DELAVSKA POLITIKA % Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopis: se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Izhaja svako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-litna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo. Štev. 33. Sobota, 23. aprila 1932. Leto VII. Pariš—Berlin—Dunaj. (Emil Vandervelde, predsednik socialistične delavske internacionale.) Ta mesec je mesec volitev: občinske volitve na Dunaju, volitve za najvažnejše deželne zbore v Nemčiji in volitve v :rancoski parlament. Celo ob normalnih časih bi bilo iako nagromadenje volitev pomemben dogodek. Danes pa je to bolj pomemben dogodek, ker so volilci pozvani, da glasujejo v izredno težkem trenutku: v trenutku, ko nimajo premoči ne sile reakcije ne sile demokracije in ko bi le neznaten pre-okret na to ali ono stran utegnil določiti o tem, ali hoče voditi pot Evropo k ponižujočemu gospodarstvu diktature ali k razvoju demokracije potom moči socializma. Kar se tiče Francije, se zdi, da volitve ne bodo prinesle velikih presenečenj. V tej zapadni Evropi, v kateri se, kakor pravi Proudhou, kapitalistični monopoli tako napihujejo, ki nekega dne počijo, je Francija izjema: ona je ostala meščanska dežela, kakršna je bila koncem devetnajstega stoletja, konservativna in varčna, ter ni gospodarske krize dolgo časa čutila, marveč le nasprotna dejstva. V Parizu pričakujejo, da sedanje slabotne desničarske večine parlamenta, ki zahvaljuje sicer svoj obstanek edino absurdni taktiki komunistov pri zadnjih volitvah, po volitvah ne bo več. V splošnem vlada mnenje, da bo »stranka levice« napredovala. Ali, kdor se potem dalje vpraša, kaj bi utegnila pomeniti z ozirom na mednarodno politiko vlada radikalne večine ali »republikanske koncentracije« — temu je zadosti, če mu povemo, da se razmišlja o tem že danes, ali naj bo na čelu »levičarske vlade« Herriot ali pa celo —• Tardieu! / Resnica je itorej, da ni Pariz kraj, kjer bi utegnili pričakovati pomembne odločitve, marveč sta to mnogo bolj Berlin ali Dunaj. V resnici, danes vedo tudi za-padno od Rena, da so bodoče volitve za pruski deželni zbor in za dunajsko občino nacionalno in mednarodno neizmerno večjega pomena, kakor so sicer volitve te vrste. Ko sem bil leta 1927 na Dunaju na slavnosti stoletnice Beethovnove smrti, sem sedel ob nekem oficiel-nem sprejemu poleg pruskega ministra, ki je pripadal centrumu. Govorila sva o položaju v Nemčiji. Bilo je to takrat, ko so bili Trevinarius in drugi nacionalisti v nemški državni vladi ter zahtevali, da se desničarska koalicija razširi tudi na prusko vlado. »Tega pa nikdar,« pravi moj tovariš, »jvjj moremo brez nevarnosti po vveimarski ustavi zahtevati podporo državne vlade tudi od desnice — toda samo ob pogoju, da se v Prusiji ne ruši zveze s socialno demokracijo.« V resnici ne vem, kdo bi danes tega ne razumel: če bi Oton Braun in Severing s trdno fronto ne stala na braniku ter bi se obramba republike v Prusiji in v Nemčiji prepustila kakemu Groennerju ali pa tudi samemu Brtiningu — pa ne bi trajalo dolgo in meščanska vojna bi bila edino sredstvo, da se Hitlerju prepreči pot do oblasti. To torej daje pruskim volitvam dne 24, aprila oni izredno važni pomen, ki ga sicer običajne volitve za deželne zbore nimajo. Ono, kar velja za pruske volitve, to velja v isti meri (tudi za druge volitve, ki bodo tega dne, zlasti tudi za volitve na Dunaju. O zakonih razpravljalo, Draginja stanovanj. — Navijanje cen. Zaradi ogromne nezaposlenosti in zaradi izredno slabega socialnega položaja delovnih slojev so ukrepi, ki bi omilili razmere, ne le potrebni, marveč nujni. Predložen je narodni skupščini zakon proti navijanju cen in ga je narodna skupščina skoro po predlaganem besedilu odobrila. Nemogoče je sicer izreči že danes sodbo, kako bo zakon vplival na draginjo v praksi, ker pač vemo, da ne more biti noben zakon tako popoln, da bi se ga v praksi ne dalo izigravati in zlorabljati. Iz prakse ramreč vemo, da je takrat najbolj cvetelo verižništvo, kadar smo imeli take zakone. Odvisno je vse le od tega, kako se zakon izvaja in kakšne so sankcije, ki garantirajo, da se bo zakon izvajal res po namenu. Zakon za pobijanje draginje je sedaj v senatu. Senat je izvolil poseben odbor, ki bo zakon preštudiral in potreboval za to dalje časa, češ, da naglica ni nikjer dobra (»Jutro«), Senat sicer ve, da je zakon potreben. Toda od trgovcev in obrtnikov (?) prihajajo protesti in senat sam se ne strinja z nekaterimi določbami. Zlasti so drakonične kazenske določbe. Tudi ne more biti izpoved policijskega organa merodajna za krivdo trgovca ali obrtnika. Huda je kazen, da je po izreku krivde kazen takoj izvršljiva ter da se zaporna kazen ne sme izpremeniti v denarno globo itd. Senat hoče torej zakon omiliti in ga potem zopet vrniti narodni skupščini, da o zakonu zopet razpravlja. Nove redukcije rudarjev. Kaj bo? Zadnja pogajanja s Trboveljsko premogokopno družbo so uspela le toliko, da se bo redukcija nekoliko omilila in za nekaj dni odložila. V ncvem primeru gre za odpust nad 200 rudariev. Ustavitev cfieJa v hrastnilkem revirju. Vsled ponovne redukcije okoli 300 rudarjev v hrastniškem revirju so tudi še vsi doslej zaposleni rudarji ustavili delo iz solidarnosti do svojih odpuščenih tovarišev. Geslo rudarjev je: Ali delamo vsi ali pa nobeden! — Pri tej priliki je bilo tudi nekoliko razburjenja v čakalnici, pred njo in v kovačnici. — Na licu mesta so se znašli tudi orožniki, ki pa niso imeli prilike nastopiti, ker se je masa, potem ko je zapustil de- lo poslednji rudar, razen onih pri varnostnih napravah, mirno razšla. Dva ministra sta odstopila. Ministra dr, Stanko Šibenik in Nikola Preka sta stavila svoje ministrske položaje predsedniku vlade I na razpolago. Cerkvena ustava srbske ortodoksne cerkve je nova, V nedeljo je bila volitev cerkvenega laiškega sveta, ki šteje 60 članov, v beograjski katedrali. V zmislu nove ustave se izvede ločitev srbske ortodoksne cerkve od države. S tem je ta cerkev prva pokazala pravo pot v naši versko mešani državi. Resnica je, da Dunaj ni edino glavno mesto v Evropi, ki ima socialistično večino. Ali Dunaj je edino svetovno mesto, v katerem je po revoluciji, ki je zaključila vojno, uprava mesta pod režimom demokracije in samouprave, v rokah čvrste in odločne rdeče večine, ki ji ni treba računati niti s komunisti niti z bolj ali manj demokratično bur-žuazijo in ki ima ob težkih razmerah male dežele mnogo važnejšo politično in socialno vlogo, kakor Pariz v Franciji ali Berlin v Nemčiji. Če bi se pripetilo, kar je nemogoče, to je da Dunaj podleže — ali bolje, da se vrne v oblast onih strank antisemitske in klerikalne reakcije, ki porablja svojo moč samo proti nam in ki v odnošajih s fašizmom dela samo na oslabljenje in obrekovanje — bi bila to nesreča, ki bi zadela vso internacionalo! Če pade Dunaj, kaj še ostane od avstrijske republike? Ce pa podleže avstrijska republika, podleže morda fašizmu — kaj bi potem na vsem vzhodu ostalo še kot obmejna straža svobode? Na srečo, pričakujemo, da od vseh možnosti to absolutno ne more prihajati v poštev. Mi z nestrpnostjo pričakujemo poročil dne 24. aprila z Dunaja, toda pričakujemo jih z vso radostno nado, da bodo ta poročila poročala o zmagi. Naval reakcionarnih sil bo silen. Ali mi verujemo v zmagonosno obrambo. Spominjam se ob bivanju na Dunaju, da sem srečal nekega znanca, ki ni naš, poleg Karl-Marxovega dvora. Ta mi pravi, kakor se mi je zdelo, z neko vznemirjenostjo v glasu: »Trdi se, da so socialni demokrati te velike zgradbe za stanovanja zgradili na važnih dominantnih točkah, ne samo zato, da bi dali delavcem stanovanja, nego tudi, da bi se v slučaju puča mogli v njih zabarikadirati in braniti.« In resnično se mi zdi, da ni lahko prodreti v tako ljudsko gnezdo, katerih čebele imajo ostra žela. Ali socialistična obrambna volja ima povsem drugačna uspešna sredstva, kakor je pas blokov stanovanjskih hiš iz trdega betona. Ta obramba so predvsem storjena dela, izvedene reforme, z rezultati, ki so donesli neposestnim olajšanje vsled razumne in odločne uprave. Odkar so socialisti »prevzeli na rdečem Dunaju oblast v svoje roke, so tam ustvarili — ne rečem največji kos socializma, ker se socializem ne gradi v posamezni deželi, kako šele v posameznem mestu — ali nesporno najjačje predpogoje za socializem, kakršnih morda ni nikjer na svetu. In zato, ker smo Dunaj videli na delu, ker nam je še pred očmi veličastni prizor njegove mobilizacije množic na delavski olimpiadi, ker smo absolutno prepričani, da mora Dunaj ostati najjačja obramba socialistične demokracije v borbi za svobodo na obmejni strani — zato že v naprej pozdravljamo njega zgia-go v imenu cele internacionale. Razorožitev v etapah Začetek bi bil. Pozneje bodo ljudje bolj pametni. V pondeljek so razpravljali na seji komisije za razorožitev o predlogu Belgije, Švedske, Danske, Španije, Estonske, Norveške, Čehoslo-vaške in Urugvaja, da naj se izvaja razorožitev v etapah, to je, postopoma. Predlogu so se pridružile pozneje Švica, Anglija, Francija ter s pridržki Rusija. V splošnem so zahtevale navedene države, čeprav se deloma ne strinjajo s predlogom, da se mora oboro-ženje znižati že v prvi etapi bistveno. Predlog je stavljen v smislu člena 8. pakta Zveze narodov ter je utemeljen po bistvu in obliki. — Predlog bo še romal po komisijah in potem morda v plenum. * Prvi napredek na razoroiit-venš konferenci. V glavnem odboru razorožitvene konference je bil dne 19. t. m. soglasno sprejet predlog, da se izvrši razorožitev postopoma ter da je predvsem potreben kot prvi sklep bistvena razorožitev. S tem sklepom, ki pomeni napredek, je pozitivno določen cilj in metoda razoroževanja. Očividno je ta uspeh odločni pritisk javnega mnenja. Povodenl vedno hujša. Mesta in vasi pod vodo. Voda bolj in bolj pritiska proti Beogradu. V zadnjih dnevih sta zlasti narasli Dunav in Sava, tako da je voda dosegla višino deset metrov nad normalo. Beograjska okolica ie podobna jezeru. Nasipe pri Sremski Mitroviči je Sava podrla v dolžini par sto metrov in poplavila mesto, ki je bilo že prej deloma pod vodo. V Mitroviči je porušenih okoli 500 hiš, V neprijetnem položaju je tudi beograjska okolica, ker Dunav s silnim pritiskom ovira odtok Save. Poplave so tudi v Slavoniji in na bosanski strani Save. V okolici Slavonskega Broda so vse ceste pod vodo in je 23 vasi poplavljenih. Seveda primanjkuje živil za ljudi in krme za živino. Kmetje morajo klati živino in prodajati meso po 2 do 3 Din kg. Katastrofe bo imela težke gospodarske posledice. Horthyjev režam na umiku. »Nepszava« zopet izhaja. V pondeljek je bilo obveščeno vodstvo ogrske socialno-demokratič-ne stranke, da je prepoved izdajanja socialno - demokratičnega glasila »Nepszava« razveljavljena. V soboto je vlada povabila soc. dem. poslance k razgovoru. Vlada je hotela, da se izpremeni uredništvo ter pisava lista. Ker pa poslanci niso pristali na take zahteve, je vlada prepoved kljub temu preklicala pod pritiskom delavstva ter po štirinajstih dnevih »Nepszava« zopet izhaja. Stavka rudarjev na severni Češki je koniana Stavka rudarjev v mosteškem (Briix) revirju je končana. Stavki v Moravski Ostravi in Karvinu sta propadli, ker sta zavračali navodila in sklepe organizacije. Tovarišem trgovskim sotrudnikom v Ljubljani ! V torek, dne 26. t. m. bo v Delavski zbornici v Ljubljani ob 7. uri zvečer občni zbor Pomočniškega zbo- 1 ra. V odbor se silijo ljudje, ki delajo j z gg. podjetniki v »Merkurju«, ki so vam dne 15. februarja poslali znano ; okrožnico. Vsi trgovski sotrudniki pa naj glasujejo le za listo trgovske sekcije Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije, k: je vedno branila pravice trgovskih sotrudnikov. Zmagati morajo ta dan zavedni trgovski sotrudniki! Kmetiško delavstvo na Poljskem v protestni stavki. Poljska je dežela veleposesti, kjer vladajo skoraj še fevdalne razmere. Mogočna agrarska žlahta se je nalezla splošne podjetniške bolezni ter namerava znižati kmetiškemu delavstvu že itak skrajno slabe mezde. V znak protesta proti tej nameri agrarcev je kmetiško delavstvo pod vodstvom socialistične stranke priredilo v pondeljek enodnevno demonstracijsko stavko. »r Krvav potek štrajka. V pondeljek je stavkalo na Poljskem s protestom proti nameravanemu znižanju plač skoro 30.000 kmetiških delavcev na 627 veleposestvih. Stavka je potekla v obče mirno, samo v Grodzisku pri War-šavi so se pridružili nezaposleni ter hoteli zasesti magistrat. Tu je nastala krvava bitka, ki so jo povzročili agitatorji. Oster spor med Rusijo in Japonsko. Nevarnost nove vojne. Napetost med Rusijo in Japonsko obstoja že dalje časa. Zgodilo se je pa, da je bil z zraka razstreljen v severni Mandžuriji japonski vojaški vlak. Japonske oblasti dolže tega bombnega atentata Rusijo ter so objavile ostro svarilo Rusiji, češ, da so resne posledice neizogibne, če se pripeti še en bombni atentat. Rusija je zbrala na meji že 70.000 vojakov, na drugi strani se Japonci pogajajo z belimi gardisti glede sodelovanja, če bi se pričela vojna med Rusijo in Japonsko. Francoski poslanik Emil Dard v Beogradu zapusti Jugoslavijo, kjer je posloval mnogo let. Demonstracija proti fašizmu na mednarodni konferenci dela. Usiljeni zastopnik fašističnih sindikatov italijanskih. Na mednarodni konferenci dela so se tudi letos uprli delavski zastopniki svobodnih strokovnih organizacij, da bi se italijanskemu delegatu fašističnih sindikatov mandat priznal, ker ni izvoljen ne od delavcev in ne svobodno. Protestiral je proti takemu zastopstvu tajnik strokovne internacionale s. Jouhaux, češ, da delavski delegati ne morejo nikdar priznati takega delegata. Japonski delegat je pa predlagal, da se naj te debate v bodoče preprečijo na konferencah mednarodnega urada dela ter da naj se prizna, da sme fašistični delegat sodelovati v odborih, če ga večina delavskih delegatov izvoli v odbor. Za ta predlog je glasovalo 13, proti pa 7 članov. Za so glasovali — vladni in delodajalski delegati. — Kakor imajo delavski zastopniki prav, so pri glasovanju vendar podlegli. Doma in po svetu. Prvi maj je letos v nedeljo. Z ozirom na razmere, ki se od lani niso izpremenile, bo naše delavstvo posvetilo tudi letošnji prvi maj notranjemu čuvstvovanju in notranji priključitvi delavstvu v ostalem svetu. Sijajen pričetek politike. Pri »Slovencu« so opravičeno ali neopravičeno zaslutili, da se bliža doba normalnega političnega življenja. To slutnjo je potrdil tudi predsednik vlade dr. Marinkovič s svojo izjavo, češ, da je politično življenje in diskusija o nazorih potrebna. No, in »Slovenec« je zastavil svoj buzdovan ter mahnil po — socialni demokraciji, oziroma po delavskem političnem gibanju po svetu. Tako, si je mislil, najlažje pričnem politiko. Delavstvo je lahkoverno, pa zaderem med nje strupeno puščico prepirov, a sam sebe pokažem kot silno modrega politika, ki hoče odvrniti delavstvo od velike nesreče — svoje delavske politike. Enostavno je zamišljena razdiralna politika, ki naj bi omajala delavsko solidarnost v boju za svoje pravice. Toda, kaj, ali nismo pred vojno, med vojno in po vojni našli teh ljudi vedno na tej poti? Ali niso ti ljudje pisali »boljševiško« za delavstvo, kakor so pravili, v resnih trenutkih pa niso genili dejansko niti mezinca za interese delavstva? »Zahtevam podporo Cerkve ...« Cela vrsta ljubljanskih tvrdk vseh barv je dobila te dni priporočene dopise Dobrodelnega društva sv. Vincenca, podr. v Zagrebu. O slovenščini bo napisal razpravo itak »Slovenec« sam, saj je prav, da imamo za to prepotrebno delo specialista. Dopisu so priložene kar štiri srečke (cela, polovična, dvečetrtin-ska) za Din 200.— ter utemeljitev, da zidanje cerkve »ne pomeni samo življensko vprašanje tukajšnje nadškofije in nujno potrebo vseh mnogo- številnih beograjskih katolikov.* — »Srečke so baje našle dosedaj še povsod in med vsemi sloji jako ,lepi’ sprejem in to brez razlike na narodnosti in vere.« (!) Pod tem dopisom omenjenega društva je pa še pripis O. Ivana Rafaela (Rodiča), nadškofa beograjskega: »Dolžnost mi veleva, da Vas tudi jaz kličem na sodelovanje. Zahtevam podporo Cerkve, katera ravno sedaj v teh ekonomsko tako težkih časih oznanja težko prizadetemu prebivalstvu hrabrost, spoštovanje, vztrajnost in nadanje ter vrši kot zavetišče duševnih potrebščin tehtno in težko misijo.« Tudi mi zahtevamo »podporo Cerkve«, kajti cerkev naj sama podpre take akcije, ako že ne more biti brez njih in zahtevamo tudi »podporo Cerkve« brezposelnemu prebivalstvu z dejanji, ne samo z oznanili. Dovolj je pa že pozivov na »podporo Cerkvi«. Tekstilna industrija v Jugoslaviji. V Jugoslaviji imamo 370 tekstilnih tovarn, in sicer 91 pleteninskih tovarn, 54 pavolnih tkalnic in predilnic, 41 volnenih predilnic in tkalnic, 34 tovarn za obleke in perilo, 30 tovarn za platno in juto ter 13 tkalnic za umetno svilo. Delniške družbe se še vedno ustanavljajo. V Jugoslaviji je bilo 1931 ustanovljenih 69 delniških družb z glavnico 280.6 milijonov dinarjev. Nekatere obstoječe družbe so zvišale v tem letu svojo glavnico, in sicer v celoti za 162.5 milijonov dinarjev. Veleindustrijec dr. Steinbeis, ki je imel tudi v Jugoslaviji ogromno lesno industrijo v Bosni in na Hrvaškem, je izvršil v Monakovem samomor. Imel je težkoče v trgovini in bolan je bil. Delravdacije. Pri centrali nabav-ljalnih zadrug državnih nameščencev sta blagajnik Marin Berlič in knjigo- Hirtdenburg in Hitler Odločitev je samo odložena. Poljsko socialistično glasilo »Ro-botnik« pravi, da je število Hitlerjevih volilcev impozantno ter da bo Hindenburg, ker ni ne mož politike in ne demokracije, hotel skleniti kompromis s Hitlerjem in mu dati nekaj sedežev v vladi. To je pričakovati. Z vstopom Hitlerjevcev v nemško vlado bo pa tudi konec nemške demokracije. Zmaga Hindenburga je sicer odgodila odločitev med diktaturo in demokracijo, a priti mora do končne odločilne borbe. Kakor je neverjetno, da nemški narod divja in nori za demagogom Hitlerjem, tako je pravzaprav zveza med Hindenburgom in Hitlerjem neverjetna. Vsekakor bi pa taka zveza ustvarila v Nemčiji nove razmere, ki bi tudi na pomirjenje in zbližanje evropskih držav slabo vplivale. * V obrambi proti fašizmu. Pruski deželni zbor je sklenil, da se v bodoče voli predsednik vlade z relativno večino deželnega zbora. Doslej je moral dobiti predsednik pri volitvah absolutno večino. V Prusiji pričakujejo, da Hitler pridobi na moči ter bi se utegnilo zgoditi, da bi vladne stranke ne dobile absolutne večine, pač pa dobe relativno. Izkoristite ugoden nakup ostankov v TEKSTSL-BAZARJU v Mariboru / Ostanki, meter po Din 6'—, 7•—, 8-—, 9-— in 10-—. Vojnih dolgov nočejo črtati. ' Najprej razorožitev. Londonski poslanik Zedinjenih držav Mellon je izjavil, da ameriške Zedinjene države ne dajo nikakršnih olajšav glede plačevanja vojnih dolgov evropskim državam, dokler se te ne omeje v oboroževanju in dokler se evropske države same ne sporazumejo glede rešitve reparacij-skega problema. vodja Antonije Markovič poneverila precejšnje vsote. Dosedaj je ugotovljenih 800.000 Din. — Blagajnik voj-! nega ministrstva, Dragomir Milovanovič je bil te dni obsojen pred vojnim sodiščem za častnike na 8 let ječewadi poneverbe 1,058.848 dinarjev. Zagovarjal se je, da ni on kriv, ampak hudič, ki ga je baje obsedel. Ogrožena lepota uide nevarnosti škodljivih učinkov solnca, vetra, vlage in starosti satno z dnevno nego medicinsko učinkujočih obrambnih sredstev, kot so: Feller-jeva Elsa-pomada za zaščito lica in kože ter Fellerjeva Elsa-pomada za rast las. Skozi 35 let preizkušene. Za v naprej poslanih 10 Din se dobi 2 lončka brez daljnih stroškov v Elsafluid-tovarni Eugen V. Fellev, Stubica Donja, Elzatrg 383, Savska banovina. * Zlata valuta ne velja več. Grčija je tudi v gospodarski krizi. Stabilizacija drahme na sedanji višini je skoro nemogoča. Grški bankirji so ‘23 Angelo Cerkvenik: ROJA. (Povest.) Z isto pravico bi mogla Rosa, z isto pravico tudi Tanja zahtevati vše drugega moža . . . Zakrohotal se je. Sopotniki so ga začudeni pogle-dali: — Kaj vam je, gospod? Nič ni odgovoril. Tesneje se je stisnil v kot. Vsakogar, kdor bi se približal Tanji ali Rosi, bi ga . . . ubil! Ubil bi Zopet je delal v banki. Mehanično je informiral, mehanično pisal številke, diktiral po telefonu, šifriral čeke. * s Tanja je delala z veseljem. Hrepenenje, ki jo je vsak večer sililo ven, je bilo smisel njenega tedanjega življenja. Hrovatin jo je opazoval in se čudil. Nekega dne ji je naročil, naj nese v banko večjo vsoto denarja. S črnim pajčolanom si je zakrila obraz. — Gospa, čemu to igračkanje? — Je to službeno vprašanje, go- ! spod šef? — Samo polslužbeno. — Čemu? Naj vam tedaj povem! Bojim se, da bi me morebiti utegnil srečati moj mož, ki nedvomno ne miruje. Zlagala se je. Že v tistem hipu pa se je zavedla, da ta laž ni več laž, da jo utegne njen mož res iskati in naposled najti. Nesla je denar v 'banko, še vsa zatopljena v misel o možnosti, da se bo morebiti prav kmalu pojavil v Ljubljani njen mož. Stopila je proti pomičnemu okencu. V banki je bilo mnogo ljudi. Uradnik je preštel denar in ji izročil potrdilo. Že je hotela oditi, ko jo je nepričakovano obšlo čudno, sladko čuvstvo. Na svojem telesu je občutila božajočo misel, sladkost pogleda. Ni se upala ozreti proti tisti strani. Stopila je k stolici in sedla. Mnogo ljudi je sedelo in nikomur se ni zdelo nenavadno, da je tudi ona sedla. Previdno je dvignila glavo. Sedel je na odru pri mizi, v levici je imel telefonsko slušalo ter nepremično zrl vanjo. Solza za solzo ji je privrela iz oči. Gledala je vanj in se ni ganila. Sedela je tako pol ure, eno uro ... in ni mislila na nič ... le gledala je in čutila z vsakim atomom svojega telesa, da je njena sreča popolna, tako zelo popolna, da je izrinila iz njenega bistva vsakršno misel sploh. Ko je stopila na cesto, je še vedno čutila njegov pogled na svojih očeh. Tako topel, tako ljubeč pogled! Bojo pa je venomer govoril po žici: — Združene oljarne »Oliva« pet-stotridesetšest, petstodvajsetosem. Ladjedelnica v B . . . osemdesettri, sedemdesetdevet . . . Včasih je nepričakovano umolknil. . . — Nadaljujte, prosim. — Oprostite, danes mi je tako čudno; bolan sem. Kdo me tako čudno gleda? Tam . . . da, tista dama v črnini! Neumnost! Kaj me vse te ženske brigajo! »Transformator« . . . trideset-šest. . . Vraga! Kaj je to? Črna dama je zapuščala lokal. . . Pri vratih se je ustavila. Ozrla se je, pogledala ga je . . . Vražja ženska! Še enkrat se je obrnila. Da ni Rosa! Neumnost! Saj Rose ni tukaj in Roso vendar pozna! Gledala ga je . . . Po životu ga je oplazil mrzel val. . . Ko je izstopila, je stopil k blagajniku. — Kdo je bila tista dama v črnem? — V črnem? S pajčolanom? Neka Nemka. Vložila je 50.000.—. Čakajte, na čigav račun že? Aha, ga že imam! Na račun itvrdke Hrovatin. — Nemka? Na račun Hrovatina? — Njegova kontoristinja? — Da, vsekakor njegova uslužbenka! — Mislim, da je morebiti muslimanka. Znabiti ima kakšno napako na obrazu. Dozdevalo se mi je, da je imela tako čudno spačen obraz. — Hm, čudno! — Neumnost, neumnost, kaj me briga ta ženska! Zvečer se je zgubil po mestnih ulicah. Gosta megla se je leno valila po orošenih cestah, mimo vlažnih zidov ... Pri gledišču je baš hotel zaviti proti Rimski cesti, ko se mu je nenadno zazdelo, da je videl črno prikazen, kako hiti proti vladni palači na Bleiweisovi cesti. Nehote, nekako po notranjem nagibu, dočista nezavestno, je krenil za njo. Ozrla se je . . . še enkrat. . . zopet... Hitreje stopa . . . teče ... Utrlo je stekel za njo . . . Preden je dospel do nje, je zginila v meglo, v noč. na priporočilo Anglije priporočali vladi, da ukine zlato valuto in uvede srebrno. Kardinal dr. Pilil na Dunaju je dne 2i. t. m. umrl. Delavstvo je poznalo kardinala po njegovih pastirskih listih. Električna cestna železnica v Berlinu praznuje v aprilu 50 letnico svo-jega obstoja. Ivar Kreuger ni več živ. Listi so si izmislili bajko, da se Kreuger ni usmrtil, marveč, da je pobegnil na otok Sumatra. Pariška policija preklicuje to vest, ker se je pri komisijskem ogledu ugotovila Kreugerje-va identiteta. Macdonald je v četrtek odšel z aeroplanom v Ženevo, kjer hoče sodelovati pri podunavskem vprašanju in na razorožitveni konferenci. Udeležil se bo torej tudi lausanske konference. — Macdonald še ni zdrav. Operiran je bil na obeh pčesih, a sedaj izgublja vid na desnem očesu. — Zdravniki mu priporočajo počitek. Velika socialistična zmaga v Ameriki. Pri občinskih volitvah dne 6. t. m. je bil izvoljen v največjem mestu amer. zvezne države Wiscon-sin v Milvvaukeeju, ki šteje 600.000 prebivalcev, že petič za župana socialistični kandidat s. Daniel W. Hoan, Dasi poročila še niso povsem popolna, je videti, da je s, Hoan porazil svojega nasprotnika J. P. Car-neva z veliko večino. S. Hoan žu-panuje v Milwaukeeju že 16 let. Poleg župana je bilo izvoljenih v Mil-vvaukeeju še 11 socialističnih alder-manov (mirovnih sodnikov, oz. starešin) ter tudi socialistični kandidat za občinskega blagajnika s. Mudroch. Tudi v mestu West Allisu je bil izvoljen z veliko večino socialistični kandidat za župana. V Novi Zelandiji so brezposelni povzročili nemire. Za par ur so se popolnoma polastili glavnega mesta Aucklanda in so izropali vse trgovine. V veliki cerkvi Izveličarja so polomili ves inventar, ga znosili sredi cerkve na kup in zažgali. Šele ko je dospelo policijsko ojačenje iz drugih mest. je bilo mogoče vstaše pregnati. Nov vulkan v Kaspijskem morju. Na otoku Suivoi v Kaspijskem morju, 20 km oddaljeno od Baku-ja, je začel bruhati že davno ugasli ognjenik. Poleg velike materijelne škode je pri tem izgubilo tudi 51 ljudi življenje. Nek večji ruski parnik je odhitel otočanom na pomoč. Dr. Avg. Reisman: Delovno pravo v novem obrtnem zakonu. (Iz predavanja o novem obrtnem zakonu v Strokovni komisiji v Mariboru.) (Nadaljevanje.) Odškodnina služboiemalcu. Če je službodajalec odstopil od pogodbe za Cankarjevo družbo. Za 20 Din dobi vsak član 4 lepe knjige. ===== Zvišani prispevki za borze dela in dovoljeni odtegljaji. Po naredbi ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje se je od 1. aprila 1932 dalje zvišal prispevek za borzo dela od 5 na 10 odstotkov tedenskega prispevka za bolezen. Zato delodajalci od 1. aprila 1932 lahko odtegnejo od plače delavca te-le zneske: Dnevno: mezdni razred: I. Din 0.21; II. Din 0.31; III. Din 0.37; IV. Din 0.45; V. Din 0.54; VI. Din 0.65; VII. Din 0.77; VIII. Din 0.92; IX. Din 1.11; X. Din 1.31; XI. Din 1.54; XII. 1.85. Tedensko: mezdni razred: I. Din 1.28; II. Din 1.85; III. Din 2.22; IV. Din 2.68; V. Din 3.23; VI. Din 3.88; VII. Din 4.62; VIII. 5.54; IX. Din 6.65; X. Din 7.85; XI. 9.24; XII- 1L09. V teh zneskih so vpošteti dovoljeni odtegljaji za vse vrste prispevkov. ZA NEGOVANJE TELESA Za jačanje udov in zaščito pred obolenjem; ie Fellcrjev Elsafluid priznano domače sredstvo in kozmetikum, že 35 let splošno Priljubljen. Poskusna steklenica 6 Din, dvojka steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki specialni Steklenici 62 Din, brez daljnih stroškov, pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg 333, Savska Banov. brez tehtnega vzroka, ali če je bil služboje- malec po krivdi sfežbodajalca upravičen odstopiti od pogioidibe, mora službodajalec izplačati delavcu iplaoo do poteka zakonite odpovedne dobe, ako bi bil službodajalec na dan vstopa isto redno odpovedal. Kako: v smislu gorenjih določil, mora 'tudi v tem slučaju službodajalec pllačati delavca takoj tudi za daljšo dobo, če je bila pogojena odpoved preko zakonitega 14-dnevnega roka, a ne preko treh mesecev. Če je torej odpoved določena za tri mesece, mora službodajalec tudi za ta čas mezdo takoj v celoti izplačati, za morebitno daljšo 'dogovorjeno službeno razmerje pa ilie del te iplače v znesku za tii mesece. Če pa je imel delavec vsled tega odstopa od službe po .krivdi delodajalca še večjo škodo, mora plačati delodajalec tudi tisto večjo, 'seveda dokazano odškodnino n. pr. selitvene stroške in podobno. Raivnotako pa mora službo.jemalec povrniti službodajalcu škodo, ki mu jo je zakrivil s tem, da je brez tehtnega vzroka odstopil od pogodbe, t. ij. da ni nastopil službe, ali pa je 'dal po svoji krivdi službodajalcu upravičeno povod, da je odstopil od pogodbe pred nastopom službe. Vso gorinavedeno odškodnino pa lahko zahteva slbžibojemalec tudi tedaj, če je kon-kurzni upravitelj odstopil od pogodbe, ko je službeno razmerje že trajalo. Ako pa sta obe stranki krivi, da se je službeno razmerje predčasno razvezalo, določi razsodišče odbor, oziroma dokler ta ne posluje, pri nas sodišče po svobodni oceni, komu in v kakšni višini pripada odškodnina. Zastaranje terjatev iz službenega razmerja. Terjatve iz .službenega razmerja, mezda, odškodnina itd., zastarajo po določilih občega 'državljanskega zakona, ki ostane v veljavi, v treh letih, ko so zapadle v plačilo. Izjemo določa § 246 o. z. le za terjatve radi predčasnega izstopa, odpusta, ali odstopa od službe. Te pa se morajo uveljaviti pred sodiščem najpozneje v 6 mesecih, od dne, ko se ije izvršil izstop ali odpust iz službe, ali s pretekom dneva, ko je bilo treba stopiti v službo. Ne zadostuje toraj opomin, ampak mora biti pred potekom 6 mesecev vložena že tožba. 'Po 6 mesecih pa taki zahtevki zastarajo in se ne morejo več uveljaviti. Službeno stanovanje ob smrti delojemalca. Ako umre delojemalec, ki je imel pri delodajalcu službeno stanovanje, se mora to stanovanje, ki je bilo torej del plače, izprazniti v teku enega meseca, ako je imel delavec svoje gospodinjstvo, 'drugače pa že v 14 dneh po njegovi smrti. Rodbina umrlega pa mora del stanovanja na zahtevo službodlajalca tudi takoj izprazniti, ako 'bi 'moral službodajalec nastaniti naslednika umrlega delojemalca ter namestiti njegovo pohištvo in nima 'drugega primernega stanovanjskega prostora1. Ako ipa je stanoval delojemalec v delodajalčevi hiši 'proti plačilu najemnine in je bil torej v hiši le najemnik, kot drugi najemniki in stanovanje ni tvorila del službene pogodbe, tedaj te obveznosti ne veljajo. V takem slučaju mora izprazniti rodbina umrlega, oziroma njegovi pravni nasledniki le tedaj, če je bilo stanovanje zakonito 'odpovedano. Za tak spor tudi ne bo pristojno razsodišče 'pri upravni oblasti, kadar bo začelo poslovati, ampak le redno sodišče. Borba steklarjev za skromno eksistenco. Delavska solidarnost: delamo vsi ali nobeden. Podjetje je sporočilo delavstvu, da 'bo zažgalo drugo veliko ,peč in pričelo, z delom še tekom tega tedna. Dela pa, da ni za vse. Za to da jih bo v Hrastniku zaposlenih le ena tretjina, ostali pa 'da bodo še nadalje brezposelni. Delavstvo je potom svoje strokovne 'Organizacije takoj sklicalo sestanek in ise posvetovalo. Sestanek se je vršil 14. aprila in je na njem sodeloval tudi predsednik Strokovne komisije iz Ljubljane s, Jernejčič. Delavstvo je 'pokazalo svojo razredno zavest in višek solidarnosti s tem, da je soglasno sklenilo: delali bomo vsi, ali nobeden. Sestavilo je predlog, da je treba delo in zamenjave tako organizirati, da pridejo vsi v delo.. Pripravljeni so zamenjavati se in vsak po en teden delati, drug teden pa praznovati. Dne 18. aprila se je vršila v Hrastniku tozadevna razprava, ki se je sklicala na predlog organizacije in so se je udeležili: zastopnik Inšpekcije deda, Delavske zbornice, Splošne delavske zveze Jug., obratni zaupniki in zastopniki občine. Ker je podjetje odklonilo, da zastopa delavstvo njih zaupnik in tajnik strokovne organizacije s. Kellner, ije iz protesta izjavil tudi tajnik saveza Jakomin, da pri razpravi ne sodeluje. Delavstvo je proti temu načinu postopanja podjetja bilo silno razburjeno in se je med razpravo zbralo vse delavstvo in njih žene, ki so zahtevali, da podjetje pozove na razpravo tudi s. Kell-nerja in ostale delavske zaupnike. Izvolili so dieputacijio, ki je podjetju in inšpektorju dela to zahtevo sporočila. Med tem pa so ostali zastopniki delavstva, pred vsem Delavska zbornica in glavni zaupnik uspeli, da je podjetje pristalo na sledeče: 1. Glede upostavitve obratovanja pri drugi peči se doseže sporazum, da bo tovarna zaposlila menjaje, po možnosti, vse delavstvo. Podroben sporazum o tem se bo dosegel med obratnim vodstvom in. delavskimi zaupniki. V kolikor se delavstvo ne bo moglo zaposliti v tovarni, se ga bo zaposlilo pri režijskih delih. Do nadaljnjega velja stara kolektivna pogodba in tozadevni tarifi. 2. Podjetje bo predvsem zaposlilo kot pomožne delavce tukajšnje brezposelne delavce, kateri so navezani samo na zaslužek. Zanimivo je, da je podjetje oddalo delavsko kuhinjo v najem nunam, dasi je dalo že besedo Delavski zbornici, odnosno delavskim obratnim zaupnikom, da bodo delavsko kuhinjo le-ti dobili v upravo. Delavstvo je postavilo zahtevo, da pripada kuhinja njim samim v upravo, ker so delavci sami bili tisti, ki so to kuhinjo pred časom ustanovili. Podjetje te delavske zahteve ni upoštevalo. 'Radovedni smo' res, kako bo ta kuhinja v bodoče uspevala. Delavstvo je torej na razpravi uspelo in doseglo ugoden sporazum. Menjaje pridejo vsi v delo pod dosedanjimi .pogoji, do-kleT se ne sklene nova kolektivna pogodba. Važno je tudi to, da se je s pomočjo zastopnika občine s. Malovrha dosegel sporazum, da se za pomožne delavce v steklarni zaposli prvenstveno domače brezposelne in šele v dirugi vrsti delavstvo iz drugih krajev. Tekom tega tedna se prične z obratovanjem. Delavstvo seveda ne bo polno zaposleno, pač pa bo solidarno delalo in praznovalo, dokler se te čase ne .prebrede. Popoldne se je v Delavskem domu vršilo zborovanje steklarskega delavstva, kakršnega v Hrastniku že več let ni bilo. Zbrali so se vsi 'brezposelni, njih žene in družinski člani. Nad 400 udeležencev je poslušalo poročila sodelujočih. Prvi ije poročal naš stari 'delavec v delavskem pokretu s. Jože Kopač. Viharji navdušenja so sledili njegovim izvajanjem, ko je pozval navzoče, naj ipripoznajo; da je v teh težkih časih edino njih strokovna organizacija storila vse, da se njih težki položaj olajša. Pozval je navzoče žene, da kot zavedne proletarke pazijo, da bo njih mož in vsak družinski član, ki dela, član svoje strokovne organizacije. Za njim je, pozdravljen od navzočih, poročal s. Malovrh kot zastopnik občine, kot nameščenec pa je tudi on pozval, da se strnejo k složnemu delu v organizaciji. Poročal je še tajnik saveza s. Jakomin, ki je naglasil, da naj tudi oni, ki so organizacijo gledali postrani in niso bili člani, spoznajo, 'da je strokovna organizacija vse podvzela v zaščito interesov steklarskega delavstva. Z navdušenjem so sledili navzoči njegovim izvajanjem. Nato je zaključil s. Beutel kot predsednik lepo uspelo zborovanje. Te dni pa se vrši razprava tudi v Sv. Križu pri Rogaški Slatini in se bo tudi tu pričelo z obratovanjem pod enakimi pogoji- Ti steklarji so bili brezposelni nad 7 mesecev. Ljubljana. Novo mrtvašnico zgrade ob ljubljanskem pokopališču. Načrti so izdelani. Take javne mrtvašnice, kjer je prostora za večje število mrličev, imajo že vsa večja mesta. Mrliči ne ostanejo potem več doma, marveč se devajo na oder le v mrtvašnici. Čim se spelje tramvaj do pokopališča, bo to velike prednosti za mesto, zakaj današnji pogrebi morajo hoditi po pol do ene ure daleč izven mesta. Tudi iz zdravstvenih ozirov je zgradba mrtvašnice nujno potrebna. Obenem bodo pogrebi zvezani z manjšimi stroški. Zgradba trgovske akademije v Ljubljani bo stala na vogalu Blei-weisove in Simon Gregorčičeve ulice. Poslopje začno graditi že letos. Ptuj. Občni zbor »Svobode«, ki se je vršil v soboto zvečer »Pri Slonu«, je zopet pokazal, da se člani, le žal, da ne vsi, zavedajo pomena kulturne organizacije, katere naloga je širiti delavsko kulturo. Vedno agilni s. Gabriel je orisal težko delo tekočega leta, ki sicer ni vedno prineslo za-željenega uspeha, pač pa finančno izgubo, kar je pripisovati sedanjim razmeram. S. Delpin je priporočal opustiti malomeščansko ideologijo ter se lotiti stvari po načinu, ki bo resnično dvignil naš pokret. S. Do-manjko je priporočal, da naj dramatični odsek nastopa z igrami vzgojnega značaja, ne pa s takimi, v katerih se uči delavec piti in moliti ter da bodo vzgajale delavca, da bo znal misliti. S. Šmid 'je apeliral na navzoče, naj podprejo pevski odsek, ki redno deluje. S. Gabriel je poudaril potrebo de- lavskega tiska in ;je želeti, da bo končno novi odbor le dosegel, da bo gostilničar, pri katerem se vrše delavske prireditve, imel vsaj en delavski list in da bo član delavske gospodarske zadruge. S Micem na delo je za kulturo vedno vneti novoizvoljeni predsednik s. Matjašič o polnoči zaključil zborovanje. Družnost! Kraj. Protituberkulozna liga sklicuje svoj redni občni zbor v ponde-Ijek, dne 25. aprila 1932 ob 8. uri zvečer v dvorani mestnega magistrata. Maribor. Kaj pa mariborska mestna občina? Poleg davka na ročno delo so bili z uvedbo kuluka prizadeti najbolj širši sloji. Zato je vsak prizadeti odobraval sklep banske uprave, da se ta davek s strani banovine ne bo več pobiral. Sedaj se je tudi ljubljanska občina odrekla temu davku, le mariborska občina molči dalje in se ne zgane, da bi tudi ona odpravila ta nepotreben davek; kot bi mariborski občani bili manj prizadeti s krizo kot pa Ljubljančani. Čeravno se je v minulem letu kuluk s strani mestne občine izterjal, pa vendar ne vidimo nikjer, da bi se bile ceste popravljale. Zato pričakujemo, da bo tudi mariborska mestna občina skoraj sledila vzgledu ljubljanske ter nas rešila kuluka. Učiteljsko udruženje je imelo te dni v Mariboru zborovanje in je bila sprejeta resolucija, ki med drugim predvideva, da se morajo v prvi vrsti v slučaju redukcije odpustiti iz službe one učiteljice, ki niso omože-ne z učitelji. Tako nazadnjaško na-ziranje, ki je odsev mišljenja prejšnjih stoletij, pač nasprotuje pojmovanju današnje dobe. Okrožni inšpektorat v Mariboru je s 1. aprilom ukinjen, dosedanji vodja g. Ivo Poljanec pa upokojen. Prosvetni večer »Svobode«, Podružnica »Svobode« v Mariboru je priredila ob zaključku predavanj v tej sezoni svoj prvi prosvetni večer, ki se je vršil minulo sredo v dvorani Delavske zbornice in ki je nad vse pričakovanje izredno lepo uspel. Uvodoma je podal društveni predsednik s. Petejan kratek pregled o številnih predavanjih, ki so se vršila poleg strokovnega tečaja in pa ostalega kulturnega delovanja mariborske »Svobode« v minuli sezoni. Na to pa se je pričel izvajati program: Kot prvi je nastopil moški zbor pevskega odseka »Svobode« ter lepo zapel delavski pesmi »Dani se« in »Bratje le k solncu, svobodi«. Sledila je deklamacija Tone Mačkove pesmi »Solncu nasproti«, kj jo je z občutkom prednašala s. Nekovarje-va, Sodr. prof. Stupan je imel nato kratko predavanje o »Vzrokih kitaj-sko-japonskega spora«, kjer se bore velesile za nadvlado in eksploatacijo revnega 400-milijonskega kitajskega naroda. V krasno zasnovanem govoru je predavatelj orisal vzroke tega vojnega konflikta, ki je zahteval že desettisoče človeških žrtev in ima svoj izv* v imperialistični težnji japonskega kapitalizma. Svoje predavanje je s. prof. Stupan končal s pozivom, da naj delavstvo posveča izobrazbi vso pažnjo, ker le v izobrazbi je moč. Presenetil je ljubki nastop mlade sodružice Marice Jelen z deklamacijo Seliškarjeve pesmi »Plačilni dan«. Istotako je tudi s. Beti Zorko izborno podala Čufarjevo pesem »Mi pojdemo v gore«, .Mešan pevski zbor »Svobode« je v živahnem tempu precizno izvajal pesmi: »Zdravica«, »Studenček« in »Viknala Jana«. Zbor ni velik, je pa čvrsta enota, ki od nastopa do na-sto-na izborno napreduje, pod veščim vodstvom svojega pevovodje g._ Fa-ganeli-ja. Čisti glasovi, dobra izgovarjava, pravilna dinamika se izraža pri podajanju vsake pesmi. — Vsi nastopajoči so želi za svoja izvajanja obilo zasluženega priznanja. Hvaležni smo prirediteljem za ta prijeten večer in želimo, da »Svoboda« slične večere večkrat priredi. Na glavnem mostu te dni na novo asfaltirajo pločnike. Upamo, da bodo ob tej priliki položili tudi nove železne plošče, ki pokrivajo spoje. Pločevina je namreč že tako izhoje-na, da je nevarno stopiti na njo ob mokrem vremenu. Dobro bi bilo tudi, da bi se popravil na sredini mosta tlak, ki je na več mestih udrt, tako, da o deževnih dneh v teh udrtinah nastanejo velike mlake. Nož v srce. Ob priliki izleta, ki ga je priredila skupina iz Zimice v Duplek, je nazaj grede prišlo med Francom Terti-nekom, kmečkim sinom in posestnikom Francem Jakopcem do prepira. V prepiru je Tertinek zabodel Ja-kopca z nožem v srce. Bodljaj je bil tako močan, da je Jakopec na mestu izdihnil. Vkljub živahnemu prosvetnemu delu na deželi, je nož še vedno priljubljeno bojno sredstvo med kmečko mladino. Delavci in nameščenci jedo samo v Javni kuhinji na Slomškovem trgu št. 6. Polnilna peresa dobite že za 18 dinarjev v papirnici Ljudske tiskarne. Oglejte si jih! Prevalje. Povsod se sliši, da je kriza in da jo občutijo vsi. Morda?! Naši mesarji so pri tem že izvzeti. Meso lahko prodajajo po poljubnih cenah, največ ga sekajo ipo Din 10, nekateri po Din 8, a izjeme imed njimi ipo Din 6. Če je en dan ipo Din 6, je drugi dan gotovo že ipo 8 ali 10. Res -bi bilo dobro, da h' se postavilo za kontrolo kaikšnega stro-kovnjaka, ki bi presodil, če se res tako naglo proda ena krava, in če za višjo ceno dobimo res vedno volovje meso. Navadno se ipač le sliši, da je ta ali oni prodal kravo mesarju, gg. mesarji pa skoro brez izjem prodajajo vedno le volov je meso. Jeseniški kovinarji in njihovi nasprotniki. Podporna akcija JSZ na Jesenicah in mi. . Na tozadeven dopis iz Jesenic v »De- ! lavski Pravici« z dne 14. aiprila to-le v pojasnilo: Že pred nastopom krize je jeseniška občina na poziv bana ustanovila občinski aprotvizaciijski odbor, ki je ob izbruhu prevzel vodstvo prehranjevalne akcije za Jesenice. Ta skleip je bil soglasno storjen in zanj so glasovali ter ga ipri občini naglašaii vsi zastopniki JSZ in bivše SLS v tem odboru — po številu šest. (Naše organizacije so imele saimo enega.) Sklenilo se je, da nabirajo vsi samo v imenu in za občinsko aprovizacijo. Vendar so se kar naenkrat pojavili v časopisih lin pri strankah pozivi neke »Prehranjevalne akcije JSZ, sekcije kovinarjev na Jesenicah«, s podpisi kaplana Križmana in g. Gasserja (člana občinske aprovizacije), o ikaterih občinska aproviza- Tudi Ti se moraš zavedati, da čas hiti. Ali si v tem mesecu že pridobil »Delavski Politiki« novega naročnika? Opozori na to dolžnost tudi svojega prijatelja!. cija ni vedela nič! Nobenega denarja in daril občinska aprovizacija še danes — po enem mesecu — nima, niti ne ve za nje. Gospoda okrog JSZ je zahtevala podpore od občine, svojo »akcijo« pa hoče menda izkoristiti za politični kapital. Že na shodu dne 4. aprila je kaplan Križman obljubljal nabrane stvari občinski aprovizaciji pod pogojem, ako bo obnovljen medstrokovni odbor. In še danes se manevrira s tem odborom, dasi vsak Jeseničan ve, da prehranjevalna akcija in odbor treh organizacij nimajo nič skupnega. Ker drugače ne gre, mislijo oni okrog JSZ pod pretvezo isvojih nabranih stvari izsiliti od SMRJ obnoviiev koalicije, ki so jo s svojo nerodnostjo sami razbili. Tovariš »jeseniški kovinar«! Demagog je dobro ibiti tam, kjer to ni preveč očitno. Tu pa vse Jesenice vedo, kako je s to stvarjo! Kar smo mi okrog SMRJ nabrali, smo nabrali z vednostjo, s podpisom in za skupno, občinsko aprovizacijo. Pri naših nabranih stvareh so participirali tudi vaši ljudje, ker je tako tudi prav. Še več! Vaši zastopniki v odboru so še posebej zahtevali vpliva pri delitvi naših nabranih stvari. Nasprotno pa ste vi govorili kar naprej o enotnosti. nabirali pa ste sami brez vednosti drugih; kar ste nabrali, ste obdržali in nihče ne ve, kje je denar, niti niste dali nikomur obračuna o tem. Ko se vas je prijelo za te stvari, ste se -na vse moigoče iz- ; f;ova;rjali, končno pa ste stavili — skoro ni j besede za to predrznost g. kaplana — po- j gcije, da ipopravite: 1. to, kar ste zagrešili, ko ste glasovali na občini tako, delali pa 1 nasprotno v slučaju, .ako 2. popravijo člani SMRJ nerodnost, ki ste jo vi zagrešili! Pač samo pri va® mioigoče! | O iskrenosti je boljše, da molčite. In o »izročitvi« ivaše nabirke neki drugi skupini tudi! O, sancta simplicitas! Mar nam za vaše zbirke. (Vam se je pa za naše šlo!) Ali mi smo hoteli opozoriti vso javnost na to, da stvari in denar, ki je bil nabran za 2300 jeseniških kovinarjev, zadržuje skupina nekaj nad 200 kovinarjev, ki drugim niti ne dovtodi kontrole nad delitvijo tega za vse nabranega, še manj pa kaj da, a ob- ! enem hoče na eni strani kovati iz te nabirke politični kapital, na drugi strani pa terja svoj del iz nabirke drugih, ki jih sama ignorira in demagoško zavrača. Taka ie resnica. Da bi le prišla članom JSZ že malo bližje k srcu in prepri- Razvol gospodarske krize pri nas. (Nadaljevanje.) Resnicoljub. tivar obleke Lastna izdelava blaga in podloge nam omogočuje nuditi TIVAR OBLEKE za gospode, dečke in otroke najboljše kakovosti do najnižjih cenah/ CENA OBLEK 7,A GOSPODE............................. Din 190-—, 240 — do 750-—; ZA DEČKE:. ........................................ Din 200-— do 330*—; ‘ GAMBETA OD 11 DO 14 LET:.......................... Din 210-— do 270*—; MORNARSKA OBLEKA OD 3 DO 10 LET:................... Din 130‘— do 150*—; OBLEKA ZA OTROKE OD 3 DO 10 LET.................... Din 110*— do 270 —; RAGLAN:............................................ Din 320*- do 650-- ; HLAČE:............................................. Din 90-— do 180--. Obiščite naše prodajalce v Mariboru: Jakob Lah, Glavni trg 2 in Veletrgovina H. J. Turad, Aleksandrova c. 7 pa se bodete uverili o resničnosti naših navedb / Prost ogled, ne da bi se sililo k nakupu / Pazite na zaščitni znak in tvorniško ceno.-Pazite se pred ponaredbami! Vrsta Tek. štev - «** na gornjo ceno Pazite Dodatno k naš en u, zadnjič priobčenemu članku donašamo danes še 4 slike iz statistike OUZD-a, v katerih je vpliv sezi-js eliminiran, tako da pride konjunkturno valo-vamje našega gospodarstva tboli do izraza. Sezija je vsako, leto skoraj enaka. Vsled tega nam diferenca števila zaposlenih delavcev n. pr. v .februar u 1c32 in februarju 1931 pokaže veličino čiste krize brez vsake sezijske primesi, dočim je v diferenci dveh mesecev istega leta tudi sezijska komponenta od'o'"-ujočeta pomena. trdi vsled stalno naraščajočega dotoka ženskih delavcev, ni treba posebej naglašati. Slika J ) Slika i.) 1 i 8 « • 1 800 ► 1553 •IM • -1 tu -JMS - $001 ■10 M i 3«? 3 C 1 1931 — > \ \ e • tltt -im -»«>0 \ s BUtm JSatc Slika 1.) predstavlja letni prira6t oziroma padec pri OUZU-p. zavarovan,h delavcev v iposaunezral?) mesecih. Iz nje je razvidno, da je zr.aša! ieLni prirast v prvi po-loivici 1930 t. j. tik pred zače‘: >om kr ze malone 8000 delavcev. V sredini leta 1930 se je pojavilo padanje zavarovanih delavcev, ki se je vleklo skoraj enakomerno do aiprila 1931. Od maja do avgusta 1931 se je kriza celo nekoliko ubažila. Krivulja letnih diferenc zavarovanih delavcev gre v tem obdobju znatno navzgor. Odkar se je pa pojavila panika na denarnem trgu, število rapidno pada in brezposelnost naglo narašča. Ista tendenca je ostala tudi v začetku leta 1932 kakor je razvidno iz zad-nijih mesečnih .publikacij GU/D-a. ihka i) Vid k* - • ... ""TT • Imdta • 10% • - -* fes ♦lOC 0« r 1a v* <^. i 0 - T« CM -iee»c« - iooMe “v • k V j j \ i ! 11 - Slika 4.) predstavlja letne diference celokupne dnevne zavarovane mezde vseh članov OUZD-a. Ta krivulja karakterizira najboljše veličino .gosipodarske krize, ker vsetbuije padanje delavstva in padanje delavskih zaslužkov ter implicite tudi nadomeščanje moških delavcev ,s cenejšimi ženskimi delavci. Vsled tega tvori ona po svoji obliki neko sredino ali povprečnino med vsemi tremi predhodnimi grafikoni. Iz te krivulje je razviden tudi vpliv gospodarske krize na naše socialno zavarovanje, ker se prispevki določajo na podlagi celokupne zavarovane imezde. Letni prirast celokupne dnevne zavarovane mezde (vsega faktičnega dnevnega delavskega zaslužka) je znašal pred krizo skoraj Din 300.000. Bolniški prispevki OUZD-a s,o naraščali v enem letu za dnevnih ca Din 18.000. Ob koncu leta 1931 je pa padla celokupna dnevna zavarovana mezda za ca Din 400.000. Za ta znesek so se zmanjšali tudi dnevni prejemki delavstva, zavarovanega pri OUZD-u. Dohodki OUZD-a so tako padli za dnevnih ca Din 24.000. V tem tiči vzrok povišanja prispevnega tarifa za bolniško zavarovanje od 6% na fc.5%. Kihanje. Pri muslimanih velja kihanje za slabo znamenje. Kadar sc pppeii :a ne-prilika, kličejo Alaha na pomoč zo,j