed-mund Kavčič, trgovec v Prešernovi ulici, te prodal svojo trgovino g. Fabianiju, trgovskemu nastav-IJencu pri tvrdki M. Kastner v Ljubljani. Velika nesreči v Kandili. Iz Kandije smo dobili sledeče poročilo: Tukajšnjega splošno priljubljenega trgovca g. Edmunda Kastelica je v jutru na Novega leta dan zadela huda nesreča. Ogenj, kateremu se je pridružila še huda eksplozija, je uničil ma-lodane cdo trgovino. Prve že v zgodnji jutranji uri po okolici razširjeni vesti so vedele celo povedati, da je bila eksplozija tako huda, da je ljudi kar neslo po zraku in da je več oseb ne le ranjenih ampak tudi nekaj ubitih. No, pa to je bilo zelo pretirano. Eksplozija je bila res huda, ampak posebnih žrtev ni zahtevala. Ranjenci, baje samo trije, so poškodbe zadobili večinoma pri gašenju. O nesreči sami se je dalo toliko ugotoviti: Na Silvestrov večer so kakor običajno trgovino zaprli ob 8. uri zvečer. Ogenj v peči je bil kot vedno, pravočasno pogase n in sploh se je trgovina zaprla v popolnem redu. Lastnik trgovine, g. Kastelic je bil v Čitalnici in se je zjutraj z neko družbo vračal domov. Bilo je okrog 5. ure in družba je še postala pred trgovino in se tam poslovila. Nobeden ni nič sumljivega opazil. Kake pol ure pozneje pa zapazi neka ženska iz Krke, ki je šla k zjutranji maši, da mora v trgovini goreti. Avi-zirala je sosede, ki so takoj šli klicat Kasteličeve. Takoj nato so bili na licu mesta tudi oddelki požarnih brarab iz Kandije in iz Novega mesta. Vdrli so od zadaj pri skladišču v trgovino, iz katere se je valil gost dim. G. Berg-man pa je skušal spredaj pri glavnih vratih trgovine priti s cevjo na pomoč. Pri tem se je zdatno poškodoval zlasti na roki. Ko je v trgovino kjer je gorelo, prišei svež zrak, se je zgodila eksplozija tako močna, da je vrglo veliko izložbeno okno venkaj na cesto. K sreči so bile na oknih še železne šaluzije, sicer bi se bila res tudi na življenju zunaj stoječih zgodila kaka nesreča. Detonacija je bila tako močna, da so jo slišali po hišah naokrog. Debele šipe izložbe so na kosce zdrobljene. Eksplozijo je najbrže še pospešil smodnik, ki ga pa k sreči ni bilo veliko v trgovini, sicer bi bila šla trgovina v zrak. In k sreči ni nad trgovino ravno v tem času še nihče stanoval; do zadnjega časa je ondi stanoval g, profesor Lovšin, zdaj si je to stanovanje namenil g. Kastelic sam zase, pa še ne stanuje notri. Pri prvi rešilni akciji sta bila poleg Bergmana močno poškodovana tudi g. JevŠček in Klemenčič. Nekaj drugih je zadobilo manjše poškodbe. Ogenj ni nastal pri peči, kakor se je splošno mislilo, ampak odzgoraj na štelaži kjer so bili zavoji vžigalic. To se vidi, kjer je v dotičnem kotu vse pogorelo, dočim je v bližini peči le tlelo. Kako je ogenj nastal, je naravnost nerazumljivo. Toliko je gotovo, da je moralo skozi celo noč tleti in počasi goreti. Zgorelo, deloma pri rešilni akciji vničeno je skoro vse blago, kar ga je bilo blizu središču ognja. Vsled rešilne akcije pa je seveda večina blaga poškodovanega, oziroma vničenega. Škodo cenijo na 25 do 30.000 K, ki bo le deloma pokrita z zavarovalnino. Vse kaže, da se je primeril nesrečen slučaj; najbrže so se vžigalice^ vsled vročine vžgale same od sebe. Škoda bo seveda večja, ker je bila za trgovino ravno sedaj najboljša sezija. Knjige in blagajne so ostale nepoškodovane. Iz Prema v reški dolini nam pišejo: Naši preljubi klerikalci kar ne morejo pozabiti deželnozborskih volitev. Navzlic neverjetni in vstraj-ni. dostikrat nesramni agitaciji, posebno župnika Skrjanca, je njihova zmaga precej žalostna. Opravičeno se je župnik pritoževal po hišah, kaj mu bodo rekli v Ljubljani. Nič niso pomagali politični govori, ki jih je imel v cerkvi namesto pridige, zastonj ie učil otroke v šoli politike, zastonj je hodil ob 11. zvečer po vaseh, zastonj je skakal čez zidovje ter brez dovoljenja volilcev popisoval glasovnice, zastonj je pridigoval ljudem, da bodo tudi pred sodbo božjo stali z glasovnico, na kateri se bo svetilo ime kandidata. Seveda dela župnik to samo zaradi vere. ne pa zaradi politike. Strogo se drži besed, da moramo ljubiti svoje sovražnike ter jim dobro storiti. Vsega tega je kriv degradirani Cvetanov študent. Ker se mu ne more ničesar slabega očitati, je začel dopisun »Slovencac in »Domoljuba« lagati. Da so vsa ta očitanja podla laž, lahko dokaže županstvo uradno. Celo klerikalci se zgražajo nad temi lažmi. Poglejmo pa župnika Skrjanca, kako je on vzgled pobožnosti in brezmadežnega življenja pravega katoliškega duhovnika, po milosti božji Kristusovega namestnika, ki vidi pezdir v očesu svojega brata, ne pa bruna v svojem. Morda se župnik spominja, kako je bilo takrat na postaji, ko je popival precej dolgo v noč, nadlegoval pošteno gostilničarko-vdovo in njeno hčer, zjutraj pa je šel maše-vat v Podštenje. Morda se tudi spominja, kako je primerjal oči neke lepe, mlade gospe z očmi svoje prejšnje kuharice Francke, nadalje se morda spominja, kako ie sprejel neko pošteno dekle, ki ga je prišla vprašat, kako dolgi naj bodo venci. Da ga še bolj spomnimo na ta slučaj, mu še povemo, da je bil tedaj bolan. Tedaj je tudi spoznal, da so naša dekleta še poštena. No, pa nočemo več napenjati njegovih možgan. K 1 štev. »SLOVENSKI NAROD*, dne 2. jeaaarja 1914. Stran 3. novemu letu pa želimo vsem onim, ki imajo preveč masla na glavi, naj ne hodijo na solnce. Mesečni meteoroiogični pregled. Minoli mesec gruden je bil dosti zmeren, ne preveč mrzel in srednje moker. Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsijevih stopnjah: Ob 7. zjutraj — 2*6°, ob 2. popoldne 0-8°, ob 9. zvečer — 0*8°. tako. da znaša srednja zračna temperatura tega meseca — 0*8°, za 07* nad nor-malom; najvišje, na 10*0" je prišlo dne 5.. najnižje, na — 13*4° dne 21. zjutraj. — Opazovanja na tlakomeru so prinesla 736*6 mm kot srednji zračni pritisk tega meseca za 0*6 nad normalom: najvišje na 750*4 je zlezlo živo srebro dne 21 zjutraj; najnižje, na 715*8 dne 29. opoldne. — Mokrih dni je bilo 7. med temi štiri sneženi, padavina znaša vsega sku-paj 93*5 mm. Odlikujeta se v tem ozi-ru dva dneva, namreč 5.. dan pred sv. Miklavžem, ko je padlo 43*7 mm dežja in snega, in 29., ko jc padlo 37*3 mm takisto dežja in snega. Kar je bil Miklaž prinesel snega, je vsled južnega vremena počasi skoro vse skopnelo. toda 29. nam je poklonil novo precejšnjo zalogo, tako, da smo ^ snegom za to zimo preskrbljeni. Ker je v dveh kratkih preriodah mraz *eio pritiskal, so si ljudje nabavili tudi precej ledu. — Megla je stala desetkrat zjutraj in se le pozno umikala. Vojni pohod Rimljanov v Egiptu >e eden izmed najveličastnejših priborov, ki se nam kažejo v filmu Vladarica Nila . Proti odpadniku Mark Amoniju izrekel je rimski senat smrtno obsodbo in ponosno rimsko broji ovje se odpravi v Egipt, da se polasti njega in ga pripelje živega ali mrtvega. Ce se pomisli, da ie pri vprizo-ritvi rimsKe armade sodelovalo nad 15.000 oseb. in da lahko tako veli-2 tnih prizorov v filmu še nismo videli, se gotovo temu filmu ne more odrekati prvenstvo teh nopolnosti- Vladariea Nila predvaja se v Kino*-Idealu od sobote 3. januarja do četrtka 8. ianuaria vsak dan ob 3.. 5.. 7. in ' .. v nedeljo in praznik tudi ob pol 10. dopoldne. Vstopnina po nekoliko zvi- anih cer.ali. — Danes Mala Nan-pretresujoča amerikanska detektivska drama v treh dejanjih. Za cene«š' premog, katerega sedaj prodaja mestna občina, so naro-j prav živahna, čemur se pa tudi ni čuditi, saj je pri M) kg za 64 v ce-nejšL Premog je lep in so naročniki T njim prav zadovoljni. Izpuščen »e iz preiskovalnega za--i ra Jarko Javernik. Izgublien dep-ar. Podpisani je iz-. bil dne 31. decembra I. I. popoldne pri odhodu kamniškega vlaka na državnem kolodvoru bilježnico v kate- • ^ra se nahajala dva bankovca po 50 kron in en bankovec za deset kron. Pošteni najditelj se pro^i. da odda proti nagradi v Spodnji Šiški, Knezova ulica št. 235, izgubljeni denar. — Alojzij Čolnik. nadsprevod-irik državne žeieznice. Naše! je posestnik Andrej Kosem Kolodvorski ulici srebrno žensko /epno uro. Karodnn oSramte. Nove Orli Metodov e podružnice na Štajerskem. Družbina organima na Štajerskem lepo napreduje. Dne 18. t. m. je imela ustanovni ob-■ zbor podružnica /a Sv. Jakob, Sv. Juri in Sv. Marjeto v Slovenskih goricah. Za predsednika le bil izvoren g. nadučiteli Jernej Černko. /.a podpredsednika gdčna. učiteljica Tilka S t a n e t i č e v a, za tajnico *:dćna. učiteljica Vekoslava P c r n a-v a. za blagajnike gdčna. Jana S p r i t z e r j e v a (za Sv, Jakob), vdčna. Pepca Kranjčeva (za Sv. turi) in g. učitelj Mirko V a nda (za Sv. Marjeto). — Dne 21. m. m. je bil istanovni občni zbor podružnice za Sv. Ano na Krembergu in M- Snežno. Za predsednika ie bil izvoljen g. Fr. Š1 e b i nger, za tajnika g. učitelj lanko Zel. — Dne 28. m. m. je bil ustanovni občni zbor podružnice za Moče, Slivnico in okolico pri Mariboru. Zborovanje je bilo krasno obi-ana Zastopana so bila vsa narod-đruštva iz Maribora. Govorili so: zastopnik glavne družbe Ante Beg, g. nadrevident K e j ž a r, g. postaje-laćelnik E. Je ras in g. nadučitelj M e j o v š e k. Podružnica šteje že blizu 40 članov. Za predsednika je bil izvoljen g. E. J e r a s, za tajnika Fr. Voden i k. za blagajnika g. • osep Nova k. Podpredsednica gospodična učiteljica Zinka Z e v n i -kova (Slivnica): namestniki in odborniki so: gg. Fr. O r t a n, K. Mejo v š e k. Makso R o j k o in gospa Anica J e r a n o v a. — Dne 6. prosinca bo ustanovni občni zbor nove podružnice za Sv. Barbaro v Halozah na Štaierskem. Nova Cirii-Metodova podružnica v Vojniku * zorno deluje po zaslugi idealne narodne rodbine Brezov, n i k o v e. Te dni je poslala glavni družbi 130 kron; toliko hi prispevala stara podružnica v Škofli vasi niti v treh letih. Na obenem zbora Ciril in Metodove podružnice za Staoiači ki okolico, ki se je vršil dne 28. decembra m. 1. je bil izvoljen tt-Ie odbor: Prvomestnik g. Milan Senčar, blagajnica gospica Pavla Zdravje, tajnik g. Franc Zadnik. namestniki gospa Angela Novakova, gospa Senčarje-va in g. Mirko Sila. Odborniki gg. Slavoljub Praprotnik, Jočko Sturm in g. Filip Kaučič ml. za Razdrto. Društvena naznanila. Jutri, v soboto, 3. t. m vsi v Mestni dom! Sokol I. priredi velik Sokolski ples v veliki dvorani s sodelovanjem salonskega orkestra Sokola I. »od vodstvom br. S a 1 m i č a. Vse zavedne ljubljančane in Sokolu I. naklonjeno občinstvo opozarjamo na to prireditev, ki bo vsakomur kar najbolje ugajala. Obleka promenadna, vstopnina 2 K (gardedame proste), začetek točno ob 8. uri zvečer. Podprimo s tem društvo, ki si namerava zgraditi svoj lastni dom. Na zdar! Silvestrov večer ,,L ablianskega Sokola". V telovadnici Ljubljanskega Sokola se je v sredo zvečer trlo občinstva, ki se je hotelo zadnjo noč v letu še enkrat v družbi prijateljev zabavati. Zanimiv spored je prireditvi že v naprej zajamčil sijajen uspeh in salonski orkester Sokola I. pod vodstvom brata Salmica je častio rešil svojo nalogo tako v koncertrih, kakor v plesnih točkah. Več pesmi je zapel tudi v splošno priznanje pomnoženi kvartet. Izvajali so se razri komični prizori, ki so našli mnogo pohvale, tako „ Prvič na plesu*1 in „Rokoborbo". Mnogo uspeha je imela tudi komična telovadba na bradlji. Telovadba je žela za mojstrsko izvajanje mnogo pohvale, najbolj pa so ugajali k-asno izvedeni mramornati kipi. Polnočni pozdrav je izrekel zbranim starosta brat dr. V. Murnik, spominjajoč se lepih uspehov -okolstva v preteklem letu, 50 letnice Ljubljanskega Sokola in telovadne tekme v Parizu. Bodreč k vztrajnemu sokolskemu delu ie voščil navzočim srečno Novo leto. Ob zvokih sokolske koračnice se je odgrnila alegorija sokolske ideje v Novem letu. Po polnoči se je razvil živahen ples. ki je trajal do zgodnjih ur. Silvestrov večer (Ljubljanskega Zvona". Kakor običajno, je zbral tudi v sredo zvečer „Ljubljanski Zvon*1 prijatelje slovenske pesmi v dvorani Mestnega doma, da se še enkrat v starem letu skupnu razvedre. Na pevskem sporedu so bili mešan zbori dr. Krek-Zupančičeva „Idila*, prvič peta poredna pesmica, koncernp kolo dr. Anton Schuab-Zupančič „Še ena", Adamičev „Većer**, še neti kan, Adamičeva tehnična sila težavna pesem „Mlad junak po vasi jezdi*1 ter moška zbora „ Fantovski vasovalec (Adamič) in 50 let stara Hajdrihova pesem „Pete-linčkova ženitev". Opolnoči se je odkrila alegorija posia\Ijajočega se sovraštva in prihajajoče ljubezni v Novem letu. Zabava je tila zelo živahna, kupovanje srečk anirrirano. Koncertno in plesno godbo je oskrboval društveni orkester. Do ranih ur se obiskovalci ! niso mogli ločiti od gostoljubnega ^Ljubljanskega Zvona". Izredni občni zbor pevske^» društva „Slavec" se vrši na dan Sv Treh kraljev dne 6 t. m. v društvenih prostorih ob 2. uri pop. Na dnevner, redu je izprememba društvenih pravil. Pevsko društvo ..S'avec'1 \ iredi v bližnji dobi sledeče prireditve: V nedeljo dne 11. t. m. ob 8. uri zvečer drugi društveni večer v društvenih prostorih v Narodnem domu. V soboto dne 14. februarja zaključni venček društvenih plesnih vaj v veliki dvorani Narodnega doma. Na pustno nedeljo, dne 22. februarja društveno maškerado v veliki dvorani Uniona. V nedeljo, dne 8. marca ljudski koncert v veliki dvorani Mestnega doma in o binko-štnih praznikih dne 31. maja in 1. junija slavnost dru^vene 30 letnice s slavnostnim koncenom, ljudsko veselico i. t. d. Za trgov, plesni venček, katerega priredi slovensko trgovsko društvo Merkur« 10. januarja v veliki dvorani Narodnega \Ioma, vlada živahno zanimanje. Plesni odbor se za to prireditev pridno pripravlja in bo storil vse, da bo tudi ta prireditev tako lepo uspela kakor vse dosedanje, kar jih je Merkur* priredil. Nekaj posebn3ga bodo krasna damska darila in vstopnice. Vabila so se že razposlala. Ce morda kdo po pomoti ni dobil vabila, prosimo, da nam oprosti, ker je po sebi umevno mogoče, da se pri največji paznosti lahko kako osebo prezre. Sodeluje slavni Ljublianski društveni orkester. Začetek ob pol 9. uri zvečer. Vstopnina 2 K za osebo. Čisti dobiček je namenjen dobrodelnim napravam društva. Ker so »Merkurjeve« prireditve vsled svoje živahne in neprisiljene zabave splošno znane, vabimo gg. člane in prijatelje društva k mnogoštevilni udeležbi. Društvo nitjih mastnih uskii-hsnosv priredi dne 5. januarja veselico. Opozarjamo, da kdor se hoče neprisiljeno zabavati naj poseti to veselico. Za jed in pijačo bode skrbel Peter Štepic in se bode tudi sam osebno potrudil, da bode vsak najbolje postrežen. Oodba orkester ljubljanske društvene godbe. Kakor že omenjeno tudi iz« borne pevske točke. Veselični odsek pa tudi prosi, ker se ravno te dni razpošiljajo vabila, naj nihče ne zameri, ako ni dobil vabila, pač pa naj vsakdo pribiti na našo veselico, kar mu gotovo ne bode žal. Narodna socijalna zveza priredi v nedeljo, 4. januarja 1914 svoj 3. članski zabavni večer v hotelu »Ilirija«, Kolodvorska ulica. Na sporedu je tombola, komični prizori in ples, ki se prične točno ob 10. zvečer. Opozarjamo tem potom vse člane in čanice in njih družine in prijatelje društva, da se v obilnem Številu udeleže tega večera. Začetek točno ob pol S. zvečer. Vstopnina prosta. Za dobro jed in pijačo jamči dobro ime krčmarja. Ribniški Sokol vabi vse svoje člane na VIII. redni občni zbor, dne o. januarja 1914 v telovadnici pri Ce-net. Začetek ob 4. popoldne. Na zdar! ,Narodna čitalnica" v Novem mestu" naznanja, da se vrši njen redni občni zbor dne 9. januarja 1914 ob 8. uri zvečer v njenih prostorih v Narodnem domu. Prosveta. Popoldanska operna pre-j£";&va se vrši v nedeljo ob pol 3. ter se vprizori Massenetova opera »Mav donin žongler«, ki je žela v vseh ljubljanskih kritikah največjo pohvalo. Cene so jako znižane. Kulise nove, vprizoritev vzorna. Opozarjamo na to krasno opero zlasti goste iz dežele, iz Kranja, Škofje Loke, Radovljice, Kamnika in Litije, ki imajo ugodno železniško zvezo. Opera se konča okoli pol 6. Navihanci. Spisala E. Zuiupe in Kari Krieg. Ivan Natlačen, višji inže-mir. ima tri hčere: Anastazijo, Pro-tazijo in Gervazijo. Ker nima denarja, iztuhta način, po katerem bi poročil \ se tri brez dote. Dva dobra snubca zapodi iz hiše. Da pridobi tretjega, ozmerja najmlajšo hčer vsled človeka, ki ga dekle komaj pozna. Nastanejo homatije, ki se do konca srečno rešijo s tem. da so poroke z vsemi tremi snubci zagotovljene. Lepak imenuje stvar veseloigro, dasi je za tako označbo preburkasto zgrajena. Igralci so bili prav dobri. Gospod Skrbinšek je nastopal zelo ostro, kar se je to pot vlogi ugodno prileglo. Gospa Bukškova zasluži polno hvalo za svojo marljivost in skrbno obdelavo te vloge in vseh, kolikor jih je igrala v tekoči sezoni. Vedno je na mestu točna in dobro pripravljena. Gospa Juvaaova je igrala nerodno kmečko dekle z naravno komiko in budila zato mnogo smeha. Lep igralski talent odkriva gospodična J. Gorjupo-va. Igra ji gre od srca, njena mimika ie živa, kretnje neprisiljene in primerne dejanju. Posebe omenjam še gg. PeC%a, Šesta. Drenovca in gdč. Gjorgjevićevo in VVintrovo. Splošno je bi!a vprizoritev gladka in zaokrožena. Predstave se ni udeležilo mnogo ljudi P. Tri najlepše opere za Novo leto uprizori krali. zem. hrvatsko kazalište v Ljubljani v «oboto in nedeljo, dne 1. in 4. ianuaria 1914, namreč Verdijevo »Aido« (v soboto ob S. zvečer). Massenetov mirakel »Ma-donin žongler« (ob pol 3. popoldne) in Bizetovo »Carmen« (ob pol 8. zvečer v nedeljo). Veličastna »Aida«, ki jo je uglasbil Verdi za otvoritev Sueškega prekopa 1870., se že več let ni uprizorila na našem odru, ker zahteva mnogo solistov in velike opreme. Za Verdijev rubile j je za zagrebško kazalište naštudiral to opero g. Nikola pl. Faller: glavne ženske vloge pa poio gdčna. Koro-ščeva (Aida), ga. Horvatova (Amu-eris) in prva svećenica gdčna. Josip. Trbuhovičeva: moške pa g. Jastr-zebski (Radames), g. Tošo Lesić 'kralj), g. Marijan Kondracki (Amo-nasro) in g. Josip Križaj (Ramphis). Sijajna oprema in novi egiptovski in etijopski kostimi bodo dajali vprizo-ritvi tudi zunanje velezanimivo lice. — Opera »Madonin žongler« je navdušila tudi naše občinstvo. Vse kritike so bile v slovenskih listih izredno ugodne, saj se opera izvaja vzorno. Za božični čas je »Žongler« posebno primerna opera, zato se» na mnogostransko zahtevanje ponovi v nedeljo popoldne pri zelo znižanih cenah. — Bizetova »Carmoa« je v Ljubljani posebno popularna. Ker poje naslovno vlogo ga. Anka Morvato-va, ki je že pred tremi leti fascinirala naše občinstvo v tej vlogi, Joseja g. Lowcynski in Micaelo ga. Irma Po* lakova. je vsaka reklama pač odveč. Zanimal bo še posebej gospod Josip Križaj« naš vrli slovenski pevec, ki poje vlogo EsramiMa. — Ooste s de- žele opozarjamo posebno na prekrasno opero i Madonin žongler«, ki se vprizori popoldne od pol 3. do pol 6. zvečer. Za to predstavo je vstopnice še dobiti. Umetnost. »Glasbena Matica«. Spored prvega Ipavčevega koncerta, dne 5. januarja 1914: I. Dr. Gustav Ipavic: Slovenec sem (1882). Danici (1873. V mraku (1885). Dr. Benjamin Ipavic: Vojaška (1863). Brezi jadra (1873). Domovini (1852). Moški zbori. — II. Dr. Benjamin Ipavic: Arija Ivana iz opere »Teharski plemiči« (1891). Mak žari (1906). Czz noč, čez noč . . . (1907). Pomladni veter (1907). Pesmi; poje Član pevskega zbora gosp. Leopold Kovač. — III. Dr. Gustav Ipavic: O polnoči (pred I. 1862). Dr. Benjamin Ipavic: Jadro. Spomladi. Podoknica (1891). Vihar v jezeru. Pesmi; poje gosp. Josip Križaj. — IV. Dr. Benjamin Ipavic: Jutranja pesem (1854) — eden najstarejših samospevov. Nezakonska mati (1896). Na poljane! (1908) — zadnja skladba pred smrtjo. Pomladni veter (1907). Pesmi; poje ga. Irma Polakova. — V. Dr. Josip Ipavic: Pr2digra k II. dejanju spevoigre Princezinja Vrtoglavica« (1910) Svira orkester pod osebnim vodstvom skladatelja. — VI. Dr. Josip Ipavic: ^Pravljica iz spevoigre ;>Princezinja Vrtoglavka« za sopran-solo s spremljevanjem orkestra (1910). Poje gospa Irma Polakova. — VII. Dr. Josip Ipavic: Jutro (1908) Imel em ljubi dve (1902). Moška zbora. — VIII. Dr. Gustav Ipavic: Mila-da (1*75). Lahko noč (1883). Kukavica (1902). Dr. Benjamin Ipavic: Pod nebom širnem (1903). Zapuščen (1904). Ej, tedaj! (1906). Mešani zbori. — IX. »Finale II. dejanja iz spevoigre Princezinja Vrtoglavka«, za soli, mešan zbor in orkester. »Glasbena Matica«. Spored drugega Ipavčevega koncerta dne 6. januarja je naslednji: I. Govor. Govori gosp. dr. Anton Sch\vab. skladatelj. II. Dr. Gustav Ipavic: Slovenec sem (1882). V mraku (1885). Danici (1873). Dr. Benjamin Ipavic: Vojaška (1863). Moški zbori. — III. Dr. Alojzij Ipavic (roj. L 1815, umrl leta 1849): Za slovo. Dr. Benjamin Ipavic: Vprašanje. Ven v mrak in vihar. Čakanje (1873). Izdana skrivnost. Kotiček hočeš si izbrati. Ponoči. Najstarejše pesmi iz prve skladateljeve dobe. poj^ gosp. Josip Rija-vec. — IV. Dr. Benjamin Ipavic: Se-renada. »Za godbo na lok« (1898): 1. Ailegro moderato. 2. Memento. — Ailegro moderato. 3. Andant con variazioni. 4. Finale — Ailegro. Svira orkester na godala: gojenci Glasbene Matice« in člani ^Društvenega orkestra. — V. Dr. Benjamin Ipavic: Cez noč, čez noč . . . (1907). Če na poljane rosa pade (1900). Oblačku (1903). Ciganka Marija (1902). Pozabil sem mnogokaj, dekle (1901). Najnovejše pesmi iz zadnje skladateljeve dob2. Poje g. Jos. Rijavec. — VI. Dr. Gustav Ipavic: Milada (1875).Lahko noč (1883). Kukavica (190?). Dr. Benjamin Ipavic: Pod nebom širnim (1903. Zapuščen (1904). Ej, tedaj! . . . (1906). Mešani zbori. — VII. Dr. Josip Ipavic: Jutro (1908). Imel sem ljubi dve (1902). Dr. Benjamin Ipavic: Brezi jadra (1873). Domovini (1852). Moški zbori. Književnost. »Vojna v Albaniji in pod Skad-roin leta 1912.« Pod tem naslovom je izdal Jasa Tomić, znani Časnikar in političar v Novem Sadu, zelo zanimivo knjigo, ki je vredna, da jo čita čim večje število Slovencev. Jaša Tomić se je kot novinar udeležil obleganja Skadra ter ic osebno občeval mnogo s srbskimi (srbiianskimi) in črnogorskimi oficirji in prostaki. Kaj je od njih čul o prehodu srbskih junakov čez neprehodne albanske Alpe, nam pripoveduje malone dobesedno, a drugo j? sam doživel. Srbski vojaki niso bili Ic junaki volje, ki hoče naprej, kadar zasliši besedo: »Napred!«, ampak tudi velikani moči, ki je silno potrebna v borbi s prirodo in priroda je hujši neprijatelj nego človek. Dičijo se Hanibal, Karel Veliki in Napoleon radi svojih pohodov preko Alp, a junak, ki je zmogel krševite vrhove albanske, ki je pre-gajzil snežne klance in nabujale reke, ta junak — je vsa srbska armada, 18.000 mož, ki j3 iz Prizrena in Dja-kovice kretala proti Sinjemu Morju, in onih 5000 Črnogorcev, ki so šli iz Djakovice pred Skader. Tomić vpleta v svoje prikazovanje svoje misli o važnosti albansko-skaderskih dogodkov; za hip so se Srbi pač umaknili a »nobena sila se v vsemirju ne uniči«. Srbske kosti, ki pokrivajo albanska tla, bodo oživele. Pa tudi konkretno je albanski pohod rodil plod: Evropa ie spričo njega Srbili priznala pravico do ishoda na morie in Albanci so prvič uvideli, da njih zemlja ni nepredobitna; oni, ki so dosle klubovali i turškim armadam, so videli, da Srbi premagujejo i njih gore- — Knjiga je opremljena z velikim številom izvirnih slik, ki so jih avtorju dali srbski oficirji. Strani 175. Cena 2 K. Pošilja se na naslov avtorja v Novi Sad (Ujvidek), Ogrsko. Dr. L Izpred sodišča. Duhovnik — morilec. Pred porotnim sodiščem v New Yorku se je zagovarjal več dni katoliški duhovnik Hans Schmidt, ki je rojen v Aschaffenburgu na Bavarskem in ki je bil sredi septembra preteklega leta aretiran v New Yorku. Kakor smo že poročali je priznal, da je umoril vojo ljubico Ano Aumiiller, ki se je pred dvema letoma izselila iz Sopro-nja na Ogrskem v Ameriko. Razen-tega je priznal, da je ponarejal denar, dokumente, sleparil ter pomagal ženskam pri splavljanju. Priznal je, ker ni mogel več tajiti, toda v obliki, kakor da bi to storil iz verske blaznosti. Rekel je, da je tako iskreno ljubil, da je Ano Aumullerjevo na božji ukaz in na ukaz svete Elizabete v spanju napadel, ji z nožem odrezal glavo ter izpil del njene krvi kot »Abrahamovo daritev«. Dolgo se pa tudi ni mogel delati versko blaznega. Policija je zasledila štiri stanovanja, ki jih je imel Schmidt obenem najeta, toda vsako pod drugim imenom. V župnišču je bil »reverends (častiti) dr. Hans Schmidt. V stanovanju, kjer je izvršil umor, je nastopal kot A. van Dvke. Kot Jakob Schneider je najel drugo stanovanje, da skrije obleko in drugo imetje umorjene. V tretjem stanovanju je imel delavnico za ponarejevanje deset- in dvaisetdolarskih bankovcev. V četrtem stanovanju pa je imel kot John D. Schmidt ljubavne sestanke. Ko so mu dokazali, da ponareja denar — Česar pač ni delal iz verske btaznosti — ie postal Schmidt popolnoma pameten ter priznal, da si je svojo prvotno -blaznost« izmislil. V kolikor ni dobil svojih pacijentk, katerim je pomagal odpravljati plod, v spovednici, je izvrševal svojo prakso kot dr. Moliere. Če pilule, ki jih je sam fabricira!, niso pomagale, je pomagal z operacijo. Med ženskimi članicami svoje cerkvene občine je bil kaplan Schmidt zelo priljubljen, ker je znal vedno modro svetovati in pomagati. Vsled tega tudi ni čudno, da se je prav zelo nanj razjezila župnikova kuharica, ko je izvedela od zdravnika, da jo je »njen« kaplan venerično inficiral. V zdravnikovi navzočnosti je kuharica grozila kaplanu, da ga bo umorila. Kmalu nato si je najel Schmidt stanovanje, v katero se je 2. septembra pred polnočjo splazil, da umori svojo spečo ljubico ter z žago razreze. Dele trupla je pometal deloma v reko. deloma pa jih je sežgal. Nož za trančiranje, s katerim je umoril ljubico, in pa žago, s katero je razžagal truplo, je kupil že en teden pred umorom. Zločin je torej premišljeno pripravil ter izvrŠiL Kot prava farovška kuharica je Ana Miillerjeva kaplanu v vsakem ozi-ru nadomeščala gospodinjo. Pri tem svojem delu je imela to smolo, da je postala noseča. Tej »napaki« je od-pomogel častiti z operacijo, ker njegove pilule niso pomagale. Kmalu nato je izvršil umor. Cerkvene oblasti so Scmidtu vse njegove napake pregledale, ker ie bil politično zelo delaven. Govoril je na shodih ter pobijal nauke svobodomiselnih strank. Takoj, ko so aretirali Schmidta, je duhovščina širila vest, da je Schmidt blazen. Mogoče bodo šli porotniki na ta lini. — Zadnje poročilo o obravnavi pravi: Porotnike so odpustili, ker se po 36urncm posvetovanju ni-, so mogli zediniti. Po amerikanskein pravu velja namreč samo soglasen sklep porotnikov. Prepir v posvetovalnici porotnikov je bil tupatam tako oster, da je moral sodni dvor posredovati. Vsled tega se bo moral proces še enkrat vršiti pred drugimi porotniki. Razne stvari. * Oproščen ogleduh. »Giornale Italia < poroča iz Ravenne, da je bil grof Morozzo della Rocca, ki je bil pred par meseci aretiran zaradi špi-onaže, oproščen. * Oporoka kardinala Rampolle. »Tribuna« poroča, da je policijski komisar Bertini vložil formelno ovadbo proti neznanim storilcem, ker so poneverili oporoko kardinala Rampolle. * Posledice letovišča. Iz Varšave poročajo: Veliko senzacijo vzbuja v tukajšnih krogih beg Zofije Za-leske, hčere viteza in posestnika Za-leskega. Dama Je bila na letovišču v Zakopanem, kjer se Je mrniaidlt g Mran „diAJVEftMvi makvai", ene 2. januarja tai*. 1. Stev. amerikanskim milijonarjem de Mesa. Roditelji pa so nasprotovali temu razmerju. Pred kratkim pa je prišel de Mesa v Varšavo ter odpeljal Za- lesko. * Policija pomagala trgovcem s človeškim mesom. Iz Vilne poročajo: Tu so zasledili razsežno organizacijo trgovcev s človeškim mesom. Vodi-teljC organizacije so zaprli ter zaplenili vso korespondenco, ki je bila pisana v treh jezikih. Iz korespondence je razvidno, da so trgovali večinoma čez Odeso in baltska pristanišča. Več policijskih uradnikov je zapletenih v afero. * Deklici — roparja. Iz Vvprt poročajo: Na cesti blizu Siegelhofa je bil ponoči napaden trg«vec z živino Kreipel. Napadla sta ga dva neznanca. Močni mož pa se ju je ubranil, izbil iz rok orožje, prijel za roke ter ju tiral do bližnje orožniške postaje. Tam se je izkazalo, da sta roparska napadalca — dve 171etni deklici. Zmešani od čitanja krvavih romanov sta utekli svojim staršem v Plavnici na Saškem, se potepali teden dni po gozdih ter iskali priliko za roparske napade. Oblečeni sta bili v moško obleko ter oboroženi z revolverji. * Nevarno umivanje nog. Iz Rima poročajo: Na veliki Četrtek umivajo v mnogih italijanskih cerkvah dvanajstim starcem noge. Tudi papež in kardinali umivajo noge. V župni cerkvi v Castiglioncelli v To-skani je pa imelo zadnje tako umivanje te dni pred sodiščem svoj zaključek. Dvanajstim starcem beračem so umivali noge. Ko so poslednjemu polili noge, je začel grozno kričati. Njemu so se takoj pridružili tudi ostali. Izkazalo se je. da je mež-nar prinesel vrelo vodo. Prvih enajst je mirno pretrpelo, ko so jim poparili noge. Poslednji, z imenom Cane-strelli na je potem tožil župnika in mežnaria. 28. decembra sta bila oba pred sodiščem v Montenulciano obsojena na 250. oziroma 300 lir. eventualno v zanor. * Grozen čin pijanca. Iz Krem- sa poročajo: Grozen zločin je bil izvršen v Lengenfeldu v noči od 28. na 29. decembra. Pri gospodarju Alojziju Angercrju je opolnoči izbruhnil požar. Zgorelo je gospodarsko poslopje *n vsi bližnji objekti, kakor tudi poslopja treh sosedov. Škoda je velika. Ko je požar izbruhnil, je rodbina Angererjeva že trdo spala in se je le z največjim trudom rešila. Ker je bila hiša že vsa v plamenu, so se ljudje, napol oblečeni, rešili skozi okno. Ko je hči Emestina hotela odpreti hišne duri. so bile te zaklenjene in od zunaj zabarikadirane. Tudi vsa druga vrata so bila zastavljena, tako da niso mo^li rešiti niti ene živali. Ogenj je bil zaneten na več krajih. Takoj je bilo jasno, da je ogenj zanetil 27!etni sin Angererjev. Janez. Namenil se je, izvršiti nad svojci prav bestlaličen atentat. Janez Angerer je bil velik pijanec. Vsled tega so ga starši večkrat pokarali. Pri takih prilikah je vedno nevarno pretil staršem. Tako je bilo tudi v nedeljo zvečer, ko je fantom pravil, da je ta dan njegov zadnji dan. da bo zažgal hišo svojih staršev ter se potem obesil. Najprvo je zabarikadiral vrata, da onemogoči staršem beg. Zverinski zločinec se je najbrže v podstrešju obesil, ker so našli sežgano truplo pod razvalinami hiše. * Nezvestoba in izsiljevanje. Iz 'Arada poročajo: 29. decembra so videli ljudje, kako je odvetnik dr. Av-relij Novak tekel le napol oblečen po ulicah Magvar-Peesko. Ves je bil okrvavljen. Orožništvo je dognalo sledeče: Pri popoldanski kinemato-grafični predstavi so bili posestnik Demeter Csanadan, njegova soproga, mlada, lepa žena, in pa odvetnik dr. Novak. Med predstavo je odšla gospa Csanadan in njej \2 sledil dr. Novak. Oba sta šla v stanovanje lastnika kinematografičnega gledališča. Gospa je povabila odvetnika Kmalu nato je prišel Csanadan s svojim svakom pred stanovanjska vrata, jih razbil z železno palico ter vdrl v sobo, kjer je dobil dr. Novaka in svojo soprogo precej nepopolno oblečena. Mož, ki je že delj časa vedel, da mu je žena nezvesta, je pozval dr. Novaka, naj mu takoj za »kazen* podpiše menico, glasečo se na 10.000 kron, sicer ga bo ustrelil. Odvetnik ni hotel tega storiti, nakar je Csanadan dvakrat ustrelil iz lovske puške na odvetnika. Težko ranjeni pa Je imel toliko moči, da je hitel čez cesto v svoje stanovanje, kjer se je nezavesten zgrudil v naročje svoje soproge. Poškodbe so smrtnonevarne. Csanadana in njegovo ženo so aretirali. Oba sta priznala, da sta hotela od dr. Novaka izsiliti denar, ker sta v denarnih stiskah. * Kako so se izpolnila prerokovanja za I. 1913. Neki radovednež je obiskal znano pariško prorokovalko, inadame de Thebes in takoj nato njeno dunajsko konkurentinjo. Mož je pravi neverni Tomaž in ni verjel ničesar. Kljub temu pa se je nekaj prorokovani dunajske prorokovalke izpolnilo. O osebnih prorokovanjih mož molči. Pove le. da mu je proro-kovalka prorokovala iz roke, na kateri je pa imel rokavico. On jo je pozabil sleči, prorokovalka pa je bila kratkovidna. Rekla mu je. da bo v svojem poklicu povišan. To se je zgodilo. Tekom leta je bila premeščena njegova pisarna iz pritličja v drugo nadstropje. Glede splošnih dogodkov mu je povedala žena sledeče: Na jugovzhodu Evrope bo zavladal mir in stotisoči ljudi bodo prenehali tožiti svojo usodo. Mir na Balkanu. Nemčiji bo delala velike skrbi Elsaška, končno pa bo prišel junak jezdec, ki bo s svojimi zvestimi premagal sovražnika. — Vedeževalka gotovo ni mislila pri tem na kako vojno s Francijo, marveč na afero savernsko in na polkovnika Reutter-ja. — Angleška bo veliko izgubila na svoji svetovni slavi in bo doživela težke noraze. — Tudi v tem slučaju ni mislila žena na vojno, marveč na konjsko dirko, pri kateri so Francozi porazili Angleže. — Francijo bodo zadeli težki udarci usode, toda povrnila se bo nacijonalna junakinja, ki bo prinesla Franciji zopet vesele dneve — Mona Lisa. — Rusijo čaka veliko veselje, ki ga ji bo pripravil neki odličen politik — grof Berchtold. — O Avs:ro-Ogrski ni hotela vedeževalka ničesar povedati, češ da se v Avstriji nič ne izpolni in ostane vse pri starem. * Tango. Ponoči dne 21. decembra se je odigrala v krasni petrogra-ški restavraciji Kontana krvava drama. Ob treh zjutraj se je pripeljala h Kontanu iz znane restavracije »Akva-riutn vesela družba mladih ljudi, med katerimi so bili harkovski veleposestnik Sevtjenko, knez V. I. Kra-potkin, diva petrograških šantanov gospodična Fabiani in njen tovariš na odru Ferrero. Prihod Fabianije-ve, »kraljice briljantov in najboljše petrograške plesalke tanga, je vzbudil pri Kontanu pravo senzacijo. Kra-sotico so kmalu obkolili njeni čestil-ci, ki so jo prosili in rotili, naj zapleše tango. Slučajno so plesali ta moderni ples na estradi domače moči restavracije Kontana. Fabijanijeva se ni dala mnogo prositi. Zaolesala je najprvo v restavracijski dvorani s Sevtjenkom. Potem je na prošnjo občinstva nastopila na estradi ter zopet zaplesala tango s Ferrerijem. Občinstvo jo je navdušeno pozdravljalo. Opoiena od uspeha se je Fabijanijeva vračala k svoji mizi, obdana od svojih čestilcev. V tem pa je prihitel z estrade igralec Kontanove družba. ki je vsak dan plesal tango v restavracijski dvorani in blazen od za isti nad uspehom svojih dozdevnih 1 on-kurenov se je vrgel z velikim nc em na Ferrerija ter mu odrezal več t lego polovico ušesa. Nato se je hotel h'az-ni igralec vreči na Fabijaniievo. Njeni čestilci so jo pa obkolili ter jo z lastnimi telesi rešili pred gotovo smrtjo. Le z največjim naporom so razorožili blaznega igralca. Ranjence so prepeljali v stanovanje Sevt-ienkovo. Fabijanijeva ni bila ranjena. Samo nieni krvavi briljanti so pričali o kavalirstvu njenih čestilcev. Telefonska In brzojavnu poročili!. Gosposka zbornica. Dunaj, 2 januarja. Specialna komisija gosposke zbornice ima danes popoldne sejo, v kateri se bo posvetovala o osebnodohodninskem davku. Službena pragmatika velja od 1. septembra 1913. naprej. Dunaj, 2. januarja. Vlada priob- čuie v »VViener Zcitung« izjavo, da bo službena pragmatika kljub vsem oviram v parlamentu veljala od 1. septembra 1913 naprej. Odkaže pa se znesek vsem onim, ki bi bili dosegli v času od 1. septembra 1913 do uveljavljenja službene pragmatike izboljšanje svojih prejemkov in ne samo onim, ki bi bili dosegli to zboljšanje 1. septembra 1913., če bi bila službena pragmatika stopila takrat v veljavo, kakor je bilo prvotno zamišljeno. Gališki minister. Dunaj, 2. januarja Provizorično bo vodil agende gališkega ministrstva dvorni svetnik vitez Dzierzv-kraj-Moravvski, ki bo obenem imenovan za oddelnega načelnika. Zaleski t. Dunaj, 2. januarja. Ministrski predsednik Stiirgkh in ministri Hein-old, Forster, Husarek, Zenker in En-gel se odpeljejo k pogrebu Zaleskega v Lvov. kjer se bodo vršile tudi važne politične konference. Par si val. Dunaj, 2. januarja. V vseh evropskih mestih, v Avstriji, v Pragi na obeh gledališčih, se je vršila včeraj premijera VVagnerjeve opere »Par-sivak ter dosegla velik uspeh. Posebno sijajna je bila prireditev na češkem gledališču v Pragi. Hrvaški sabor. Zagreb, 2. januarja. Seja hrvatskega sabora je bila v sredo ob 5. zjutraj zaključena Vsi nujni predlogi so bili odklonjeni. V sredo dopoldne se je sabor zopet sestal. Na pred'og predsedstva je bil poslanec Štefan Radić izključen za 15 sej. Nato je bil izvoljen adresni odsek. Drugo točka jc bilo nadaljevanje razprave v finančni nagodbi z Ogrsko. Ob 2. popoldne je bila seja zaključena. Prihodnja seja je dane?. Bosanski sabor. Sarajevo, 2. januarja. Bosanski sabor je včeraj zjutraj, ko je opozicija po dolgourni obstrukciji zapustila dvorano, odobrila proračun za leto 1913. Madžari proti Avstriji in dinastiji. Novi Jork, 2. januarja. »New York Journal« javlja, da obstoji v Združenih državah velika madžarska organizacija pod vodstvom grofa Sechenvja, ki zbira velik fond za vresničenje madžarskih iredentistič-nih teženj. Vse to gibanje je naperjeno proti Avstriji in habsburški dinastiji. Madžarska organizacija je v ozki zvezi z ameriškimi milijonarji, zlasti pa z milijarderjem Vander-biltom. Sumljivi znaki na Ruskem. Petrograd, 2. januarja. Ruska vlada je izdala naredbo, s katero na temelju zakona o špionaži prepoveduje razširjanje kakršnihkoli vesti o ruski armadi in ruski vojni mornarici za dobo enega leta. Istočasno je izšla vladna naredba, ki prepoveduje inozemskim avijatikom polet preko zapadne ruske meje in sicer tudi za dobo enega leta. Vezuv bruha! Napolj, 2- januarja. Tu je včeraj padel visok sneg. velika redkost za te kraje. Ognjenik Vezuv je jel bruhati. Zrakoplovstvo. Pariz, 2. januarja. Ravnatelj vojaškega zrakoplovstva, general Ber-nad, je izjavil o vojaškem zrakoplovstvu, da morajo vojaški zrakoplovi podpirati artilerijo in kavalerijo. Vsi zrakoplovci naj se izuče v tem, da bodo mogli streljati iz zrakoplovov. Francoska ima najboljše strelne priprave za zrakoplove in letala. Nemčija in Kitajska. Peking, 2. januarja. Pogodba glede gradbe dveh novih nemških železnic na severnem Kitajskem, je bila včeraj podpisana. Dogodki no Balkanu. Bolgarsko sobranje. Sofija, 2. januarja. Sobranje se je včeraj sestalo. Vlada si je baje še rnalo poprej zelo ojačila svoje stališče, ker se je baje 17 članov agrarne stranke izreklo pripravljene, da bodo podpirali kabinet Radoslavov. Nadaljnje ojačenje pričakuje vlada od volitev v Trakiji. Število mandatov tu še ni določeno, najbrže pa jih ne bo manj kakor 25. Sofija, 2. januarja. Opozicijonal-ne stranke so se na poziv radikalnih demokratov sporazumele za enotno postopanje, ozir. da bodo postavili skupne kandidate za volitev pred- sednika sobranja. Pogajanja pa so se razbila na stališču sindikalistov, ki imajo 18 mandatov. Sofija, 2. januarja. Kralj je podpisal ukaz, s katerim se sprejema demisija zunanjega ministra Genadije-va, ter naroča Radoslavovu, da naj vodi interemistično posle zunanjega ministrstva. Sofija, 2. januarja. Včeraj se je vršila otvoritvena seja narodnega sobranja s prestolnim govorom carja Ferdinanda. 2e v sredo zvečer je krožila po mestu govorica, da se pripravljajo proti kralju velike demonstracije. Zato je policija že v zgodnjih Jutranjih urah zastražila kraljevo palačo in vse ulice, po katerih bi se imel kralj peljati v sobranje. Poslanci so že davno, predno bi se bila morala pričeti seja sobranja, napolnili dvorano in kmalu se je izvedelo, da nameravajo socijalisti motiti kraljev govor. Vožnja carja Ferdinanda v sabor je bila sila žalostna, zvonovi niso zvonili, kakor običajno ob takih prilikah, tudi streljalo se ni. Vojaštvo je bilo konsignirano v vojašnicah. Na ulicah je množica nemo gledala, ko se je kralj peljal v sabor, samo posamezne demonstrativne klice je bilo slišati. Do večjih demonstracij ni prišlo, ker je bil pritisk policije prevelik. Komaj je stopil car Ferdinand v zbornico, so začeli socijalisti divje kričati: Doli s carjem Ferdinandom! Proč z monarhijo! Živela republika! Vladne stranke so zaman skušale z aplavzom in klici: Živel car! preglu-šiti socijaliste. Iz agrarnih vrst so se čuli posamezni klici: Živela balkanska konfederacija! Obdan od svoje rodbine car ni mogel prečitati prestolnega govora, dokler se niso socijalisti dvignili in zapustili dvorano. Socijalistički poslanec Harlakov je pri tej priliki stopil pred carja Ferdinanda ter mu za-klical: V imenu 60.000 žrtev protestiram proti vaši navzočnosti v sobranju! Doli z monarhijo! Prizor je bil nad vse mučen. Šele ko so zadnji socijalisti zapustili zbornico, je prečkal kralj bled od razburjenja in s tresočim glasom prestoini govor, v katerem pravi: Domovina je morala pretrpeti strašne izkušn.e napada, katerega so izvršile združene armade petih sosednih držav (?!?) in ki so prišle do samih vrat prestolice. Bojevali smo se do zadnjega trenutka in neprema-gani smo prekinili vojno. Nesreča nas ni pognala v prevrate. Vse udarce usode smo prenesli trdno in hladnokrvno. Naše razmerje napram velesilam je dobro, vlada bo storila vse, da bo še boljše in bolj prijateljsko. Obnovili smo stike z Romunsko z najboljšo voljo na obeh straneh. Ne-sporazumljenja s Turčijo so v bodoče izključena in trdno je upati, da se bodo razvili med obema državama dobri sosedstvtni in prijateliski od-nošaji. Tudi diplomatični stiki s Srbijo bodo skoraj obnovljeni. Kralj zaključuje svoj govor z zatrdilom, da se bo bolgarski narod po težkih časih v trajnerr mirovnem delu zopet regenerirah Sobranje je carjev govor molče poslušalo. Vladne stranke so aplav-dirale, agrarci pa so se držali povsem pasivno. Kralj je nato naglo zapustil dvorano. Nato so se socijalisti vrnili v dvorano. Vršila se je volitev pred-sedništva. Dasiravno je imela opozicija večino, se volitve vendar ni udeležila. Po dvakratnem glasovanju je bil izvoljen za predsednika poslanec Vačev z 88 glasovi. Vlada je predložila dvomesečen provizorij. Sofija, 2. januarja. Kralj odpotuje po pravoslavnem božiču v inozemstvo ter se bo ustavil za delj časa na Dunaju. Situacija v Srbiji. Belgrad. 2. januarja. Kralj se je posvetoval z načelniki vseh parlamentarnih strank. Načelniki so kralju baje izjavili, da naj poveri opoziciji izvedbo volitev. Če se odloči za razpust srbske skupščine. Kralj se še ni odločil. Zdi se, da bo mladoradi-kalna opozicija opustila svojo ostro taktiko, tako cla bo mogla sedanja vlada izvršiti najnujnejše posle. V tem slučaju ostane Pašić na krmilu in nove volitve se vrše spomladi. Radikalni krogi stoje na stališču, da mora kralj poveriti, če se odloči za razpust skupščine, izvedbo novih volitev dosedanjemu kabinetu. Situacija je zelo nejasna. Albanija. Dunaj, 2. januarja. Oficijozni grški brzojavni urad zahteva skupno rešitev vprašanja otokov in vprašanja obmejitve Južne Albanije, kakor je to predlagal sir Edvard Grey. Grška grozi, da albanskih pokrajin ne bo izpraznila, če se ne bo rešilo tudi vprašanje Egejskih otokov. Atene, 2. januarja. Grška vlada je sporočila velesilam, da stoji na stališču, da je vprašanje Egejskih otokov nerazdružljivo zvezano z vprašanjem obmejitve severnega Epira, vsled česar zahteva, da se rešita obe vprašanji skupno. Grška vlada je trdno odločena, da ne bo izpraznila spornih pokrajin v Epiru, dokler ni rešeno vprašanje Egejskih otokov. Dunaj, 2. januarja. Komisija za določitev severoaibanskih mej, ki je pred kratkim ustavila svoje delo, bo ta dela meseca aprila zopet pričela. Avstrijsko vojaško spremstvo za to komisijo je že odpotovalo v Trst, konji ostanejo v Skadru. Rim, 2. januarja. »Agenzia Štefanih poroča iz Korice: Zatrjuje se, da je Grška potrojila meseca decembra kontingent svojih čet ob meji. Baje je v teh pokrajinah 15.000 mož, od katerih stoji 3000 mož v Korici. Grki razdeljujejo med prebivalstvo tudi puške sistema Mauser, ki jih imajo iz Janine. Tudi vojaki so se preoblekli civilno. Belgrad, 2. januarja. Zastopniki trozveze so izročili angleški vladi odgovor trozveze, v katerem pripo-zna ta podaljšanje termina za izpraz-njenje Albanije s strani Grške, če prevzame Grška jamstvo, da bo izpolnila vse svoje obveznosti. Grška in Turčija. Dunaj, 2. januarja. Turška vlada je kupila veliki dreadnought >Rio de Janeiro«, ki ga je prekrstila v »Osman sultan«. Ta nakup vzbuja splošno pozornost, ker kaže. da se Turčija pripravlja na nevarno eventualnost vojne z Grško. Francoski krogi presojajo položaj skrajno pesimistično. Veniselos. Atene, 2. januarja. Listi poročajo, da je zelo verjetno, da bo ministrski predsednik Veniselos porabil par-lamentne počitnice, da obišče več evropskih glavnih mest. Dardanele. Carigrad, 2. januarja. Uradno se razglaša, da smejo trgovske ladje odslej naprej tudi ponoči pasirati Dardanele, dasiravno še niso vse mine odstranjene. ~ Gospodarstvo. — Gospodarska zaostalost Avstrije. Opetovano je pisal v »Zeit« gen. ravnatelj Gunther o gospodarski zaostalosti Avstrije. Primerjal je povprečno porabo premoga in železa v Nemčiji in Avstriji v zadnjih tridesetih letih. Začetkoma te tridesetletne periode je povprečno število let 1880 do 1882 in koncem povprečno število let 1910—1912. V Nemčiji se je v tej dobi zvišala poraba premoga na eno osebo od 1330 kg na 3500 kg, v Avstriji pa le od 434 kg na 1060 kg. Začetkoma te tridesetletne periode je bila poraba premoga v Nemčiji za 275 odstotkov, koncem pa za 380 odstotkov večja nego v Avstriji. Še večje nerazmerje je pri porabi železa. V Nemčiji se je zvišala od 66 kg na 135 kg, dočim se je v Avstriji zvišala samo od 16*2 kg na 44 kg. V Nemčiji je bila torej začetkoma periode za 410 odstotkov, koncem pa 540 odstotkov višja nego v Avstriji. Iz tega razmerja lahko izprevidimo, kako grozno krevlja avstrijska industrija za nemško. To so že večkrat konstatirali v krogih avstrijskih industrijalcev, toda nemški krogi si niso vzeli tega k srcu. Industrija v Avstriji se ne more razvijati pred vsem vsled narodnostnih bojev in vsled slabe zunanje politike. Prvi slabo učinkujejo na notranje razpe-čavanje, druga pa na izvoz. Za vsako žensko Je važno, se poučiti o higijeni in in negovanju telesa in zlasti o tem, koliko trpljenja nastane pri ženskih vsled nepozna-nosti in kako se jim lahko umaknemo. Na poljuden način govori o tem zanimiva knjiga »Was ist Higiene«?, ki jo na željo zastonj pošlje kemik A. C. Hubmann, Dunaj, XX., Petrasch-gasse 4. mnogih ljudi, ki bi morali pravzaprav stati šele v »najboljših letih« je gotova posledica zanemarjenja zdravja. Mnogo dlje ostanemo sveži. zdravi in mladi, ako se potrudimo samo toliko, da vsako zmanjšanje svojega dobrega počutenja takoj odstranimo. Iz bolečin v križu, bodenja v straneh, trganju, bolečin v hrbtu in drugih bolečih trpljenj prehlajenja se tekom let razvije protinsko in revmatično trpljenje, ki nas predčasno napravi okorele, sključene in stare. Imeli smo pa večkrat priliko se pre- pričati, da se take nadloge s Feller-jevim rastlinskim esenčnim fluidom z znamko »Elsafluid« dajo preprečiti in celo pri zastaranih boleznih odstraniti. O tem piše g. dr. M. David v Silniawi pri Jaroslavu: »Zahvaljujem se vam najtopleje za vaš Fellcr-jev fluid z znamko »Elsafluid«, ki se le pri vseh na revmatizmu slonečih bolečinah silajno obneseL Priporo- čam Fellerjev fluid, kjer ga je treba, najtopleje.« Tudi naši bralci naj bi se poslužili tega nesebičnega migljaja in si dali za 5 kron franko poslati tucat malih ali 6 dvojnatih steklenic tega staropreizkušenega, bolečine blaže-cega domačega zdravila. Pri bolečinah, ki pridejo iz želodca, forečici, tiščanju želodca, kialem vzpehavanju ha pri telesnem zagatenju jemljite Fellerjeve odvajalne rabarbarske kroglice z znamko »Elsa kroglice z znamko »Elsa kroglice«, ki jih našim bralcem pc lastni izkušnji resnično lahko priporočamo. 6 škatljic od tega pošlje za 4 krone franko ravnotako kakot »Elsafluid« lekarnar E. V. Peller Stubica, Elzin trg štev. 238 (Hrvat sko). Stran 5. -, Darila. L Izkaz prispevkov v sedi jas ki podporni akciji: Ljubljana: Gdč. Anica Gogolova 556 K 62 v, kateri izreka odbor tem potom najsrčnejšo zahvalo za izredno požrtvovalnost. Gdč. Nada Šlajmar 128 K 40 v, gdč. Tončka Praprotnik 63 K, gdč. Anica Gradišar 13 K 40 v, gdč. Anica Sever jeva 29 K, gdč. Ang. Preskerjeva M K 80 v. ga. L. Turk 8 K, gdč. Milka Maroft 23 K 10 v, ga. Iva dr. Dermastia 91 K, ga. Pfeifer 28 K, gdč. Vera Rohrman 25 K, g. Josip Bajt 107 K 40 v. g. Zbašnik 10 K, Neimenovani 83 K 40 v, g. Al. Fugi-na, Ljubljana 126 K 10 v, g. Al. Fugi-na, Ljuljana 22 K, g. Prago Šefman, Kranjska gora 177 K 51 v, gdč. Rezi Stiblar, Št. Peter v Sav. dol. 90 K, g. Jos. Samec, Št Juri ob J. ž. 24 K. g. Jos. Samec, Št. Juri ob J. ž. 18 K !0 v, g. J. Ražem, Bazovica 55 K 70 v, g. F. Kapus, Kamna gorica 28 K 20 v, g. F. Meršolj, Radovljica 28 K, g. Leop. Varlj. Radovljica 109 kron, g. Val. Pogačar, Radovljica 99 K. g. V. Tavčar, Tržič 87 K 93 v, gdč. Z. Bloudek in gdč. Alb. Dežela, Idrija 12 K. gdč. Leni in Mici Lapaj-ne, 33 K. gdč. F. Bloudek. Idrija .^0 K, gdč. D. Dežela in P. Kosova. Idrija 24 K, g. V. Kanduč. Idrija 7 K 30 v, g. A. Seljak. Tdrija 10 K 44 v, gdč. E. in Zdenka Bloudek, Idrija 21 kron, g. Josip Eržen. Idrija 3 K 70 v, ^dč. Anica Kos. Idrija S K 80 v, gdč. Uici Šinkovec. Idrija 8 K 50 v, gdč. in g. Gruden. Idrija 39 K. gdč. Leni Lapajne, Idrija 25 K, gdč. Milena Novak in Olga Bloudek. Idrija 25 K. Prireditev v Kamniku 100 K 62 v, Z. Klim, Ribnica 5 K 50 v. Balkan, "rs: 481 K. gdč. Pavla Ježovnik 50 -ran, g. Ferdo Ros, Hrastnik 34 K SO v. g. Fran Osole. Kamnik 27 K. Prireditev v Vipavi 180 K. g. Fran MarŠiČ. Globe! 37 K 50 v. g. Fran Prsnic. Šmarje 32 K. g. Fran Vadnjal 10 K, g. Ambrožič. Dobrava 43 K 20 v, g. Oražem 5 K. g. dr. Jamar. rbovlje 35 K. g. Glazer 33 K. g. Bez-iak 32 K, gdč. Slava Ježovnik, Vele- 3 40 K. g. I. Dorčič 46 K 40 v, g. P. mšek- Medvedje selo 3 K, g. R. . Gorica 171 K. g. Rus, Bled 71 K. Ž. AIoj. Zbašnik 37 K 50 v. g. RuS, Ribnica 108 K. g. Milan Lernež. SI. strica 34 K 50 v. g. Božo Srebre, cžice 111 K. g. Janko Kovačič. -sinci ori Ptuju 5 K. g. I. Koch, nica 2S K. g. I. Prezelj. Begunje K, g. G. Zupanic 2 K 10 v. g. E. wančič. Lukovica 67 K. g. I. Rebolj. alče 5 K. g. I. Bole, Slavina 33 K, . . Anica Kovač 21 K, g. M. Ogo-. Konjice 66 K 40 v, g. Reis-. St Jakob 10 K, gdč. Homan, Rateče 68 K 40 v. g. Stanko Ru-*. Trebnje 44 K. g. dr. Prijatelj. i naj 5 K. g. Milan Kogej. Trnovo-21 K 50 v. gdč. čok Marija. Trst 3 K, g. Maks Fakin, Repentabor 20 K M v. g. Josip Žerjav, Trst 59 K 70 v. Vladimir Jezovšek. Vransko 30 K, Slava Pernat 10 K. gdč. Angela Piskernik 24 K 20 v, gdč. Dora De-ik 25 K. g. GaŠpar Pekle, Liub- na 65 K. edč. Joža Zalaznik. Ljub-i 17 K 60 v. Odbor O. v. p. o. iz-- tem potom vsem cen], nabira-/iin in nabirateljem najsrčnejšo alivaJo. Umrli so v Ljubljani: Dne 27. decembra: Fran Zajec, "jenec, 1 mesec, Streliška ulica 15. - Ivan Radovič, kaznilnični paznik pokoiu. 72 let. Hrenova ulica 17. — motej Klenovšck, hotelski sluga, "iklošičeva cesta 17. — Rozalija 3;tthiers. stotnikova vdova, 86 let, josposka ulica 15. Dne 28. decembra: dr. Ignacij ilk, -tolni kanonik, 56 let, Zaloška :a 11. Dne 29. decembra: Magdalena . derber. zasebnica. 68 let, Zaloška ta 11. — Vitomil Stare, odverni-/ sin. 5 let. Sodna ulica 3. — Fran k. trgovec 53 let, Zaloška cesta rev. 11. V deželni bolnici. Dne 27. decembra: Alojzija rošt, zasebnica 82 let. Dne 29. decembra: Marija Po- ar, zasebnica, 66 let. Janašnji list obsega 6 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik: 'r. Vladimir Ravnikar« drž. poslanec. astnina in tisk »Narodne tiskarne«. AH veliko sedite? Sedežne po-jžke iz nalašč v ta namen priprav-cne klobučevine popolnoma zabrano odrgnenje in ono nevščeno svetinje hlač in kriL Prijetno, udobno i zdravo sedenje! Prospekt pošlje a zahtevo: Anton Obreza, tapetnik Ljubljani, Selenburgova ulica L (3578) „IDEAL". X 4m Mrite T. Jaa. SANATORIUM • EMONA ZA NOTRANJE IN-KIRURG !CNE BOLEZN] •PORODIsDSNICA 3 lj |k J* J* J* J| #^ korespondenca. Jrfiad izobražen gospod jfe/i LJLJHLUAJSIA KOMENSKEGA ULICA -4 \y « DR FR.DERGANC 11 dopisovati 3 mladimi gospicami „ Vladarica Nila" po izreku strokovnjakov največje umetniško delo kinematografije, ki se je dosedaj videlo 15000 sodelujočih, 5 delov, 2 uri predvajanja. Predstave ob 3.. 5, 7., 9., v nedeljo ob IOV2. Mladini dostopno. Zvišane cene. Pred tem „V zastopstvu" veseloigra dva dela. Borzna poročila. Ljubljanska Kreditna banka v Ljubljani Uradni kirzi dintjske torte 2. 4t/„ maleva rent« . . . , 4*2« , srebrna renta .... 4« a avstr. kronski renta . . 4% opr....... 4e0 kranjsko deželno posolilo f% k. o. čelke de*, banke . Srečke It ?. 1*f?0 . . .t »t 1864 • • 1 • , t*»*e...... zemeljske I. fzdaje . januarja 1914. ISf.urn ' RldfOvnl 82 75 86 » 83^5 82 25 85 6V 82-95 88-4 S n 45 mu 86-60 »1 H. nvrske Mnotečne dan. komunalne avstr. kreditne . ljabllanske . . avstr. rdeč. križa bt*"iv* . . ; tnrlke . . * , aiHnloa. Ljubljanske kre«1Une banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe • Ju?ne železnice .... Državne železnice ... Alnlne-Montan .... Češke sladkorne družbe • Zlvnosienske banke. , , 460—] 470 — 69? _ j 798 — 294 - 298 — 291 — j 295 — 247— 251 — 232 — ! 2% — 477 50 483-50 32 75 I 34-75 27 25 m 25 232 - 234 50 Valata. Cekini Marke Franld Lire . RnblH 4M 25 s ) Mri 50 103 — 70O 60 787-- 274-50 11-39 117-50 95*15 9480 252 50 41475 633*80 517*50 104 — 710 60 788 — o32 20 27550 11-43 117-70 9555 95 — 253 50 Msteorolosično poročilo. Višim nad morjem 3t6*2 Sreds;i zračni tlak 738 mi - vanj a t mm ^ — Nebo 1. 2. pop. 734 0 j —07 sl. vzsvzh. pol oblač. - ! 9. zv. 737 8 ' —2 0 sr. sever of lačno 1. i 7. zj. ' 7398 , —4 0 sr. vzhod del. jasno |2.pop. 9. zv. 741-5 743 3 — 3-4 j sl. jvzh 7 sr svzh. oblačno oblačno 7. zj. 7437 —100 sl. jvzb. dol.jasno Srednja temperatura sobote —1*9C, norm. -2 6', četrtka —4 7% norm. —2 <\ Padavina v 24 urah 0*0 mm in 0*0 mm. Podpisani javljamo vsem an-cem da je gospa Ivana Kreft roj. Kažsersberger iane?, dne 31. decembra 1913 v 69. letu svoje starosti po doisri mučni bolezni izdihnila svojo blago dušo. 35 Sv. Jurij ob SČavnici, dne 31. decembra 1913. Dr. Leo Kreft, okrožni zdravnilc. Ivan Kreft, c. kr- ooaVtaur, sina Bfarifa Kre!* roj. Ulek, sinaha. Ado!l, ivaa V adi mir, vnuki. Kmmm^k mM 4 LJUBLJANSKI MESEČNIK U nUkEVNOST I PflOSVEIB Letnik zznn. atin. sh*> po 4 poi« utiaafca v v sliki o pa tdco pot na mm w fS« lato g K so ta, pol l«tm 4 K §o a, ictn lata 1 I a h. Za vas ,N4podna Tiskarna- ▼ Ljubljani. Ali je dobiti točno in neškodljivo učin-kujočega sredstva proti Vrelezamiv opis o presenetljivem razkritju nemškega potov al ca po Atriki (pripo-znano tudi od številnih nemških in inozemskih profesorjev in zdravnikov) razpošilja za 20 h za poštnino v zaprtem dvojnem pismu brez natiska dr. med. H. Seemano, Sommerf eld 03, (Ffo J Gospodje vsake starosti, ki so doslej brezuspešno rabili vse mogoče (aparate, krogljice, metode, praške takozvane oja-čila itd.), mi bodo po prečkanju mojega opisa hvaležni. Pišite takoj, ker je na razpolago samo omejeno število eksem plarov. 456o Pristne komisne čevlje ki so mi zaradi prevelike zaloge in slabe kupčije zastali, razpošiljam po lastni ceni par za 8 kron. Čevlji so pripravni za najhujši trpeč, posebno gorate kraje jako priporočljivi iz Bafbolfšega, naftrdnefsega sirovega nanja, mo^no zbiti, z želez, obiti in z usnj jermeni 29 Jamčim pri vsakem paru «a trdnost, stanovitnost in najboljšo kakovost. Pri naročilih zadostuje mera v centimetrih ali po številki Po pov/eria razpoSilja J. Schftller. Duna| m., Krleglergasae 8 II. Ji m s i Jla rodna knjigarna v Cjnbljani Prešernova ulica štev. 7. 1 priporoča kanceliski, konceptni, Ooku-menhii, ministrski, pisemski, ovitni in barvani papir ; i ffnsete s Mmim oopirien. Zrgovsks knjige v vseh velikosth. "rtane z eno aH z dvema kolonama, vezane v papir, platno ali po usnie. Mfemalne knjižice p0 c;ana,nčnih Zalaoga šolsik zvezkov in risank. Zavitke za »rade v vseh velikostih -Velika izber mk pfaarnliklli potraMeta, sTtaćalkov. para«, parasalk v, radirk, kaaiaaćkov, takile, qakic, crnila IUL JarVt za šole in umetnike. — Razglednice — pokrajinske, humoristične, umetniške vseh vrat, od najpreprostejših do najfinejših. /Ibimi za slike in dopisnice, vezane v plii in v usnje. ^ —— poezilske tarife. —— polobke za otroke. lesni okvirOd a razfleinke. Bsiltf inu. MkiliiM, inktt, risabu rmila, tsic, afiU. Pod „Veselje ftaroda". na uoravn. Sov. 4752 Trg. poslovodja ieU sprejeti malo trgovino na račun event. tudi v najem. Položi se lahko kavcija. — Prijazne dopise se prosi pod jjštOVa 500" na upravn. »Slov. Naroda«. 5 Prešernove slike prodala ii pošilja po poštnem pmitli Iv. Bonač v Ljubljani. fona sliki 5 kron. 372 A. Schweitzer, zaloga čevljev, Prešernova ulica šter. 48. Zaradi velike zaloge se prodajajo prvovrstni 55: goodjear-čevlji po izredno nizkih cenah, Krasni čevlji za ples od 3 K višje. Redka prilika! 5 Redka prilika! 5 sna Nič ne pomaga! Vse vpitje je glas vpiločega v puščavi. Ser prave angleftke gramOiOIie » originalne gramofonske plošče dobite iz prve roke JHT edino v moji trgovini. Caruso, Slezak, Demuth, Battistini, Selma Kurz in drugi svetovni pevci pojo vsaki dan v moj: prodajalni Sečna ulica 5, poleg c. kr. dež. sodnije. Poslušanje popolnoma brezplačno. A. Rasberger, LJubljana. Glavni zastopnik: The Gramophone Co. Limitd. London, Avstrijske gramofonske družbe na Dunaju, Homo-phon Compny Berlin. Velike gođbene automate vedna v zalogi. H! l\m\imMm flMiro. KOVOST! 3513 Od dobrega najboljše! Lastna delavnica za popravila. Ceniki franko; vseh vrst se dobe po najnižjih cenah v .Narodni knliguni' Prešernova uliea št. 7. S "O. g* e S11 j Sl? Občinstvu že več let ponujajo ustne vode, prav lepo parfumirane. Občinstvo jih rabi in označuje za prav dobre, ker imajo prav dober, okus, ne a bi piemislilo, ako imajo tudi kako zdravilno vrednost Ako bi o tem premišljevalo, bi ne polagalo glavne vrednosti na okus, nego na razku* žujoče sestavine. — Tudi ni vse eno, ako ustna voda neprijetni vonj prekrije, ali če *»a resnično odstrani Dobra in učinkovita ustna voda naj ne parfumira samo, nego naj tudi vse snovi kisanja in nalezenja uniči, neprijetni vonj Odetrani in vendar osvežuje. Po teh načelih je sestavljen lysefOmt m ponrOVO mete. &yaefoma a poprOVO ntetO po znanstvenih raziskavah tudi doslej kot najboljše ustne vode po učinku šestkrat prekaša. Beli zobe t Ker za kozarec ustne vode rabimo samo 10 kapljic Ivsoforma s poprovo meto, izhajamo a eno prsno steklenico polne tri mesece. Izredno ceno in izdatno« Originalna prsna steklenica Ivsoforma s poprovo meto stane K 1*60 por vseh lekarnah in drogerijah. Zanimivo knjigo »Kaj je higijena.?* Vam pošljem gratis und frank*} A. C. Hubmann, ieferent Lysoformwerke, Dunaj XX. Petraschgasse 4. 1A Stnui S. je najstarejši kmetijski nudi svojim udom največ j« ImSflfl tri labilni bi udic imcU kaksae drage at iraUUirUVU rnoati, kakor de plačajo aa leto 4 K (ustanovljena leta 1767) • * _. . . „ . Udje prejemajo družbeno glasilo J m v Sli eVea jmI po oVakra' al' 4 K aa leto. Zi ade kraajtlie kae številke lakaje v l Naročnina jt ij aa ogled. 4744 kakor, sadno drevje, semena, umetna gnojila, močna krmila itd., dobivajo udje c kr. kmetijske družbe v najboljši kakovosti, z zajamčeno vsebino po najnižjih cenah ter je :: :: vsaka prevara izključena. najboljša in najlepša knjiga slovenskega knjižnega trga je izšla in se po vseh dobiva po 5 K, po pošti po 5 K 30 vin, ========== Kleinmayr & Fed. Bamberg založna knjigarna. m jojpoda se sprejmeta na dobro domaČo hrano Sodna ulica 11., I. nadstr. Resna zenitna ponudba. Jrgovec, star 2? let, * dobro jdočo trgovino v lepem in prijavnem trgu, Se Seli tem potom seznaniti s simoa* tlčno gosoico, ne čej 25 let staro, ki bi imela veselje do trgovine in približno tO.000 kron premcyenra. Cenfcne oonudbe naj se do 6. januarja, če mogoče s stifa katera se diskretno vrne vpošUe poa „ Sreča v novem letu-'36** na upravn. ,-Slov /naroda". Aa anonimno se ne 03fra, ker je 3 a de v c resna. 36 i kranjski tmin rnn Peter Kemt nasl. brata 0roozy v Spodnji Šiški pri Ljubljani § Prodajalka Špecerijske stroke, vešča slovenskega in nemškega jezika želi nastopiti službo. — Naslov pove upravn. »Slov. Naroda« pod „315 34. prodaja zaradi la tfcro- Kupi se lahek 4716 p. KERSIČ Obenem priporoča svojo bogato zalogo drugih vozov ter pošlje Cf nike brezplačno. Tudi vsa tozadevna popravila in dela se po najnižji ceni z vršu je jo. 2611 Tovarna izdeluje voz Ponudbe na upravništvo »Slov. Nar«. H » trn C« o JB N __i m* KJ ■■■ Trn s IS 1 B E o 5 (0 ■ :? * m i d> m E a a o Ji iS o o H § H g H H H H 4titiitfiiitiiiiiiiiiiiiiiri cei J kvalitativno najfinejšo in nogam najbolj priletno obutev $a dame in gospode. Trave ruske g al oje gomaze i. t. d, priporoča A*glo zaloga čevljev I/OflO, Selenburgova ui ?. v najelegantnejŠem delu Gradca, s koncesijo in vsem inventarjem se pod ugodnimi pogoji proda, event. zamenja za posestvo na Sp. Štajerskem. Pojasnila da;c Jos Šunko, Gradec, Reselgasse 8. :: Uradnikom s: aktivnim vseh kategori 2261 profesorjem in učiteljem katerih neobremenjena služnina znaša najmanje K 2300*— na leto, dalje penzijonistom ki imajo vsa jK 1400*— pokojnine, dovoljuje poso] Usl na podlagi življenskega zavarovanja, proti zaznambi na služnino, oziroma pokojnino na prvem mestu in proti primernemu poroštvu pod najugodnejšimi pogoji na 5—30-letno amortizacijsko dobo „SLAVU A" vzajemno zavarovalna banka v Pragi. Po. -drobna pojasnila daje brezplačno „Oeneraln Uastoa banke „Slavile" v LJubljani" C, kr, avstrijske *§S» državne železnice. Izvleček iz vozneoa reda. Veljaven od 1. maja 1913. Postala; Lfablfana fuini kolodvor. Odhod. 6-54 zjutraj. Osebni vlak na Kranj, Tr-*ič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, St Vid ob Glini, Dunaj. 7*32 zjutraj« Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št Janž, Rudolfovo, Stražo - ToDlice 9- 09 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Koln, Celovec, Line, Dunaj, Prago, Draždane, Berlin,) [direktni voz Reka-Opatija-Soinograd.] 11*30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfeste, Solnograd, Celovec, Dunaj. f-20 popoldne. Osebni vlak na Škofjo Loko, Kranj, Radovljico, Jesenice. (Zabavni vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih) 1*30 popoldne. Osebni vlak na Grosu-clje, Kočevje, Trebnje St. Janž, Rudolfovo. Stražo - Toplice. 3-40 popoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak. Franzensfeste, Celovec, 3-35 zvečer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Viissingen. (London), Celovec, Line Dunaj 7*4S zvečer Osebni vlak, na Grosuplje, [Jočevje. Trebnje, St. Janž, Rudolfovo. 10- Of po noči. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd, Monakovo, Line, Prago, Draždane, Berlin Prilied. 7»aa zjutraj. Osebni vlak iz Trsta, Gorice. Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber- lina, Draždan, Prage, Linca, (Londona) Vlissingena, Monakovega, Solnograd?. Ino-mosta, Beljaka), Tržiča, Kranja. 3-59 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolf vega. St. Jan2a, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega. t»S2 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja Linca, Celovca, Monakovega. Solnograda. Inomosta. Beljaka. 11-14 dopoldne. Osebni vlak iz Gorice Jesenic, Dunaja. Linca, Celovca, Beljaka Tržiča, Kranja. 3- OO popoldne. Osebni fz Straže-Toplic, Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega. 4- 33 popoldne. Osebni vlak oa Trsta. Gorice, Trbiža, Jesenic, Linca. Celovca, Solnograda, Franzenfeste Beljaka. Tržiča, Kranja zvečer. Brzovlak iz Jesenic 2 zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan Prage. Dunaja, Linca. Celovca, Kolna Monakovega, Solnograda, Inomosta, Pran-zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solno grad-Opatija-Reka). O-ja zvečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorice Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca Beljaka, Tržiča, Kranja. 5- 00 zvečer. Osebni vlak iz Jesenic, Radovljice, Kranja, Škofje Loke. (Zabavni vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih). 9po noči. Osebni vlak iz Straže-lo-pTic, Rudolfovega, St Janža, Trebnjega Kočevja, Grosupljega. 11-31 po noči. Osebni vlak Iz Trsta, Gorice.T r bi ža,Jese ni c, Celovca, Beljaka, Kranja na Kamnik: 7-1S, (11-aa ob nedeliah In praznikih). P rine d iz Kamnika §•!•, (10*22 ob nedeliah in praznikih) G. kr. di^vno-telezniako ravnateljstva v Trata. * ~ 1 ■ ■■ VjUH fltStC aujT pijf I 4'—, sedal K Sw preje i 2-50, sedaj K 2*— Tvomiška zaloga avtomatov gramofonov in plošč Fr. P. Žalec Ljubljana, Stari trg 9. Zastopnik naivečjih tvornic tu in inozemstva Specialne ploSče naislavnejsih opernih pevcev in pevk: Caruso. Szelezak, Naval. Demuth, Battistini, Arnoldson. Destin, Selma Kurz itd. Vsa popravila izvršujem v svoji lastni delavnici točno in solidno. — Pri večjem odjema popust. Ceniki brezplačno. Priporoča m kot ottHskovnJok z.«...,.. K. TURMAN optik - iptc liHita, Kova UekU sa daleč ia blilino, vaJoo sa dsieaUMfldaa. 8032 7756