Poštnina plačana v gotovini.
DEMOKRACIJA
Leto III. - Štev'. 27
Trst - Gorica 18. junija 1949
Spediz. in abb. post. I. gr.
Uredništvo: Trst, ulica Machiavelli 22/11 - tel.62-75 Uprava : Trst, ul. S. Anastasio l/c - tel. 30-39 — Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18 Cena: pos imeina Številka L 15. — Naročnina! mesečno L t>5 (/.a inozemstvo L 100). — Pi.Jtni čekovni račun St. >9-18127.
Izhaja vsak petek
Rojaki in rojakinje
s tržaškega podeželja!
Po 25. letih fašistične diktature imamo tudi mi Slovenci z dežele priliko, da svobodno izrazimo svoje prepričanje in svojo voljo pri občinskih volitvah.
Te volitve tudi za nas niso samo upravne, marveč so tudi politične, ker je odvisno od nas, ali ostanejo podeželske občine v slovenskih rokah ali ne. Italijanski šovinisti so hoteli v Trstu narediti nekakšen plebiscit za Italijo, za tisto talijo, ki je bila za nas Slovence mačeha in vir vsega Zla. Zato je sveta narodna dolžnost vsakega Slovenca in Slovenke, da se tega dejstva zaveda in da pri volitvah glasuje slovensko, da glasuje za e-dino slovensko listo, za SLOVENSKO NARODNO LISTO!
Zal gremo Slovenci v .to volivno borbo razdejani po krivdi komunizma, tistega komunizma, ki je zasužnjil 250 milijonov Slovanov in tistega komunizma, ki je nam Slovencem zapravil Trst, Gorico in Koroško! Ta internacionalni komunizem je kriv, da se Slovenci cepimo na eni strani v narodno zavedne Slovence, na drugi strani v slovenske janičarje in priveske Kominforma ter na tretji strani na Babičeve brodolomce komunizma in fratelance.
Poglejmo si od blizu, kaj so Vi-dalijevi podrepniki in njihova partija. To so politični kameleoni, ki spreminjajo barve kot jim pač kaže ali kakor jim je ukazano. Večina teh ljudi je bila včeraj še du-čejeva, nato pa Titova. Čigava bo jutri? Ti ljudje vedo le eno, da niso Slovenci in da jim za slovenstvo ni nič mar. Ti samozvani voditelji slovenskega ljudstva so v Trstu pri volitvah dovolj jasno pokazali, da razumejo skrb za slovenstvo le tako, da ves naš živelj utopijo v italijanstvo! Saj je njihova partija italijanska partija, ki zasleduje tiste cilje kot ostale italijanske stranke. Njihove obljube Slovencem so le pesek v oči in gradovi v oblakih! Vsak pravi Slovenec bo tem ljudem obrnil hrbet ter jim odločno povedal, da noče imeti Z njimi nič skupnega, ker ve, da pomeni kompartija sužnost, bedo, izkoriščanje, nazadnjaštvo in narodno propast. Slovenci, ki ste dali v Trstu glas komunistični partiji, kaj pravite danes, ko ves italijanski tisk piše, da so glasovi te partije italijanski glasovi?! Slovenci z dežele, ali boste tudi Vi glasovali za to partijo? Zato slovenski volivec ne voli Vidalijevega komunizma, če se nočeš sam izločiti iz slovenske narodne skupnost i, in če nočeš biti sokriv izdajstva nad lastnim narodom!
Kaj pa je pompozna Babičeva fronta? To je fronta hlapcev komunističnega raja izobčenega Tita, tistega Tita, ki je zasužnjil Jugoslavijo s svojo zloglasno OZNO in jo pahnil v bedo 'in pomanjkanje. Kdaj so Tržačani pošiljali pakete v Jugoslavijo? To delajo danes kljub temu, da Titova trobila izjavljajo, da je tam blagostanje, da je tam raj! Kdaj v zgodovini se je zgodilo, da bi iz lastne domovine zbežale cele vasi? Nikdar! To se dogaja danes tam, kjer. pravijo, da vlada ljudstvo.
Ne, bratje! Tam ne vlada ljudstvo, tam vladajo poklicni pustolovci, politični brodolomci, tam vladajo ljudje, ki sesajo kri 16 milijonov Jugoslovanov! Slovenci in Slovenke, ne nasedajte tem volkovom v ovčjih oblačilih! Ti Vam kroje isto usodo, kot so jo pripravili Vašim bratom v Jugoslaviji!
Bratje in sestre, ali hočete biti sužnji? Slovenska mati, ali hočeš biti stroj za proizvajanje sužnjev komunističnih trinogov? Slovensko dekle, ali hočeš pasti na stopnjo državnega blaga? Slovenski možje in fantje, ali hočete spet nastavlja-
ti hrbet, da bi po njih padal bič komunističnih priganjačev? Ce no-' čete vsega tega, ne glasujte za BaOič - Titovo ljudsko fronto!
V devinsko - .nabrežinski občini imamo tudi italijansko nekomunistično listo. Po njihovih statistikah je halijanov v tej občini 26 odst., po naših 20 odst. Mi Slovenci smo demokrati in jim priznavamo zato pravico, da imajo tudi oni svojo listo. Ne priznavamo jim pa pravice, da nam trgajo s kakršnimi koli obljubami nlasove! Naj ne bo Slovenca, ki bi glasoval zanje! Kajti vsi vedo, da so ti ljudje po-borniki priključitve Trsta k Italiji! Za nas Slovence je ohranitev Svobodnega tržaškega ozemlja e-dina rešitev in jamsivo Za napredek v gospodarskem, političnem in kulturnem življenju našega naroda.
V nabrežinski občini nastopa tudi lista »klasa«,' katere nosi.telj ,;e g. Franc Kakeš, bivši nabrežinski občinski predsednik. Po njegovih izjavah in po njegovih proglasih moramo sklepati, da je postavil listo samo zato, da pride do županskega stolčka in da ruši naše demokratične vrste. V današnjih razmerah se nam zdi neverjetno, da bi se dobil posameznik, ki oi bil pripravljen zapravljati težke tisočake za propagando in lepake iz čiste nesebičnosti. Samo ljudie, lei pripadajo gotovi stranki ali gibanju, ki ima določen program, to lahko napravijo! Da so naše trditve resnične, potrjuje dejstvo, da so iz liste »klasa« odstopili doslej že štiri kandidati. Župansko mesto ne sme služiti osebnim ambicijam, temveč mora služi ti narodu! Zato Slovenci odklanjamo »klas«!
Rojaki in rojakinje!
Zavedajte se dejstva, da je SLOVENSKA NARODNA LISTA edina slovenska lista, ne le po imenu, marveč po svojem duhu. Edino možje Slovenske narodne liste se bodo kot zavedni in ponosni Slovenci potegovali za dosego vseh pravic, ki nam gredo po božji in človeški postavi! Edino Slovenski narodna lista je poroštvo, da ostaneta občini Nabrežina in Zgonik slovenski. Edino, če boš volil Slovensko narodno listo, boš dokazal, da si res Slovenec in edino glas, ki ga boš dal Slovenski narodni listi, bo res štet kot slovenski glas. Edino, če boš volil lipo Slovenske narodne liste, boš dokazal, da odklanjaš srpe, kladiva in zvezde, za katerimi se skrivajo verige, v katere so uklenjeni naši bratje onstran železne zavese. Tiste verige, katerih se drži kri milijonov brez. pravnih sužnjev komunističnega ra ja, bodi si Titovega, bodisi Stalinovega.
Rojaki in rajakinje, bratje in sestre, Slovenci!
Otresite se brezbrižnosti in narodne mlačnosti! Odklonite komunizem obeh diktatorjev, beograj-s’«ega in moskovskega ! Pokažite hrbet Rimu, za nas Slovence viru vsega zla in odločno vstopite v vrste zavednih Slovencev, katerih znak je lipova vejica, tisočletna svetinja vseh Slovanov.
Slovenci! Volite lipo, da bo kmalu prišel tisti dan, ko bo naš rod tu gospodoval, zemljelačnemu tujcu pa povejte, da pod streho našo tuji rod naj gost nam bo, a ne gospod, ker mi tu smo gospodarji in Bog in naši carji!
Narod slovenski tisoč let krvaviš, a izkrvavel nisi, pravi Cankar. Mi Slovenci, ki smo samo Slovenci in nič drugega, pravimo: »Ne, ne boš izkrvavel, kajti vsi bomo v nedeljo volili SLOVENSKO NARODNO LISTO. Naj žive Slovenci, naj živi Slovenska narodna lista, naj živi LIPA!«
(Radijski volivni govor g. Draga Legiše)
Volivni znak Slovenske narodne liste
|e
Lipova uejica s helebardo**!
To je naš znaki
Tega bomo vsi volili!
»»
Repentaborci, nihče nas ne bo več varal!
»Težko nam je, da danes ni več ljudi z nami«, je dejal na Opčinah Stoka, politični tajnik Osvobodilne fronte, ko je proslavljal obletnico vstaje italijanskega ljudstva.
»Na naših obrazih je zaskrbljenost«, je nadaljeval, »ker se zaradi naše razcepljenosti v Trstu širi fašizem«.
»Vihali je zagrešil največji zločin nad delovnim ljudstvom: razbil je enotnost ljudske fronte. Napadi Vidalijevih fašistov«, smo čuli na zborovanju ljudske fronte v Padričah, »so dokaz, da smo na pravi poti«. Te prave poti ni mogel pokazati niti minister Regent, ki, je preko koprskega radia tolažil, da mora zmagati resnica tudi proti klevetam INFORMBIROJA. Vidali je bil zelo skop v izjavah in je svoje nasprotnike označil s »peščico izdajalcev Babičeve k like«.
Tako so se komunisti med seboj oprali, tako je šlo k vragu večno, s krvjo podpisano italijansko - slovansko bratstvo. 2e v svojem votivnem programu je Ljudska fron-. ta v Skednju tarnala, da je treba dvigniti borbene tradicije Osvobo-iilne fronte, poleg tega pa z bobnečimi besedami predlagala: spoštovanje mirovne pogodbe, gospodarsko in politično neodvisnost Tržaškega ozemlja in izvajanje enakopravnosti. Se več: čvekali so o dvojezičnosti, o davčnem sistemu, o novem duhu, ki ga je treba vnesti v šo!e, o cestah, vodovodih, kmetijskih šolah, otroških vrtcih in celo o kulturnih domovih. Sramotni izid nedeljskih volitev v Trstu je dokazal, da je Ljudska fronta lovila ptičke z bobnom. V takih razmerah je1 nastala v repentaborski občini Neodvisna gospodarska zveza. Sedanji občinski svet, ustanovitelj te liste, je bil pripravljen na kompromis z drugimi strankami.
Vsi so bili za to. Ko pa je bilo treba kompromis podpisati, so se komunisti po njih že zastareli tak-
tiki in na ukaz iz Trsta umaknili. Njim ni po godu sedanje gospodarsko blagostanje naše občine!
Kje se je za 571 ljudi, ki jih šteje naša občina, razdelilo 105 milijonov lir za zimska in javna dela?
Mi Repentaborci smo razmišljali takole: »Voliti za Kominform pomeni pospešiti priključitev Trsta k Italiji«. Italija pa naj bo tam, kjer je! Ne toži se nam po njej, ne po njenih oblastnikih, ne po njeni kulturi! Kaj pa Ljudska fronta, ki pravi, da se bori proti zatiralcem ljudstva?
V Trstu je šlo na volišče 12 strank:
6 izključno italijanskih strank od Rima plačanih in Slovencem sovražnih. Vseh teh 6 strank je za priključitev Trsta k Italiji;
3 samostojne tržaške, do Slovencev strpne stranke;
2 fratelančni stranki: Kominform in Ljudska fronta ter ena edina Slovenska narodna lista.
10 političnih strank, od komunistične pa do fašistične brani ^ interese Italijanov in' še enajsta stranka, Ljudska fronta, daje prednost Italijanom, tudi fašistom med njimi, zato »da lahko vodi večinsko politiko«, ki jo s samimi ubogimi Slo-venčki ne bi mogla voditi.
Sam tovariš Bevk nam je prišel preteklo nedeljo iz Ljubljane povedat, da »se moramo nasloniti na poštene Italijane«. Tovariš Lauren-ti je to razložil Repencem še v italijanščini, tako da ja ne bi ničesar razumeli! Za nameček se je oglasil še tovariš Stoka, rekoč, da prihaja italijansko - slovanska fronta med ljudi, ki jih ni sram borbe proti fašizmu. Nek vaščan je pripomnil: najbolje bi bilo, da bi se Ljudska fronta preselila v Italijo...
In ta stranka se drzne imenovati antifašistična! Vsi so se združili, samo Slovenci ne. Kdo je tega kriv? Ljudska fronta, ki išče samo
interese Komunistične partije, vodi tudi v okoliških in popolnoma slovenskih občinah nerazumljivo politiko, prinaša sovraštvo in razdor. Kje so sadovi ogromnih žrtev? Kdo nas je izdal? Osvobodilna fronta! Kdo je zapravil Trst, Gorico, Benečijo, Kanalsko dolino, Koroško? Osvobodilna fronta!
Repentaborci, ne nasedajte lažem Ljudske fronte, rešite vsaj gospodarske koristi svoje občine! Teh gospodarskih koristi pa ne bomo rešili s sovraštvom, ki ga sejejo pri nas komunisti.	*
Ljudska fronta zmerja zaveznike z imperialisti. Zavezniki na to lajanje ne odgovarjajo, ker vedo, da jim Ljudska fronta ne more niti lasu skriviti. Čarom ameriškega imperializma pa je podlegel celo maršal Tito, ki prodaja Amerikan-cem svoje rudnike!... Imperializem je bolezen vseh ,velikih narodov.. Tudi batjuška Stalin ima to bolezen. Sam pravi:	»Diktatura
proletariata je zgodovinska doba, polna vojn in zunanjih konfliktov.« »Pod Leninovo zastavo si bomo o-svojili svet.« »Proletariat mora postati strfij, ki drobi sovražnike; sila in strah sta njegovo orožje.«
Repentaborci! Nihče nas ne bo več varal!
Živimo ob meji in vidimo, kaj se preko nje godi.
Kdor voli Ljudsko fronto ali pa Kominform, kliče v občino mizeri-jo, ki je vladala takrat, ko so Vam 'žene bel-le kosilo z »dadi«, mize-rijo, ki je vladala takrat, ko je Franca KRANJČIČEV A prodajala pepel v Trst, da se je preživljala.
HOČEMO DELA IN KRUHA, NE PA MIZERIJE.
KMETJE, DELAVCI, JAVARJI. V NEDELJO VSI NA VOLIŠČE,
VSI ODDAJTE SVOJ GLAS ZA NEODVISNO GOSPODARSKO ZVEZO!
(Radijski govor g. Milana Vlkova)
Oton Župančič
Pred dnevi je v Ljubljani umrl največji sodobni slovenski pesnik Oton Zupančič. Bil je_zadnji od velike četvorice Cankar - Kette -Murn - Zupančič, ki je stopila na pot modernega slovstva proti takratnemu konzervativizmu v slov. slovstvu in dala najlepše bisere slovenskega slovstva sploh. Cankar, Kette in Murn soumrli že mladi, Zuj.ančiču pa je bilo dano, da je pel do svoje pozne starosti. Bil je mojster in kovač slovenskega jezika; jezik v njegovih pesmih se odlikuje po klenosti in duhovitosti.
Ko se je že pred dobršnimi petnajstimi le h izpel, je nadaljeval svoje umetniško delo s prevajanjem del svetovnih klasikov, predvsem angleškega dramatika Sha-kespeare-a, čigar slovenski prevodi štejejo, po kritiki angl. poznava-teVa 'slov. jezika med najboljše evropske prevode in se odlikujejo po izredni kongenialnosti.	z
Zupančičeve pesmi so prevedene v številne europske jezike. Francoski kritiki ga štejejo med enega prvih evropskih pesnikov.
Zupančič je dal slovenskemu slovstvu, zakladnici slovenskega jezika ves svoj genij.
Obogatil je slovenski jezik s številnimi izrazi, znal izrabiti vso njegovo pevnost in melodičnost in kot Prešeren pred sto leti genialno izrazil misel in duševnost slovenskega človeka v slovenski pesmi, enakovredni vrhovom evropskega slovstva.
Z Zupančičev o smrtjo se je prekinil genialni tok v slovenskem slovstvu od Prešerna dalje. Novn doba, kjer je umetnost podrejena strankarsko politični' ideji enega družbenega razreda pač tudi slovensko umetnost kot drugod pritiska tako k tlom, da se je pretvorila iz čiste umetnosti v navadno strankarsko propagando pod krinko umetnostniškega izražanja. To je ubilo tudi poslednje umetniško iz-življenje Zupančiča. Toda, kar je napisal kot svoboden človek in poet, to bo za vedno ostalo na častnem mestu poleg Dalmatinove Biblije, Prešernovih poezij in Cankarjevih del.
B. M.
t Komunistični teroristi že štiri leta ustrahujejo demokratično prebivalstvo dolin* ske občine.
Zato bodo vsi Dolinčani in ostali Slovenci našega lepega Brega glasovali za svojo Neodvisno kmečko listo v znamenju motike in lopate, ker bodo s tem volili proti komunizmu, za demokracijo in svobodol
Tragično noč v Novi vasi no Krasu
Nova vas pri Opatjem selu je mala in revna vasica tik državne meje. Njeni prebivalci živijo skromno kmečko življenje in so se že davno naveličali rd.ečega stra- j hovanja. Zato se je nekaj družin sporazumno s poveljnikom obmejne straže že nekaj časa pripravljalo na beg v Italijo. Peljati so hoteli s seboj tudi vse premičnine in živino. Zla usoda in neprevidnost sta pa obrnili drugače. Po sporazumu bi morali ljudje zapustiti vas v času med 21.30 do 23. ure. Četrt ure pred odhodom pa je nenadoma zapela brzostrelka svojo mrtvaško pesem. Nastala je strašna panika. Vodnik voaške posadke Peter Maurin je samo še obvestil ljudi,
naj se reši kdor more. Ljudje so se razbežali na vse strani in v preplahu pograbili, kar jim je bilo najbližje: ta otročička, oni vrečo perila, tretji paket živil itd. Glavni del premičn n, ki so bile že naložene na vozilih za odhod z živino vred, je ostal. Tu pa tam ;e zopet brzostrelka zapela svojo pesem in so pripeljali v kasarno prve nesrečnike, ki so jih zagrabili in jih med pretepanjem zvezali. Zaprli so vse, ki so jih osumili, da so imeli namen zapustiti rdeči raj. Vsa imetja so bila takoj zaplenjena, kar so rdeči že itak davno želeli. Strašna in dramatična je bila usodna noč. Oče je bežal v eno smer, mati v drugo, otroci pa v
tretjo. Samo dva primera: Pahor Janko in žena sta pribežala v Italijo, mali 20 mesečni sinček je o-slal tam; Pahor Jožef je pribežal v Italijo, družina je ostala tam. Skupno je pribežalo v Italijo 11 vaščanov in dva vojaka s podčastnikom, tedaj 14 oseb. Brzostrelka je v^ noči večkrat tulila in povzročila alarm otmejnih straž tudi na italijanski strani. Koliko je bilo pa žrtev, se do danes še ni dalo ugotoviti.
Od očividca smo slišali:
Srce se je človeku trgalo, ko. je videl, kako je 11 letna Sonja vlekla malo culico ,in tekla za starši preko visoke detelje, ki se je Zapletala okoli nog in otežkočala beg. Zavedajoč se nevarnosti je Sonja z nenavadno otroško srčnostjo vendarle dosegla mejo.
Takega terorja nismo doživeli niti pod Nemci kot je vladal tisto usbdno noč. Ljudje so se tresli od strahu, ko so titovci hodili po hišah in hlevih z napetimi brzostrelkami in iskali tiste, ki niso ulegli zbežati. Usoda onih, ki so jih oznovci oSpeljali, je neznana. Verjetno je, da se vsled napornega dela in pomanjkanja ne bodo nikdar več vrnili k svojim dragim.
Sedaj pa bi radi vprašali tiste tovariše — če jih smemo tako imenovati — ali bolje rečeno biriče: Kje je tista tako opevana svoboda, ki so jo tako proslavljali pri političnih urah v gozdu in na sestankih? Kje so tiste .palače in zemlja, ki ste jo obljubljali iz dneva v dan? Kje je raj, ki ste ga slikali' zaslepljenemu in trpečemu narodu? Na vse ste pozabili, ko ste pograbili za vajeti z jekleno roko.
Stran 2.
DEMOKRACIJA
Lete III. - Stev. J7
LJUDSKA BOG IN
FRONTA,
NAROD!
V nedeljo je imela v Mavhinjah svoje volivno zborovanje LJUDSKA FRONTA. Zborovala pa je prav za prav SDZ! To je čudno in vendar resnično, kajti od pristašev LF je bil prisoten — beri in piši — samo eden, to je njen kandidat! Ker je bilo zborovanje pred cerkvijo in otvorjeno točno v času, ko so ljudje odhajali iz cerkve, so se naši pristaši SDZ udeležili zborovanja v polnem številu. Kar sline so se cedile tovarišiji ob pogledu na bogato udeležbo! Toda glej! Ko se je pojavila pri zvočniku tovarišica Nada, je bruhnilo iz množice: »Živeli Novovascf!« Tovarišici je zastal dih. Ko se je tovarišica zbrala, je spregovorila o žen-stvu, o vlogi žensk pri izgradnji socializma in o socialistični vzgoji naših malčkov. Mlada Nada pa svojega govora ni mogla končati, ker so jo poslušalci prevpili s klici: »Pojdi v jasli in v grme, od koder si prišla!«
Povzel je besedo tov. Stoka. Komaj je izgovoril besedi: »Delavci, kmetje!«, je zadonelo iz grl zbrane množice: »Tiran, krvoses, lažnivec, terorist, ne imenuj po nemarnem našega kmeta in delavca! Poglej naše žuljeve roke (delavci in kmetje so dvigali roke in razprostirali prste), polne so žuljev in Ti nas hočeš oropati sadov teh žuljev!« Tovariša Štoko to ni ganilo: nadaljeval je z ugotovitvijo, da mora biti kmet na svoji zemlji svoj gospod! To pa je prisotne spravilo iz ravnotežja:	»Slepar, zapeljivec!
Pojdi v Novo vas! V Jugoslaviji ste kmeta oropali zemlje in delavca zasužnjili! Vse, kar more, beži iz Vašega raja! Vaša opojna psihološka mamila so pri nas odpovedala in nimajo na nas več nobenega učinka!« Tov. Stoka je junaško nadaljeval:	»Kakor vidim, je v
Mavhinjah še prece-j Mussolinijevih ostankov!« Da bi tega ne zinil!... Vsa fhnožica je s prstom pokazala na njegovega prisotnega kandidata Urdiha Valentina, zares junaškega oficirja, ki je ves potrt sameval ob govornikovi strani: »Poglej ga in vprašaj ga, da-li nima morda doma v skrinji skrit fes!« Stoka se ni udal. Žugal je zborovalcem s kazalcem. Medtem pa je zazvonilo poldan in Mavhinj-ci so ljudskemu govorniku zavpili, naj utihne, če je kristjan. In res, vsa čast mu!, je mož med zvone-njem molčal... Medtem se je nekoliko zbral in ko je zvonenje prene-
munisti bomo zgradili komunizem tudi brez Vas! Nič ne pomaga! Pri prvem vrtincu bo rdeča armada pomandrala ves svet in tedaj bomo mi obračunali z Vašim papežem in z vso reakcijo s kraljem Petrom na čelu!« Nekaj poslušalcev je govornika prekinilo: ,>To-daj bo prepozno, ker boste prej že vsi viseli!« Drugi poslušalci pa so si dovolili govornika prekiniti z vzkliki: »Nova vas — zrcalo Ljudske fronte! Živio slovenske Lidi-ce!« (Lidice so češka vas, ki so jo med vojno nacisti do tal uničili). Nato nas je tov. Stoka poučeval o katoliških resnicah in nas vprašal, kaj mislimo o papežu. Naš odgovor je bit, da papeža kot kristjani spoštujemo. Tedaj nam je tov. Stoka učeno pojasnjeval1, da je papež blagoslavljal fašistične tolpe, ki so pustošile rusko zemljo, da podpira anglo-ameriški kapitalizem in da je glavni sovražnik komunizma. To pa da komunizem ne moti, ker bo komunizem zrušil svet, preobrazil njegovo lice in iztrebil tudi iz mavhinjskih glav domišljavega Boga.
Tako torej tov. Stoka! Počasi vozite po nevarnih poteh in pazite ob strmih prelazih! Modrosti, to smo Vam že povedali, nas ne boste učili! V zgodovini so bili že večji mogotci, ki so se nemo in srepo zaletavali v osnovne temelje človeške družbe! Poslednja dva ste tudi Vi osebno poznali: Fašizem in Nacizem. Oba ležita v prahu vesoljstva, ki se pri njunem orjaškem padcu ni niti za las premaknilo! Nad njima pa v siju resnice blešči napis:	»Ne teptaj čustev, ne
skruni«izročil, ne zametuj idealov! Kdor izziva prirodo, bo s prirodo grozno in strahovito pokončan!« Tov. Stoka to si zapomnite! In bodite pripravljeni, ko pride prvi vrtinec, ki ga Vi napovedujete!
Kakor temelji vsa komunistična dialektika na stebrih laži, tako se tudi dialektika »Primorskega« nič prav posebno ne odlikuje. »Primorski« poroča, da so Mavhinjci z zanimanjem sledili izvajanjem tov. Stoke. Mi smo že povedali, da je bilo ljudstvo na zborovanju samo — ena oseba! Ostale pristaše svojega ljudstva pa bo mogel tov. Stoka prešteti v nedeljo po končanih volitvah...
»Primorski« ugotavlja, da je Mavhinjce naučila kričati Agnelet-tova družba. »Merite po sebi brač!«
halo, je dalje modroval: »Mi ko- pravi pregovor. Vi na raznih sestan-
H1IDH JEZA
Nekakšni plačanci se hudo jezijo na posameznike od SDZ, češ: vi ste krivi našega poraza na volitvah. Nimam namena jih žaliti, povem jim pa, da par posameznikov bi jih vobče ne rešilo poloma, saj so kljub temu izgubili čez tisoč glasov! Zgodilo se je, kakor so o-ni hoteli, namreč to, da mora ljudstvo odločiti in ljudstvo je odločilo! S »fratelanco« so hoteli doseči svoje namene. Čudovito domišljavi so bili, če so mislili, da bodo Italijani volili za Slovence... Se vrabci na strehah čivkajo, da smo domišljavci, češ niti mi nimamo obstanka v Italiji. Da, da: internacionala, internacionala!,.. Slovenci čudovito verjamejo v njo, Italijani pa ne. Koliko tiso£ slovenskih glasov je šlo v komunistično in de-mokrščansko žrelo in še v druge liste italijanskih strank?! Mislim, da se dosti ne motim, če trdim, dd so nam tujci požrli najmanj 15 tisoč glasov! Frontaši so čisto prepričani, da so oni čistokrvni Slovenci. Par tucatov starejših Slovencev še starega kova, kateri se še spominjajo izza časa Avstrije delovanja slovenstva na narodni podlagi, ravnb tisti so pravi stebri osvobodilne fronte, ravno tisti so največji domišljavci in sovražniki vseh tistih Slovencev, kateri niso
delovali za fronto. In ravno tisti se udarniško držijo fronte, medtem ko se ostali plačanci še bolj hinavsko skrivajo. Sv.*Križ, Kontovel, Prosek, Opčine, Trebče, Bazovica, koliko slovenskih glasov je slo za demokristjane in Vidalijeve inter-nacionaliste, ki so za las podobni »frontašem«? Kdo je tega kriv? Z lažmi in obljubami se n’ da skriti »senzacije« na oni strani železne ograje. Le tistih par tucatov, ki sem jih prej omenil, verjame, da obstoja onstran železnega zastora — v internacionalizirani Jugoslaviji — raj, kljub temu, da tudi sami pošiljajo svojim sorodnikom pomoč v paketih... Torej taki ljudje ne morejo biti s svojim razumom na pravem mestu! Hkrati ljubijo Slovence in komunizem!.,. Ne. to pa ne more bitj! Ce sem Slovenec in narodnjak, nikakor ne morem biti komunist, torej ’ ostanem Slovenec - narodnjak. Tovariši o-svobodilne fronte, nikar ne blatite pravih narodno - zavednih Slovencev, ker izgubo 15 tisoč slovenskih glasov imate vi na vesti!
Tudi Kominform je prejel svoje plačilo, kljub . temu, da danes triumifira s pomočjo slovenskih prodanih in zaslepljenih duš.
Zgodovina bo pokazala na vse izdajalce naroda ter jim odmerila zasluženo plačilo.
kih trenirate svoje pristaše kakor kužke in jim vtepate v glavo Vašo dialektično miselnost, da potem z njimi po partijsko razpolagate. Mi pa svobodno mislimo s svojimi svobodnimi možgani in nočemo biti psihološki sužnji nikogar!
»Primorski« se huduje, češ, da hlapčujemo cerkvi in Anglo-ameri-kancem. Mi nikomur ne hlapčujemo! Sicer pa raje v prostosti hlapčujemo beli moki, kakor pa da bi v sužnosti hlapčevali Vam!
Mavhinjci smo ponosni na to, da je v naši vasi zaplapolala prva slovenska zastava ob začetku razvoja narodnega sproščenja iz komunističnih verig, na pragu nove dobe, ki nam jo dogodki v naši matični državi iz dneva v dan vedno bolj jasno nakazujejo. Zato bodo jutri vsi Mavhinjci strnjeno glasovali za lipovo vejico, ker hočejo še vedno korakati prvi na čelu naše osvobodilne armade v popolnem prepričanju, da jim bodo kmalu sledili vsi Slovenci, ker je naša stvar sveta, ker je z nami narod, ker je z nami Bog!
lfolivno zborovanje v Sesljanu
V prijetni Legiševi dvorani se je ob 17. uri na Telovo zbralo veliko število Sesljancev in volivcev iz sosednih vasi na volivno zborovanje. Dvorana je bila kar polna, ko je zastopnik nabrežinskega voliv-nega odbora otvoril zborovanje in pozdravil vse volivce in številne volivke. Besedo je nato povzel predsednik SDZ, g. dr. Josip Agne-letto, ki je v uvodu v kratkih besedah analiziral izide tržaških volitev z ugotovitvijo, da je za Samo* slojno tržaško ozemlje glasovalo 37 odstotkov tržaških volivcev. Z odločnimi besedami je govornik povedal, da se slovenski narod ni nikdar boril proti italijanskemu narodu, da pa se je branil italijanskega raznarodovanja, kateremu se bo tudi v bodoče upiral, pa naj prihaja od kjer koli. Italija v svojih ozkih mejah ne more prehraniti svojega lastnega prebivalstva in so zato njeni sinovi primorani iskati si kruha v tujini. Tako se je godilo slovenskemu delavstvu tudi za časa italijanske okupacije Trsta in ista usoda nas čaka, če pridemo zopet pod Italijo. Samo samostojen Trst lahko nudi slovenskemu človeku kruh in delo. Zato bomo volili slovensko, . žato bomo z nedeljskim glasovanjem dvignili
Volivni shod v Velikem Repnju
Na Telovo so povabili volivci repentaborske občine na volivnj shod tudi zastopnike Slov. demokratske zveze iz Trsta.
Na novo urejenem trgu se je v popoldanskih urah zbralo lepo število volivcev in volivk, čeravno je Kominforma za ta dan zaukazala ples in so na dveh hišah mrgolele komunistične in italijanske zastave. Po ljudsko - demokratičnih načelih seveda ni manjkal tudi komunistični zvočnik, ki je — kakor v času najbolj črnega fašizma — navijal izključno italijanske popevke. Vsi ti izzivalni manevri rdečily. izkoreninjencev slovenskega naroda pa niso mogli zmotiti slovenskega prebivalstva, ki je ostalo zvesto svojemu rodu, jeziku in svojim slovenskim navadam.
Zborovanje je otvoril dosedanji župan g. Emil Guštin, ki je v kratkih, zato pa prepričevalnih besedah prikazal poslušalcem veliko delo, ki ga je občina izvršila v i^d-njih mesecih:	vodovod, ureditev
ceste vse'do mestne meje. Sicer pa vsa ta velika dela opazi lahko vsak obiskovalec lepe in makavne repen-ske vasice. Besedo je nato povzel g. Lavrenčič, ki je v krepkih in jedrnatih besedah razgalil komunizem v splošnem. Vidalijevo in Babičevo krilo pa še posebej. Volivcem in volivkam je pričaral pred oči dolgoletno zgodovino slovenskega naroda, ki se na tej zemlji bori že nad 1300 leti proti raznarodovanju in zapostavljanju in ki se je kljub najhujšim viharjem ohranil do današnjega dne in bo vzdržal tudi v naprej, ker je fašizem izginil za* vekomaj, komunizem mu bo sledil, narod pa bo ostal.
Nato je spregovoril predsednik SDZ, dr. Josip Atpeletto, ki je v udarnih besedah prepričevalno o-
žigosal potuhnjeno raznarodovalno politiko fratelance. »Vprašam vas«, je vzkliknil predsednik SDZ, »kaj bi se zgodilo s Slovencem, ki bi v furlanski ali italijanski vasi govoril v slovenščini? Kamenjali bi ga v prvi vrsti komunisti!« V nadaljnjih svojih izvajanjih je govornik ugotovil, da je slovenskemu narodu fratelanca napravila neprimerno večjo škodo, kakor pa vsi rene-gatski poskusi 25 letne fašistične strahovlade. Komunisti obeh vrst so se potrudili, da bi izbrisali iz tržaškega ozemlja slovenski narod in ga izmaličili v neko brezoblično gmoto, ki bi se vtopila v italijan-Stvu. Ta poskus je sicer zapeljal veliko Slovencev in Slovenk, vendar smo se demokratični Slovenc'i pravočasno streznili in smo na najboljši poti k starim izročilom našega naroda. Govornik je rotil vse volivce in volivke, naj oddajo svoje glasove edini resnično slovenski listi, ker samo izraziti slovenski možje so jamstvo, da. bo občina v resnici slovenska, njeno premoženje pa v poštenih rokah. Tisti, ki so dosedaj pokazali svoje sposobnosti, svojo pridnost in marljivost, so najboljši dokaz, komu boste zaupali svoje glasove, je zaključil predsednik SDZ.
H koncu smo slišali še tretjega govornika, ki nam je povedal, kdo so tisti vneti kričači komunizma: »Ljudje, Ki jim je politika poklic, ljudje, ki jih zastonj iščemo po službah in na delu, ker so plačanci politike in zato tudi morajo tako kričati, ker drugače ob mesecu ni lir. Koga bomo volili, pašereto ali oranžado? Ne, mi volimo teran!«
Repenči, ki so na meji, prav dobro vedo, kaj je komunizem, zato bodo v nedeljo vsi volili GROZD !
Sola v Slivnem in komunisti
Vidalijevci so se v »DELU« spomnili šole v Slivnem. Zakaj? Zato, ker smo tik pred volitvami! Nikdar prej jim ni bilo tega mar! Nasprotno! Ko so oni tu gospodarili, so na vse mogoče načine šolski pouk v šoli preprečevali. Sele na posredovanje naših ljudi, nekomunistov, smo le a 1947. dosegli, da nam je šolska oblast poslala učno moč. In za šolsko leto 1948 - 49 smo dobili še enega učitelja in to za 19 in ne za 17 šoloobveznih otrok, kakor trdi slabo informirano »DELO«.
Sedaj pa bi radi lahkovernim volivcem natvezili, da so oni edini, ki se za šolo brigajo. Mi pa te tičke prav dobro poznamo! Pišejo,
da so že 1. 1945. pri županstvu zahtevali, naj zida novo šolsko poslopje. Nismo še pozabili, da je to županstvo, kateremu edinemu smo morali mi davke plačevati, bilo v komunističnih rokah. Imenovalo se je »narodni« in »osvobodilni« odbor.
Ta res »svobodno« izvoljeni odbor nam pa je šolski pouk v Slivnem zapravil! Naši otroci so morali po njihovi krivdi v Sempolaj. To največ zato, da so oni, partijci, razpolagali z lepo in udobno šolsko sobo v vasi, v kateri so nas »masovno« futrali z lažmi. Njihova ljubezen in skrb za naše otroke jih je pripeljala tudi do tega, da so celo šolske klopi odpeljali iz
odstotek glasov za samostojni Trst na 40 odstotkov.
Spregovoril je nato naš goriški rojak, dr. Sfiligoj, ki je v vznesenih besedah in z njemu lastno pre-pričevalnostjo v podrobnostih razgalil pravi obraz komunizma. »France Bevk naj se skrije v mišjo luknjo od sramu«, je vzkliknil govornik »ob množenstvenem pobegu prebivalcev Nove vasi čez mejo! To je naj večji škandal, to je največja sramota, ki jo je morala doživeti žalostna sedanjost slovenskega naroda v suženjstvu. »Vasi oežijo kakor pred Turki, bežijo iz — raja!« Odkritosrčno je priznal govornik, da so izidi tržaških volitev pokazali porazno sliko slovenske narodne zavednosti. Demo-krščanska stranka je z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi lovila slovenske glasove. Najmanj 15000 slovenskih glasov pa je šlo za komuniste. Slovensko tržaško podeželje pa bo v nedeljo dokazalo vsemu svetovnemu tisku, ki se pridno ukvarja s tržaškimi volitvami, da na deželi ni umrla narodna zavest, pač pa živi krepka in žilava, kljub revolucionarnim zmedam današnjih dni. Nabrežina je najza-hodnejša postojanka slovenstva in ta občina mora in bo ostala v slovenskih rokah. V nadaljnih svojih izvajanjih je, govornik omenil tudi Marshallov načrt, ki se ga danes z vso silo oklepa po posredni poti sam Tito. Ta načrt ne smejo v drobtinicah deliti slovenskim ob-
činam demokrščani, ki so predvsem iiaiijani, pae pa morajo blagodati lega načrta imeti v rokah Slovenci - domačini.
Ob zaključku je govornik omenjal veliKe potrebe nabrežinske oočine, ki jih bodo znali oceniti samo demokratični Slovenci. Pri vseh vprašanjih občinske uprave, ki so občekoristnega značaja, se bodo Slovenci zbrali pod lipo, kakor nekdaj v preteklosti in ta vprašanja skupno reševali. S ponosom in veseljem bomo prihajali v slovensko Nabrežino, kjer nas bo pozdravil slovenski župan! — je vzkliknil govornik.
Da pa se bo to tudi zgodilo bodo vsi Nabrežinci in vsi okoličani volili v nedeljo samo lipovo vejico, cvetočo lipo, ki sprejema na tisoče in tisoče marljivih čebelic, da jih napoji in okrepi.
K zaključku se je oglasil še tretji govornik, ki je povedal, da bi bile Vižovlje in Mavhinje še danes prava požganina, če bi vaščani- o-beh vasi poslušali komunistične svetovalce pred tremi leti, ki so kričali in rotili ljudi, naj ne dopuščajo obnove zaveznikom, ker jim bo vse popravila »ljudska oblast«. Pri tem je zaklical zborovalcem: »Takrat so vas poskušali nalaga'ti, k sreči jim niste verjeli, danes vam isto lažejo in tudi jutri — če bodo še živeli — ne bodo delali drugega!«
Zborovalcem in govornikom se je prisrčno zahvalil član volivnega odbora, g. Legiša. Se dolgo so potem zborovalci razpravljali o nedeljskih volitvah, mnogi pa so se napotili v Devin na šolsko akademijo.
Sesljanci, Vižoveljci, Mavhinjci!
Če bi pred tremi leti poslušali komunistične sveto® valce, bi bile še danes naše vasi pogorišča?
Volivno zborovanje v Zgoniku
Zelo lepo je uspelo tudi voliv-
no zborovanje Slovenske narodne liste v Zgoniku, saj se je zborovanja udeležilo okrog 150 vaščanov.
Zborovanje je otvoril in vodil po pooblastilu župana Grudna, ki je bil službeno zadržan, g. Kostnap-fel, ki je v uvodnih besedah poudaril pomen volivnega zborovanja: manifestacija slovenske narodne zavesti v znamenju lipove vejice, simbola narodne enotnosti Slovencev na Tržaškem! Za njim je spregovoril g. Lavrenčič iz Slivnega.
V kratkem pa jedrnatem govoru je poudaril pomen sedanjih občinskih volitev ter nato razgalil protislovensko delovanje obeh komunističnih strank, Vidalijeva KP in Babičeve OF, ki obe stremita le po obh sti: narodne koristi in borba slovanskega naroda za njegov ob-sto; in njegove pravice pa sta ji-m i le pomožno sredstvo za dosego dobro poznanih partijskih in stre-muških ciljev.
Za njim je spregovoril predsednik SDZ in izvoljeni slovenski zastopnik v tržaškem mestu dr. Agneletto. Očrtal je pomen, katerega so imele nedeljske volitve v
Trstu in z besedami domačih in tujih listov prikazal odmev teh volitev v svetu. Poudaril je, da se je trditev SDZ, da bodo vsi glasovi, oddani za kompartijo šteti kot italijanski glasovi, izkazala kot pravilna, kar potrjuje pisanje vseh italijanskih listov v Trstu in Italiji. Pozval je Slovence, da naj jim bo zaradi tega izid nedeljskih volitev v pouk in opomin in da n;ij zato volijo tako kot mora voliti vsak zaveden Slovenec, kateremu je lipova vejica ne strankarski, temveč narodni simbol!
Volivno zborovanje je poteklo v popolnem redu, le neki pristaš Babičeve OF, ki je po Zgoniku nalepila italijanske plakate, čeprav tam ni Italijanov, je skušal dopovedovati, da bi se ob spomeniku padlim borcem shod ne smel vršiti, ker so ti borci padli za njih in so nji-hovi. Mi pa mu še enkrat povemo: pošteni borci, ki so padli v osvobodilni borbi so narodni mučeniki in ne partijski! Mnogi pa bi še danes živeli, ako bi takoj spočetka vedeli, da se ne bore za narodno svobodo, temveč za komunistično tiranijo!
Mi ne pijemo frontaške oranžade in ne vidalske limonade!
Mi pijerrlo teran, ki ’z grozda je narjan!
Sempolaja! In ko je naš človek 1. 1946. zahteval od okrajnega odbora v Nabrežini, da nam šolo vrnejo, je tovarišica, tako imenovana šolska nadzornica, pismeno odgovorila tako: »Sole v Slivnem ne damo! Mi nismo kakor fašisti. Vaši otroci naj še nadalje hodijo v Sempolaj; po poti si bodo zdravje utrdili in tam bodo imeli več prilike, da postanejo zavedni«. In vrh vsega je ta tovarišica od nas še zahtevala, da niti v Sempolaj ne smemo pošiljati otrok (stavka, dokler tja ne pošljejo drugega učitelja, ki naj bi otroke učil: »Tito, Ti si naš!«).
Sedaj, ko so ti koristolovci Tita izdali, bi najbrž radi, da bi jim naši otroci vpili: »Togliatti, Ti si naš!« Pa ne bo šlo!... Mi Italije nočemo! Ne bomo volili izdajalcev!
Naši so možje, ki so se že ! 1921. borili za slovensko šolo v vasi in jo tudi dosegli. Tedaj so naši tudi dosegli, da je bil uradno izdelan načrt za novo šolsko poslopje v Slivnem s tozadevnim občinskim preračunom. A žal je leto pozneje prišel na oblast fašizem in je zadeva zaspala. Pred časom pa so ?e prav ti naši možje na pristojnem mestu pobrigali, da je to vprašanje prišlo spet v ospredje. Naj se torej »DELO« ne šopiri s pavovim perjem! Na te može se mi vaščani z vso gotovostjo zanesemo, ker vemo, da bodo svojo besedo možato držali!
Živela Slovenska narodna lista!
Odgovorni urednik: dr. Janko Jež Tiska:
tiskarna »ADRIA«, d. d. v Trstu