IZ VSEBINE • Naši dvajsetletniki (3. str.) © Montaža veržejskega mostu (6. str.) ® Skladišča v koprski luki (7. str.) • Novi stroji v Gradisu (9. str.) Prelomnica sindikalnega dela Ob občnem zboru sindikalnega odbora podjetja V ospredju problemi gospodarske problematike podjetja, delitve osebnega dohodka, poslovne politike, vzgoje kadrov, strukture zaposlenih ter splošne skrbi za naše delavce. Tako so se sindikalni funkcionarji lotili obširne problematike, ki zadeva predvsem človeka, zahteva pa trajnejšo obdelavo ter večjo odgovornost vsakega Posameznika do skupnih nalog. Vse to ni nobena kampanjska akcija, temveč začetek sistematičnega dela na sindikalnem področju. Občnega zbora so se poleg izvoljenih delegatov in domačih gostov udeležili še: predsednik RO sindikata gradbenih delavcev Slo-venije Lojze Capuder, tajnik mestnega sindikalnega sveta Milan Oerželj, tajnik področnega odbora sindikata gradbenih delavcev za Ljubljano Milan Rakovič, zastopni »Vranice« iz Sarajeva ing. Branko Bogdanovič, predsednik DS podjetja Franc Vovk, glavni direktor podjetja ing. Hugo Keržan ter drugi gostje. Sindikalni funkcionarji so se lotili bora podjetja od zadnjega občnega teh problemov zavoljo lastnega de- zbora, to je od 16. 4. 1965 dalje. V in potreb, predvsem pa zaradi tem obdobju je sindikalni odbor doslednega izvajanja gospodarske podjetja spremenil metodo dela ter - . , - . . „„ reforme. Zato tudi skupščina sindi- se od programiranja načel povzpel yprasanja v sindikalni podiuz^i strokovnimi odbori boljša kot doslej. Glavno sindikalno delo naj se odvija v podružnici, oziroma na gradbišču, kjer delajo in živijo naši delavci. Nato je govoril o vzgoji sindikalnih kadrov ter predlagal, naj bi organizirali seminarje, na katerih naj bi se sindikalni delavci spoznali z novimi metodami dela. Sindikalnih kadrov je premalo, zato si jih moramo sami vzgojiti. Nadalje predlaga, da stanovanjske probleme za delavce rešujemo v okviru celotnega podjetja. Misliti bomo morali tudi na izgradnjo samskega doma v Škofji Loki. $ Imamo veliko pravic in tudi dolžnosti Zrim, Jesenice — Od nas se zahteva vedno več strokovno kvalitetnega dela na gradbišču, zato za družbeno politično delo preostaja premalo časa. Pa tudi kadrovska kalnega odbora ne pomeni samo k bolj načrtnemu strokovnemu ob-ugotavljanje dejstev, temveč je to ravnavanju posameznih nalog in Začetek široke akcije. problemov. Sodeloval je pri izobli- Na osnovi obširnega poročila in kovanju notranjih odnosov ob spre-feferata na skupščini ter razprave jemanju in dopolnitvi internih ak-60 sprejeli vrsto sklepov in predlo- tov, kot so pravilniki, poslovniki, Eov. statuti itd., sodeloval pri razvijanju Poročilo se je v glavnem nanaša- samoupravnega sistema, se boril za na obdobje dela sindikalnega od- spoštovanje sprejetih načel, razpravljal o delitvi dohodka in osebnega dohodka ter sprožil vrsto predlogov za uspešno stimuliranje kadrov in za urejanje življenjskih razmer naših delavcev. Skoraj na vseh sejah je obravnaval gospodarsko problematike podjetja, kot so: angažiranost del, tolmačenje raznih go- še vedno pereča. Vse to so razlogi, da kljub trudu nismo dosegli takš-Nadaljevanje na 2. str. Za novega predsednika sindikalnega odbora podjetja je bil izvoljen Tone Zaletelj (v sredini) NAS KOMENTAR, Integracija in samoorganizacija Integracija je beseda, ki je dobila z gospodarsko in družbeno reformo še poseben pomen. To fe tudi razumljivo, saj gospodarstvo, razdrobljeno na posamezne majhne gospodarske enote, nima kaj prida perspektiv, da bi se lahko hitreje vključilo v mednarodno delitev dela, koncentriralo tako imenovani proizvodni kapital s finančim in naposled tudi trgovskim, o čemer je pisal že utemeljitelj moderne politične ekonomije Marx. Zadnje čase pa je vse pogosteje slišati še besedo samoorganizacija, ki v bistvu pomeni eno izmed poglavitnih samoupravnih pravic. Ta pa je v tem, da delovni kolektiv sam odloča o obliki svoje organizacije, ali bo npr. živel samostojno ali se pridružil komu drugemu ali pa bo našel kakšne drugačne oblike sožitja z drugimi kolektivi. V novejšem času pa poudarjamo še nek drug vidik samooorganizaci-je. Ta pa je v tem, da je treba dospodarstvu samemu prepustiti Pravico, kako naj se organizira, da bo vsaka njegova enota čimbolj učinkovita. To pa po drugi strani pomeni, naj se nekdo dru-Qi in navsezadnje tudi država ne vmešavajo s predpisi v to samoupravno urejanje medsebojnih odnosov v gospodarstvu. Nikakor ni nova ugotovitev, da naše gospodarstvo ni učinkovito organizirano, da samoupravljanja v delovnih organizacijah marsikje pojmujejo kot sebi zadostno količino, se pravi, da je to samoupravljanje v posameznem podjetju absolutno neodvisno in da družba lahko vpliva nanj samo z nekakšnimi resolucijami in priporočili. Temu pa še zdaleč ni tako. Prvič delovni kolektiv ne gospodari s svojimi temveč z družbenimi sredstvi in drugič je vsaka enota sestavni del celotnega gospodarstva in *ma zato družba pravico in dolžnost tudi ukrepati, ne pa le priporočati, če taka enota ne ravna v skladu z družbenimi cilji. Samoorganiziranje gospodarstva ima torej namen, da se gospodarske enote povežejo med seboj na podlagi gospodarskega fačuna in medsebojnega interesa, in to od spodaj navzgor in od Nadaljevanje na zadnji strani V gradbenih pogodbah morajo biti po dela vsekakor povsem jasno določen spodarskih ukrepov, problemov za- . „ , . , . . „ „ i v, „ , rr posiitve doma in v tujini, se ukvar- Tokrat odgovarja v aktualnem intervjuju set pravne službe Peter Kunej jal z izobraževanjem kadrov, skratka, dslo sindikata je bilo prisotno na vseh toriščih našega dela. Mo- Danes si brez pravne službe ne moremo več zamišljati dobrega goče je sindikalni odbor v tem ... . , ..... . , , obdobju premalo pomagal sindikal- poslovanja. Pravna služba se pojavlja na vseh toriščih našega dela. nim podružnicam, oziroma deloval Qd sklepanja pogodb, sestavljanju tožb, zastopanja podjetja pred med ljudmi, vendar lahko kljub te- ___ „ ........ . mu trdimo, da je sindikalni odbor sodisci, reševanja raznih sporov itd. do sodelovanja pri sprejema- v pretekli mandatni dobi le izpolnil nju internih aktov in urejanju notranje zakonodaje, skratka povsod, svoje poslanstvo. ,'. ... , , .... Iz obširne razprave, ki je poteka- kier se odvija delo m življenje. la polnih osem ur, povzemamo le Da bodo bralci bolj seznanjeni z delom pravne službe, smo to-je'bil ž^^novembrm‘Sh °bLm Zb01 krat postavili tovarišu Petru Kuneju nekaj vprašanj, na katera je Ker je materiala preveč, napro- odgovoril takole: šamo vse sindikalne podružnice, da na svojih sejah obravnavajo poročilo sindikalnega odbora, kot tudi _ . pripomba delegatov in sklepe skup- oblega pripravo in vlaganje raznih ščine, ki naj bi bili obvezni za vse tožb in vlog, —1 2~ Vprašanje: Neodvisnost pravne službe v podjetju je eden izmed pogojev dobrega dela. Ali pri svojem delu kdaj naletite na odpor in kako se izogneta morebitnim poskusom vplivanja raznih zunanjih in notranjih faktorjev na posamezne odločitve? Ali sploh pride do takih primerov? Odgovor: Pri svojem delu je pravna služba popolnoma neodvisna, pri čemer je pa treba upoštevati tesno sodelovanje s tisto enoto podjetja ali osebo, katero zadeva rešitev Vprašanje: Delo pravnega oddelka ter vlaganje raznih vlog pri sodiščih, J^vne zadeve. Za vsako pravno ,-.[.»3 nrinravn in vlaganje raznih med katere spadajo tudi vloge v prizadetih1 ^pri* čemer je^pa zastopanje podjetja instanci em postop j . j x:nem,, n o ti ...o— sindikalne podružnice. Spremenimo sistem našega dela pred rednimi in gospodarskimi so- opravila v zvezi z izvršilnim postop- presoji^d^av^^^ravn^ea dišči, vodstvo pravnih postopkov itd. kom, vodenje upravnih postopkov, presoji delavcev pravnega li bi hoteli za naše bralce na registra podjetja in podobno. Upo- •atko opisati delo in uspehe na števati moramo tudi delo v zvezi s Vprašanje: Znano je, da tožbe in m področju? sklepanjem gradbenih ter raznih pritožbe sestavljate sami. Ali pri tem Odgovor: Delo pravnega oddelka drugih pogodb in dogovorov in ure- delu kdaj pridete do navzkrižja zo- Florjančič, Škofja Loka — Novi je preveč raznovrstno in obširno, da janje zemljiškoknjižnih zadev. Poleg per lastne odločitve? Na splošno pa, se dalo na kratko opisati. Delo tega pa pride še v poštev reševanje ali se število tožb veča ali manjša? sindikalni odbor naj si svoje delo .. ------------- — --------- . - - - - „ . , . razdeli tako, da bo povezava med namreč ne zajema samo vlaganje raznih drugih pravnih vprašanj, ki sindikalnimi podružnicami kot tudi tožb in vodenje pravdnih postopkov, se nanašajo na razna piavna pod-občinskimi sindikalnimi sveti in ampak obsega tudi pripravo tožb ročja. Eden izmed objektov; ki ga je gradilo naše podjetje (poslovna enota Ljubljana) pri gradnji Koprske železnice. Ta je bila slovesno odprta 2. decembra Odgovor: V primerih, ko tožbe sestavimo v pravnem oddelku, sla dejansko stanje in pravna podstava tožbenega zahtevka naprej določena in pretehtana. Razumljivo pa je, da je tudi možna drugačna odločitev sodišča od predvidene, ker se sodna praksa spreminja in je po starem pravilu vsaka pravda do njenega pravnomočnega zaključka negotova. Vendar, kadar razpolagamo z zadostnim dokaznim materialom, uspeh ne more biti negotov. Drugačne situacije pa nastajajo takrat, ko se vlagajo mandatne tožbe na podlagi faktur ali situacij, katere izbira za tožbe gospodarsko finančna služba. Praktično se ob vložitvi take tožbe ne ve, ali je zahtevek, ki je iz računa oziroma situacije povzet v tožbeni zahtevek med strankama, nesporen oziroma utemeljen. Zaradi tega pride večkrat do tega, da se šele na podlagi ugovorov toženih strank in v pravdnem postopku ugotovi upravičenost zahtevanega plačila. Na splošno je v letošnjem letu število lastnih in tujih tožb oziroma pravdnih primerov enako lanskoletnemu. Razlika je le v tem. da so se odločno zmanjšali spori z investitorji, medtem ko so porasli spori z dobavitelji opreme, soizvajalci in Nadaljevanje na 4. str. NADALJEVANJE S PRVE STRANI ★ NADALJEVANJE S PRVE STRANI * NADALJEVANJE S PRVE STRANI ★ NADALJEVA še situacijo na zunanjem tržišču, ki šanj pa mora zavzeti svoja lastna za leto 1968 izgleda dosti boljša, kot stališča. je bila v začetku letošnjega leta. Sindikalni odbor naj tudi v bodo- Na splošno pa smo za reševanje če posveča vso pozornost organiza-naših notranjih problemov vsi po- ciji in vsem oblikam samoupravlja-klicani. n j a, saj mora biti naše delo integral- ni del delavskega samoupravljanja. ® Reforma je vseskozi prisotna Se posebej pa mora biti aktivnost Vovk, Jesenice — Ocena gospo- sindikata usmerjena k nadaljnjemu darskega razvoja in uspeh enote je izgrajevanju sistema delitve osebnih vedno večjega pomena. Zato naj tu- dohodkov ini dohodka sploh Prospe-di vsak deli tisto, kar je sam ustva- rinilo bo lahko le tisto podjetje ki ril. Delitev osebnega dohodka je brez dela kvalitetno in poceni, ki je do-dvoma eno od najbolj aktualnih bro organizirano m kjer imajo de-področij, za katerega se zanima vsak ^ci visoke osebne dohodke te na član kolektiva. Zato bomo morali še skladih dovolj vloženih sredstev, bolj gledati na vsak dinar, ki ga Pri tem je izredno pomembna od-obračamo znotraj podjetja. Pri tem govornost in doslednost pri s.ndi-pa moramo upoštevati, da je refor- kalnem delu. ma vseskozi prisotna. Razmišljati bo potrebno tudi o „ „„ večji integraciji tako zunaj kot zno- Ko je govoril o delitvi doseženega { .J t- dohodka, je poudaril, da je sedanji predlaga, da naj bi o teh proble-sistem delitve najbolj stimulativen razpravljala tudi konferenca Zveze komunistov. Vso pozornost delitvi dohodka Prelomnica nih rezultatov, kot bi bili zaželeni. Na splošno pa imamo kot člani sindikata veliko pravic, hkrati pa tudi veliko dolžnosti. Če se bodo vsi tega zavedali, bo naše delo še boljše kot doslej. ^ Sedanji sistem delitve osebnih dohodkov preveč stimulira nadurno delo Zajšek, Maribor — Sedanji sistem delitve dohodka je v redu, ker stimulira enote. Sistem delitve osebnega dohodka pa ne ustreza v celoti, ker preveč stimulira nadurno delo, saj je za vsako naduro tudi povišan osebni dohodek. To se pozna pri terenskem dodatku, ki je vezan na uro. Nato je obširno govoril o dosedanjem delu sindikalnega odbora in sindikalnih podružnic. Med drugim je omenil odgovornost za izvrševanje sklepov. Temu posvečamo včasih premalo pozornosti. Vzemimo samo primer sindikalna podružnice Zalog, ki kljub večkratni urgenci še do danes ni imela občnega zbora. Ob zaključku se je zahvalil prejšnjemu odboru in vsem posameznikom za pomoč, trud in delo v času njegove mandatne dobe. ® Terensko delo je treba stimulirati Vajt, Maribor — Smatra, da mora biti pri delitvi osebnega dohodka glavni poudarek na terenskem delu. Tisti, ki je vedno pripravljen delati na terenu, naj tudi več zasluži. Glede terenskega dodatka je mnenja, naj ga dobijo tisti, ki dejansko delajo na terenu. Nadalje predlaga, naj bi imeli čimveč sestankov, razprav in seminarjev v zimskem času. Q Mislimo tudi na prihodnje leto Lipovec, centrala — Naši poslovni uspehi ob tričetrtletju so zelo za vsako enoto, ker lahko enota sproti zasleduje in deli svoje uspehe. Dokaz temu je, da so vse enote cb tričetrtletju pozitivne. . Zupančič, centrala — Razvoj sa- Ko je govoril o sistemu AODM, je m0Upravjjanja je pri nas dosegel že poudaril, da ta sistem ne more za- tisto st0pnj0> ko nage poslovne eno-živeti, ker povzroča preveliko odsto- fie razpolagajo samo s sredstvi za panje med posamezniki v startnih osnovah. Sredstva, ki naj bi zagotovila predlagano višino startne osnove, pa v vseh enotah ne zadoščajo. Vsaka enota lahko deli samo to, kar doseže pri svojem poslovanju. Sistem, ki je sedaj uveden v podjetju, zagotavlja pravilno udeležbo vsake enote in posameznika v doseženih sredstvih za osebne dohodke, glede na uspeh pri delu. Ko je govoril o konkretnem delu na terenu, je med drugim dejal: .»Mi ne moremo prodajati idealizma ugodni, toda to nas ne sme uspa- in parol, temveč le naše delo. Zato vati. Vse preveč govorimo o delitvi tudi toliko govora o modernizaciji osebnega dohodka, premalo pa se proizvodnje, kvaliteti, strokovnosti zanimamo, kakšno je stanje na tr- zaposlenih, delovni disciplini in od-žišču. Investitorji pričakujejo od nas govornosti za izvršeno delo in na-vedno večjo soudeležbo in naše kre- loge.« Obširno je govoril tudi o ka-ditiranje bo iz leta v leto naraščalo, drovski službi, kadrih in kadrovski Zato predlaga še večjo koncentraci- politiki. Kadrovska služba mora jo finančnih sredstev, prav tako pa imeti svoj program dela^ lastne ini-tudi koncentracijo našega dela, kaj- ciative in svoja stališča. Skrbeti ti probleme lahko rešujemo samo z mora, da bo v podjetju vedno do-družbenimi silami. Nato je govoril volj dobrega in strokovnega kadra o varstvu pri delu, izpitih iz var- nosti ter disciplini pri varstvenih 9 Samoupravna zavest predpisih. je najboljša zaščita delavcev Cepaš, centrala — Razpravljal je ® Vsi smo poklicani za urejanje o vključevanju novih delavcev m o ng akumuiacij0 ;n osebno potrošnjo skupnih problemov ” ™'el” ™ "<** ,, _ . . . , volj (razen tesarjev). Problem ka- Ing. Kerzan, glavni direktor dr0v bo rešen, če bo baziral na de- yeegSli1\o™a0priPnašIm delu °bo treba janskih, Potrebah in vsekakor bolj- doseženih sredstev. If mS,?k,r=™=me„,U PmdvTem £3» Pr' "M"* \ hnmo morali boli misliti na razšir- le sP0S0D“a zagoiovin vsa o prehitevati vlaganj v razširjeno . m° morali ooij mišim na iazsu- delavcev 1Z vseh vrst poklicev, ce ,.p„rpH„,;pHn ,!a=ti kpr šp snnsnh, jeno reprodukcijo, __ sporazumno bo s potrebami pravočasno sezna- skoncentrirati razpoložljiva sred- njena če bo vzpoi.edno s tem tu- stva, doseči vsestransko stednjo, ^ rešeno vprašanje delitve osebne- ga dohodka. Nato je govoril o varstvu pri delu PRILAGODITEV osebno potrošnjo (to je osebni dohodek plus stanovanjski standard), temveč tudi že odločajo o celotni poslovni politiki podjetja, zlasti v pomembnem delu te politike, to je razširjene reprodukcije. Pri določanju delitvenih razmerij ni, ker to določa istočasno tudi tempo našega materialnega razvoja. Zahteva se uskladeno razporejanje uvesti še vrsto novitet pri našem poslovanju, se boriti za roke, tehnično boljše rešitve, kvaliteto dela itd. V tej hudi borbi na tržišču dobivamo dela le zato, ker delamo hitro in kvalitetno. Zato ne smemo zapraviti pridobljenega zaupanja naših naročnikov. Nato je govoril o delitvi dohodka in osebnega dohodka. Res, da smo trenutno pod republiškim poprečjem (vsaj po statističnih podatkih), toda delimo lahko samo to, kar smo ustvarili. Pojem dinar je postal naše glavno vodilo. Nanj moramo paziti na vseh področjih, od investicij, delitve osebnega dohodka do razdeljevanja v družbeni standard. Pri tem pa ne smemo pozabiti na obratna sredstva ter na dejstvo, da tudi investitorjem primanjkuje denarja. Pri produktivnosti je zlasti v zadnjem času opaziti tendenco nara-ščanja, zato bi bilo prav, da vzpo- bo ,z tega zras,° redno s tem v vseh enotah nara- in o seznanjanju delavcev z var- Sejenio, sejemo, toda ne vemo, kaj NA NOVO IZVOLJENI ČLANI SINDIKALNEGA ODBORA PODJETJA »GRADIS« Tone Zaletelj, gradbeni tehnik, predsednik Mila Capuder, organizator kadrovskega poslovanja, namestnik Milan ing. Burnik, sektorski vodja, tajnik Albin Breznik, gradbeni tehnik, član Anton Gruden, sekretar gradbenega vodstva, član Rudi Koršič, skladiščnik, član Mirko Košir, obračunavanje storitev, član Breda Kovač, gradbeni tehnik, član Janez Koštrin, gradbeni tehnik, član Feliks Kvar, delovodja, član Božo Lukač, gradbeni tehnik, član Vinko Novinc, inštruktor za gradnjo, član Avgust Prodnik, električar, član Franc ing. Vrečko, referent priprave dela, član Viljem Z rim, delovodja, član NADZORNI ODBOR Rajko Zupančič, sekretar podjetja, predsednik Franc Kumer, vodja kadrovske službe, član Alojz Remec, ekonomist, član Za blagajničarko je bila izvoljena Marinka Čarman. vanje nesreč. Z varstvenimi predpisi mora biti znanja tudi za vodilni kader. Nov sindikalni odbor bo moral posvetiti vso skrb tudi drugi zaščiti delavcev, kot npr. pravni zaščiti, prehrani, stanovanjem, usklajevanju medsebojnih odnosov, odpravljanju raznih birokratskih konfliktov itd. Vsekakor pa bo najboljša zaščita vseh delavcev samoupravna zavest celotnega kolektiva. ® Sindikat mora biti integralni del delavskega samoupravljanja Capuder — predsednik Republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije — Pri delu v sindikatu se moramo nasloniti na lastne sile. Sindikalni odbor kot podružnice morajo poslovati zelo samoiniciativno, odgovorno in dosledno. Le kolektiv lahko odloča o stvareh, ki se tičejo njega samega, pa naj bodo to vprašanja delitve, samoupravnih odločitev o politiki cen, poslovanja, organizaciji itd. Do vseh teh vpra- govorili le dve tretjini. OPOMBA UREDNIŠTVA V razpravi na občinskem zboru sindikalnega odbora podjetja je bilo nakazano, da so poprečni zaslužki pri »Gradisu« za 5000 S din nižji kot znaša republiško poprečje gradbenih podjetij. Naknadno je bilo ugotovljeno, da izvirajo takšni podatki iz statističnih poročil, ki jih zbira od gradbenih podjetij Biro gradbeništva Slovenije. Ob primerjavi naših statističnih podatkov in podatkov, ki jih je Biro gradbeništva dobil od drugih gradbenih oodietij, je bilo ugotovljeno, da izračunavajo druga gradbena podjetja mesečne povprečne prejemke tako. da urne zneske množijo z 208 urami ne slede na to, ali imajo že uveden Ažurni oziroma 45-urni delovni teden in predstavlja zmnožek potem mesečni prejemek. Mi pa v statističnem poročilu množimo urne zneske s 195 urami, kolikor ie obvezni delovni čas pri 45-urnem delovnem tednu. Takšno je bilo tudi navodilo Biroja gradbeništva. ki bi moralo veliati enako za vse. Ker na vsi ne upoštevajo navodila. nastajajo med poročili razlike in povzroča pri nas po nepotrebnem nezadovolistva. Ko so uskladili naše statistične Dodatke s podatki drugod. smo ugotovili, da ne zastajamo za republiškim povprečjem. Tudi ta uskladitev še ni bila ponolna. Predvidevamo, da bo po nadrobnem pregledu celotnega statističnega gradiva, s katerim razpolaga Biro gradbeništva Slovenile, ugotovljeno, da naši poprečni prejemki celo nrekašajo republiško povprečje. O podrobnostih o tem vprašanju bomo še poročali. Uredništvo reprodukcijo, zlasti ker še sposob nost naše mehanizacije ni na zadovoljivi ravni. Na ugotovitve v poročilu glede nižjih mesečnih prejemkov pri nas od republiškega poprečja gradbenih podjetij opominja, da take sodbe ne bi smeli prej izreči, preden nismo primerjali med seboj tudi podatke, na podlagi katerih izračunavajo te poprečke v drugih gradbenih podjetjih. Glede delitve osebnih dohodkov je potrebno zagotoviti slehernemu delavcu, da bo dobil za enako delo, opravljeno v enakih pogojih, tudi enak delež pri delitvi teh sredstev. V tem omenja, da predloženi sistem in metode AODM ne zagotavljajo enake udeležbe za enako delo. ® Terenskega dodatka ne ukinjamo Uhan, centrala — Pri našem delu je zelo pomembno, ali so vsi problemi okrog delitve osebnih dohodkov v celoti razčiščeni. Še vedno smatra, da so delavci o novem sistemu AODM vse premalo obveščeni. Sedanji sistem delitve osebnega ščajo tudi osebni dohodki. Potem se nostnimi predpisi. Do sedaj je bilo dohodka ne ustreza potrebam ko-nam ni bati perspektiv. Omenil je preverjeno znanje že pri ca. 50 %> lektiva, kar je razv idno iz konkret- zaposlenih. Znanje o varstvu pri de- nib podatkov. Tudi ce razdelimo lu je velikega pomena za prepreče- vsa razpoložljiva sredstva, ne ujamemo slovenskega poprečja. O sistemu AODM so razpravljali seznanjen ves tehnični in vodilni tudi šefi poslovnih enot ter sklenili, kader ter bo treba v skladu z za- da bodo poslali svoje pripombe, to-konskimi predpisi izvršiti preizkus da do danes sta kljub urgenci od- Nato je obširno govoril o izplačevanju terenskega dodatka ter pripominja, da se terenski dodatek ukinja le tistim, ki do njega po veljavnih zakonskih predpisih niso upravičeni. Za delavce, ki delajo na terenu. se bo celo povečal. Na splošno pa pripominja, da sistem AODM ni rezultat dela, temveč je vrednotenje delovnega mesta. V obširni razpravi so sodelovali tudi drugi udeleženci, vendar zaradi pomanjkanja prostora ne moremo objaviti vsega gradiva. Občni zbor sta pozdravila tudi Milan Rakovič in ing. Branko Bogdanovič ter želela novemu odboru obilo uspeha. Ob koncu so sprejeli vrsto skle^ pov, ki jih bomo objaviti v prihodnji številki. Zahvala Ko se poslavljamo od starega leta, se po navadi spominjamo vsega, kar smo preživeti v preteklem letu dobrega in slabega. Človeško je, da se spominjaš rajši na dobre stvari in tudi mi upokojenci bivših CO oz. SPO in KO imamo prav lep spomin na izlet v Vinomer, ki sta nam ga omogočila uprava in sindikalna podružnica, za kar se jim ob tej priliki iskreno zahvaljujemo. Po dolgem času smo imeli priliko, da smo se zbrati vsi, kar nas je bilo upokojenih, obujali smo spomine na čase, ko smo še v kolektivu aktivno delali. Pečat vsemu veselju pa je potrdilo dejstvo, da nas še niso pozabili — in spet smo bili, kot da se nismo nikdar ločiti. Še smo člani velike veje Gradisa. Upokojenci in upokojenke CO-SPO in KO »Gradis« Ljubljana, Smartinska 32 -A f uh Karel Mahkovec Pavel Polgar Karel Makuc centrala Celje Jesenice Alojz Založnik SPO Jože Cvikl KO Maribor Rudi Skrabar Jožefa Masten Jože Matjašec Franc Mesareč Justi Pižmoht centrala KO Maribor Koper Ravne Koper Malči Marinčič SPO Alojz Cimperman OC,P Jože Sever OGP Anton Pugelj SPO Rudi Pregelj Jesenice Janez Plemelj Zalog Viktor Skok centrala Valerija Kožuh centrala Jože Rakar Jesenice Tomo Pršir SPO Franc Polajnar Jesenice Maks Wiessenstein KO Maribor Vencelj Jerman OGP Marjan Fras Škofja Loka Stanko Pcrtovt Jesenice Marija Polenik Celje Franc Krneč OGP Jože Jesenovec Ljubljana Franc Mencingar Jesenice Leopold Krojs KO Maribor Zmago Ciček .\nton Radanič Jože Jeraj Ljuba Tarman Valter Stropnik Franc Volf Ivan Jagodic Bernarda Smrajc Vinko Čebašek Rudolf Kovačič KO Maribor Jesenice Ljubljana Jesenice KO Maribor Ravne Škofja Loka OGP Jesenice Ljubljana Franc Novak Jelka Novak Edo Stare Ernest Gregorič Jože Žabkar Franjo Matič Dora Klemenčič Leopold Torkar Jože Kerman Franc Frlic Celje Koper Ljubljana SPO Koper Maribor centrala Koper OGP Škofja Loka Alojz Cigler Martin Zajšek Jože Napečnik Jože Vidovič Nuša Piškur Rudi Cotič Franc Zakrajšek Milan Novak Jana Šušteršič Edo D role centrala Maribor Ravne Maribor centrala KO Ljubljana KO Ljubljana Ravne KO Ljubljana KO Ljubljana Jože Triler Ivan OtiČ Ivan Hajdarovič Ada Šenčur Feliks Eržen Jože Kušterle Miroslav Žorž Stefan Balgač Franc Zajc Karel Likozar KO Ljubljana Maribor Maribor KO Ljubljana KO Ljubljana SPO Maribor KO Ljubljana Maribor Škofja Loka Gostje in delegati pred začetkom občnega zbora sindikalnega odbora podjetja Itel delegatov na rednem letnem občnem zboru sindikalnega odbora podjetja, za katerega menimo, da pomeni prelomnico v našem delu Roditeljski sestanek v Čakovcu, Želimo, da naše sinove čimveč naučite, so dejali starši NADALJEVANJE S PRVE STRANI * NADALJEVANJE S PRVE STRANI Intervju koristniki drugih uslug. To izvira iz dejstva, ker so ob sklepanju gradbenih pogodb in v samih pogodbah pogoji dela jasno v naprej določeni in ker morajo imeti investitorji zagotovljena finančna sredstva po eni strani, po drugi strani pa raste obračunska disciplina v podjetju v odnosu do soizvajalcev. Vprašanje: Pravna služba v podjetju ima zelo pomembno vlogo pri sestavljanju in izvajanju naše interne zakonodaje. V čem se to izraža in sploh kakšna je vaša pomoč pri sprejemanju notranjih aktov in predpisov? Odgovor: Pri sestavi osnutkov internih aktov sodeluje pravni oddelek s tem, da te akte pregleda in oceni njihovo zakonitost, to pa ne le da ugotovi, ali so ti akti v skladu le s pozitivno zakonodajo, marveč tudi z že sprejetimi drugimi internimi akti. Naloga pravnega oddelka ie tudi. da opozarja na spremembe zakonitih predpisov, ki zadevajo interne akte. kot tudi na sodno prakso In sodne odločbe, kolikor te vplivajo na interno zakonodajo. Vprašanje: Ali pri svojem delu naletita na orobieme nekoordiniranega dola med enotami ali centralo in sploh kai predlagate, da do takih problemov ne bi prišlo? Odgovor: Nič. Vprašanje: Ugotovljeno je. da ie sodna praksa v delovnih sporih do-kai neenotna, tolmačenja v teh zadevah so si včasih nasprotujoča. Kai v takem primeru napravite? Kie ie naivec delovnih sporov in zakaj? Odgovor: Po določilih temeljnega zakona o delovnih razmerjih se med-seboina delovna razmerja ureiaio v sami delovni organizaciii. Ureiaio jih delavci sami kot proizvajalci in upravljavci, saj nastajajo, se razvijajo in se spreminjajo med niimi. se tičejo neposredno niih samih in so niim samim najbliž.ia. Delavci sami najbolje poznajo vprašanja, probleme in napake, ki se pojavljajo v medsebojnih delovnih razmeri ih. Normalno je zato. da o njih odločajo sami oziroma no svojih samoupravnih organih. Kljub takšni ureditvi pa nastala vedno vrsta napak in anomalij, ki zahtevajo intervencijo sodišča. Delovni spori, soroženi zoper našo delovno organizacijo se v glavnem nanašaio na prenehanie delovnega razmerja delavca. Naiveč tožb ie bilo vloženih zaradi odorave delovnega mesta ter zaradi izključitve delavca iz delovne organizacije. Vprašanje: Katera enota, služba ali posamezniki se največkrat poslužujejo pravnih nasvetov in pravne pomoči ter v čem se ti nasveti odražajo? Odgovor: Vse enote in oddelki ter posamezniki. Razumljivo je pa. da se poslužujeio tiste enote pravnih nasvetov boli pogosto, ki so bližje Ljubljani zaradi lažjega komuniciranja. Nasvete, ki jih enote pri nas iščejo, lahko razporedimo na dva dela, in sicer na predhodna vprašanja, to je takrat, ko se pojavi pravno vprašanje, s katerim enota ni seznanjena in hoče imeti predčasen odgovor in pa vprašanja, ki nastanejo zaradi že nastale situacije. Vprašanje: V pristojnost pravnega oddelka spada tudi reševanje sporov pred notranjo arbitražo. Koliko sporov ste reševali v zadnjem letu, kakšni so ti spori in katere enote so največkrat pred arbitražo? Odgovor: V pristojnost pravnega oddelka ne spada reševanje sporov pred notranjo arbitražo, marveč je po določbah statuta notranja arbitraža podjetja samostojen organ, ki odloča v arbitražnih sporih. Pravni oddelek opravlja le administrativno PREDLOG PRAVILNIKA O STANOVANJIH V javni razpravi je predlog pravilnika o financiranju stanovanjske graditve in dodeljevanja stanovanj ter dajanju posojil za individualno gradnjo. Predlog je prav tako priložen današnji številki. Pravilnik bo v javni razpravi do srede decembra. O njem naj razpravljajo vsi člani "kolektiva. Pripombe in predlogi so dobrodošli. pripravo zasedanj notranje arbitraže, poleg tega sem pa imenovan kot član notranje arbitraže, s čimer imam pri glasovanju in odlcranju enake pravice in dolžnosti kot drugi člani. V letošnjem letu so bili do sedaj štirje postopki, ki j:h je reševala notranja arbitraža in v katerih je bil v vseh štirih postopkih udeležen strojno prometni obrat iz Ljubljane trikrat gradbeno vodstvo z Jesenic in enkrat gradbeno vodstvo iz Ljubljane. Narava teh sporov je sporno vprašanje obračuna uslug strojno prometnega obrata. Ugotovljeno je, da vsi spori izviralo izključno iz nepopolno in netočno sestavljenega pravilnika o obračunavanju uslug strojne mehanizacije. Zaradi tega je notranja arbitraža že predlagala, da se ti pravilniki dopolnijo tako. da bo ena in druga stranka nedvomno že v naprej vedela, kako se te usluge obračunavajo. Vprašanje: Ali pravna služba podjetja sodeluje pri sklepanju vseh gradbenih pogodb, kako in kdo odgovarja za pravilnost formulacij in za popolnost sestavnih delov pogodbe? Odgovor: Pravna služba je pred časom izdelala osnutek gradbene pogodbe, pri čemer pa kakih obrazcev nismo dali tiskati, ko smo mnenja, da je tekstualni del vsake gradbene pogodbe specifičen glede na terja in vrsto del. Zato gradbene pogodbe ne dopuščajo šablone. Večino gradbenih pogodb sestavljamo v pravnem oddelku, dosledno vse tiste pogodbe, ki se sklepajo za dela poslovnih enot. ki so bližje Ljubljani, in pa tiste, pri katerih sklenitvi sodeluje komercialna služba centrale. Nekatere enote pa v celoti ah deloma sestavljajo gradbene po"godbe same, pri čemer se poslužujejo vzorca, ki ga imamo. Te pogodbe pridejo pred podpisom v pregled na centralo, torej tudi v pravni oddelek. Pri gradbenih pogodbah, ki jih sestavljajo na centrali, obvezno sodeluje enota, ki bo dela izvajala, katera da tudi vse potrebne osnovne podatke, ki jih je treba v pogodbo vnesti. Pri sklenitvi gradbene pogodbe stremimo za tem, da je vsebina. oziroma da so posamezna določila realna tako. da so pogoji izpolnitve na eni in na drugi strani v okviru možnosti, Le tako je namreč možno pogodbo zvesto izpolniti. Vprašanje: Pravna služba podjetja rešuje in obravnava tudi vprašanja disciplinskih zadev. Kakšnih postopkov se poslužujete pri iskanju materialne resnice in kakšni problemi se največkrat pojavljajo pred disciplinskim sodiščem. Odgovor: Tako kot velja za notranjo arbitražo, pravna služba podjetja ne rešuje in ne obravnava kršitve delovne dolžnosti, marveč se to rešuje po komisijah, ki so pri vsaki poslovni enoti in v komisiji, ki je pristojna za delavce zaposlene na centrali podjetja in za vse vodilne delavce podjetja. Res pa je, da je en član te komisije pri centrali tudi iz našega oddelka in torej sodeluje v tej komisiji. Pravni oddelek pa daje enotam pravna mnenja na vprašanja, ki jih iz tega področja posredujejo poslovne enote. In te tudi obvešča glede sodne prakse in drugih tolmačenj in sprememb. Pozor! Današnji številki je priložena anketa Gradisovega vestnika o informiranju in čitanju Gradisovega vestnika. Prosimo, da anketni list vestno izpolnite in ga oddate vašemu sektorskemu vodji, oziroma kadroviku vaše enote. Hvala za sodelovanje! n Delavski svet je razpravljal Na seji, ki jo je imel delavski svet podjetja dne 16. novembra, je bila osrednja točka dnevnega reda obravnavanje poročila o periodičnem obračunu za devetmesečno obdobje letošnjega leta. Delavski svet je ugotovil, da so V tem času vse enote V podjetju dosegle pozitiven rezultat. Skupno je bilo za 36 °/o več celotnega dohodka kot v enaki dobi preteklega leta. za 28 V» več osebnih dohodkov in za 11 "/o več skladov kot lani ob tem času. Merila notranje delitve, ki smo si jih postavili ob sprejemanju letošnjega gospodarskega načrta, so zelo pozitivno vplivala na kolektive enot v podjetju, saj imamo po teh merilih vsakokrat že med letom vedno jasno predstavo, kakšno je gospodarjenje, ki smo si ga določili z načrtom, in je tako mogoče poslovanje vedno usmerjati v prid večjim poslovnim uspehom. Kar zadeva sklade, je delavski svet poudaril, da jih bo potrebno po sklepnem računu za letošnje leto prvenstveno usmeriti v nabavo mehanizacije in okrepiti sklad obratnih sredstev. Stanovanjsko vprašanje naj se v bodoče rešuje le iz za to namenjenih sredstev stanovanjskega prispevka in najemnin naših stanovanj. O tej zadevi je že izdelan osnutek internega pravilnika, ki je v razpravi med člani delovne skupnosti. Pri obravnavi zalog materiala, gotovih izdelkov in o angažiranju obratnih sredstev pri gradnji za tržišče, so člani delavskega sveta kritizirali tiste enote, ki so pove- čale svoje zaloge materiala in s tem povzročile večjo vezavo obratnih sredstev. Terjatve do naših naročnikov stalno rastejo in smo tako prisiljehi, da kreditiramo naše investitorje z lastnimi obratnimi sredstvi, za zaloge in za gradnjo za trg pa moramo potem najemati pri banki posojila z visokimi obresti. Povečevanje zalog materiala ni povsem upravičeno, ker je trg v pretežni meri že dobro založen z gradbenim materialom, pa (udi dobavni roki niso več tako dolgi, kot so bili nekoč. Člani delavskega sveta so dalje poudarili, da bi se morala sredstva skladov s katerimi razpolagamo, skon-centirati in vključiti v izvajanje poslovne politike podjetja, ker so sedaj preveč razdrobljena. Pri tem niso mišljena sredstva za osebne dohodke, dosežene iz dohodka za vnaprej določenem delitvenem razmerju, ki morajo biti v celoti podeljeni v enotah skladno z uspehi, ki so bili doseženi. Dejstvo je, da smo z decentralizacijo samoupravljanja in delitve dohodka dosegli, da posamezne enote samostojno razpolagajo s 93 •/<■ doseženega dohodka v' enoti, če upoštevamo poleg skladov tudi osebne dohodke. Tako je stvar kolektiva enot, da se aktivno vključijo v proces razširjene reprodukcije. V procesu razširjene reprodukcije se naše enote doslej niso vključevale, ker tudi za to ni bilo materialne osnove po družbenih instrumentih. Do leta 1965, do uveljavitve predpisa o oprostitvi 15 °!o prispevka iz dohodka, ki smo ga prej morali plačevati v družbene sklade, se je vprašanje razširjene reproduk- cije obravnavalo le na nivoju celotnega podjetja in to iz polovice omenjenega prispevka iz dohodka, ki nam je bil po družbenih instrumentih vrnjen, v poslovni sklad za investicijske nabave. Z oprostitvijo plačevanja prispevka iz dohodka pa z dohodkom v celoti sami upravljamo in ker je delitev decentralizirana znotraj podjetja, potem je naloga razširjene reprodukcije na strani kolektivov enot v okviru podjetja. Pri pregledu režijskih stroškov delavski svet kljub temu da so še relativno računano ne obseg proizvodnje, znižali, ni bil zadovoljen z višino teh stroškov, ki so bili porabljeni. Se nadalje bo treba pripraviti ustrezne ukrepe zlasti v pogledu organizacije poslovanja, da se bodo režijski stroški zmanjšali. Delavski svet je na isti seji sprejel spremembo pravilnika o delu in poslovanju centra za izobraževanje, kar zadeva vprašanje vajencev in štipendistov. Nagrade vajencev za čas, ko so v šoli. bodo bremenile predračun centra za izobraževanje. Vse izobraževanje v podjetju se odvija preko omenjenega centra. Pri obravnavi poslovanja kadrovske službe je delavski svet sprejel pojasnilo o že opravljenem delu glede evidence kadrov in planiranja ter organiziranja izobraževalnih tečajev v zimski sezoni. V zvezi s tem pa naj bi kadrovska služba pripravila ustrezno poročilo o ukrepih in o nalogah za bodoče poslovanje pri reševanju problemov kadrovanja. Končno je delavski svet odobril nekaj posojil za individualno stanovanjsko gradnjo in odgovoril na prošnje in pritožbe članov delovne skupnosti v zvezi s pravicami iz delovnega razmerja in pristojnosti delavskega sveta za dokončne odločitve. Z. R. H7,’rT"*IT33 Pred kratkim je sindikalni odbor podjetja razpravljal o AODM ter so se posamezni udeleženci več ali manj dotaknili tudi kadrovske politike v podjetju. V zapisniku je med drugim zapisano tudi tole: »Menim, da naj kadrovska služba opravlja manj birokratske posle in naj raj# ugotavlja, zakaj hodijo delavci iz podjetja in da pravočasno preskrbi ljudi.« In zopet: »Dotakne se še kadrovske službe, ki ne skrbi za kolektivno vzdušje. Tudi kadrovanje je denar. Kadrovska služba mora zbrati podatke o fluktuaciji in jih analizirati.« Tokrat želim pustiti to ob strani. Danes se bom omejil predvsem na vprašanje — zakaj hodijo delavci iz podjetja. Kadrovska služba že drugo leto zbira podatke o fluktuaciji delovne sile. Pravkar so objavljeni podatki za tretje trimesečje 1967. V tej analizi je navedena zanimivost, da so med vzroki za odhod iz podjetja v tretjem trimesečju na prvem mestu osebni dohodki — relativno ie odšlo letos 13 °/o delavcev več zaradi osebnih dohodkov — čeprav so bili osebni dohodki v lanskem letu šele na tretjem mestu. Med 126 delavci, ki so letos odšli zaradi osebnega dohodka, je bilo 53% nekvalificiranih, 37% kvalificiranih, 10% pa zajema ostalih 6 skupin strokovnosti. Na drugem mestu, je poudarjeno v analizi, so se pojavile samovoljne prekinitve dela. Samovoljne prekinitve in neznani vzroki predstavljajo v letošnjem tričetrtletju skoraj 40% odhodov vseh delavcev po lastni volji. Iz prakse vemo, da brez besed in brez navedbe vzroka zapuščajo delo predvsem nekvalificirani delavci. Slabi pogoji dela so na tretjem mestu. Zaradi slabih pogojev dela je od 73 delavcev odšlo 61 % nekvalificiranih. Analitik poudarja, da zgoraj navedena dejstva sama kritizirajo kadrovike in njihovo delo z ljudmi. Je že tako. Nekomu je pač treba obesiti ‘krivdo, če hočemo skriti dejstva. Osnovni problem fluktuacije je vsekakor pomanjkljiva organizacija dela in v zvezi s tem nezgrajen sistem delitve dohodka in osebnih dohodkov po delu, predvsem pa nerealno planiranje kadrov, ki pa tudi močno zavira hitrejši razvoj podjetja. Stalne spremembe v sistemu delitve osebnih dohodkov po delu in dostikrat tudi slabi medsebojni odnosi po mojem mnenju niso rezultat dela kadrovikov, temveč subjektivnih sil v podjetju. Spričo takih dejstev res ni mogoče zaustaviti fluktuacije posebno pa še zato, ker so bila široko odprta vrata za zaposlitev v inozemstvu z razmeroma boljšimi dohodki. V analizi komentira analitik sicer zanimive individualne odhode v tujino in sumi, da poslovne enote ovirajo delavce, da bi se legalno zaposlili pri nas v inozemstvu. Pri tem verjetno ni seznanjen, da je rekrutacija delavcev za inozemstvo pri nas le kampanjska, da smo konkretno v letošnjem letu čakali za več ljudi dovoljenja od januarja do konca avgusta, tako da so si nekaierfod teh individualno priskrbeli vse potrebno prej, kakor pa preko podjetja. Kadroviki so že svoječasno sprejeli sklep predlagati samoupravnim organom perspektivno predite'/ redne občasne zamenjave delavcev v "Nemčiji, na žalost pa do danes nihče ne ve. zakaj ni prišlo do realizacij«? tega predloga. Skratka, na vprašanje o fluktuaciji na splošno lahke mirno uporabimo odgovore iz analize mnenja o aktualnih problemih dela zaposlenih štipendistov, ki so sicer v sorazmerno kratkem času zaposlitve pri nas že ugotovili nezadostno razvito organizacijo dela in pomanjkljivosti v sistemu nagrajevanja in so odgovorili na vprašanje' »Kaj menite, kaj je vzrok, da strokovni kadri fluktuirajo iz podjetja?« takole: — mlajši kadri zaradi perspektive, — starejši zaradi slabih osebnih dohodkov, — nepravilni medsebojni odnosi med posamezniki, — slabi osebni dohodki — boljši pogoji drugje, — ni prave možnosti strokovnega napredka in pravilnih meril za nagrajevanje po delu, neurejeni odnosi, podcenjevanje ljudi in nepravilno vrednotenje njih dela, — slaba organizacija dela in osebni odnosi, itd. Mislim, da ne bo odveč če izrazim potrebo, da bi o teh odgovorih in problemih v kolektivu lemeljito razpravljali. Ivan Gajšt Samopostrežna trgovina v Gornji Radgoni Ob vedno večjem turističnem prometu v Gornji Radgoni se je že dlje časa postavljalo vprašanje novih so-Q°bnih trgovskih lokalov. Ob avstrijskih praznikih in sobotah radgonske trgovine skoraj niso mogle več posreči stotinam avstrijskim. Tako so se v tem simpatičnem obmejnem mestu odločili, da bodo zgradili veliko samopostrežno trgo-Y‘no, ki bi lahko zadostila naraščajočemu premetu tako naših kot tujih kupcev. Želeli so imeti zgradbo iz montažah elementov, kakršne že stoje v Ajdovščini, Gorici in Kopru. Dela so zaupali naši enoti v Mariboru. Letos sePtcmbra so se lotili gradnje in upali, da bodo gotovi z deli do novembra. 2e v začetku pa so naši gradbeniki naleteli na težave. Ugotovili so namreč, da bodoča samopostrežna trgovina ni locirana na najugodnejšem terenu. Predvidena je bila na mestu, kjer je bila pred leti stara struga Mure, katero pa so pozneje zasuli. S sodelovanjem geomehanika so izvrtali kar 31 poprečno 6,5 metra globokih vodnjakov profila 1,20 do 1,30 metra. Že med vrtanjem pa jim je jaške zalučala voda. Razen tega so ugotovili, da so nekaj metrov pod zemljo kaverne, ki so ovirale vrtanje. Če so prenehali le nekaj minut s črpanjem vode se je le-ta dvignila z višino Mure, ki teče nedaleč stran od samopostrežne trgovine. No, težavo so kmalu premagali in zgradili temelje. Za tem ni bilo več posebnih problemov. Gradnja je tekla po ustaljenih postopkih. Slab teren je zahteval nov izračun in povečano količino materiala. Po prvotnih predračunih bi morali porabiti 70 kubičnih metrov betona, zdaj ga bodo porabili 500 kubičnih metrov. Za prejšnjo gradnjo bi porabili le 900 kg armature, zdaj pa bodo porabili 28 ton. To je podražilo celoten objekt za 50 milionov dinarjev. Bodoča samopostrežba v Gornji Radgoni je že pod streho. Kar se naših delavcev tiče, lahko rečemo, da delajo po 10 pa tudi do 12 ur dnevno. Upajmo, da bodo trgovino lahko odprli že letos. V njej sta razen samopostrežne trgovine za prehrambene proizvode tudi bife, v katerem bodo kuhali in prodajali tople obroke, in mesnica. L. KONČNO INDI V KOPNO LEP SAMSKI DOM Ob spremembi delovnega časa — “'Drugo leto bova imela sestanek od ®-—18. ure, ko ne bo doma ne očeta, ne mame.« Naše delovne enote širom po Sloveniji so že pred več leti kolikor toliko zadovoljivo uredile svoje samske domove. Najprej so uredili lepe zidane samske domove v Ljubljani in Mariboru, potem na Jesenicah in v Ravnah. Precej časa se to vprašanje ni premaknilo z mrtve točke v Celju — no, končno pa so letos tudi Celjani dobili svoj samski dom. Edino Koper ni in ni prišel do tega prepotrebnega objekta: enkrat ni bilo denarja, drugič načrtov, tretjič časa in tako naprej. Ze lani so Koprčani zatrjevali, da bodo svoj samski dom brezpogojno spravili pod streho, pa spet ni bilo nič. Letos pa bo to vprašanje dokonč- 1 jaSsStffcSSi: .ir,x SAMO ŠE TA MESEC JE CAS ZA UVELJAVLJANJE POKOJNINSKE DOBE S PRIČAMI Z zakonom o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 1-10/67, z dne 6. januarja 1967) so bili na novo določeni roki za uveljavljanje pokojninske dobe. ki se dokazuje s pričami. To pa tako, da lahko zavarovanci in druge osebe vložijo zahtevo, naj se jim po izjavah prič ugotovi pokojninska d°ba, ki so jo dopolnili pred začetkom uporabe temeljnega zakona o Pokojninskem zavarovanju tj do 31. decembra 1964, in sicer: posebna doba do 31. decembra 1966, zavarovalna doba pa do 31. decembra 1967. Iz tega je razvidno, da gre za delovno dobo, oziroma za čas prebit v delovnem razmerju pred več desetletji, ko se delovna doba dokazuje v glavnem s pričami. Zato priporočamo vsem delavcem, ki si svojih dokumentov še niso Uredili in delovno dobo dokazujejo s pričami, da se takoj prijavijo pri Pristojnem komunalnem zavodu in čimprej vložijo zahtevo z navedbo Prič o prejšnjem delu. če nimajo zato uradnih potrdil. Rok. do katerega lahko uveljavljajo pokojninsko dobo s pričami. 16 31. december 1967 INVALIDI IN PRIZNANJE DODATNEGA DOPUSTA PO NAŠEM PRAVILNIKU O DELOVNIH RAZMERJIH , Po 84. členu našega pravilnika o delovnih razmerjih po »C dopol-hilni kriteriji« 1. in 2. točka pripada dodatni dopust članu delovne skupnosti invalidu s telesno okvaro nad 50 % po 1 dan v koledarskem klu in 2 dni, če je invalid s telesno okvaro nad 80 %. Za priznanje pravice do dodatnega dopusta v smislu prej navede-n6ga člena cit. pravilnika ni pogoj samo priznanje invalidnosti in razvrstitev v kategorije invalidnosti zaradi telesne okvare, temveč tudi od ^Plošne zdravstvene službe ugotovljen odstotek telesne okvire, ki povzroča omejeno gibliivost, otežkoča normalno aktivnost organizma in zahteva ecje napore pri zadovoljevanju življenjskih polreb ne glede na to, ali Povzroča telesne okvare tudi invalidnost ali ne, če presega 50 % ozi-r°ma 80%. Z. R. no spravljeno »ad aeta« — tako nam je vsaj zatrdil šef koprske enote tovariš Gabrijelčič. V Kopru je zdaj pripravljeno vse — načrti, lokacija, denar, material, skratka, prav vse. Edino nekaj še manjka — čas, delovna sila. Trenutno je vse tako zaposleno pri gradnji velikih skladišč v koprski luki in pri gradnji luške obale, pa še v novem stanovanjskem naselju Olmo. da res ne utegnejo. Ampak tja konec novembra ali v začetku decembra se bodo tudi koprski graditelji nekoliko oddahnili — Ln takrat bodo tudi našli čas za svoj novi samski dom. Kot so nam povedali v Kopru, bodo začeli takoj pozimi kopati in betonirati temelje, tako da bi ga že do spomladi usposobili. Seveda bo dom lepo urejen in opremljen z vsem ustreznim komfortom. kakor ga imajo druge naše delovne enote. Razen sanitarnih prostorov (kopalnice, umivalnice, stranišča itd.) bo v domu tudi kotlarna, prostor za shranjevanje koles, majhen bife in dvorana za sestanke oziroma za družabno življenje. V • prvi fazi bodo v domu usposobili 120 ležišč v drugi fazi pa bo v njem prostora za 2C0 delavcev. Tovariško srečanje upokojencev Kolektiva kovinskih in strojno prometnega obrata v Ljubljani sta nedavno povabili na izlet upokojence, bivše sodelavce. Izleta po Dolenjski in Beli krajini se je udeležilo 20 nekdanjih članov kolektiva — ostali pa so, žal, opravičili svojo odsotnost. Obisk krajev iz NOB, kot so Žužemberk in Baza 20 v Kočevskem Rogu, so mnogim obudili spomine na svoja doživetja med NOB. Med odmorom ob bistri Krki smo vprašali tovariša Torkarja, kako se po tolikem času počuti med svojimi sodelavci. »Bil sem prijetno presenečen,« je odgovoril, »ko sem dobil vabilo, naj se udeležim izleta. Vesel sem, da kolektiv ni pozabil na nas. Želim, da bi se še večkrat ponovila srečanja nekdanjih upokojenih članov kolektiva kovinskih in strojno prometnega obrata. Tako najdemo znova pristnejši stik s kolektivom, v katerem smo vrsto let delali in na katerega nas vežejo prijetni spomini.« Na gradbišču samopostrežne trgovine v Gornji Radgoni. Objekt je danes že pod streho, kar je nedvomno zasluga pridnih delavcev ob severni meji Sindikalni delavci na konferenci v Mariboru Delegati v Mariboru med odmorom nosilcev na veržejskem mostu Predvideni razvoj cestnega omrežja v naši republiki Jeklena konstrukcija za in s tem gradnja mostov je postavila pred naše podjetje mširine ^Sm,’ zahtevo, da osvoji tako gradnjo mostov, ki bi bila ča- teže 25 ton. Sestavljena je iz sovno m ekonomsko uspesnejsa kot klasična gradnja. Na od katerih najtežji del tehta sestanku komisije našega podjetja za študij in razvoj so 7 ton. Zadnjih 15 m konstruk-si bili gradbeni trokovnjaki edini v mišljenju, da je gtitev^tore^ kot rep" zaPprot^ lahko edino uspešen montažni način gradnje, tj. beto- utež in jo pri montaži samih betonskih nosilcev odstrani- mranje nosilcev v neposredni bližini objekta. Prevoz in mo montažo nosilcev naj bi opravili z ustreznimi stroji in Konstrukcijo sestavljamo s pomočjo dvigala LORAIN in napravami. zvijači po predhodni postavit- vi vzdolžnih vozičkov R in S Po ugotovitvah prof. ing. oziroma betonskega nosilca na progo. Prav talro montira- Lapajneta in pa objavljene li- uporabljamo posebne prečne mo vozičke za prečni trans- terature zahodnih evropskih vozičke na opornikih. Jeklena Port ter vozičke z vitli na je- gradbenih podjetij, ki se s konstrukcija se pomika s po- kleni konstrukciji T in U. Ko Konstrukcija veržejskega mostu takšno gradnjo ukvarjajo, ob- močjo vrvi in vitlov. Pri tem je konstrukcija tako sestavlje- stajajo določene meje za raz- leži konstrukcija na koleščkih, na, odstranimo voziček R in pone med oporniki in teže montiranih na dvoramnih zapeljemo po progi nazaj do vzame prednji konec beton- konstrukcije je projektiral nosilcev, do katerih je ta po- vzvodih, ki so oprti na na- deponije betonskih nosilcev. skega nosilca voziček na je- predalčno konstrukcijo in kon- stopek "gradnje primeren in stavek ’ prednjega opornika, Betonski nosilci so razpore- kleni konstrukciji, ki ima troliral njeno izdelavo. Naši ekonomsko upravičen. Tako je oziroma na zadnji voziček, ki jeni ob vzdolžni progi. Preva- vgrajen vitel z vrvnimi bobni, obrati v Ljubljani in Maribo- bilo dogovorjeno, naj bi bil služi istočasno za transport žarno jih s pomočjo vozičkov Pomik nosilca v konstrukcijo, ru so izdelali vse vozičke, po- maksimalni razpon med opor- betonskega nosilca. Skupno do vzdolžne proge, od tu da- ki visi sedaj s prednjim de- gone in dvigalne naprave, niki do 40 m pri teži nosil- potrebujemo torej najmanj 6 Ije pa z vozički v nivoju mo- lom na vozičku U, z zadnjim medtem ko je »Kovinarska« cev do 60 ton. Po ocenah, ki vozičkov in 2 dvoramna vzvo- sta, ki imajo vgrajen motoren pa leži na vozičku N, se opra- Krško izdelala jekleno kon- so bile napravljene takrat, bi da. Ta način ni bil sprejet iz pogon in hidravlične dvigalke vi z motornim končnim pogo- strukcijo. V sodelovanju s se izplačala nabavi, vseh po- naslednji razlogov: za nakladanje. Prvi betonski nom II, dokler ga ne prevza- SPO, obrati v Mariboru in možnih sredstev za montažo in _ nem0goča je montaža v nosilec v vsakem polju služi me voziček T na zadnjem de- gradbiščem je naš konstruk- prevoz nosilcev le, če bi gra- kriv;ni kot balast za premostitev je- lu betonskega nosilca. Zadnje cijski oddelek tudi montiral dili vsaj tri mostove, od kate- ’ ....... . . klene, zato se spne z vozič- metre vzdolžnega pomika most v Veržeju. rih bi imel vsak vsaj po 5 .P0 ce sP°dnje kom R Jekleno vzdolžno pre- opravimo z ročnim pogonom. _. ,____,___.. razponov med oporniki razda- Pasn.ice so velike lokalne obre- mostimo z dvema vključenima ker je treba postaviti nosilec a glja lje po 35 do 40 m, pri nabav- memtve, ki zahtevajo močno motorjema na vozičkih S in do milimetra natančno v leži- Prvi pri nas montirani most ni ceni vseh naprav do 40 dimenzioniranje, R, s hitrostjo 5,9 m/min. Vpliv šču. Prečno pomaknemo kon- s to konstrukcijo je imel zah- milijonov din. — veliko vozičkov in s tem poveša konzole, ki znaša do strukcijo s pomočjo »Tirfor- tevno tehnologijo. Grajen je Oprema naj bi bila torej v zvezi velika nabavna cena, 20 cm odstranimo s hidrav- vlačilk, spuščanje pa opravi- kil v krivini, pri prečnem na- takšna, da bi bila uporabna — posebne oblike oporni- ličnimi dvigalkami, ki so mo n- mo z vitli na ročni pogon. Po gjbu 5 °/o, kar je narekovalo za razmere na naših rekah, kov. tirane na vozičkih, ter tako montaži celotnega polja se po- podleganje prečnih prog na kjer ne bo dolgih mostov, zato postavimo konstrukcijo na daljša vzdolžna proga v to opornikih za ca. 40 cm. Na pa sposobno za transport z p 5 ( prečno progo. Po tej operaciji polje, odstrani prečni progi in nekaterih mestih je bil vzdolž- avtomobili do kraja, kjer bi jo 0 3 Kunsiruncija odstranimo rep konstrukcije cel opisani postopek ponovi v ni vzpon pr0ge enak kotu trebilo možno sestaviti in kom- s kljunom spodaj na stranski tir, na kar se šele naslednjem polju. nja, zadnjega vozička pa ni- pletirati. Oprema naj bi bila lahko prične z montažo beton- Konstrukcijski oddelek cen- smo imeli opremljenega s po- hitro sestavljiva in ne pretež- V tem primeru se betonski skih nosilcev. trale je imel nalogo izdelati gonom. Pred monterje in ka, ker bi sicer njeni kolesni nosilec prevaža po že izgotov- Betonski nosilec prevzameta idejne risbe za celotno mon- opremo so bile postavljene pritiski zahtevali previsoke ljenem cestišču tako, da visi na vzdolžni progi vozička s tažno napravo, konstruirati vse maksimalne zahteve, ra- betonske nosilce, ki ji služijo na posebnih portalih med že pomočjo hidravličnih dvigalk, vse pogone in izdelati celoten zen teže nosilcev, ki je znaša- za premostitev do opornikov, položenimi nosilci. Pred po- Z elektro pogonom, vgrajenim tehnološki postopek montaže la le 42 ton. Zaradi časovne Ker so razponi med oporniki ljem, ki se montira, mora biti v teh vozičkih, zapeljemo no- skupno s pripravo dela na stiske je tehnična služba cen- različni, naj bi bila tudi kon- torej polje brez enega nosil- silec do konstrukcije. Tu pre- centrali. Zavod za metalne trale spremenila način pomi- strukcija nastavljiva, za raz- ca nekje v sredini, tako da ne razpone do največ 40 m. je mogoče pripeljati nosilec v Montaža naj bi potekala tako, nivo jeklene konstrukcije, ozi-da ne bi bila odvisna od ka- roma ga spustiti na voziček za belskega žerjava, katerega po- vzdolžni pomik. Oporniki mo-stavitev je draga. Jalovi del rajo imeti posebno vdolbino konstrukcije naj bi bil čim- za pomik jeklene konstrukci-krajši, ker zahteva le-ta ma- je. Betonski nosilec spustimo nevrski prostor, katerega v z že omenjenimi portali, na-mnogih primerih ni na razpo- daljnji vzdolžni transport pa lago. teče z vozički, ki leže na je- S strani gradbene operative kleni konstrukciji. Prečni vo-so bile torej naši konstrukciji žički opravijo prečni transport postavljene naslednje zahteve betonskega nosilca. Slabosti za izdelavo opreme: te variante so v tem, da ni - največji razpon med moŠoča gradnja v krivini. oporniki 40 m; Konstrukcija sega globoko v ... ... glavo opornikov in je pri vi- najvecji vzpon cestisca soki vocp delo z njo težko, ah mosta v vzdlozm smeri 5 7o; najmanjši polmer cestišča 400 m; Pomožno konstrukcijo — oporniki stoje pod po- montiramo s kabelskim Ijubnim kotom na os cestišča; žerjavom — maksimalna teža nosilca 60 ton. Izdelanih je bilo več variant Jeklena konstrukcija, dolžine polja med oporniki, se za montažo, od katerih so v montira s pomočjo žerjava ta-nadaljevanju navedene le tri. ko, da je prednji konec obešen na kavelj žerjava, medtem ko zadnji konec leži na vozičku. Vertikalni spust zadnjega konca konstrukcije se opravi potem, ko je kabel ni žerjav že odložil prvi konec na svoje Pomožna konstrukcija s kljunom zgoraj Konstrukcija za montažo no- ' ■ S silcev ima spredaj poseben ležišče. Zgornji rob jeklene kljun, katerega teža je manj- konstrukcije se tako nahaja v ša od teže delovnega področja nivoju betonskih nosilcev, ka-konstrukciie. Ta nam služi le tere je treba montirati. Za za premostitev same po mož- vzdolžni transport betonskih ne konstrukcije med oporniki, nosilcev uporabimo posebne Pri uporabi betonskega nosil- vozičke za prečnega pa por-ca kot protiuteži, je lahko tale, ki nosilec tudi spuste na kljun krajši kot pa znaša raz- zahtevana ležišča. Ta varian-pon med oporniki, vendar bi ta ni bila sprejeta, ker nima znašala celotna dolžina ca. 1,5- naše podjetje dovolj močnih kratni razpon med oporniki, kabelskih žerjavov za takšno Ta varianta zahteva dva vo- montažo, oziroma bi bila na-zička za prevoz betonskih no- bavna cena kakor tudi poznej-silcev po progi do jeklene ša montaža takšnega žerjava konstrukcije. Tu ga prevza- previsoka. meta druga dva vozička na Sprejet je bil postopek mon-jekleni konstrukciji, ki imata taže z jekleno konstrukcijo montirane vitle za spuščanje zgoraj in betonskim nosilcem betonskega nosilca. Pri preč- kot protiutež j o, katerega v nem transportu konstrukcije nadaljevanju opisujem: JV../V... V V V'. ka jeklene konstrukcije pri montaži v drugem in tretjem polju. Plošče za pomik jeklene niso zabetonirali, pač pa so takoj po prečnem napenjanju montirali progo na lesene pragove. Prvo montažo in prevoz konstrukcije sta potekala relativno počasi, in sicer 18 dni. Manjkali so nam vijaki, zakasnela je vagonska pošiljka, prijemi montažne skupine so bili še negotovi. Prvi nosilec smo montirali en dan, medtem ko smo potrebovali v drugem polju le še 4 ure za montažo enega nosilca, pri vzdolžnem transportu nosilca na razdaljo ca. 300 m. Prvotno je bil predviden čas montaže za nosilec 2 dni. Nedvomno so k tej uspešni montaži veliko prispevali tov. Gartner, Gombovec in Komar, monterji iz KO Maribora in tesarji iz gradbišča Veržej. Montaža na tem mostu nam je dokazala, da je ta sistem gradnje mostov zelo uspešen, vendar pa zahteva za vsak most natančno obdelan tehnološki postopek, s katerim mora biti seznanjen projektant mosta ter gradbena in strojna operativa. Takšno sodelovanje je ustvarilo naše podjetje s podjetjem »Projekt — ‘nizke gradnje«. Najbrž ne bo pretirano reči, da je poznal skoro sleherni gib naše montaže celo sam tehnični direktor in tov. Martinšek, ki sta naše delo vseskozi spremljala. Nabava opreme bo opravičena, če bo še več takšnih sodelovanj oziroma gradenj mostov po tem postopku. Ing. Franc Marinčič iiiiiiniiiiHiiiiiiiumHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiuiiiiiiiiuiii Dober nasvet Politični aktivist je pisal referat. Drugi dan se je pritožil- "Ko sem delal pozno v noč, je bil moj duh tako razburjen, ia nisem mogel zaspati.« "Skoda, da se nisva videla sinoči.« je dejal predsednik, "dal bi ti koristen nasvet za spanje « "Kaj?« "Se enkrat bi prebral referat pa bi spal kot ubit« Adam na Angleškem Gospod Adam se pelje v London, si najame sobo in napiše na vrata ADAM. Angleži, ki besede drugače izgovarjajo, kot pa jih pišejo. so ga začeli takoj klicati EDEM. Prav. si misli in napiše nov papir na vrata z naslovom EDEM. Seveda so ga Angleži začeli klicati TDEM. Prekleto, si misli Adam. Kai naj storim? Dobro, pa napiše na vrata novo ime: IDEM. Sedaj pa so ga Angleži začeli klicati AJDEM. Tedaj se je gospod ADAM razjezil in odšel domov. Z Skladišča na »plavajočih« temeljih v luki Koper Pred nekaj leti, ko se je začela razvijati koprska luka, so začeli tudi poglabljati sicer plitko dno bodočega pristanišča, s tem materialom pa ustvarjati bodočo obalo, ki sedaj loči bivši zaliv od ostalega morja. Poglabljali in nasipali so s sesalnim bagrom »Peter Klepec«. Vse morsko dno ob koprski obali sedanje koprske luke je namreč v tisočletjih zasipavala reka Rižana s finim blatom raz- 40.80 m in njena teža nekaj manj kot 5 t. Prav tako je izdelana na tleh in nato montirana. Poseben problem je predstavljal transport vezi, ki ne prenese upogibnih momentov, ki bi nastali v njej, če bi jo prijemali npr. v dveh točkah. Zato so v konstrukcijskem oddelku centrale izdelali načrt posebne jeklene konstrukcije, s katero je mogoče vez transportirati po terenu in jo dvigati v končni položaj. padlega fliša. S tem blatom se je torej ustvarjal teren za bodoče objekte luke Koper. Na .to blato so nato navozili ca. 2,5 m debel rioj jalovine iz Sečoveljskega rudnika ali pa z bližnjega Serminskega hriba. Na takih tleh je gradbišče Koper zgradilo ali še gradi sedem skladišč velikosti 60 X 60 m z razdaljami med stebri 20 m v eni oziroma 12 m v drugi smeri. Vsi ti stebri in obodni zidovi so fundirani na železobeton-skih pilotih, kateri segajo do nosil-, nih tal kompaktnega fliša na globini 8 do 20 m. Dalje v smeri proti Ankaranu pa se globina, na kateri se nahaja nosilni fliš, stalno veča (tudi do 60 m), Pa ni bilo več ekonomično uporabiti ta sistem fundiranja. Zaradi tega smo bili postavljeni 'pred nalogo napraviti tako konstrukcijo skladišč na tem terenu, da bo prenesla plitko fundiranje in dopuščala veliko posedanje celotnega objekta in tudi veliko relativno posedanje Posameznih temeljev objekta. Se dalje v smeri proti Ankaranu so na takem terenu postavljene cisterne za olje. Te cisterne so se v nekaj letih posedle do 80 cm, pa je tudi na teh objektih pričakovati čez čas posedanje do 50 ali 60 cm. Seveda je pri tem računati, da se ne bodo posedali vsi deli stavbe enakomerno, ampak da bo prišlo do razlik, katere ocenjujemo tudi do 20 cm. Tla skladišč bodo v eksploataciji obremenjena z obtežbo več ton na kvadratni meter površine (računano je s 3 t/m2), pa se pod to obtežbo nasip finega materiala Pod zgornjo skorjo iz čvrstejšega materiala premika na stran in lahko Pride tudi do horizontalnih premikov posameznih temeljev. Te okol-nosti je bilo potrebno pri projektiranju konstrukcije upoštevati. Obenem pa je bilo treba napraviti cenen objekt. Zaradi manipulacije v skladiščih naj bodo razponi čim večji, da bodo lahko tudi tovornjaki s prikolicami šli v skladišča in se tam po potrebi obračali. Preden smo se dokončno odločili za^ sedanjo konstrukcijo, je bila izvršena obremenitev poskusnega temeljnega bloka velikosti 5 X 6 m, in sicer z betonskimi bloki, ki zamenjujejo težo objekta, in enostranskim nasipom, ki zamenjuje koristno obtežbo v skladišču. Preizkus je v glavnem potrdil izračunane vrednosti premikov v vertikalni in horizontalni smeri. To so bile osnove, na podlagi katerih so projektirana skladišča IV. 'n VIII, ki jih sedaj gradi gradbeno vodstvo Ljubljana. členski loki z vezjo. Zgornji pas je v temenu zašiljen, tako da je tudi na tem mestu salonitne kritine še vedno zadosten padec za odtok vode. Na te glavne nosilce so položeni sekundarni nosilci na razdaljah po 0,95 m, ki nosijo salonitno kritino oziroma »eval«, kjer je to potrebno zaradi razsvetljave. Konstrukcija je v celoti montažna. Glavni nosilec sestoji iz dveh delov, katerih vsak tehta nekaj manj kot 10 t. Tretji del glavnega nosilca pa je železobeton-ska vez prereza 22 X 18 cm, prednapeta z dvema kabloma tika Frey-sinet, nosilnosti po 401. Vez je na konceh seveda razširjena zaradi oblikovanja ležišča na zidu in zaradi ležišča zgornjega pasu na vezi (g!e.i sliko). Celotna dolžina vezi znaša Vsi stiki med glavnim in sekundarnimi nosilci so izdelani z varjenjem železnih priložit, ki so sidrane v beton. Clenkasta ležišča glavnega nosilca na vzdolžnih, togostnih zidovih dopuščajo razlike v posedanju med obema podporama, obenem pa preko vezi glavnega nosilca povezujejo v prečni smeri vse zidove med seboj, tako da skupaj prevzemajo sile vetra (110 kg m2) in potresa. Pri temperaturnem delovanju konstrukcije pa zidovi delujejo kot nihalne stene. Poseben problem je bilo rešiti konstrukcijo čelnih sten, ki mora seveda prav tako dopuščati razlike v posedkih, obenem pa prevzemati pritisk vetra. To je rešeno tako, da je celotna stena konstruirana v železu in zaprta s salonitom. Ta stena z vrati vred visi na krajnem glavnem nosilcu in je spodaj podprta le v horizontalni smeri, v vertikalni pa dopušča predvidene razlike v po-sedih. V prečni smeri so zgornji pasovi glavnih nosilcev za prevzem horizontalnih sil vetra, potresa in uklona Horizontal ii transport vezi Vsako teh skladišč sestoji iz treh celic velikosti 40 X 60 m. V skici 1 označeni zidovi so železo-betonski in v bistvu predstavljajo 1 m visok nosilec, ki je z razširitvami spodaj v temelj in zgoraj v venec nekak tog nosilec J-prereza, ki mora biti dovolj dimenzioniran, da tudi pri raznolikih pogojih v temeljnih tleh ostane vedno raven, četudi se pri tem en konec posede bolj kot drugi. Na obeh konceh je ta to-gostni zid povezan s prečnim zidom dolžine ca. 2X6 m, katerih funkcija je," da zadržita glavni zid v pokončni legi. Vsi ti zidovi so debeli 10 cm in na 6 m ojačeni s stebri. Na te zidove se naslanjajo glavni nosilci razpetine 40 m na medsebojni razdalje 6 m. To so v bistvu tri- KADROVSKA Kadrovik sprašuje, novodoš-lega delavca: — Poročeni? — Imate otroke? — Da: štiri deklice in pet dečkov. — Kar devet skupaj? — Ah ne. Drug za drugim so se rodili. Dve enotr sta pod streho TLOP-l s i: točo — X 0 ,0~ k ‘—- , -4o,0 M , 4=,= * | Ao,q M u i f- \ 1 VE2, sl. klon VCA PR.ER.E-Ž rcgw zidu 4Moo ojačeni z vetrnim predalčjem v sredini objekta. Glavni del pritiska vetra na čelne stene pa se prenaša na podpore preko vetrnih predalčij v ravnini vezi. Vsa ta predalčja so konstruirana iz privarjenih palic betonskega železa. Objekte gradi gradbeno vodstvo Ljubljana. Dela so izvedena zelo kvalitetno. Tako so npr. pri varjenju stikov in palic vetrnih predalčij, kar pa bo tudi zadovoljivo rešeno. Po količinah glavnih materialov, tj. betona in železa je objekt kljub velikim razponom in izredno težkim pogojem fundiranja povsem konkurenčen drugim skladiščem. Zaradi tega bo gotovo prišlo še do drugih gradenj objektov tega tipa. Ing. Jože Uršič Pogled na konstrukcijo strehe Detajl ležišča PISMA BRALCEV Če ti ni prav, pa idi dragam »Gradis« je veliko podjetje z mnogo strokovno dobrega in sposobnega kadra. Doseženi uspehi 20-letnega dela podjetja so neprecenljivi. Zgradili smo na tisoče objektov vseh vrst in pri teh velikih delih smo sodelovali tudi mi — šoferji. Dvajset let smo dneve in tudi noči vozili po blatnih cestah, posebno po osvoboditvi, se trudili, da bi ustvarili čim več, danes pa, ko smo nekateri pred upokojitvijo, nas ne poznajo več. Sedaj, ko bi morali biti naši zaslužki čim večjega, pa je ravno obratno in tako bomo odšli v pokoj z zelo minimalnimi pokojninami. Pri tem je pa najbolj žalostno to. da če kaj rečemo, nam odgovorijo, če ti ni prav, pa idi drugam. Samo to se ne sme zgoditi, ker mislim, da se bo stanje izboljšalo. Ne mislite si, da to pišem v svojo korist. Vsa leta sem bil zadovoljen, tudi zaupanje v podjetje sem imel; danes ga nimam več. Pri podjetju sem od 1. VI. 1945. leta in sem eden izmed prvih, ki sem kot 19 let star začel s štirimi ujetniki brez vsake straže in pomoči zbirati avtomobile po cesti in jih usposabljati za promet. Cez mesec se nam je pridružil tudi tov. Fras, ki nas je usposobil, da smo lahko brez vsake štipendije in kake denarne podpore od podjetja dosegli kvalifikacije in tudi znali vzdrževati naša vozila. Po mojem bi morali danes drugače gledati na nas šoferje. Vsi smo pri enem podjetju in zato bi morali bolj skupno delati. Če vzamemo na primer sektorske vodje in delovodje in tudi posamezne šefe gradbišč, ki večkrat izjavijo: »Če vam ni prav, bomo pa vzeli privatnike.« Ampak to rečjo samo tistikrat, ko vedo, da bo privatnik to delo tudi prevzel in bo dobro zaslužil. Če pa pride slab teren ali kratka relacija in uničenje avtomobilov, smo pa spet mi dobri, ker pač moramo delati po režijski ceni in s tem znižati naše dohodke. S takim delom pa se to po mojem drugače ne more delati, kot da smo na povprečju podjetja kot celotnega ali pa da si tudi mi lahko izbiramo delo takšno, ki ne bo izgube. Privatnik lahko reče: »Tu ne bom zaslužil in ne bom delal,« mi pa tega ne smemo in tudi ne moremo, ker se zavedamo, da smo vsi eno podjetje. Mislim, da bi morali tudi drugi zavzeti tako stališče in gledati podjetje bolj kot celoto, ne pa vsak le svoj žep. Je pa tudi naša krivda, da nas gradbinci gledajo malo po strani. Zgodi se, da prideš na gradbišče, ki je zelo slabo za vožnjo, in se pač bojim zapeljati v vsako blato med kakšne štore ali celo v vodo in tako pride med delovodji in nami večkrat do prepira. Delovodji bi morali tudi razumeti, da se vsak šofer boji za svoj avto, ker nam je pač le to zaslužek. In še to ni vse! Če se ti kaj stre pa ti reče: »Saj si ti šofer in moraš vedeti, kaj lahko in kaj ne.« Tako pa dobiš še od našega šefa po nosu in ti reče: »Če bo diferencial zdrobljen ali kaj podobnega, postavi ga na hlače in čakaj dva tri mesece, da se bo od kod vzel denar.« Nam pa po 3—4 mesece stati in čakati na milost tudi ni lahko s tistimi dohodki, ki jih tistikrat prejemaš. Bosti je krivo tudi to, da ima naš šef preveč dela v samih obratih namesto, da bi se bolj pobrigal za delo na samem terenu. Po mojem bi moral priti večkrat med nas, da se posvetujemo, ne pa, da se sami bori-mo_ z delovodji in sektorskimi vodji. Zato predlagamo, da se da čimprej našemu šefu dobrega pomočnika, da bo imel več časa za nas na terenu. Sedaj vam pa pojasnim, zakaj sem se sploh odločil, da to napišem. Več šoferjev je, ki že več let vozijo s temi izrabljenimi avtomobili in bodo vsak čas brez dela, če jih ne bo Gradis odpisal, jih bodo pač vrgli iz prometa prometni organi, ker niso več varni za promet. Zato je treba misliti kot vsak dober gospodar, da v zameno nabavimo nove avtomobile in stroje, ki bodo podjetju spet v korist in se bo tisti denar spet vračal podjetju. Ne bi smeli pa reči, da ni denarja in da si boste pač morali poiskati kakšno drugo zaposlitev. Vprašam vas, kako si naj sedaj v 40 ali 50 letih starosti, v teh časih, ki so težki za službe, dobiš kakšno mesto. Vsak ti bo rekel: »Kjer si bil doslej, bodi še poslej!« Se enkrat vam rečem, da ne mislim pri avtomobilih na sebe, ker imam zadnja 4 leta res dober avto in tudi primerno plačo, zato ker ni dosti popravila. Smilijo mi pa se drugi tovariši, ki s temi starimi avtomobili res ne morejo priti do dobrega zaslužka. Nepravilnosti bi bi!~i še mnogo, ker pa tudi pri drugih podjetjih ni vse, kakor bi moralo biti, se ne splača pisati. Šofer Oto Trobentar Tule je naš in avstrijski vodilni kader pri gradnji novega mostu v Gornji Radgoni z inženirjem Erichom VVuttejem na čelu Dvojni jubilej ika Ravnikarja V teh dneh slavi 50-letnico rojstva naš direktor gospodarsko finančne službe Iko Ravnikar. To je vsekakor jubilej, ki je vreden naše pozornosti. Ne toliko zaradi tega, ker se je srečal z Abrahamom, temveč zaradi njegovega 20-letnega uspešnega dela v podjetju. Iko Ravnikar se je rodil v drugem desetletju našega stoletja, 2. decembra 1917. leta v Ljubljani. Po končanem šolanju je odšel na komercialno prakso v Mtinchen. Po vrnitvi iz tujine je v lesnem podjetju svojega očeta prevzel tehnične in komercialne posle. 5. decembra 1946 se je zaposlil pri podjetju »Gradis« ter takoj prevzel vodstvo komercialnega vodje v obratu, 1. marca 1946 pa mesto šefa komerciale v takratni upravi centralnih obratov v Ljubljani. Zaradi izredno dobrega, strokovnega in vestnega dela ga je upravni odbor na seji dne 21. marca 1961 imenoval za direktorja gospodarsko finančne službe. Tu je z obsežnim znanjem na finančnem področju in bogatimi življenjskimi izkušnjami organiziral finančno službo podjetja. Uredil je kompletno mehanografsko obdelavo podatkov tako finančne službe kot mesečnih obračunov osebnega dohodka, skrbel za redna izplačila osebnih dohodkov, opravljal vse bančne posle itd., skratka nikoli mu ni zmanjkalo volje in ne sposobnosti, če je šlo za reševanje problemov, ki so v dobrobit celotnega kolektiva. Gradisove! štejemo Ika Ravnikarja med dobre organizatorje in vseskozi poštenjaka, zato mu ob njegovem dvojnem jubileju tembolj prisrčno kličemo: »Iko še na mnoga leta!« L. C. ■ Split — Prejšnji mesec je bilo v Splitu jugoslovansko posvetovanje o varstvu pri delu. Na posvetu so razpravljali o poučevanju ljudi o varstvu pri delu, ureditvi delovišč ob upoštevanju pravilne zaščite pri delu, o gibanju nesreč pri delu ter o predlogu, da mora že projektant upoštevati varnostne ukrepe pri projektiranju objekta. Posvetovanja se je udeležil šef varnostne službe podjetja tovariš Škofič. S Ljubljana — Kakor vsako leto je zdravstvena služba podjetja tudi letos organizirala preventivno cepljenje proti gripi. Ljubljansko področje sta obdelali ekipi zdravstvenega doma Moste in obratne ambulante Saturnusa, enote pa so se povezale s pristojnimi zdravstvenimi domovi. ® Ljubljana — Nedavno je odpotovalo na delo v Avstrijo 30 naših delavcev. V Avstriji delamo na dveh gradbiščih — na avtocesti ob Vrbskem jezeru in pri Dunaju. Skupno je v Avstriji zaposlenih 80 naših delavcev. E Škofja Loka — Premajhna zmogljivost žage povzroča velike zastoje v proizvodnji tesarske in mizarske delavnice kakor tudi pri realizaciji naročil lesa za poslovne enote. Zaradi tega ::o sklenili nabaviti novo mehanizaci :o, kar so zaupali posebni komisiji. H Ravne na Koroškem — Organi upravljanja so v letošnjem letu posvetili mnogo pozornosti civilni zaščiti. Organizirali so predavanja ter sestavili novo 35 člansko ekipo. Ob prerani smrti šoferja Maksa Rossija Letos 20. novembra se je za vedno poslovil od nas šofer Maks Rossi. Pokopali smo ga na Žalah. Ob odprtem grobu mu je v slovo spregovoril Vinko Novinec. Tako se je končalo življenje de-lavca-šoferja. Pokojni Maks Rossi se je rodil 27. I. 1916 izven naših meja, v Vidmu (Italija). Kot naprednega borca za delavske pravice ga že leta 1942 najdemo v zavezniški vojski in 1943 pa v prvi prekomorski brigadi. Tu se je boril v jugoslovanski vojski vse do osvoboditve. Po osvoboditvi je ostal v Ljubljani in se že leta 1946 zaposlil kot šofer v takratnih centralnih obratih. Bi! je dober šofer, vztrajen in vedno pripravljen prpeti za vsako delo. V kolektivu je bil priljubljen in poznan kot dober tovariš in sodelavec. Zavedamo se, da je bilo delo njegovo življenje in temu je posvetil vse, kar je mogel in imel. Naj mu bo mirno spanje v naši prelepi domovini. Kolektiv SPO Ljubljana Planski barometer za oktober Plan za leto 1967 je v glavnem že dosežen, saj je v oktobru več PE preseglo letni gospodarski načrt. V glavnem vse PE dobro izpolnjujejo plan, vprašanje ostane samo PE Ljubljana okolica, ki plana obrtniških del verjetno ne bo dosegla. A. USPEH PODJETJA IN GRADBENIH PE Podjetje kot celota je mesečni kumulativni plan doseglo s 120 % (4-20 "/o), kar je v primerjavi s prejšnjim mesecem za 2,3 °hr boljše. Gradbišča kot celota pa izkazujejo 121 "k (4- 21-8/o) realiziranega mesečnega kumulativnega piana (v primerjavi s prejšnjim mesecem + 2,8 V o). Pri čisti proizvodnji (gradbena dela) je ta odstotek še boljši, ker je odstotek izvršitve obrtniških del nekoliko nižji, 115,9 % za podjetje in 116,4 Vo za gradbišča kot celota. Med posameznimi PE so večje razlike v planskih pokazovalcih. Najvišji odstotek izpolnitve mesečnega kumulativnega plana iz-sazuje PE Ravne (139,0), sledijo Ljubljana (131,7), Koper (131.0), Maribor (128,3), najnižli odstotek pa izkazuje PE Ljubi-ana okolica, ki je za 10,5 "A pod mesečnim plan čiste proizvodnje tudi tu dosegli, zaostajajo pa z obrtniškimi deli (— 30,8 %). V primerjavi s prejšnjim mesecem sc je odstotek izpolnitve mesečnega kumulativnega plana skoraj pri vseh gradbenih PE izboljšal, razen PE Celje (— 1,1) in Ljubljana (—0,4). B. USPEH OBRATOV Pri obratih so vse PE presegle plan skupne proizvodnje in znaša odstotek izpolnitve v poprečju 117,6 (+17,6 “/o). V primerjavi z gradbenimi PE je rezultat sicer slabši, vendar so gradbene PE odvisne od sezone, obrati pa v veliki večini ne in bi ob neugodnem vremenu ob koncu poslovnega leta lahko pričakovali izenačenje. Projektivni biro plana obrtniških del ne bo dosegel, ker se poslužuje manj uslug zunanjih sodelavcev, kot je bilo po planu predvideno, C. PRODUKTIVNOST IN EFEKTIVNE URE Odstotek dosežene produktivnosti raste. Podjetje kot celota je doseglo za 1,9 »/* boljšo produktivnost kot prejšnji mesec, gradbene PE pa so dosegle celo za 2,5 "h, boljšo produktivnost, medtem ko znaša dvig produktivnosti pri obratih 1,1 "/o. Pri gradbenih PE opažamo padec produktivnosti v primerjavi s prejšnjim mesecem pri PE Ravne (— 4,1). Ljubljana okolica (— 3.7) in Celje (— 1,8), Najslabšo produktivnost izkazuje PE Celje, ker ima nizek presežek plana in preveč opravljenih efektivnih ur (nadure), V glavnem so vse PE plan produktivnosti presegle (od 105.8 odstotka Celic .da 139,4 Ravne). Presežek planiranih efektivnih ur izkazujejo PE Celje, Ravne, KO Ljubljana in KO Maribor, A. GRADBIŠČA Pokazatelji i £ Gradb. skupaj Celje J esenice Koper I n okolica | 1 Ravne Realizacija skupna proizv. 120.0 121.0 109.9 115.2 131.0 131.7 89.5 126.5 139,0 pisna čista proizv. 120.7 122.1 103.1 116.7 129.4 133.8 100.1 121.1 141 1 jan.—okt. 1967 obrtniška dela 115.9 116.4 120.5 111.1 140.6 123.5 69.2 162.2 1274 Letni plan a) 'kup. prrizv. plan v °/o 82.3 83.0 84.3 84.0 88.8 77.2 88.6 83.0 79.5 realizacija v °/o 98.8 100.5 92.7 96.7 116.4 101.7 79.3 105.0 110 5 + ali — + 16.5 -t 17.5 4 7.4 412.7 4 27.4 + 24.5 —9.3 + 22.0 4 81 0 plan v °'o 82.4 83.3 84.0 85.6 87.2 78.3 874. 83.0 82.3 b) čista proizv. realizacija v %> 99.5 101.7 90 8 99.9 112.9 104.7 87.5 100.5 116 1 + ali — 17.1 + 18.4 4 6.8 414.3 4 25.7 + 26.4 + 0.1 4 17.5 33.8 plan v c'i 81.8 81.9 86.1 80.0 100.0 73.3 91.0 83.0 66 8 c) cbrtniška dela realizacija v °/o 94.9 95.4 103.8 88.9 140.6 90.5 63.0 134.7 85 2 •+ ali — + 13.1 4 13.5 417.7 48.9 4 40 6 + 17.2 —28.0 451.7 418.4 Produktivnost jan,—okt. 1967 plan 21.11 19.03 17.70 16.24 25.83 18.32 19.04 20.72 16.82 realizacija 26.25 24.23 18.73 22.19 34.57 25.21 21.44 25.28 23 44 4 124.3 127.0 105.8 136 6 133.88 137.6 112.6 122.0 139 4 Efektivne ure jan.—okt. 1967 plan v “/n 82.0 82.2 82.5 82.6 88.6 79.8 82.6 83.0 79.3 realizacija v °/o 79.6 79.1 84.3 70.5 85.7 77.6 73.5 82.7 80.3 4 ali — —2.4 —3.1 41.8 —12.1 -2,9 —2.2 —9.1 —0.6 4 1.0 B. OBRATI | ti 5 35 «5 4 c O X O 5 * 85 6 O SPO P Realizacija skupna proizv. 117.6 118.3 134.0 123.6 118.5 106.1 11.4 plana y čista proizv 117 9 113.3 134.0 123.0 118.5 106.1 128.0 jan.—okt. 1967 obrtniška dela 74,3 — — — — — 62.0 Letni plan — skupna proizv, plan v “/<, 80.6 79.7 71.0 81.0 71.7 86.0 76.8 realizacija v "/o 94.82 94.36 95.11 100.1 98.9 91.3 85.5 4 ali — 4 14.2 414 6 + 24.1 4 19.1 4 15.2 t 5 2 4 8 7 Produkti ost jan.—okt. 1967 plan 27.03 30 12 23.39 24 92 25.73 30.21 21 04 realizacija v 'Vo 31.95 32.03 308 8 31.79 31.45 33.47 27 94 « ali - 118.1 106 3 132 0 127 6 122.2 110.8 123.8 Efektivne ure jan.—okt. 1967 plan v V« 81.2 79 8 79.0 79 0 31 0 86 0 73 6 realizacija v °/o 4 ali - 81.0 —0.2 88 8 + 9.0 80.2 41.2 76 2 —2.8 73.5 —2.5 8? 4 -3 6 73.8 —2 8 ventil. Pri hladnem vremenu nastane zaradi .kondenzacije, in pri vročem stroju preskromna mešanica, kar pa PK delavec ne bi znal pravilno uravnavali Cena stroja, uvoženega iž Nemčije, je 2950 DM ali 11.020,00 N din. © črpalka za blatno vodo znamke Veda, tipe L 612 v .Gradi Kaj so pokazali preskusi nekaterih strojev V zadnjem času smo nabavili nekaj srednje mehanizacije, toda ne v tolikšni količini, da bi s temi stroji lahko zadostili potrebam vseh Poslovnih enot. Tega tudi nismo namenoma »obesili na veliki zvon« enostavno zato. ker bi verjetno vsi “Potrebovali« takšne stroje. Res je tudi, da smo se hoteli najprej prepričati, če so stroji v redu, šele potem bi izvršili nabavo v potrebni količini. S to številko Gradisovega vestnika pa pričenjamo objavljati vse tiste vrste strojev, za katere bomo smatrali, da so v redu in predvideni za nadaljnje nabave. Pri tem Pa tudi računamo (če smem govoriti v imenu komisije za investicije), da se bodo poslovne enote odločale za nabavo teh strojev s tem. da bodo nabavo financirale iz lastnih dinarskih sredstev. Nabava'bi bila izvršena kumulativno preko nabavne službe centrale, ker je potrebno v večini primerov nabavo izvršiti z deviznimi sredstvi. Tako vam danes Predstavljamo naslednje stroje: • Vibrovaljar BOMAG tipe BW 90 Nabavljen je bil en sam stroj, ki je že bil preizkušen pri obratovanju na poslovnih enotah Ljubljana-oko-lica (Nove Jarše), Ljubljana (Teol) in Maribor (Veržej). Valjar je z dvojno vibracijo, je tandemske izvedbe in ima obe kolesi opremljeni za vožnjo in vibracijo. Za pogon valjarja služi enocilindrski Diesel motor z zračnim hlajenjem, kar je prednost za gradbeništvo, in ima dve funkciji: pogon samega valjarja Preko menjalnika in pogon mehanizma za vibracijo. Nabava večjega števila valjarjev te znamke bi bila umestna, ker bi s temi stroji nadomestili konstrukcijsko slabe vibromakse VN 8 iz tovarne »14. oktobar« Kruševac. Ta tovarna je prenehala z izdelavo vi-bermaksov, zato je potrebno te stroje nadomestiti. Delovna širina valja je 90 cm, lastna teža stroja 1300 kg. Stroj je možno naložiti na kamion 2 lastnim pogonom preko rampe. Brez vibracije lahko stroj dela v naklonu do 40 °/o, z vibracijo pa v naklonu do 15 %>. Stroj se uporablja pri komprimi-ranju zemeljskih del in pri asfaltnih delih. Centrifugalna sila deluje Pri vibriranju s 3050 kp pri enem kolesu in 6100 kp pri vibriranju na obeh kolesih. Poraba goriva je 2,3 kg nafte na uro. Cena stroja, ki je uvožen iz Zahodne Nemčije, je 17.700 DM ali skupno s carino, prevozom in stroški dobavitelja 69.831 N din. S strojem smo nabavili tudi potrebne rezervne dele tako, da je zajamčeno nemoteno obratovanje. Stroj mora opravljati kvalificiran strojnik. Še ena prednost: dva takšna stroja je možno vzporedno priključiti na več- ji površini za komprimiranje s tem, da oba stroja lahko upravlja en strojnik. @ Eksplozijska žaba znamke Delmag tipe H2S Do sedaj smo nabavili najprej dva, nato pa še tri stroje in se nahajajo v Mariboru, Cilju. Ljubljani, Ravnah in Jesenicah. Teža stroja in udarna teža je 104 kg. Udarna energija je 48 mkg. odskočna višina ca. 46 cm, število udarcev 60—80. Poraba bencina mešanice 0,65 l/uro. Nabija lna površina pete 564 cm2. Stroj je opremljen s transportnim vozičkom na gumi kolesih. Stroj deluje po naslednjem principu: Nase-sano mešanico zraka in olja (43 : 1) vžgemo s pomočjo vžigalnega magneta in električne iskre. Po eksploziji celotno zabijalo odskoči ca. 40 centimetrov in v prostem padu oz. udarcu na tla izvrši svoje delo. Kot nabijalo je stroj uporaben za komprimiranje vseh vrst tal in za- sipnega materiala pri cevnih in kabelskih jarkih, polnilih ob temeljih, nasipih itd. Stroj naj bi uporabljal tudi kvalificiran strojnik, ker je potrebno pravilno uravnavati mešalni je uporabiti za tri vrste tlačnih višin, pri katerih dosežemo naslednje efekte: — nizki tlak 18 m tlačne višine in kapacitete 3000 litrov v minuti; — normalni tlak, 30 m tlačne višine in kapacitete 1700 1 v minuti; — visoki tlak 60 m tlačne višine in kapacitete 750 1 v minuti. Črpalka ima vgrajeno plovno stikalo, ki avtomatično prekinja elektromotor v primeru, ko je dotok vode manjši, kot pa je kapaciteta črpalke. Pri vključenem plavaču se črpalka sama zažene, kadar vodna gladina naraste do dobre polovice višine črpalke, ustavi pa se zopet sama, kadar začne vstopati zunanji zrak skozi sito na dnu. Črpalka ni občutljiva za umazano vodo in jo lahko uporabljamo ob malo poostreni kontroli za najbolj blatno vodo in za vodo, ki vsebuje pesek. Ob daljši uporabi samo takšne vode je potrebno kontrolirati tekalno kolo in difuzor. Da bi obdržali maksimalno zmogljivost črpalke, je potrebno občasno preverjati obrabo tekalnega kolesa in difuzorja. Pri normalno tlačni in visokotlačni opremi črpalke je namreč možno spuščati difuzor proti tekalnemu kolesu. Pri nizkotlačni opremi tega ni mogoče regulirati, zato je bolje, da črpalke pri potrebnem daljšem obratovanju pri močno umazanih vodah ne uporabljamo. Zamenjavo opreme za nizki normalni in visoki tlak, kakor tudi regulacijo difuzorja nasproti tekalnemu kolesu pa smemo zaupati samo za to usposobljenemu mehaniku, nikakor pa ne dopuščati to delo opravljati strojnikom na terenu. Pri naročilu črpalke je priporočljivo povedati, kako in kje bomo črpalko uporabljali. Pri črpalki se uporablja kot tlačna cev gasilska platnena cev. Cena uvožene črpalke iz Švedske je 3200 švedskih kron ali 10.668 N din. Uporabljali smo jih v Radgoni pri izkopu vodnjakov za temelje objekta »Prehrana«. Z enostavno uporabo in dobrim efektom črpalke so bili na gradbišču zelo zadovoljni. V naslednji številki vas bomo seznanili z nekaterimi novejšimi Wac-kerjevimi stroji in stroji drobne mehanizacije, tj. ročnimi električnimi stroji ter instalacijskimi stroji. T. M. Hilli II: III til.t.. ... IIIMII Gradisov vestnik »Gradisov vestnik« tzdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Cepuš. — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. — Izhaja mesečno Teža črpalke je 48 kg, višina 645 mm, premer 285 mm. V črpalki je vgrajen trofazni električni motor jakosti 6 ICS in 2800 obr. Črpalka je opremljena z napravo za avtomatsko mazanje za delo v šestih mesecih stalnega obratovanja. Možno pa jo I Investicija, ki se je obrestovala I I I I ! I I ! I še lani je naš kamnolom na črnem Kalu dal komaj kakšnih 15.000 kubičnih metrov frakcij, letos pa jih bo že okrog 70.000 — Včasih je 20 ljudi trdo delalo ves dan v poti svojega obraza, danes pa ustvari trikrat večjo proizvodnjo z lahkoto le pet zaposlenih Naš kamnolom na Črnem kalu nam dolga leta res ni dela! časti. Letno so v tem kamnolomu nakopali in »namleli« približno 15.000 kubičnih metrov raznih kamnitih frakcij. Samo po sebi še ne bi bilo najhujše »zlo« Huje je bilo to, da so v kamnolomu delali z zelo zastarelimi, iztrošenimi napravami. Zlasti drobilec je bil ozko grlo, požiral je lahko razmeroma skromne količine, večkrat ga je bilo treba popravljati (ponavadi se je kaj pokvarilo ravno sredi glavne gradbene sezone, ko smo gramoz najbolj potrebovali) in tudi kvaliteta gramoza, ki je prihajala iz starega drobilca, ni bila ravno najboljša. Ob vsem tem seveda tudi produktivnost ni bila ravno na visoki ravni: v kamnolomu je delalo še lani 20 ljudi. Njihov kruh ni bil zavidanja vreden, delali so trdo, ročno — s kladivi, krampi, lopatami. Svoj kruh so si ti ljudje služili v potu svojega obraza. Skratka, kamnolom na Črnem kalu, tak kakršen je bil, res ni obetal kaj prida perspektiv. Lani pa je bilo odločeno: kamnolom je treba rekonstruirati in ga usposobiti za količkaj sodobnejšo proizvodnjo — ali pa zapreti. In tako je naša enota Koper vložila v rekonstrukcijo približno 60 milijonov starih dinarjev, večji del seveda v nakup novega drobilca, ki so ga izdelali v trboveljskih strojnih tovarnah. Še pred poletjem je bila rekonstrukcija kamnoloma končana. Ko smo zadnje dni oktobra obiskali Koper, so nam Koprčani ponosno povedali, da so pred kratkim na Črnem kalu dosegli že dnevni rekord — 830 kubičnih metrov v enem samem dnevu. Vsekakor je to res lep rezultat, zlasti če pomislimo, da so dolga leta proizvajali v kamnolomu v celem letu vsega 15.000 do 20.000 kubikov. »Letos smo pravzaprav rešili koprsko progo,« so ponosno povedali. Večji del gramoza iz našega kamnoloma — približno 50.000 kubikov je šlo še toplih na traso nove koprske železnice. Vsekakor je rezultat rekonstrukcije kot na dlani. Skok od 15.000 ali 20.000 kubikov na 70.000 — toliko nameravajo letos proizvesti na Črnem kalu — res ne potrebuje komentarja. Vrh tega je še treba upoštevati, da je bila rekonstrukcija v kamnolomu praktično končana šele junija meseca in so tako glavne uspehe v kamnolomu dosegli šele od junija do oktobra. Če bi kamnolom lahko delal s polno paro že prej — aprila in maja — potem bi tudi številka 100.000 ne bila nedosegljiva. »Moderni stroji, predvsem novi nakladač .Michigan’ in dva demperja, ki so stalno zaposleni v kamnolomu,« so povedali v Kopru, »ustvarjajo znatno višjo produktivnost. Zdaj nam tu ni več potrebnih dvajset ljudi, marveč samo še pet — vštevši delavce, ki skrbe za vzdrževanje, odvoz materiala, merjenje, nadzorovanje strojev — skratka, za vse delo v kamnolomu. In pri tem se ti ljudje nič ne mučijo, nič več ne delajo v potu svojega obraza in z žulji na. dlaneh, marveč jim je stroj znatno olajšal trdo fizično delo.« Ob tako povečani produktivnosti so se seveda tudi močno povečali osebni dohodki, čeprav ljudje niti pol toliko ne »garajo« kot so prej. Celo nekvalificiran delavec pride lahko kakšen mesec na 120 starih tisočakov, dohodki kvalificiranih delavcev (glavni miner, strojnik) pa se vrtijo med 150 in 220 starimi tisočaki. Torej, kar lep denar, če pomislimo, da zdaj tu ni preveč garanja. »Pomembne uspehe smo dosegli tudi pri globinskem miniranju ob sodelovanju Geološkega zavoda iz Ljubljane,« so nam pripovedovali v Kopru. »Z enim samim globinskim odstrelom smo že gladko, kot bi jo odrezal z nožem, premaknili celo steno, ki nam je dala 14.000 kubičnih metrov. In verjetno tudi količina 20.000 kubikov ne bo nedosegljiva. Seveda gre pri takšnem globinskem odstrelu v skale tudi do 8 ton eksploziva. Toda napredek je tako očiten in prihranki tako veliki, da sploh ni treba razlagati,« so navdušeno pripovedovali Koprčani. Sprva so bili nekateri posamezniki proti novim metodam globinskega odstreljevanja. Ta ali oni se je na tiho ponujal, češ, ni nam treba teh novotarij, saj bomo sami na stare načine prav tako dosegli veliko produktivnost. Ampak danes, ko so se ljudje prepričali prednosti novih metod pri odstreljevanju, nihče niti ne pomisli več na stare delovne navade, ki so bile prav blizu nizko produktivni obrti. Na Črnem kalu pa se z doseženimi uspehi še ne mislijo povsem zadovoljiti. Zatrjujejo, da bodo lahko dosegli tudi 1000 kubikov na dan, ko bo vse dodobra uteženo in ko bo proizvodnja nemoteno tekla noč in dan. Tako ne bo nič posebnega, če bodo dosegli tudi 100.000 kubikov na leto. Vrh tega so precej vložili v geološke raziskave, ki so pokazale, da na Črnem kalu v okolici kamnoloma še lep čas ne bo zmanjkalo surovin oziroma gramoza. Pomemben nadaljnji korak pa si obetajo od vode. Pravijo, da voda nekje v bližini mora biti, tu in tam so ji že prišli na sled. Če jim to uspe — da dobijo vodo — potem bodo kamnite frakcije začeli prati, s tem pa se bo še precej povečala kakovost in vrednost gramoza, hkrati pa seveda tudi njegova cena. Investicija na Črnem kalu se je torej bogato obrestovala. Ekonomske cene za dopustnike Predlog upravnika počitniškega doma Lojzeta Točaja Problem v počitniških domovih v reformskem gospodarstvu so postale cene. Po starem ne gre več. Po novem pa nastaja dilema pri cenah penzionskih in drugih uslug, ki jih počitniški dom nudi svojim gostom. Ko smo pričeli ustanavljati počitniške domove za rekreacijo delavcev, je bila kalkulacija tako postavljena, da je dopustnik v svojem domu plačal del penzionske cene. Drugo do polne cene stroškov je plačalo podjetje. Tudi pribitek na druge usluge (pijače) je bil minimalen in ni pokrival tekočih stroškov Taka praksa je veljala vse do gospodarske reforme. Tako približno dve leti nazaj pa so pričeli kolektivi iskati delno samo vzdrževan je in samofinan-ciranje. S tem so v PD na široko odprli vrata vsakemu gostu, ki je iskal gostinske usluge. Tu pa sedaj nastane vprašanje: po kakšni ceni? Tudi za dopustnike v počitniškem domu bodo morale veljati ekonomske cene. Močnejši kolektivi še regresirajo ceno penziona. Trudijo pa se, da bi bila dotacija čim manjša, da bi bili stroški minimalni in da bi gospodarili po gospodarskem računu. Če smo vrata odprli vsakemu gostu, smo s tem odprli tudi cene gostinskim uslugam. Če podjetje prispeva dobršen del k ceni penziona, se bo moral član kolektiva, ki bo letoval v domu, sprijazniti s cenami drugih uslug. Vsekakor je nelogično v današnjem času, ko je treba gledati na vsak dinar, da ima npr. v Ankaranu študentski tabor dokaj višje cene kakor pa Gradisov počitniški dom. Gostinski promet zunaj penziona bi moral pokrivati dober-šen del stroškov celotnega poslovanja s primernimi cenami pijač in drugih uslug. Tudi cena razpoložljivih kapacitet postelj bi morala biti bolj gibljiva in prilagojena opremi sobe. Cena postelje vsekakor ne bi smela biti nižja kakor cena privatne sobe v Ankaranu. V nočnino se kalkulira tudi zajtrk. Pravilno ustrojen gostinski kolektiv v počitniškem domu ima možnost doseči čvrsto akumulacijo v korist stroškom poslovanja. Shematični prikaz s prestavitve svetišča: v ospredju zaščitni nasip, levo spodaj svetišče Ramzesa II, desno kraljice Nefevtari, v ozadju nova lokacija svetišč Reševanje spomenikov v dolini Rila UPORABA UMETNIH SMOL PRI REŠEVANJU ZGODOVINSKIH SPOMENIKOV V DOLINI NILA PRI ABU-SIMBEL Ko bo končana gradnja pregrade na Nilu pri Saad el Aali (Asuan), bo nastalo umetno jezero s 157 milijardami kubičnih metrov vode, drugo največje akumulacijsko jezero na svetu. Ta pregrada je življenjskega pomena za Egipt in bo omogočila med drugim tudi povečanje obdelavnih površin za 800.000 ha. Jezero bo dolgo ca 500 km in 10 do 25 km široko Poleg finančnih in tehničnih problemov, ki so zaradi velikosti gradnje še mnogo večji kot običajno, je bilo treba organizirati še reševanje zgodovinskih spomenikov, ki so raztreseni po vsej dolžini bodočega jezera. Ker Egipt sam ni bil niti tehnično niti finančno sposoben izvesti tega, je to nalogo prevzela organizacija OZN UNESCO. Skupno je bilo treba prestaviti 20 svetišč in grobnic, raztresenih po dolini Nila, ki bi bili sicer kasneje poplavljeni. Od vseh teh svetišč je najbolj znano svetišče Abu Simbel, biser faraonske umetnosti s štirimi monumentalnimi kipi Ramzesa II in številnimi reliefi. Ta svetišča so bila zgrajena za časa XIX dinastije, to je v 13. stoletju pred našim štetjem. Svetišče je vsekano v živo skalo, za razliko od ostalih nubijskih spomenikov, ki so bili zgrajeni na običajen način. Že premeščanje teh običajnih spomenikov ni bilo enostavno, a še toliko bolj je bilo težavno premestiti »kaverno« velikih dimenzij (75.000 m:’ — kubatura velikega svetišča). Za »čuvanje svetišča v Abu Simbelu je bilo predloženih več projektov. — Projekt Coyne, ki je predvideval zgraditev zaščitnega zidu pred svetiščem. — Italijanski projekt, ki je predvideval odstranitev celotnega hriba okoli svetišča in nato dvig vseh 300.000 ton, kolikor je težko svetišče, s hidravličnimi dvigalkami. — Variantni predloga Caquota, ki je predvideval dvig svetišča s pomočjo dviga gladine Nila, torej splavljenje. Vsi ti predlogi so bili zavrnjeni, ker so bili predragi in tehnično zelo težko izvedljivi. Egiptovska vlada in UNESCO sta sprejela projekt, ki je bil enostavnejši od navedenih in je predvideval, da se svetišče razžaga v bloke težke 10 do 30 ton, ki bi jih nalo žerjav dvignil najprej 64 m visoko in nato še prestavil 180 m horizontalno na novo predvideno mesto. Postopek je bil naslednji: — Najprej so zgradili nasip, ki je varoval svetišče pred poplavami Nila med delom. — Strop svetišča so podprli s posebno konstrukcijo na Freyssinetjevih dvigalkah. — Odstranili so grič nad svetiščem tako, da je bila debelina stropa 80 cm. To je pomenilo premaknitev 300.000 ton peščenca. — Razrezali so čelne kipe in stene svetišča, prestavili in zopet sestavili bloke na mestu, kjer je sedaj svetišče. Skupno so prestavili 15.00 ton blokov (11.500 ton blokov za svetišče Ramzesa II in 3.500 ton za svetišče Nefertari). To je bil sorazmerno enostaven postopek, pri katerem bi bil transport še največji problem, če bi bila oba objekta zgrajena v zdravi skali. Toda nubijski peščenec je zelo porozen, krhek in razpokan tako, da je obstojala nevarnost, da se bodo posamezni bloki pri dviganju in transportu sesuli ali pa vsaj zelo poškodovali. Uspeh projekta je bil odvisen od uporabe sodobnih sredstev za lepljenje in injekcije. Dejansko se je pokazalo, da je potrebno predhodno injicirati glavne razpoke. Te injekcije pa niso mogle biti običajne betonske iz naslednjih vzrokov: — Cementna malta bi pod nizkim pritiskom težko prodrla in zalila razpoke v peščencu. — Kakršna koli malta na bazi vode bi peščenec razkrojila. Edina smiselna rešitev je bila uporaba umetnih smol za zalivanje razpok in konsolidacijo peščenca. Dela je izvajalo italijansko podjetje »Ro-dio« iz Milana pod strokovnim vodstvom strokovnjakov iz laboratorija francoskega podjetja »Soietanche«. Razumljivo je, da so bili pred pričetkom dei izvršenih predhodni poiskusi v laboratorijih in so šele nato pristopili k delu. Dela so tekla v težkih okoliščinah zaradi klime in oddaljenosti. Material so dovažali do Asuana z železnico in nato z malimi ladjami, a v nujnih primerih z malim avionom na gradbišče. Na srečo so zahtevala dela lahek material in sorazmerno lahke stroje za vrtanje in injekcije. Polnjenje razpok z epo-ksidnimi smolami je bilo izvršeno pri zelo ugodnih pogojih to je pri 40° C. Smola je bila dovolj tekoča, da je impregnirala peščenec brez pritiska in lepo zalila razpoke. Konsolidacija peščenca okoli sidernih mest je imela namen, da se prepreči krušenje krhkega materiala. Za ta mesta so namesto epo-ksidnih smol uporabili pcliesterske smole, ki so jih po enakem postopku vbrizgali v porozni peščenec. Tega vbrizgavanja niso sistematično uporabili povsod temveč so včasih zalili le razpoke okoli sidrnih mest. In končno je bilo treba zaliti sidra, ki so služila za dviganje blokov. Te so zalili z mešanico epoksidne smole in peska. Zaradi odlične adherence teh smol je bila potrebna dolžina sider le ca. 20 cm. Tako je bilo mogoče premestiti svetišče le zaradi teh novih proizvodov in novah postopkov po programu, kot je bilo predvideno, brez vsakih večjih zastojev ali nesreče. Najbolj spektakularen del celotnega, postopka je bila brez dvoma prestavitev' glave faraona Ramzesa II, ki je visela na »laseh« oziroma bolje rečeno na dveh sidernih železih, zalitih s smolo. Glava je visoka 6 m in tehta 19 ton. Ta podvig, ki ga je podprlo več kot 20 držav in je bil izpeljan pod vodstvom UNESCA, ne da bi pri tem šlo za materialne cilje oziroma koristi, bo brez dvoma prišel v zgodovino. JNG ES Zaščitne strehe nad gradbiščem Po svoji naravi dela je gradbeništvo podvrženo vremenskim vplivom. Posledice tega so pa tudi znane: ustavitev dela na gradbiščih, zastoji v terminskih planih, finančne težave itd. V današnjem času pa investitorji v največ primerih zahtevajo kratke roke za dograditev prevzetih objektov ne oziraje se na letni čas, oziroma na vremenske razmere. Zaradi tega so se začela pojavljati vprašanja zaščite objektov proti vremenskim neprili-kam. Taka zaščita lahko obsega cel objekt ali pa samo del objekta. Do novejšega časa so objekte zaščitili pred vremenskimi neprilikami le ob dviganju objekta ali pri popravilih streh; interesantno pa je poznati še druge možnosti za uporabo zaščitnih streh. Med mnogoštevilnimi vprašanji, ki se postavijo pred pričetkom del, je tudi prilagoditev gradbišča klimatskim pogojem, ki vla- dajo na njegovem območju, ali z drugo besedo: kakšen tip zaščitne strehe naj uporabi pri gradnji. V planinskih predelih se zaščitne strehe uporabljajo od prvega zmrzovanja do pomladi in preprečijo 'vsa neprijetna presenečenja, kot je npr. nenadni padec temperature. Na toplejših območjih pa naj bo zaščitna streha čim lažja, da se jo da hitro namestiti in odstraniti. Dokončna odločitev o uporabi zaščitne strehe je možna šele po ekonomski primerjavi vseh stroškov. Pri ocenjevanju rentabilnosti zaščitnih streh je treba vedeti za njihove prednosti in pomanjkljivosti; nekaterih elementov pa ni mogoče oceniti s številkami, kar nam onemogoči točno določitev stroškov. Katere so prednosti in katere so pomanjkljivosti zaščitnih streh? Prednosti so: — preprečitev vpliva slabega vremena, ki traja dalj časa (zime in nenadejanega mraza), — dela se lahko po planu, možno je cel® skrajšati zaostanke, — uporabljajo se lahko že takoj v začetku del, — boljši delovni pogoji, — ni nevarnosti, da bi svež beton zmrznil, — delavci ne odhajajo domov čez zimo, — denar se hitreje obrača in stroji se hitreje amortizirajo, — osebje na gradbišču se lahko giblje prosto zunaj stavbne jame, to pa poveča njihovo varnost. Pomanjkljivosti pa so: — nevarnost, da potem, ko opremimo gradbišče za zimo, nastopi zelo mila zima, — težave pri notranjih transportih, če je gradbišče opremljeno z žerjavom. Pri uporabi zaščitne strehe žerjava ni mogoče uporabljati (vsaj ne pri vseh vrstah streh) in je treba predvideti druga sredstva za dviganje materiala, — težaven dovoz materiala, — težavno prestavljanje težkih opažnih elementov, če se take elemente uporablja na stavbi, — zaščitno streho je treba dobro usidrati v teren, da jo veter ne odnese ali raztrga, — čestokrat te vrste streh niso primerne, če uporabljamo moderne in hitre postopke gradnje, — stroški take zaščitne strehe, upoštevaje pogoste uporabe in ogrevanje, so čestokrat mnogo večji v primerjavi .s koristmi, ki jih da uporaba zaščitne strehe. Pri ugotavljanju stroškov, ki nastanejo z nabavo zaščitne strehe, moramo poznati kvalitetne zahteve, katerim mora ustrezati taka zaščitna streha. Kvalitetne zahteve so: — zagotoviti mora dobro zaščito proti mrazu in proti vremenskim neprilikam, — biti mOra lahka, — njihova zasnova mora biti taka, da ni treba uporabljati vmesnih podpor, oziroma da je teh podpor čim manj, — nuditi nam mora čim večjo pokrito prostornino, — omogočiti mora hitro in enostavno montažo in demontažo, — omogočiti mora tudi to, da z običajnimi dvigalnimi napravami premeščamo posamezne dele zaščitne strehe ali po potrebi tudi celo zaščitno streho, — imeti mora vrata, skozi katera se gradbišče oskrbuje z materialom in s strojno opremo. Za visoke stavbe mora biti žerjav nadomeščen z dvigali, — omogočiti mora normalno in varno gibanje delavcev. Razlikujemo dve vrsti zaščitnih streh: 1. nepremične in 2. premične, ki se dvigajo ali premeščajo skladno z napredovanjem gradnje. 1. Nepremične zaščitne strehe Glede na vrsto zgradbe, katero želimo pokriti, imamo dve vrsti nepremičnih zaščitnih streh: a) stalne oblike oziroma stalne prostornine in b) zaščitne strehe, ki se dajo podaljšati, oziroma povečati v skladu z napredovanjem del (slika 2). a) zaščitne strehe stalne oblike se lahko uporabljajo — za nizke zgradbe, ,X!^3ZSE325! — za prekritje jarkov in pri gradnji prvih dveh ali treh nadstropij zgradbe, — pri popravilih in obnovitvah streh ter pri nadzidavah. V mnogih primerih omogočajo nizke zaščitne strehe delo pri neugodnih vremenskih razmerah. Konstrukcija teh zaščitnih streh je lahko klasična (slika 1) ali pa taka, da se konstrukcija napihne. — Za obnovitev streh ali za nadzidave se največkrat uporabi ia'o strehe, zgrajene iz cevi za cevne odre, ki so za ta dela tudi najprimernejše. — Konstrukcije zaščitnih streh, ki se napihnejo, sta dve vrsti — zrakotesen plašč, brez armature, dobi in obdrži svojo obliko tako, da je v notranjosti zaščitne strehe lahek nadpritisk, ki se ga vzdržuje z ventilatorji, — plašč strehe ji da obliko in jo drži nad gradbiščem. To je sistem vzdolžnih in prečnih cevi, katere so izdelane iz istega materiala kot plašč in so všite v sam plašč. Ta sistem cevi se napihne z zrakom in nastale »klobase« oblikujejo in držijo zaščitno streho. Obe vrsti zaščitnih streh sta izdelani iz nyionske tkanine, ki je impregnirana z poli-vinilkloridom. Tako tkanja je zrakotesna, ne ostari in se pri nastopajočih napetostih zelo malo deformira. Na tla se take zaščitne strehe pritrdijo s peščenimi vrečami, sodi vode. sidri in podobnim. Dimenzije takih zaščitnih streh dosežejo 90 m po dolžini in do 40 m v širini. Njih teža pa znaša 1.5 kg/m2 pokrite površine. Prednosti tovrstne rešitve so v glavnem tele: — zelo hitra montaža, — pokriti prostor nima nobenih vmesnih podpor, — naravna razsvetljava notranjosti ze-radi prozornega platna in tudi delno naravno ogrevanje, — majhna teža, zavzame tudi zelo malo prostora ko se iz zaščitne strehe izpusti zrak oziroma, ko pod streho ni več nad pritisk a. — često obnavljanje zraka z ventilatorji. Slabe strani teh streh pa so: — visoka nabavna cena, — po nesreči se lahko raztrga zaščitna streha. — zaščitna streha mora biti opremljena s posebnim vhodom, — potrebno je stalno nadzorstvo nad napravo, da ne uide zrak iz zaščitne strehe. — možnosti uporabe so omejene z velikostjo strehe. b) Zaščitne strehe, ki se dajo podaljšati oziroma povečati v skladu z napredovanjem del. Lahko jih uporabljamo le v naslednjih primerih: — pri visokih stavbah, — pri gradnjah v krajih z dolgo in mrzlo zimo. — kjer moramo zaradi pospešenega tempa gradnje hitro razopaževati beton, — pri prefabrikaciji. Nadaljevanje na 11. str. V praksi vsi ti različni primeri r.e nastopajo samo posamezno, češtokrat jih nastopi vee skupai. Za ogrodje zaščitne strehe uno-fabljamo največkrat material za cevne odre klika 2). Taka rešitev ie najdražja zaradi kga, ker zaščitimo celo zgradbo. 2. Premične zaščitne strehe Shema premičnih zaščitnih streh je podana v sliki 3 in sliki 4. Njihov namen je, oa zaščitijo pred vremenskimi neprilikami zadnji dve nadstropji med gradnjo, s čimer le omogočeno graditi — betonirati ali zidati " brez težav. V tem primeru mora biti seveda tudi betonarna zgrajena tako. da lahko Pripravi beton pri vsaki temperaturi. Zgrajene morajo biti tako. da so lahko prestavne ali s svojimi lastnimi pogoni (dvigalke) a!i Pa z žerjavom. Izbira načina dviganja je odvisna od višine zgradbe in od teže posameznih elementov premične strehe. Konstrukcija premičnih zaščitnih streh je lahko izdelana iz vezanih plošč, ki so pritrjene na remenate (slika 5): te so lahko lesene ali iz jeklenih cevi Kot obloga se vazen Vezanih plošč lahko uporablja plastične oblogo polivinilkiorid. armiran polyeti!en ali po-tiester) in galvanizirana valovita pločevina. Gradbišče se lahko oskrbuje z materialom ha dva načina: — z vrha s pomočjo žerjava, — s strani ali v notranjosti z gradbenim dvigalom. V prvem primeru imamo na vrhu zaščitne strehe odprtine, ki se odpirajo po potrebi, v drugem se pa na stebre konstrukcije, ki tvori ogrodje za zaščitno streho, namesti majhen mostni žerjav. To drugo rešitev največ uporabljajo v Kanadi in v Združenih državah Amerike Pripomniti je treba, da je ta sistem zelo priročen za gradnjo in se da prilagoditi za vse vrste zgradb. Tako zaščitno streho lahko začnemo postavljati že takoj v začetku zemeljskih del, kar lahko velikokrat emogoči neprekinjeno delo v koherentnem materialu (ilovica, glina) tudi pri daljšem deževju. Številne prednosti pri uporabi zaščitnih streh je težko izraziti v številkah. Te naprave so drage in je njih nabava utemeljena le takrat, če jih lahko večkrat uporabimo. Ing. Šircelj Prednapeti opaži Z vsemi do sedaj znanimi sistemi opaženja hi bilo mogoče ali pa zelo težko doseči popolnoma ravno površino betonskih sten. Pritisk betona na opažno konstrukcijo je odvisen od mnogih faktorjev, začetek in konec Vezanja, konsistenca betona, način vgrajevala, temperatura betona, vrsta materiala, opažna površina itd, Zaradi tega ni nikoli mogoče določiti elastičnega upogiba opažne konstrukcije, vtisnjenje veznih sredstev v beton in tudi ne delovanja opažne konstrukcije. Najprej so se skušali izogniti tej pomanjkljivosti tako, da so uporabili veliko sorazmerno šibkih vezi (povezava opažev z žico). Ta način vezanja opažev, ki je zelo zamuden 'n drag, je žal pri nas še na marsikaterem gradbišču v uporabi. Zaradi številnih pove-2av, ki jih ni mogoče vse enako napeti, seveda ni mogoče doseči ravne površine betonske stene. Razvoj opažnih konstrukcij v zadnjih letih je težil za tem, da se bistveno zmanjša število povezav tako, da so začeli uporabljati namesto žice najprej betonsko železo profil 5 ali 6 mm in nato močne vijake. Spremenila sc je tudi oblika nosilnih elementov opažne konstrukcije. Prej enostavni horizontalni ali vertikalni nosilni elementi so se razvili v Predalčne, mrežaste in polnostenske nosilce iz lesa ali jekla. Rezultat tega razvoja je bil Velik prihranek časa in materiala. Pri sedanjem sodobnem načinu opaženja so nosilni elementi opažne konstrukcije zelo redko povezani med seboj. Zato je treba že Pri izdelavi opažnih nosilcev predvideti določeno »nadvišanje* ali pa morajo biti ti hosilci izredno močni, tako da je upogib minimalen. Zaradi prej omenjenih faktorjev, ki vplivajo na pritisk betona na opažno konstrukcijo, lahko »nadvišanja* le zelo približ- SKICA 1- ,4 4 4 $ h IVJ i,i > % l| It- i/, IV S S 7 1. 1 L • S V j . I } § ? 1 # • S nA- v////////////////////// / no določimo in zalo tudi ni površina betonske stene tako ravna, kot želimo (slika 1). Princip prednapetih opažev je v tem. da imajo opažni nosilci kot prej -nadvišanje-, vendar v nasprotni smeri, torej od stene navzven. Opažni nosilci so lahko prav tako kot 3 A /C A 2. V///777777//// //////Z/ ^-BETONSKI naostAvek AU E/ETAN ČNtK preje iz lesa, jekla, predalčni mrežasti ali polnostenski. Opažna nosilca vpnemo spodaj in zgoraj na običajen način s pomočjo vijakov in di-stančnikov. Oba opažna nosilca povežemo samo enkrat v sredini ali v spodnji tretjini stene in ju toliko prednapnemo, da eliminiramo "nadvišanje«. Opaž. ki postane tako popolnoma raven in paralelen, se pri betoniranju ne deformira in površina stene je ravna. Na ta način so preprečene elastične deformacije opaža in lokalni vtisi v betonu, ki nastanejo okoli veznic. Tako je dosežen tudi prihranek na času v primeri z načinom po sliki 1, ker je potrebna pri normalni višini stene (ca. 3 m) le ena vmesna povezava namesto dveh ali treh, razen tega pa se ta edina povezava nahaja v višini 1 do 1,5 metra, kar je zelo ugodno za delo. Pri betoniranju je možno točno opazovati, ali je pritisk betona večji, kot je bilo predvideno, in sicer pri vrhnji vezi, če se ta zrahlja. Če se to zgodi, je treba betoniranje prekiniti in nadaljevati šele tedaj, ko je prva plast že vezala. S prednapetimi opaži je možno vse elastične deformacije in deformacije okoli veznih sredstev izključiti še pred betoniranjem in tako doseči ravno površino betonske stene. Ing. ES Zimsko delo v gradbeništvu oa Švedskem Zimsko vreme povzroča tudi v švedskem gradbeništvu precejšnje izgube in zato so že kmalu začeli študirati smiselnost kontinuiranega zimskega dela in na ta način — kljub povečanim stroškom zaradi mraza — zmanjševati neugodne posledice zime. Če pogledamo neke švedske študije, vidimo, da moramo tudi mi posvetiti določeno pozornost problematiki zimskega dela, saj tudi nas zimska prekinitev stane lepe denarje. Razumljivo pa je, da nam mora predvsem ekonomska računica diktirati določene ukrepe, ki bi naj zmanjševali stroške zaradi prekinitve dela. Če vzamemo dva okraja na Švedskem, enega na skrajnem jugu (Malmo) in drugega na severu (Umeci), vidimo, da so zime na jugu bolj muhaste (ostre in milejše zime) kakor na severu, kjer so zime bolj izenačene po ostrosti in trajnosti. Malmo je izgubil v zimi 1. 1962/1963 70.000 delovnih dni. 1. 1963/1964 pa 6000 delovnih dni, medtem ko so za Umeš podatki o izgubljenih dnevih za obe zimi ca. 36.000. Zaradi tega so na severu že veliko prej prilagodili gradbeništvo zimskim pogojem dela. Seveda je tudi gradbeni delavec na severu navajen na zimsko delo, ker je zanj tudi primerno opremljen. Za primerjavo ekonomskega vpliva zime na gradnjo so vzeli stanovanjski objekt 10.000 m3 zazidane prostorine. kar ustreza 2200 m2 stanovanjske površine. Popolnoma enaka objekta sta bila zidana z opeko, eden v Malmo, drugi v UmeS in to istočasno takrat, ko so bili potrebni maksimalni zaščitni ukrepi proti mrazu. To se pravi, da je bila začetna faza v septembru, oktobru in novembru. tj. v mesecih, ki so najneugodnejši za začetek del. Objekta imata »poletno* cene 700 kr/m2 stanovanjske površine in čas gradnje 11 mesecev. Dodatni stroški so znašali v Malmo 2,3 •/• X 700 kr/m2 = 16 kr/m2 in v Umeš 4,4 °/o X X 700 kr/m2 = 31 kr/m2. (Grafikon prikazuje zvišanje gradbenih stroškov glede na čas začetka gradnje). Posamezni stroški so razvidni iz tegale pregleda: . .. . - ; Malmo •/. k> m' Umtfi 1 oprema za gretje . . 0.4 2,8 0.9 6.3 transporti .... — — 0,1 0.7 gorivo, el. energija . 0,1 0,7 0,1 0.7 potrošni material . . 0,1 0,7 0.2 1,4 delovna sila .... 0.5 3,5 1,2 8.4 uprava in prodaja . 0,3 2,1 0.5 3,5 Skupaj 16,1 4,4 30.8 Iz tabele je razvidno, da povzročata največje stroške oprema za ogrevanje in delovna sila za dodatna dela (čiščenje snega, oskr- ba ogrevalnih naprav. začasno prekrivan ie, pomožne konstrukcije itd). Stroški za gradbeni objekt v letni sezoni so po posameznih postavkah takile: stanov površ. °/o kr/m* gradbeni material . . 42 295 delovna sila .... . . 30 210 mehanizacija . . . . . 8 55 načrti nadzor . . . . . 15 105 obresti vlož. kap. . . . . 5 35 Skupaj . . 100 700 Predpostavka za gradnjo je bila, da začne v enem najbolj neugodnih mesecev, tj. oktobra, in da bo delo zaradi mraza prekinjeno januarja in februarja, tj. za dva meseca. Zaradi poenostavitve so predpostavili, da traja zima samo ta dva meseca in zato so zanemarili stroške, ki jih povzroči mraz v ostalih zimskih mesecih. Analiza posameznih stroškov v zimskih Gradbeni material ima posebno privilegirano mesto, ker dajejo trgovci potrošnikom pozimi znatnejše popuste z namenom, da s tem stimulirajo podjetja, da ne prekinjajo gradnje, sebi pa znižujejo stroške skladiščenja in zamrznjenih sredstev. V južni Švedski so dodatni stroški zaradi zimskega dela preračunani na 16 kr/m2, kar pa prestavlja samo 5 °/o stroškov cene gradbenega materiala. Za individualnega podjetnika je važno, da te številke upošteva, ko se odloča za prekinitev dela. Za delavce pomeni prekinitev dela direktno izgubo zaslužka, na drugi strani pa dobijo brezposelno podporo, ki znaša 35 kr/dan, pet dni v tednu. To znese ca. 60 do 70°/o celotnega zaslužka. V danem primeru bi prizadela prekinitev 40 delavcev za 40 dni. kar znaša 40 X 40 X 35 - 58.000 kr. oziroma 17 kr/m2. Strojna oprema in inventar stane med gradnjo 55 kr/m-, kar znaša mesečno 5 kr/m2. Fiksni del stroškov (amortizacija, obresti itd.) zelo variira, poprečno je tri četrtine tega zneska, kar znese 4 kr/m2 mesečno, oziroma za dva meseca 8 kr/m2. Načrti in nadzor vključujejo vse administrativne stroške izvajalca in investitorja, katerim se podaljša delo od 11 na 13 mesecev, tj. skoraj za 20 %>. S tem pa ni rečeno, da so tudi stroški toliki, ker je tehnično in administrativno osebje zaposleno z bodočimi nalogami. Obresti vloženega kapitala. Zaradi prekinitve v zgodnji fazi dela pride le do obresti do manjšega dela vloženega kapitala, in sicer 25 "/o od celotnega zneska konstrukcije, to je 0,25 X 700 = 175 kr/m2, kar znaša pri 8 °/o obresti v 2 mesecih nekaj nad 2 kr/m2 dodatnih stroškov. V zgoraj navedenih številkah niso šteti celotni stroški zaradi zimske prekinitve dela, ker so delani na osnovi določenih predpostavk. Dovolj zgovorno pa kažejo na občutne podražitve. ki celo prekašajo dodatne stroške za zimsko delo. Smisel zimskega dela je v celotni zaposlitvi kapacitet in s tem v zmanjšanju fiksnih in variabilnih stroškov gradnje. Zimsko delo karakter! žira jo mraz, sneg in krajši dan, ki zahtevajo posebne ukrepe, in sicer: — razmeram prilagojeno organizacijo dela, — izbor primernega gradbenega materiala, — konstruktivne posege z uporabo pre-fabriciranih elementov in — posebne metode dela. Vse tri prve ukrepe pogojuje že projektantsko delo, ki v veliki meri vpliva na bodoči potek gradnje. Organizacija zimskega dela zahteva, da se dela, ki bi zahtevala večje povečanje stroškov v zimskem času, odgode na primernejši termin, izvršujejo pa se dela, ki ne zahtevajo velikih dodatnih stroškov. Pozimi nam največ preglavic povzroča delo z mokrimi mešanicami, ki na mrazu lahko zmrznejo. Za pripravo malte in betona je potrebno tako vodo kakor agregat greti in topel beton ali malto toplotno zaščiteno dovažati na mesto porabe. Zidaki morajo biti suhi, da lahko vpijejo vodo iz malte. Če malta zmrzne, se nadaljuje vezanje šele po odtajanju. Prav tako je z betonom, vendar moramo paziti, da nam beton ne zmrzne med vezanjem cementa. Pred betoniranjem je potrebno očistiti opaže in armaturo od snega in ledu, za kar je najugodnejša para. Rahel sneg lahko odstranimo s komprimiranim zrakom. Najvarneje pa je opaže in armaturo prekriti s ponjavami in jih odkriti neposredno pred betoniranjem. Ometavanje pozimi je žeto drago, ker. mora imeti tako zid kot tudi malta precej visoko temperaluro. Zato je predvsem pazili ra organizacijo dela da pridemo na notranja dela pozimi, ko je stavba še zaprta. Najugodneje je, da kurimo z že montirano toplovodno napeljavo, v nasprotnem primeru pa ogrevamo stavbo s termogeni. Z izdelavo fasade je možno pričeti le takrat, če vso fasado zastremo s ponjavami, DODATNI GRADBENI STROŠKI ZA ZIMSKO DELO MAKSIMALNI A W ROŠKI janJ febj mar.apr, maj jun.jul avgTsei MESEC ZAČETKA GRADNJE v prostor pa vpihavamo topel zrak. Razumljivo je, da je ta način precej drag, da se ga lotevamo le izjemoma in strošek za to delo mora biti utemeljen z večjim prihrankom, tj. s hitrejšo dovršitvijo objekta, saj je znano, da vsak zamujeni mesec pri dovršitvi objekta v naših pogojih povzroči samo na obrestih in stroških vloženega kapitala 1,7 % od bruto vrednosti objekta. Švedske analize ne navajajo, koliko zimska prekinitev dela stane, ker za to ni prave računske osnove, temveč samo nakazujejo nekatere izračune pod določenimi predpostavkami z nalogo, da ilustrirajo njihov obseg. Kljub temu, da so pri nas pogoji zimskega dela nekoliko drugačni od švedskih, je vseeno ena izmed važnih nalog naših gradbenikov, da spoznajo tehniko zimskega dela in se je — ob ekonomski upravičenosti — čimbolj poslužujejo. V. B. Voziček za opažeoje venca pri mostovih Pri vseh vrstah mostov je opaženje venčnega zidca težavno in drago delo. Ker pa je to tudi nevarno delo, je tovarna »Hiinnebeck* iz ZRN skonstruirala poseben voziček za opaženje, ki predstavlja tudi racionalizacijo te vrste dela. Prednosti nove konstrukcije so naslednje: — delo je enostavno in hitro, ker se montažni opaži pomikajo obenem z montažnim vozičkom. Možno je napraviti 10 do 15 metrov venca v dveh dneh; — površina betona je gladka in robovi tečejo v ravni laniji, uporaba prefabriciranih opažnih elementov je neprekinjena; — možnost stalne uporabe konstrukcije s tem, da se za razne vrste mostov le predela obliko opaža za venec. Če pa so mostovi tipizirani, je to še toliko bolj enostavno; — na dovolj širokem, dobro zavarovanem odru je možno varno delo. Opažni vozički se izdelujejo v enotah, dolgih po 4 metre, in jih je možno sestaviti na poljubno dolžino, običajno od dilatacije do dilatacije. Vozički se pomikajo po normalnih tračnicah in imajo zaradi varnosti protiuteži. Nosilci opaža so pomični in jih je možno pri opaženju in razopaženju s pomočjo močnega vretena poljubno premikati. Zaradi prihranka pri delu in materialu je delo z opažnimi vozički tudi cenejše in je naprava amortizirana (po nemških podatkih) po 35-kratni uporabi. Ing. ES pREAi/CNi rata/vc/zt NADALJEVANJE S PE Integracija zgoraj navzdol. To je poglavitni smisel samoorganiziranja gospodarstva. Pri tem še zdaleč ni poglavitno, če se dve ali več podjetij združi v eno, ampak je pri tem poudarjena druga plat: poslovno in tehnično sodelovanje na podlagi delitve dela in specializacije, dogovarjanje za skupne naložbe in podobno. Če je danes aktualno samoorganiziranje gospodarstva in če je gospodarska reforma postavila integracijo gospodarstva kot enega izmed pogojev za nadaljnji napredek, je vse to toliko bolj nujno znotraj enega samega podjetja. Le-to nikakor ne more biti skupek samostojnih enot, ki jih druži morda samo ime, ampak je to nujno med seboj povezano delovanje vseh za enotni cilj, kar pa daje v končni posledici večji dohodek enote in vsega podjetja. Ekonomisti po svetu pa so že zdavnaj ugotovili, da uspeh celotnega podjetja ni odvisen zgolj od uspeha njegovih posameznih enot, ampak da je trdno integrirano podjetje povsem nova kvaliteta, ki zaradi koncentracije sredstev, umskih in fizičnih sposobnosti kolektivov nujno poraja dosti večje proizvodne rezultate, kot pa, če bi delovala vsaka enota kot samostojna gospodarska edinica. Večja koncentracija kapitala omogoča smiselno usmerjanje modernizacije proizvodnje, uporabo sodobnejše tehnologije, ki je en sam nikakor ne zmore, dalje koncentracijo tudi umskih sposobnosti v aplikativnem znanstveno raziskovalnem delu, organizaciji dela in poslovanja in tako dalje. V naših samoupravnih razmerah pa take koncentracije kapitala in umskih sposobnosti ni mogoče doseči z ekspropriacijo proizvajalcev, ker je to v nasprotju z našim družbenim sistemom. Koncentracija in notranja integracija je torej možna samo, če rezultati živega dela niso odtujeni neposrednemu proizvajalcu. V marsikaterem podjetju so to rešili z nekakšno interno banko, v katero morajo posamezne enote obvezno vlagati akumulacijo, ki jo potem osrednji organi samoupravljanja razdeljujejo po planu za tiste zadeve, ki bodo dale najučinkovitejše gospodarske rezultate v prid vseh enot in vsega podjetja skupaj. Kolektiv pa, ki je sredstva ustvaril, dobi letne obresti od tako združenih sredstev, lahko pa tudi tako, da se skupaj naložena sredstva amortizirajo in predstavljajo take obresti ali pa letne »anuitete« dodatek k osebnim dohodkom ali skladom posamezne enote, kakor se pač sama odloči. To je ena izmed oblik neodtujenega kapitala, seveda pa so tudi druge, ki jih je treba najti v skladu s konkretnimi razmerami vsakega podjetja posebej. Pri nas pa še vedno obstajajo mišljenja, ki izvirajo iz časov ob koncu prejšnjega stoletja, se pravi iz liberalističnega gospodarstva, da je namreč največji dosežek v samoupravljanju, če vsa-Ica enota neposredno razpolaga z vsem, kar ustvari, ne glede na celoto podjetja. Taka pojmovanja je prvič že sam kapitalistični sistem negiral in je povozil vsakogar, ki se jih je še oklepal, v naši samoupravni družbi, ki mora biti učinkovitejša, kot pa je tudi monopolni ali državni kapitalizem, pa je toliko manj prostora za taka v bistvu liberalisrii-na pojmovanja. Prav gospodarska reforma lomi taka pojmovanja in postaja očitno, da bo gospodarsko učinkovit le tisti, ki mu bo na samoupravni podlagi uspelo koncentrirati vse sposobnosti, pa naj bodo gmotne ali umske, za enoten cilj. To je nauk reforme. Prilizovanje »Kako lepo ste včeraj govorili na sestanku,« je dejal nekdo svojemu šefu. »Nehajte že s tem hvalisanjem. To nenehno hvalisanje me že tišči v grlo.« »A tako je to? Jaz pa sem mislil, da je to golša!« Razlaga tujk — Kaj pa pomeni beseda konsekventen? — Konsekventen? To pomeni, da človek danes ni tak, kakršen je bil včeraj in kot bo jutri, ampak, da je zmerom tak. :■ lil Slovesna otvoritev samskega doma v Celju je bila povezana s proslavo 29. novembra in razdelitvijo spominskih daril dvajset, petnajst in desetletnikom. Na sliki nov samski dom v Celju z zahodne strani Brez težke mehanizacije si dela v Gradisu sploh ni mogoče zamisliti* Le Mura loči prijateljski državi. Naši delavci rušijo star most v Gornji Radgoni Tovariško srečanje upokojencev Graditelji veržejskega mostu. Ponosni smo na njihovo delo in uspeh Gradis je v koprski luki doslej zgradil že 670 m operativne obale, če* sto tisoč kvadratnih metrov zaprtih skladišč ter vrsto manjših objektov in naprav. Pogled s stolpnice na novo koprsko luko. V ozadju so skladišča, ki jih je bilo gradilo naše podjetje OSNUTEK PRAVILNIKA o stanovanjski gradnji za člane delovne skupnosti »Gradisa«, o financiranju, dodeljevanju stanovanj in dajanju nosoiil za individualno stanovanjsko gradnjo Za reševanje standarda naših delavcev so organi upravljanja v podjetju vseskozi posvečali veliko pozornost. Rezultat tega je, da je bilo s sredstvi podjetja zgrajenih že r.ad 430 družinskih stanovanj za naše kadre, urejeni delavski domovi skoraj na vseh krajevnih sedežih naših enot, poleg tega pa se je rešilo stanovanjsko vprašanje tudi številnim kadrom z dodelitvijo posojila za individualno stanovanjsko gradnjo. Vsa sredstva, ki so bila vložena v stanovanjsko gradnjo, vključno s tistimi za ureditev delavskih domov, so bila formirana iz dohodka, ustvarjenega v proizvodnji. Delavski svet podjetja je na seji dne 8. junija 1967 pri pregledu vlaganja sredstev v standard ugotovil, da so bila za to porabljena znatna sredstva dohodka in da je bila hitrost vlaganja sredstev v standard zlasti v zadnjih treh letih tolikšna, da je nastala neskladnost z vlaganjem sredstev v poslovni sklad za razširjeno reprodukcijo, kar se odraža v padanju sposobnosti delovnih priprav. Z oprostitvijo odvajanja 4 % stanovanjskega prispevka od osebnih dohodkov v občinske sklade za stanovanjsko gradnjo, iz katerih bi se morala izvajati razširjena reprodukcija v stanovanjski gradnji, ostajajo sedaj ta sredstva pri podjetju za samostojno reševanje stanovanjskega problema naših delavcev. K tem sredstvom je treba dodati še del najemnine obstoječih stanovanj v upravljanju našega podjetja, ki nam nastajajo za namene reprodukcije stanovanjskega fonda. Ta namenska sredstva, ki zadoščajo za normalno vlaganje v standard, naj bi v bodoče služila v celoti in v pretežni meri za reševanje stanovanjskega problema naših delavcev, le manjši del in še to samo zaradi hitrejšega reševanja najnujnejših primerov, bi se prej navedena sredstva dopolnjevala iz dohodka. Na ta način bomo dosegli, da se bo zboljšalo vlaganje v poslovni sklad za namene razširjene reprodukcije iz sredstev dohodka, doseženega pri proizvodnji in s tem pojačili materialno osnovo, ki je podlaga za doseganje boljšega poslovnega uspeha, hkrati pa tudi reševali stanovanjski problem V ta namen in zaradi prej naštetih vzrokov je sestavljen osnutek pravilnika o stanovanjski gradnji, ki rešuje vprašanje financiranja stanovanjske gradnje, način in pogoje dodelitve stanovanj članom kolektiva, zgrajenih s sredstvi podjetja, in pogoji in način odobravanja posojil za individualno gradnjo družinskih hišic ali za nakup stanovanja kot oblika reševanja stanovanjskega problema. S tem pravilnikom je predvideno, da se bo stanovanjska gradnja za člane kolektiva »Gradisa« v bodoče reševala po vnaprej izdelanem dolgoročnem programu, ki bi ga sestavili organi upravljanja v enotah na podlagi potreb in perspektive obsega proizvodnje na določenem področju, kjer bi bilo potrebno preskrbeti stanovanja za kadre, ki so nujni za izvrševanje proizvodne naloge na tem področju. Ker bo to dolgoročni program, sestavljen za celotno potrebo po stanovanjski gradnji na določenem področju, ga bo treba razdeliti na posamezna leta in uskladiti s sredstvi, ki bodo vsako leto tudi na razpolago. Sredstva za financiranje stanovanjske gradnje tvorijo: stanovanjski prispevek, obračunan od osebnih dohodkov, in del najemnine (amortizacija) od obstoječih stanovanj. Kot dodatno in v veliko manjši meri bodo prej našteta sredstva dopolnjena z deležem, ki jih vplačajo prosilci za stanovanje, kadar se jim dodeli novo stanovanje, z vrnjenimi posojili za individualno stanovanjsko gradnjo, in s sredstvi, ki bi jih namenil delavski svet podjetja iz skupnih skladov za hitrejše reševanje stanovanjskega problema, kolikor bi bilo to v posameznih letih potrebno. Vsa našteta sredstva predstavljajo skupni sklad podjetja za stanovanjsko gradnjo, iz katerega se bodo financirale te gradnje (gradnja ali nakup stanovanj in odobravanje posojil pri individualni stanovanjski gradnji). Z dolgoročnim programom in letnim načrtom financiranja stanovanjske gradnje bo glede na potrebe po posameznih področjih določen obseg stanovanjske graditve in določen tudi čas, v katerem bo za stanje potreb rešeno stanovanjsko vprašanje. Sklepanje o dodelitvi stanovanja oziroma odobritvi posojil za individualno stanovanjsko gradnjo za posamezne prosilce je v pristojnosti organov upravljanja v enotah, ki bodo svoje sklepe prilagodile finančnim možnostim za vsako poslovno enoto. Kolikor bo enota smatrala, da bi bilo treba hitreje rešiti določeno stanovanjsko vprašanje, bo dopolnila že prej omenjena sredstva za financiranje stanovanjske gradnje na področju, kjer enota deluje, s sredstvi ostanka dohodka, formiranega iz delitve ustvarjenih sredstev v proizvodnji. Za to vlaganje je predvidena tudi daljša doba, lahko več let, preden bi nastopilo financiranje, knjigovodstvo pa bo vodilo posebno evidenco o teh vlaganjih v skupni sklad in o potrošnji. Pravilnik nadalje določa pogoje, pod katerimi je mogoče dodeliti prosilcem stanovanje ali mu odobriti posojilo, če sam za sebe gradi hišo ali kupuje stanovanje. Vsakega prosilca za stanovanje in za posojilo bodo komisije, formirane v ta namen pri enotah podjetja, točkovale po kriterijih, ki so našteti v pravilniku. S tem bodo določeni prioritetni seznami in na podlagi teh se bo reševalo stanovanjsko vprašanje posameznih prosilcev po vrstnem redu glede na število točk, ki jih bodo prejeli pri oceni njihovega stanja. Število točk za posamezne kriterije je določeno tako, da se poleg potrebe po stanovanju glede na sedanje stanje ugotavlja tudi primernost dodelitve stanovanja glede na to, kakšno delovno mesto prosilec zaseda, njegova delovna doba pri podjetju in skupna delovna doba in kakšno je njegovo prizadevanje pri delu na delovnem mestu. Pri razpravi o pravilniku bodo verjetno člani kolektiva predlagali spremembo v številu točk pri posameznih kriterijih, če bodo smatrali, da razporeditev v predlogu ne bi bila v redu. Na podlagi kratkega pojasnila o vsebini pravilnika o stanovanjski gradnji daje upravni odbor podjetja osnutek tega pravilnika v obravnavo kolektivu podjetja, da izreče svoje soglasje in se spozna podrobno z vsebino. Predsednik UOP: Ing. Borut Maister Na podlagi 59. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sredstvih gospodarskih organizacij (Ur. list SFRJ, št. 1/67) in pravilnika podjetja »Gradis« o uporabi sredstev sklada skupne porabe, 10. člena zakona o prometu z zemljišči in stavbami (Ur. list SFRJ, št. 43/65) ter 70. člena statuta je delavski svet GP »Gradis« na svoji seji dne . ....... sprejel PRAVILNIK o stanovanjski gradnji za člane delovne skupnosti »Gradisa«, o financiranju, dodeljevanju stanovanj in dajanju posojil za individualno stanovanjsko gradnjo 1. člen S stanovanjsko gradnjo je mišljena po tem pravilniku: gradnja stanovanjskih hiš in stanovanj ter nakup stanovanj iz sredstev podjetja, ki se dodeljujejo članom delovne skupnosti v uporabo in predstavljajo stanovanjski fond podjetja; dajanje posojil članom delovne skupnosti za gradnjo individualne stanovanjske hiše ali za nakup stanovanja, ki ostane privatna lastnina; vlaganje sredstev podjetja banki na odplačilo, ki da posojilo članu delovne skupnosti »Gradisa« za gradnjo individualne stanovanjske hiše ali za nakup stanovanja, ki ostane privatna lastnina. S stanovanjsko gradnjo so mišljene tudi rekonstrukcije obstoječe stanovanjske hiše ali stanovanja v družbeni lastnini, če se z rekonstrukcijo pridobi nova stanovanjska površina ali doseže smotrnejša" razporeditev stanovanjskih prostorov. Sem ne spadajo izboljšave stanovanjske opreme ali dopolnitve opreme (npr. vgraditev bojlerjev, štedilnikov, centralne kurjave. kopalnic ipd.). Pod stanovanjsko gradnjo se ne šteje po tem pravilniku gradnja delavskih domov ali naselij, počitniških domov, športnih objektov in podobnih objektov družbenega standarda. S tem pravilnikom se določa način financiranja stanovanjske gradnje, način in pogoji za dodelitev stanovanj članom delovne skupnosti in pogoji za odobritev posojil članom delovne skupnosti pri individualni stanovanjski gradnji ali nakupu stanovanja. 2. člen Vsa stanovanja, zgrajena ali nabavljena iz sredstev podjetja, ki se dodelijo v uporabo članom delovne skupnosti po določilih tega pravilnika, tvorijo stanovanjski fond podjetja, s katerim upravlja enota podjetja za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji »Gradisa«. Po določilih tega pravilnika se dodeljuje tudi stanovanje, ki ga izprazni član delovne skupnosti Gradisa, kadar ima podjetje nad izpraznjenim stanovanje razpolagalno pravico. 3. člen Stanovanja, ki so jih člani delovne skupnosti zgradili ali kupili z udeležbo sredstev podjetja v obliki posojila po določilih tega pravilnika, so privatna lastnina. Podjetje zavaruje odplačilo danega posojila z vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini. II. Program gradnje ali nakupa stanovanj 4. člen Stanovanjska gradnja za člane delovne skupnosti »Gradisa« v bazenih, kjer stalno delujejo enote podjetja, se izvaja po dolgoročnem programu, katerega sprejme delavski svet podjetja po predhodnih predlogih organov upravljanja v enotah in komisije DSP za skupno potrošnjo. S programom iz prejšnjega odstavka tega člena se določi število in vrsta stanovanj, ki jih je potrebno zgraditi ali kupiti za člane delovne skupnosti na področju bazena, upoštevajoč obseg proizvodnje na določenem področju in perspektive iz dolgoročnega programa razvoja podjetja ter potrebe po stanovanjih za stalne kadre, ki so potrebni za izvajanje proizvodnega programa; finančna sredstva za obdobje izdelanega dolgoročnega programa; začetek in konce gradnje oziroma čas nakupa stanovanj po posameznih letih glede na razpoložljiva finančna sredstva V programu se predvidi tudi znesek, namenjen za dajanje posojil za individualno stanovanjsko gradnjo skladno s številom prosilcev in višino posojila, ki jo je mogoče odobriti po tem pravilniku. Delavski svet podjetja sprejme vsako leto ob sprejemanju gospodarskega načrta skladno z dolgoročnim programom stanovanjske izgradnje letni načrt financiranja stanovanjske gradnje glede na višino finančnih sredstev, ki so za to leto na razpolago. 5. člen O dodelitvi stanovanj, kupljenih oziroma zgrajenih s sredstvi podjetja posameznih članov delovne skupnosti enote, odloča organ upravljanja v enoti po 126. in 134. členu statuta podjetja oziroma DSP za skupno potrošnjo za delavce centrale po 95. členu statuta podjetja. Pogoji, pod katerimi se dodeljujejo stanovanja in so določeni s tem pravilnikom, veljajo enako za vse člane delovne skupnosti »Gradisa«. III. Viri financiranja stanovanjske gradnje 6. člen Sredstva za financiranje stanovanjske gradnje tvorijo. 1. celotna sredstva dela stanovanjskega prispevka, s katerim razpolaga podjetje, obračunanega od osebnih dohodkov; 2. amortizacija in druga sredstva od najemnin stanovanj, s katerimi upravlja enota za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji -Gradisa«; 3. denarna sredstva sklada skupne porabe, ki se namenijo za reševanje stanovanjskega problema v predračunu skupnih potreb po gospodarskem načrtu podjetja za poslovno leto; 4. posojila, ki jih najema podjetje pri banki za financiranje stanovanjske gradnje; 5. lastni delež članov delovne skupnosti v obliki brezobrestnega posojila, ki ga vplačajo ob dodelitvi stanovanja po določilih tega pravilnika; 6. sredstva vrnjenih posojil za individualno stanovanjsko gradnjo; 7. druga sredstva, namenjena za gradnjo stanovanj (pridobljena: od prodaje stanovanj iz stanovanjskega fonda podjetja, z udeležbo drugih delovnih organizacij za skupno reševanje stanovanjskega problema ipd.); 8. del sredstev sklada skupne porabe, s katerimi posamezna enota razpolaga in ga nameni za reševanje stanovanjskega problema delavcev enote. 7. člen Sredstva, navedena pod toč. 1 do 7 člena 6 tega pravilnika, predstavljajo skupni sklad podjetja za reševanje stanovanjskega vprašanja vseh članov delovne skupnosti »Gradisa« in se vodijo na skladu skupne porabe podjetja za financiranje stanovanjske gradnje. Sredstva pod toč. 8 člena 6 tega pravilnika vlagajo enote kot dopolnilna sredstva v skupni sklad zaradi uspešnejšega in hitrejšega reševanja stanovanjskega problema v enoti, ki je vložila sredstva, knjigovodstvo podjetja in enote pa vodi točen pregled vloženih in porabljenih sredstev. Vlaganje sredstev iz prejšnjega odstavka lahko traja več let, preden se prične financiranje stanovanjske gradnje za prosilce enote, ki je vložila dopolnilna sredstva v skupni sklad. IV. Uporaba sredstev za financiranje stanovanjske gradnje 8. člen Iz sredstev za financiranje stanovanjske gradnje po 6. členu tega pravilnika se 1. gradijo ali kupujejo stanovanja, ki se dodeljujejo članom delovne skupnosti »Gradisa« po določilih tega pravilnika in ostanejo v stanovanjskem fondu podjetja v upravljanju enote za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji »Gradisa«; 2. dajejo posojila članom delovne skupnosti na odplačilo v določenem roku z obrestmi vred za individualno gradnjo ali nakup stanovanja, ki ostane privatna last; 3- dajejo sredstva na določen rok odplačila banki, ki odobri članu delovne skupnosti »Gradisa« posojilo za gradnjo ali nakup stanovanja, ki ostane njegova last; 4. da je lastna udeležba pri najetju kredita pri banki, kadar najame podjetje kredit za gradnjo ali nakup stanovanj za člane delovne skupnosti »Gradisa«; 5. opravljajo ustrezne rekonstrukcije obstoječega stanovanjskega fonda, s katerimi se pridobijo nove stanovanjske površine ali doseže smotrnejša razporeditev stanovanjskih prostorov. Sem ne spadajo izboljšave opreme stanovanja ali dopolnitve opreme (npr. vgraditev bojlerjev, kopalnic, centralne kurjave ipd.). Iz sredstev skupnega sklada se odplačujejo tudi anuitete za kredite pri banki, ki jih je najelo podjetje za gradnjo ali nakup stanovanj. Najetje kredita pri banki za gradnjo ali nakup stanovanj odobrava delavski svet podjetja ped naslednjimi pogoji1 1. da se s kreditom doseže možnost gradnje ali nakupa večjega števila stanovanj in da pri tem obstaja tudi ekonomska utemeljitev nakupa ali izgradnje stanovanj; 2. da se dosežejo najmanj poprečni pogoji kredita (višina lastne udeležbe, roki odplačila, obrestna mera itd.); 3. da je zagotovljeno odplačilo kredita iz skupnega sklada stanovanjske graditve. V. Način in pogoji za dodelitev stanovanj 9. člen Do dodelitve stanovanja, zgrajenega ali kupljenega h sredstev podjetja, ima pravico član delovne skupnosti »Gradisa« pod naslednjimi pogoji: 1. da je v stalnem rednem delovnem razmerju s podjetjem; 2. da nima primernega stanovanja; 3. da prevzame obveznost, da bo izpraznil dodeljeno sta-navanje, če zapusti podjetje po svoji volji ali če bi ga delovna skupnost izključila zaradi kršitve delovne dolžnosti; 4. da je vložil prošnjo za dodelitev stanovanja in vplačal lastni delež po določilih tega pravilnika kot vnaprej vplačano najemnino stanovanja, ki se mu dodeljuje. Za primerno stanovanje (2. točka tega člena) se šteje: za samce — garsonjera, soba s posebnim vhodom ali prostor v samskem domu; za družino z dvema članoma — garsonjera ali enosobno stanovanje; za družino s 3 člani — enosobno stanovanje ali 1 Vs-sobno stanovanje; za družino s 4 člani — enoinpolsobno ali dvosobno stanovanje; za družino s 5 člani — dvosobno ali dvoinpolsobno stanovanje; za družino z nad 5 članov — trisobno ali triinpolsobno stanovanje. Za družinske člane se šteje: prosilec, njegov zakonec in otroci, ki jih prosilec vzdržuje. Starši prosilca ali zakonca prosilca se upoštevajo kot družinski člani samo v primeru, če živijo v skupnem gospodinjstvu s prosilcem. Do dodelitve stanovanja ima prosilec pravico ne glede na določilo o primernosti stanovanja iz prejšnjega odstavka, če stanuje prosilec z družino v dotrajanem objektu, ali če stanuje s svojo družino v oddaljenosti več kot 15 km od svojega stalnega delovnega mesta in so prometne zveze za prihod na delo ali vračanje domov neugodne. 10. člen Članu delovne skupnosti, ki izpolnjuje pogoje iz 9. člena statuta pravilnika, se določi vrstni red, po katerem mu bo dodeljeno stanovanje tako, da se zanj izdela točkovanje po posameznih kriterijih po naslednji tabeli: ^y' Vrsta kriterija točk I, Strokovna izobrazba 1. visoka, višja ali srednja šola, opravljena poklicna šoa za VK in KV delavce ter delovodska šola . . 20 2. nižja strokovna izobrazba, PK in NIC delavci . . 10 II. Delovno mesto 1. za katero se zahteva visoka ali višja strokovna izo- izobrazba ter delovna mesta VK delavcev in delovodij ..............................................20 2. za katero se zahteva srednja strokovna izobrazba ali poklicna šola za KV delavce.....................15 3. za katero se zahteva nižja strokovna izobrazba in delovno mesto PK in NK delavca......................10 III. Delovna doba a) pri podjetju (računano do konca predhodnjega leta) 1. nad 20 let delovne dobe pri podjetju..............50 2. nad 15 do 20 let delovne dobe pri podjetju ... 30 3. nad 10 do 15 let delovne dobe pri podjetju ... 20 4. nad 5 do 10 let delovne dobe pri podjetju ... 10 5. do 5 let delovne dobe pri podjetju...............0 b) skupna delovna doba (izkazano po delovni knjižici in računano (do konca predhodnjega leta) 1. nad 35 let delovne dobe..........................10 2. nad 25 do 35 let delovne dobe.....................8 3. nad 15 do 25 let delovne dobe.....................5 4. nad 5 do 15 let delovne dobe................... 3 5. do 5 let delovne dobe............................0 IV. Stanje sedanjega stanovanja 1. podnajemnik (brez stanovanja)............ ■ 2. stanovanje neprimerno (baraka, vlažno) . . . • 3. majhna površina glede na število članov družine; pri tem se upošteva: nad 5 soba s posebnim vhodom............... 5 soba s posebnim vhodom............... 4 soba s posebnim vhodom............... 3 soba s posebnim vhodom............... 2 soba s posebnim vhodom ................ 100 80 60 50 40 30 20 Vrsta kriterija nad 5 garsonjera ali 1-sobno stanovanje . 5 garsonjera ali 1-sobno stanovanje . 4 garsonjera ali 1-sobno stanovanje . 3 garsonjera ali 1-sobno stanovanje . 2 garsonjera ali 1-sobno stanovanje . nad 5 2-sobno ali enoinpolsobno stanovanje 5 2-sobno ali enoinpolsobno stanovanje 4 2-sobno ali enoinpolsobno stanovanje 3 ali manj 2-sobno ali enoinpolsobno stanovanje nad 5 trisobno ali dvoinpolsobno stanovanje 5 ali manj kot 5 članov trisobno ali dvoinpolsobno stanovanje 4. stanovanje delno primerno................... Število točk 50 40 30 20 40 30 20 30 5 Pri možnosti uveljavljanja razpolagalne pravice v korist podjetja nad izpraznjenim stanovanjem se doda h gornjim točkam še po 20 točk. Pod kriterijem »stanje sedanjega stanovanja« se pri določanju točk upošteva naslednje: »podnajemnik« je prosilec stanovanja, ki stalno stanuje v tujem stanovanju, samskem domu ali podobno in živi ločeno od družine v takem stanovanju; »stanovanje neprimerno« — šteje se stanovanje v barakah in stanovanja, ki so vlažna in zdravju škodljiva. Šteje se za delno primerno stanovanje, ki je v dotrajanih objektih, ali v oddaljenosti več kot 15 km od stalnega delovnega mesta prosilca z neugodnimi prometnimi zvezami za prihod na delo in vračanje domov. ;t ' ' Vrsta kriterija V. Število članov družine 1. nad 5 članov družine 2. 4 člani družine . . 3. 3 člani družine . . 4. 2 člana družine . . 5 samski .............. Število točk 50 30 20 10 0 VI. Zdravstveno stanje prosilca oziroma članov družine a) invalidnost 1. vojni ali delovni invalid 30—50 %>.....................2 2. vojni ali delovni invalid 50—70°/o.....................6 3. vojni ali delovni invalid 70—100 %>................10 b) zdravstveno stanje 1. obolelost za TBC — 1 član družine ....... 5 2. obolelost za TBC — več članov družine................10 VII. Udeleženci NOV (prosilcu priznana dvojna delovna doba) 1. od leta 1941..........................30 2. od leta 1943 ................. I . . 1 : .... 20 Vrsta kriterija točK 3. od leta 1944..............................................15 4. otrok padlega borca NOV eden staršev.................1 1 1 1 1 7 1 1 . 20 oba starša.................................................30 VIII. Lastna udeležba Vplačilo kot lastno brezobrestno posojilo ob dodelitvi novega stanovanja znaša: nad 50 %> več kot je obvezni delež...................50 od 30 do 50 °/o več kot je obvezni delež.............30 od 10 do 20 °/o več kot je obvezni delež.............20 do 10°/o.............................................10 IX. Prizadevanje pri delu 1. prosilec dosega nadpoprečni učinek dela (v poštev je treba vzeti najmanj 3-mesečno poprečje, če je učinek merjen oziroma ima nadpoprečno splošno oceno, ki jo da neposredni vodja, če učinek ni merjen ..............................- .... 20 2. prosilec dosega poprečni učinek dela (pogoji isti kot nod 11.......................................5 11. člen Prošnje za dodelitev stanovanja vlagajo prosilci skozi vse leto, obravnavajo pa se enkrat letno, in sicer od 31. marca do konca aprila. Prošnje, vložene po 31. marcu se obravnavajo naslednje leto. Prosilci vlagajo prošnje pri upravi enote oziroma tajništvu centrale glede na njihovo stalno delovno mesto. 12. člen Prošnje za dodelitev stanovanja obravnava komisija, ki jo imenuje upravni odbor poslovne enote oziroma sveta samostojne obračunske enote; prošnje prosilcev, ki so zaposleni pri centrali, obravnava komisija DSP za skupno potrošnjo. Komisija iz prejšnjega odstavka je dolžna vzeti vsako prošnjo za dodelitev stanovanja v pretres, ugotoviti njeno upravičenost zlasti glede na določilo 2. točke 9. člena tega pravilnika in izvesti točkovanje po kriterijih iz 10. člena tega pravilnika. Točkovanje mora biti opravljeno od 1. aprila do 1. maja tekočega leta. Na podlagi opravljenega točkovanja sestavi komisija poimenski seznam upravičencev po vrstnem redu glede na število točk tako, da je na prvem mestu prosilec z največjim številom točk. Vrstni red prosilcev ostane v veljavi, dokler ni prosilcem dodeljeno stanovanje. Nove prosilce po točkovanju vsako naslednje leto razvrsti komisija za prosilci, ki so bili že točkovani. 13. člen Sklep o dodelitvi stanovanja članu delovne skupnosti »Gradisa« sprejme upravni odbor enote oziroma samostojne obračunske enote, kjer je prosilec stalno zaposlen. Za delavce, zaposlene pri centrali podjetja, sprejme sklep o dodelitvi stanovanja komisija DSP za skupno potrošnjo. 14. člen Komisija, ki je obravnavala prošnje za dodelitev stanovanj in izvedla točkovanje, predloži organu iz prejšnjega člena, pristojnemu za sklepanje o dodelitvi stanovanj, predlog za dodelitev stanovanja posameznim prosilcem po vrstnem redu, kakor so navedeni na seznamu (12. člen) in je za njih stanovanje tudi vseljivo. Ob vsakokratnem predlogu za dodelitev stanovanj po vrstnem redu iz seznama je komisija dolžna ponovno preveriti, ali niso nastopile spremembe stanja, ki je bilo pri prosilcu ugotovljeno ob točkovanju ter izvesti za takega prosilca ponovno razvrstitev v seznamu prosilcev. 15. člen Na podlagi sklepa organa, pristojnega za sklepanje o dodelitvi stanovanja, izda odločbo o dodelitvi stanovanja glavni direktor podjetja ali od njega pooblaščena oseba. Z vročitvijo odločbe o dodelitvi stanovanja pridobi prosilec stanovanjsko pravico. Pred vročitvijo odločbe o dodelitvi stanovanja oziroma pred vselitvijo mora prosilec položiti v sklad podjetja za stanovanjsko gradnjo enkratni znesek po določilu 17. člena tega pravilnika kot vnaprej plačani del najemnine in podpisati izjavo, da bo izpraznil stanovanje, katero mu bo dodeljeno, če bo zapustil podjetje po svoji volji ali če bi bil izključen zaradi kršitve delovne dolžnosti. 16. člen En izvod odločbe o dodelitvi stanovanja prejme enota podjetja za gospodarjenje s stanovanjskimi hišicami in stanovanji »Gradisa«, ki sklene z imetnikom stanovanjske pravice stanovanjsko pogodbo, opravi z njim komisijski prevzem stanovanja in določi najemnino v skladu s predpisi za določanje najemnin stanovanjskih prostorov. 17. člen Prosilec za dodelitev stanovanja, zgrajenega ali kupljenega iz sredstev podjetja, mora vplačati v sklad podjetja oziroma stanovanjsko gradnjo pred vročitvijo odločbe o dodelitvi stanovanja oziroma pred vselitvijo v dodeljeno stanovanje en- kratni znesek kot brezobrestno posojilo, ki se šteje kot vnaprej plačani cL-1 najemnine. Vplačani znesek se vrača imetniku stanovanjske pravice tako, da se priznava ob plačilu vsakokratne mesečne najemnine 50 % določene čiste najemnine stanovanjskih prostorov do končne vrnitve celotnega vplačanega zneska. Višina pologa iz prejšnjega odstavka tega člena znaša: a) 10 "/o (deset odstotkov) od vrednosti dodeljenega stanovanja, ki je bilo na novo zgrajeno ali kupljeno iz sredstev podjetja in prosilec ne prepusti podjetju svoje prejšnje stanovanje oziroma nad izpraznjenim stanovanjem nima podjetje razpolagalne pravice; b) 10 o/o (deset odstotkov) od razlike med vrednostjo dodeljenega stanovanja, ki je bilo na novo zgrajeno ali kupljeno iz sredstev podjetja in vrednostjo izpraznjenega stanovanja, ki ga prosilec prepusti podjetju in ima podjetje nad tem stanovanjem razpolagalno pravico. Za vrednost novega stanovanja se vzame vrednost, ki je določena v kupoprodajni pogodbi ali končnem obračunu na novo zgrajenega stanovanja. Pri stanovanjih, ki so bila že vseljena, se vzame tista vrednost, ki je bila upoštevana ob določitvi najemnine za to stanovanje. Pologa po tem členu ni treba plačati prosilcu, kateremu je dodeljeno stanovanje v upravljanju podjetja ali stanovanje, nad katerim ima podjetje razpolagalno pravico, če je bilo takšno stanovanje pred tem že vseljeno in je bila opravljena zamenjava. Prosilec za stanovanje lahko vplača ob dodelitvi stanovanja večji polog, kot je to obvezen po 2. odstavku tega člena V tem primeru se mu pri točkovanju doda določeno število točk v smislu 10. člena tega pravilnika. VI. Način in pogoji za odobravanje posojil za individualno stanovanjsko gradnjo 18. člen Z individualno stanovanjsko gradnjo je mišljena gradnja družinske hiše ali stanovanja in nakup stanovanja, z namenom, da pridobi član delovne skupnosti stanovanje za sebe in njegovo družino, stanovanjska hiša ali stanovanje pa ostane njegova privatna lastnina. 19. člen Iz sredstev za stanovanjsko gradnjo (6. člen tega pravilnika) se smejo odobravati članom delovne skupnosti posojila za namene, ki jih določa prejšnji člen in pod pogoji po tem pravilniku. 20. člen Posojilo za individualno stanovanjsko gradnjo je mogoče odobriti, kadar prosilec izpolnjuje naslednje splošne pogoje: a) gradnja družinske stanovanjske hiše ali nakup stanovanja mora biti v kraju ali bližnji okolici stalnega delovnega mesta prosilca; b) kadar gre za gradnjo samostojne družinske hiše, ki si jo prosilec gradi za sebe, mora imeti stavbo že začeto na podlagi pravilne dokumentacije za gradnjo stanovanjskih objektov in s svojimi sredstvi že financirano do prve plošče. Kadar gradi prosilec svoje stanovanje v zadrugi kot njen član, mora dokazati, da znaša njegova lastna udeležba del za izvršitev gradbenih del do prve plošče; c) pri nakupu stanovanja v stanovanjski hiši mora prosilec za posojilo predložiti pogodbo 'o nakupu in dokazati, da bo s posojilom, ki ga prosi in z njegovimi lastnimi sredstvi ali posojilom pri banki zagotovljeno plačilo celotne kupnine za stanovanje pred vselitvijo; č) da prosilec za posojilo nima stanovanja oziroma nima primernega stanovanja (točka 2, člena 9 tega pravilnika) ali da ima stanovanje delno primemo, ker je v dotrajanem objektu oziroma stanuje s svojo družino več kot 15 km oddaljeno od stalnega delovnega mesta in ima neugodne prometne zveze za prihod na delo in vračanje domov. 21. člen Član delovne skupnosti, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena, vloži prošnjo z vsemi potrebnimi podatki in dokazili (lokacijska odločba, gradbeno dovoljenje, kupna pogodbo, potrdila o lastnih sredstvih) komisiji enote, kjer je stalno zaposlen (12. člen tega pravilnika); prosilci, ki so zaposleni pri centrali, vlagajo prošnje komisiji delavskega sveta podjetja za skupno potrošnjo. Prošnje za odobritev posojil se vlagajo skozi vse leto, komisija pa jih obravnava enkrat letno od 31. marca do konca aprila. Prošnje, ki so vložene po 31. marcu, obravnava komisija naslednje leto. 22. člen Komisija, ki obravnava prošnjo za posojilo, preveri, ali so izpolnjeni splošni pogoji (20. člen tega pravilnika) in izvede točkovanje prosilcev po vseh kriterijih iz 10. člena tega pravilnika razen kriterija »lastna udeležba«. Po opravljenem točkovanju prosilcev sestavi komisija vrstni red, po katerem bodo posojila prosilcem odobrena. Vrstni red prosilcev, ki so bili točkovani, se v tem letu ne spreminja. Če vsem prosilcem v enem letu od maja do aprila ne bi bilo mogoče odobriti posojila, ostanejo le-ti še nadalje na prioritetnem vrstnem redu, naknadne prosilce po opravljenem točkovanju po prejšnjem odstavku tega člena pa razvrsti komisija za temi prosilci. 23. člen Posojilo odobrava podjetje z rokom odplačila 15 let z 2 %> obrestno mero. Višina posojila, ki ga je mogoče odobriti, znaša: a) največ 20.000 N din za prosilca, ki je pri podjetju manj kot 5 let; b) največ 25.000 N din za prosilca, ki je pri podjetju več kot 5 let in za prosilca, ki je manj kot 5 let pri podjetju, če po izgradnji ali nakupu svojega stanovanja prepusti izpraznjeno stanovanje podjetju in če ima podjetje nad tem stanovanjem tudi stanovanjsko pravico; c) največ 30.000 N din za prosilca, ki je pri podjetju že nad 5 let in po izgradnji ali nakupu svojega stanovanja prepusti izpraznjeno stanovanje podjetju in če ima podjetje nad tem stanovanjem razpolagalno pravico. Če sta pri podjetju zaposlena dva ali več kot dva člana iste družine, lahko dobi posojilo samo en član iste družine, če gre za zidavo ali nakup enega stanovanja za potrebe te iste družine. 24. člen Prosilci, ki bodo prepustili podjetju svoje stanovanje po izselitvi, morajo pismeno izjaviti, da bodo stanovanje izpraznili najkasneje v 3 letih, računajoč od dneva, ko pričnejo črpati odobrena sredstva posojila. Kolikor svoje izjave ne bodo izpolnili v roku 3 let, so dolžni celotni znesek posojila, ki so ga prejeli in ki še ni bil odplačan, vrniti v roku dveh mesecev ne glede na rok vračila, ki je bil določen ob odobritvi posojila. 25. člen Komisija v enoti, ki je izvedla točkovanje prosilcev za posojila, predloži delavskemu svetu enote oziroma svetu samostojne obračunske enote predlog za odobritev posojil po vrstnem redu prosilcev in za tolikšno višino sredstev, ki je na razpalago za posojila po programu stanovanjske gradnje in letnem načrtu financiranja te gradnje (4. člen tega pravilnika); komisija DSP za skupno potrošnjo predloži predlog za odobritev posojila delavskemu svetu podjetja. 26. člen Na podlagi sklepa organa iz prejšnjega odstavka sestavi pravna služba podjetja pogodbo o posojilu, ki jo podpišeta posojilojemalec in glavni direktor podjetja. V pogodbi se posojilojemalec med drugim obveže, da bo vrnil podjetju celotno še neodplačano posojilo v roku dveh mesecev od dne, ko preneha delovno razmerje: a) po volji posojilojemalca, b) zaradi ukrepa izključitve iz delovne organizacije ali obsodbe zaradi kaznivih dejanj, ki ima po samem zakonu za posledico prenehanje delovnega razmerja. S sklenitvijo pogodbe pridobi posojilojemalec pravico do koriščenja posojila, podjetje pa ima zastavno pravico na stanovanju oziroma družinski hiši, zgrajeni ali kupljeni s posojilom. 27. člen Pogodbo o posojilu je mogoče razdreti po pristanku obeh strank. V tem primeru je posojilojemalec dolžan vrniti takoj ves dolg skupaj z obrestmi in stroški. V primeru smrti delavca — koristnika posojila, njegove upokojitve ali trajne nesposobnosti za delo zaradi invalidnosti ostane pogodba o posojilu še nadalje v veljavi. V primeru smrti posojilojemalca preidejo obveznosti iz pogodbe na njegove pravne naslednike. 28. člen Stanovanja oziroma družinska hiša, ki je bila zgrajena z dodelitvijo posojila po tem pravilniku, ni mogoče odtujiti v celoti ali delno, dokler ni vrnjeno posojilo. V primeru odtujitve stanovanja ali družinske hiše pred vrnitvijo posojila je posojilojemalec oziroma njegov pravni naslednik dolžan v roku 8 dni po odtujitvi vrniti celotni neodplačani dolg z obrestmi in vsemi dodatnimi stroški. 29. člen Posojilo je mogoče odobriti skupaj ali v tranšah. Delavcu, koristniku posojila, ki ne koristi posojila v dogovorjenem roku, sme podjetje odvzeti sredstva in jih dati na razpolago drugemu prosilcu po vrstnem redu. 30. člen Posojilojemalec je dolžan začeti vračati posojilo v 30 dneh od dneva, ko je bila sklenjena posojilna pogodba. 31. člen V primeru, ko se denarna sredstva, namenjena za stanovanjsko gradnjo, vežejo pri banki v korist prosilca za posojilo za individualno gradnjo (18. člen), je postopek odobritve posojila isti, kot je določen za neposredno dodelitev posojila. Posojilno pogodbo v takem primeru pa sklene prosilec direktno z banko, pri kateri je podjetje vezalo za prosilca sredstva. 32. člen Pri vezavi sredstev za stanovanjsko gradnjo v korist prosilca, ki gradi ali kupi stanovanje ali stanovanjsko hišo, mora biti z banko dogovorjeno, da bo posojilna pogodbo, sklenjena s koristnikom, vsebovala za koristnika iste obveznosti, kot so določene v 26. členu tega pravilnika. 33. člen Navodila v zvezi s črpanjem posojila daje gospodarsko-finančna služba podjetja. VII. Prehodne določbe 34. člen Prošnje prosilcev za dodelitev stanovanja, ki so bile obravnavane po določilu takrat veljavnega pravilnika o dodeljevanju stanovanj, ki preneha veljati z dnem, ko vstopi v veljavo ta pravilnik in niso še dobili stanovanja, morajo komisije iz 12. člena tega pravilnika rešiti z drugimi prošnjami, dospelimi do 31. marca 1968 po postopku iz tega pravilnika. Enako velja tudi za prosilce posojil, ki so vložili prošnje v času in na podlagi veljavnega pravilnika o dajanju posojil za individualno stanovanjsko gradnjo, katerega veljavnost preneha z dnem uveljavitve tega pravilnika in jim posojilo še ni bilo odobreno. VIII. Končne določbe 35. člen Ta pravilnik stopi v veljavo osmi dan po objavi, ko ga sprejme delavski svet podjetja. Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehata veljati pravilnik o dodelitvi stanovanj, sprejet dne 26. septembra 1959, in pravilnik o dajanju posojil za individualno stanovanjsko gradnjo članom kolektiva GIF »Gradis«, sprejet dne 21. aprila 1965, in sprememba, sprejeta dne 29. decembra 1966. Predsednik DS podjetja: Franc Vovk Sklepi organov samoupravljanja DS podjetja SKLEPI XIII. seje delavskega sveta podjetja, ki je bila 16. novembra 1967 v Ljul Manj 1. Pri pregledu sklepov prejšnjega zasedanja je ugotovljeno, da se vprašanje, ki zadeva tč. 5 sklepa prejšnjega zasedanja, postopoma rešuje, Zbira se kupna personalna, evidenca, v zvezi z gospodarskim planom bo izdelan tudi plan kadrovanja. Pripravljeni bodo ozobraževalni tečaji v zimski sezoni. Kadrovska služba naj pripravi ustrezno poročilo o ukrepih in nalogah za bodoče poslovanje pri reševanju problemov kadrovanja v podjetju. Drugi sklepi zasedanja so bili izvršeni. 2, Poročilo overovatelja zapisnika se vzame na znanje. 3 Poročilo predsednika upravnega odbo ra podjetja se vzame na znanje. 4. Po obširni obravnavi periodičnega obračuna, vključno z analizo, poslovanja in analizo režijskih stroškov, sklene delavski svet podjetja: a) sprejme se predloženo poročilo o periodičnem obračunu za 9-mesečno obdobje letošnjega leta, b) v zvezi z režijskimi stroški v celotnem podjetju naj pripravi analitska služba skupno z drugimi strokovnimi službami predlog, kako bo mogoče še nadalje zniževati režijske stroške 5. Do naslednjega zasedanja DS podjetja naj finančna služba pripravi pregled sredstev iz dohodka za leto 1965 in 1966 po posameznih poslovnih enotah, ki so rezerva za dokončno delitev na sklade in na osebne dohodke. 6. Sprejme se sprememba in dopolnitev pravilnika o delu centra za izobraževanje, o štipendiranju in nagrajevanju vajencev, kakor je bila predi' žena v obravnavo 7. Zemljišče ob Gosposvetski cesti v Ma liboru, ki leži na pare. št 275 3 in 275 4 k. o. Koroška vrata pod vlož št 723 in 724 se odstopi občini Maribor proti plačilu od- škodnine po 15,00 N din za m2 oz. za skupno kupnino 37.440,00 N din. 8. Zavrne se predlog komisije za ugotav ljanje in izrekanje ukrepov pri central podjetja, ki je predlagala za izključitev to\ Vladimira Klančarja, zaposlenega na de lovnem mestu arhivarja pri centrali pod jetja s tem da se izreče zoper njega zarati storjenih hujših kršitev delovnih dolžnost * ukrep zadnjega 'javnega opomina 9 Za namestnike arbitraže podjetja Si imenujeta: tov. Vojteh Pešlin in tov, Milka Marc Kloboves. 10 Kot pomoč pri gradnji nove ljubi jan ske bolnišnice se odobri 30.000,00 N dni.. 11 Odstopljena provizija, ki jo vrača sluz ba di užbenega knjigovodstva, se nameni z. sklad za stanovanjsko gradnjo podjetja, ‘ i katerega naj se prvenstveno rešujejo stanc vanjskr problemi borcev NOV. 12 Zavrne se pritožba tov. Marka Spol j e ra KV mizarja pri obratu gradbenih pol izdelkov, zaradi odškodnine za poškodbo pr delu, ki jo je utrpel dne 22. 6. 1966, ker n dokazil o zmanjšani delovni zmožnosti \ smislu določil člena 5 pravilnika o izpl:* čevanju odškodnine zaradi poškodbe pr delu in je zato pritožba imenovanega ne utemeljena. Sklep delavskega sveta podjet ja je dokončen in se s tem potrjuje sklej upravnega odbora podjetja z dne 17. 8. 19C" 13 Zavrne se pritožba tov Ivana Erklav ca, gradbenega delovodje, zaradi premesti tve iz Skorje Loke n*' gradbišče v Koper, ker ni utemljena. Imenovani tovariš bo osta v Kopru le /a ča. sezone, razporeditev n; enako delo v dr kraj je bila opravljen: v skladu z 52 in 55. členom pravilnika v delovnih razmerjih podjetja 14 Za nakup stanovanja in individualr stanovanjsko gradnjo se odobrijo naslednj; posojila: a) tov. Alojzu Lovšinu, gradbenemu teh štev pri centrali 25 000 N din za nakup sta no vari j a s tem, da odstopi svoje dosedanji stanovanje v razpolagnje podjetji. Posojil- so v e že za njega pri GB v ibljani za dobo 20 let. ' ) tov. i.idiji Poljšak, vodji osnovnih sredstev pri centrali 25 t.Od N din za nakup sta nova n ja Posojilo se veže pri GB v Ljub ljani '.h dobo 20 let c) tov Fianeu Jakopiču, kalkulantu pri centrali podjetja 7 t;co N din kot dodatno posojilo k že sp/ejumu za dogradite enodružinske stanovanjske hi^e Posojilo se odobri za dobo 15 let in 2‘7, obrestno mero, č) tov. Jakobu Medvedu, gradbenem1 delo vdj.i iz .Kopia, 10 000 N din kot dodatno posojilo k že odobrenemu za dograditev stanovanjske hiše. Ob izselitvi iz dosedanjega stanovanja bo z njegovim stanovanjem razpolagalo podjetje. Posojilo se odobri za dobo 15 let in 2 °/o obrestno mero. 15. V komisijo za podpis vrednosti podjetja imenuje delavski svet podjetja: Centralna popisna komisija; — Alojz Remec, predsednik — Ivan Ciringer, član — Janez Božič, član Komisija za popis nedovršene proizvodnje in lastnih investicij v gradnji: — ing Ignac Brenčič, predsednik — ing Silvo Erjavec, član — Rajko Šalehar, član Glavna popisna komisija za popis terjatev in obveznosti podjetja: — Peter Kunej, predsednik — Bruno Wabra, član — Anica Lcnščak, član Komisija za popis materiala in drobnega inventarja v počitniških domovih: — Pavel Satler, predsednik — Rudi Škabar, član — Cirila Krmec, član Komisija za popis osnovnih in obratnih sredstev centrale; — Pavel Satler, predsednik — Franc Mrhar, član — Ciril Marolt, član Komisija za popis materiala in drobnega inventarja v centralnem skladišču: —• Franc Umek, predsednik — Anton Pucelj, član — Ančka Cerar, član — Anton Kuhar, član Komisija za popis osnovnih redstev materiala in drobnega inventarja v delavskih domovih: Delavski dom Buvtikova, Novakova, Neve — Anton Svajgei, predsednik — Ivan Palfi, član — Tibor Kovač član Delavsko naselje, Koželjeva: — Anton Svajgei, predsednik — Maks Mlaka!, član — Tibor Kovač, član Delavski dom Mislejeva: — Anton Švajger, predsednik — Ivan Pal ti, član — Maks Mlakar, član 16 Za potiebe Zveznega centra za izobraževanje gradbenih inštruktorjev v Ljubljani se prenese kot neodmenski prenos osnovnih sredstev dumper Cseppel G -- 17970, ki je že popolnoma knjigovodsko odpisan. 17. Odobri se razhod osnovnih sredstev: gradbena dejavnost: osnovna vrednost 4,489.611,67 N din sedanja vrednost 27.482,74 N din komisij, ocenj. vrednost 28.930,00 N din počitniški domovi: osnovna vrednost 4.296,24 N din odpisi 4.296,24 N din sedanja vrednost: 0 skupna poiaba: osnovna vrednost 3.793,43 N din odpisi 3.793,43 N din sedanja vrednost: 0 18. Odobri se sofinanciranje gradnje transformatorske postaje Semedela VI. v Kopru za gradnjo samskega doma. Kot član konzorcija prispeva enota v Kopru svoj delež v znesku 5,434,21 N din, pri KB Koper pa deponira 21.278,00 N din za dobo 10 let. Overovatelja: ing. Saša Škulj, 1. r. Mitja Smole, 1. r. Predsednik DS podjetja UO Ljubljana SKLEPI IV. redne seje upravnega odbora podjetja, ki je bila dne 15. novembra 1967 v Ljubljani 1. Pri pregledu sklepov prejšnje seje je bilo ugotovljeno, da ni bil predložen predlog o koeficientu obračnja zalog za posa- mezne osnovne vrste materiala- Delo teče in bo izvršeno do naslednje seje. Dalje ni posebej imenovana komisija predložila načina medsebojnega obračunavanja večjih stroškov, ki nastanejo zaradi neizpolnitve rokov graditve objektov za trg, in objektov, pri katerih je pogojeno kreditiranje. Predlog je treba izdelati do naslednje seje upravnega odbora Drugi sklepi prejšnjega zasedanja UO podjetja so bili izvršeni 2. Po obravnavi potočila o periodičnem obračunu za 9-mescčno t.jdobje letošnjega leta, vključno z analiz « poslovanja in analizo režijskih stroškov predlaga upravni odbor poročilo delavskemu svetu podjetja tako, kot je bilo obravnavano. 3. Gradnje za tržišče in gradnje objektov, kjer nastopa angažiranje obratnih sredstev podjetja in ki jih je mogoče predvidevati ali planirati v naprej, mora potrditi prej upravni odbor in določiti izvajalca. V primerih, kjer je določitev nujna ali pa če je angažiranje lastnih sredstev pogoj ob licitacijah, pa odloča o angažiranju sredstev glavni direktot. ki naj o tem poroča na prvem zasedanju upravnega odbora podjetja. 4. Analitska služba pripravi skupno finančno in tehnično analizo poslovanja obratov. Poročilo naj se predloži upravnemu odboru do konca januarja 1968. 5. V obravnavo delovnemu kolektivu se predloži osnutek pravilnika o stanovanjski gradnji za člane delovne skupnosti »GRADISA«, o financiranju, dodeljevanju stanovanj in dajanju posojil za individualno stanovanjsko gradnjo. Svoje soglasje na osnutek in event. dopolnilni predlog naj organi upravljanja v enotah predložijo v 15 dneh od prejema osnutka. 6. Odobri se izplačilo enkratne nagrade tov. ing Marinčiču Francu 1500 N din in tov. Gartnerju Vinku, strojnemu tehniku 800 N din za izvedbo projektov in tehnologije postopka o racionalni gradnji mostov, kar je bilo uporabljeno pri gradnji mostov čez Muro v Veržeju. 7 Odobri se uporaba privatnega osebnega avtomobila v službene namene naslednjim tovarišem Leonu Dobniku do največ 1200 km mesečno Marjanu Frasu do največ 600 km mesečno, Francu Cegnarju do največ 400 km mesečno, Tonetu Demšarju do največ 500 km mesečno, Francu Tehovniku do največ 500 km mesečno, Antonu Jeraju do največ 500 km mesečno. Poveča se že odobreno število kilometrov tov. Antonu Zaletelu od 500 na največ 800 kilometiov mesečno 8. Odobri se brezplačni dopust za zasebna opravila tov. Francu Jakopiču, sam, kalku-lantu 3 delovne dni in tov Tončki Zupanc, administratorki, 7 delovnih dni. Predsednik UO podjetja: Borut Maister, dipl ing. DS GV Ljubljana SKLEPI IV. redne seje delavskega sveta gradbenega vodstva Ljubljana z dne 13. novembra 1967. 1. Sklepi zadnje seje so bili izvršeni. 2. Sprejme se na znanje poročilo o 3/4-letnem obračunu proizvodnje, o izpolnjevanju letnega plana gradb vodstva ter o angažiranosti gradbenega vodstva. 3. Sindikalni podružnici gradb. vodstva se dodeli dotacija v višini 8000 N din za novoletno obdaritev otrok delavcev, za kritje stroškov pogostitve 10-, 15- in 20-letnikov ter za novoletno podelitev podpor delavcem, ki so se ponesrečili na gradb. vodstvu. 4. O predlogu sindikalne pcdružnice, da se za vse delavce nabavijo delovne obleke, se bo odločalo ob obravnavi zaključnega računa za 1 1967. 5. Za nakup stanovanja se odobri Boži Švigelj 15 000 N din in Štefanu Cipotu 25.000 N din. 6. Prošnji Huseina Beganoviča za odobritev posojila za gradnjo hiše v BIH se ne odobri Nabavo starih oken in vrat naj imenovani uredi s komerc. oddelkom gradb. vodstva. 7. Prošnja Jožeta Horvata za znižanje najemnine za posojeni les se odstopi v rešitev komerc. oddelku gradb. vodstva. 8. Zahtevi uprave del. domov in naselij po izpraznitvi hišniškega stanovanja v samskem domu v Novakovi ulici se bo ugodilo, kakor hitro bo Mirko Novak pridobil novo stanovanje. 9. V zvezi s podeljevanjem spominskih daril delavcem, ki so dopolnili 50 let starosti oz. ki odhajajo v pokoj se sklene da se darila nabavijo v 100 %> znesku ki je za to iredviden s pravilnikom, za tiste delavce, ki so zaposleni pri podjetju 5 ali več let, ostale pa v sorazmerno nižjem znesku. Namestnik predsednika D3: Martin Kolar DS Maribor SKLEPI sprejeti na XI. rednem zasedanju DS »Gradis« GV Maribor, dne 11. X. 1967. VK II KV I, KV II NK, PK ing. tehn., delovod. Povečani terenski dodatek dobijo delavci, ki stalno stanujejo na gradbišču in živijo 'očeno od svoje družine. Delavcem, ki prejemajo ločitveni dodatek in stanujejo stalno na gradbišču, se izplačuje povečani terenski dodatek 100-odstotno, ■nedtem ko se delavcem, ki nimajo družine in stanujejo na gradbišču, izplača terenski iodatek le v višini 50 p/» od zgoraj navedenih zneskov. b) potrdi se predlog UO za dotacijo SP v znesku 7.000,00 N din. 3. Delavski svet sprejme na znanje poročilo o izvršitvi plana za leto 1967 in o perspektivah za leto 1968. 4. Nadalje se vzame na znanje poročilo o problematiki GV in o poseku del na posameznih gradbiščih s priporočilom, da ne glede na ugoden uspeh, ki ga je dosegla ^nota, še v naprej delamo na vseh področjih, ki imajo vpliv na večjo produktivnost in boljši rezultat dela. 5. Priporočilo UO, da se ekskurzija tehničnega kadra preloži na pomlad 1968, se potrdi. 6. Kolikor bo naša PE dobila delo na mostu v Radgoni in na objektih Talisa« v Mariboru, je sprožiti ponovno vprašanje delitve ostanka čistega dohodka za leto 1966. 7. Cimprej je urediti vprašanje plačevanja razlike v ceni malice na gradbišču »Hladilni stolp« Kidričevo. Predsednik DS: Miro Žorž, 1. r. 1, Ugotovi se. da so bili vsi sklepi, spre jeti na prejšnji seji, izvršeni v okviru danih navodil. 2. Poročilo n delu UO, ki ga je podal predsednik UO, se sprejme na znanje Predlagani sklepi UO se potrdijo oziroma sprejmejo in to: a) potrdi se predlog UO v zvezi s povišanjem terenskega dodatka: delavcem na gradbišču »Prehrana« Radgona : SKLEPI sprejeti na XII. rednem zasedanju DS PE »Gradis« GV Maribor, ki je bilo 7. XI. 1967. 1. Pri pregledu sklepov se ugotovi, da so bili vsi izvršeni, razen sklepa, s katerim je bilo sklenjeno, da se reši vprašanje kritja razlik v ceni malice, ki jo nudi restavracija v Kidričevem, za delavce zaposlene pri gradnji »Hladilnega stolpa«. 2. Poročilo o delu UO, ki ga je podal predsednik UO, se vzame na znanje ter se potrdijo sklepi oziroma priporočila: ' a) Delavski svet soglaša s predlogom UO, da je treba proti vsem tistim, ki nosijo krivdo za nepravočasno obračunavanje izvršenih storitev, ostro ukrepati ter jih klicati na odgovornost, posebej zato, ker so zaradi malomarnega odnosa do obračunavanja prizadeti delavci pri obračunu gibljivega dela, ki se izplačuje na račun finančnega uspeha, ki ga prikazuje oziroma ustvari posamezno gradbišče. b) DS nadalje sklene oziroma soglaša s predlogom UO glede delitve ostanka čistega dohodka, ustvarjenega v letu 1966 ter sprejme sklep, da se vsem delavcem za 29. november razdeli 50 % od poprečnega enomesečnega zaslužka. Sklep je v skladu s pravilnikom o delitvi dohodka podjetja »Gradis«, s katerim je določeno, da del dohodka, namenjenega za osebne dohodke, razporedijo enote samostojno za kritje že izplačanih osebnih dohodkov delavcev v enoti oziroma za eventualno povečanje izplačil za OD, kolikor je dohodek rezultat uspešnega poslovanja. 0,50 0,85 0,80 1,00 N din/ura delavcem na gradbišču Sladki vrh: 0,50 0,65 0,80 1,00 N din/ura delavcem na gradbišču Kidričevo* 0,40 0,50 0,60 0,75 N din/ura c) DS soglaša s predlogom UO, da se sklene pogodba za zimsko delo s podjetjem »Nigrad« v Mariboru, in sicer za čiščenje ulic in odvažanje snega. č) Nadalje sklene DS na predlog UO, da se izvede zaščitno cepljenje proti gripi za vse člane naše PE. d) DS sklene, da se iz sklada skupne porabe kupi dvoje stanovanj in sicer 1 dvosobno stanovanje za sekretarja PE tov. Antona Grudna, 1 trisobno stanovanje pa za tehničnega vodjo PE tov. ing. Franca Gačnika. Stanovanje, ki ga zapustita imenovana, zasedeta ing Franc Vrečko in Anton Si-košek. e) DS nadalje sprejme predlog, da se dodeli sindikalni podružnici »Gradis« GV Maribor dotacija nadaljnjih 10.000,00 N din iz sredstev sklada skupne porabe naše PE. f) Predlog UO v zvezi razrešitve dolžnosti upravnika počitniškega doma Pohorje se potrdi in sprejme sklep, da se razreši dolžnosti upravnika s 15. novembrom 1967 tov. Rudija ViŠnikarja ter se na mesto vršilca dolžnosti upravnika imenuje oziroma postavi tov. Erno Pokeržnik. g) DS soglaša s sklepi in priporočili, ki jih je sprejel UO v zvezi izplačilnih listkov, organizacije proslav in delovnega časa v okviru praznikov — 29. novembra. 3. Pri obravnavi tričetrtletnega periodičnega obračuna za leto 1967 je bilo ponovno ugotovljeno, da je uspeh več kot zadovoljiv; zato daje DS vse priznanje slehernemu delavcu, ki je aktivno sodeloval in doprinesel svoj delež k doseženemu uspehu. DS nima pripomb k predloženemu periodičnemu obračunu ter istega vzame na znanje in potrdi. 4. Iz poročila šefa PE je bilo ugotovljeno, da je pridobitev novih del, posebno pa še: »Mostu« v Gornji Radgoni, kakor tudi objektov »Pivovarne« Talis-Vinag v Mariboru, velik uspeh za naše podjetje posebno pa še za našo PE. S tem, da smo dobili ta dela, nam je bilo dano zaupanje, ki smo si ga v glavnem pridobili z našim dosedanjim delom. Da ne bi to zaupanje izgubili, -na •• DS za potrebno, da enotno vsi skupaj sodelujemo pri izgradnji teh objektov, ki so vezani na zelo ostre pogoje in kratke dovršitvene roke. 5. DS daje soglasje za prodajo zemljišča v korist Otroškega vrtca »Koroška vrata« in sicer zemljišče na pare. št. 275/3, 755, prip, vložna štev. 724 in 723 k o. Koroška vrata, v skupni izmeri 2280 kvadratnih metrov in to po ceni 15.00 N din za kvadratni meter. 6. DS sklene, da se radi splošne koristi podjetja odkupi družinsko stanovanjsko hišo v Mariboru -- Studenci, Obrežna 73/a, skupno z zemljiščem oziroma parcelo vlož. št. 976 k.o. Studenci. Nakup zgradbe in zemljišča je za podjetje interesanten, ker meji zgradba in zemljišče na stranske obrate naše PE. Nakup navedene zgradbe in zemljišča bi se finansiral iz izkupička prodanega zemljišča v k.o. Koroška vrata. 7. DS je obravnaval tudi vprašanje ukrepov, ki so bili uvedeni v skladu s predpisi o HTV, ter ugotovil na podlagi poročila komisije in podatkov, ki jih redno pošilja ta služba na centralo, da se še vp^-o premalo pozornosti polaga varnosti in z-1 ‘iti delavcev. DS opozarja na to, da je potrebno v okviru internega pravilnika in temeljnega zakona o varstvu pri delu izvajati na gradbiščih vse ukrepe, ki jih eksterna, kakor tudi interna zakonodaja predpisujeta. Razumljivo je, da je potrebno v prvi vrsti upoštevati tiste ukrepe, ki so najnujnejši in ki jih je mogoče izvesti v okviru naših finančnih zmogljivosti. Istočasno sprejme DS na znanje poročilo, ki ga je podala komisija, katera je po objektih ugotavljala pomanjkljivosti kurilnih naprav. Predsednik DS: Miro Žorž, 1. r. UO Maribor SKLEPI sprejeti na IV. redni seji UO »Gradis« GV Maribor, ki je bila dne 11. X 1967. 1. Ugotovi se, da so bili vsi sklepi prejšnje seje izvršeni, v okviru danih navodil. 2. Poročilo o izvršitvi plana sprejme UO na znanje s priporočilom, da se ne glede na ugoden uspeh, ki ga je dosegla PE v letošnjem letu, še v naprej intenzivno dela za pridobitev novih del, za čim boljšo realizacijo plana ter za čim večjo storilnost. 3. Poročilo, ki ga je podal šef poslovne enote o poteku del na posameznih gradbiščih, kakor tudi o perspektivah našega GV, se vzdfme na znanje. 4. Z ozirom na to, da se za predlagano ekskurzijo ni prijavilo dovolj tehnikov, delovodij in inženirjev ter glede na to, da trenutno ne bi bilo niti časa za daljšo odsotnost tehničnega kadra, se sklene, da se ekskurzija organizira spomladi leta 1968. 5 Imenuje se sledeče inventurne komisije za popis materiala in drobnega inventarja: Glavna inventurna komisija: 1. Ida Božič 2. Jože Pukšič 3 Rupert Babič Maribor I A: 1. Ida Božič 2. Rajko Pernek 3. Anica Fras Komisija za les: 1. Jože Pukšič 2. Stanko Škofič 3. Franjo Mihelič Komisija za cevni oder: 1. Janck Sadovsky 2 Ignac Grabar 3': Delovodja la sektorju Komisija strojne opreme: L. Stanko Vesenjak 2 Janck Sadovsky 3.:. Delovodja na sektorju ZRI — Pobrežje: 1 Pavel Britvič 2 Tatjana Zokalj 3 Marjeta Nipič Inles — Maribor: 1 Oton Roškar 2 Hedvika Volk . 3 Vinko Veit Kolektor HI: 1 Aleksander Skerlak 2 Hedvika Volk 3 P. /n Mernik V K Ljutomer: 1 Anton Slanič 2 Albert Šteineker Garaže — Tezno; 1 Hilda Kelt,er 2 Jelica Ozvaldič Komisija za ž« !«*zo; 1 Poberi Kanzian 2 Ježe Šlangler 3 Miro Puc Komisija za kable: 1. Janek Sadovsky 2. Petrovič 3. Delovodja na sektorju Kidričevo TGA: 1. Alojz Zorec 2. Marjeta Nipič Samski dom — Studenci: 1. Albert Šteineker 2. Ljudmila Lorenčič Gramoznica: 1. Marjeta Nipič 2. Lojzka Lesjak Most — Veržej: 1. Milka Lorenčič 2. Avgust Belovič 3. Jože Hari »Prehrana« Radgona: 1. Franc Štuhec 2. Viktor Pernat 3 Jelica Ozvaldič Sladki vrli. 1. Tobija Kohek 2. Marjeta Nipič »Impol« Slovenska Bistrica: 1. Rajko Pernek 2. Franc Cvetko 3. Zvonko Novak Počitniški dom Pohorje: 1. Rajko Pernek 2. Tinka Medved 3 Evelina Radej 6 V okviru tedna požarne varnosti je treba pregledati vsa gradbišča ter komisijsko sestaviti zapisnik o stanju kurilnih naprav oziroma ureditvi gradbišča na podlagi ognjevarnih predpisov. O načinu uporabe gasilnih naprav naj bo poučen sleherni delavec na gradbišču, V komisijo se imenujejo: Pavel Britvič, gradb tehnik, Andrej Mahorič, gradb. tehnik, Stanko Vesenjak, strojni tehnik, I Senekovič. gasilec. Komisija ima nalogo da oktobra pregleda vsa gradbišča in dostavi zapisnike sekretariatu G V 7 Odobri se delo v podaljšanem delovnem č-isu za gradbišče »Silosi« Intes — Maribor Predsednik UO Franc Štuhec 1 r, DS Koper SKLEPI XIV. redne seje DS »Gradis« PE Koper z dne 7. XI. 1967. 1. Poročilo UO je bilo sprejeto na znanje. Znesek 24 milijonov starih din, ki predstavlja razliko med že izplačanim in planiranim os. dohodkom za leto 1967, bo izplačan 28. novembra z novembrsko plačo. Razlika mora biti na plačilnem traku posebej navedena in rdeče podčrtana. 2. V bodoče bomo izravnavali osebni do-< hodek vsako trimesečje 3. Poročilo finančne službe o poslovanju enote v tričetrletju 1967 je DS sprejel na znanje. 4. Prosti dnevi, ki so bili predvideni pred praznikom 29. novembra, so preneseni: 27. nov. na 1. december, 28. nov. na 2. december, tako da 27. nov. delamo normalno 8 ur, 28. novembra delamo do 13. ure, s tem, da manjkajoče ure nadoknadimo. 5. DS priporoča, da se zaposleni v enoti v čimvečjem številu udeleže velike proslave, ki bo 2. decembra 1967 ob otvoritvi koprske železnice v Luki Koper. 6. Predlog, naj bi v zimskem času, ko delamo do 15. ure, na izplačilne dneve prekinili z delom ob 14. uri — bo predložen kolektivu na množičnem sestanku, ki naj odloči o tem. 7. DS soglaša in potrjuje gradnjo in financiranje transformatorske postaje Semedela VI za potrebe konzorcija za gradnjo samskih domov Koper s tem, da naročnik-investitor, kot član konzorcija Pl? Koper: a) prispeva svoj delež v višini 5.434,21 N din ter ga nakaže na račun »Eelektro-Gori-ca« Koper, b) deponira pri KB Koper svoja sredstva v znesku N din 21.278 za dobo 10 let, da bo banka odobrila soinvestitorju kredit za gradnjo TP Semedela VI. 8. Prošnjam: Marjana Golc, ing. Jurija Moharja in Jožeta Andrijašiča, vsi zaposleni v enoti — ki prosijo za poravnavo stroškov šolnine za tečaj nemškega jezika, DS ugodi, ker je tovrstno izobraževanje teh. in delovodskega kadra v interesu podjetja. 9. Prošnji Avgusta Lehainarja - zaposlenega v enoti — ki prosi za odkup lesene urice pri železokrivski bazi, DS ugodi s tem, da komisija za razhod isto oceni, kupec pa v 10 dneh odstrani. 10. Obdaritev letošnjih 20, 15, 10-letnikov in 50-letnika bomo izvršili v novembru, v primernem prostoru, datum določimo naknadno. 11. Za tov. Gabrijela Poljaka, ki je letos dopolnil 50 let, sklene DS, da mu kupimo darilo v vrednosti 20 000 din in sicer čelado in rokavice za motorista, kar mu bomo izročili ob obdaritvi drugih jubilantov. 12. Ker zaposlujemo potapljača za eventualna potapljaška dela v l uki Koper, sklene DS, da nabavimo za potrebe enote 1 kompletno potapljaško obleko. 13. Izredna seja DS za obravnavo obračuna akordov bo po 1, decembru. Predsednik: \lojz Lovšin DS Celje SKLEPI IV. redne seje DS poslovne enote Celje dne 10. XI. 1967. Sklep št. 1 Sprejme se poročilo o tričetrtletnem obračunu za tričetrtletje 1967. Sklep št. 2 Sprejme se poročilo obračuna za mesec oktober 1967. Sklep št. 3 Proste kapacitete kvalificirane delovne sile je po možnosti zaposliti v okviru drugih enot podjetja. Tehnično vodstvo PE naj pripravi program zimskega dela, katerega naj obravnava na prihodnji seji UO poslovne enote. Sklep št. 4 Predvideni prosti dnevi 27. in 28 november se prestavijo na 1. in 2. december. Ob-veznost 3 1/2 ure za dne 27. novembra se poračuna z nadurami. Sklep št. 5 Obvestiti je vse člane kolektiva PE, da se je možno prijaviti za brezplačno cepljenje proti gripi. Spiske prijavljencev je sestaviti do 20. XI. 1967. Sklep št. 6 Odobri se-nakup delovnih halj za delovodje, skladiščnike in čistilke Sklep št. 7 Za otvoritev samskega doma naj se skliče svečana seja DS in povabi predstavnike centrale Razglasiti je delovno mesto hišnika — kurjača in pripraviti cenik nočnin. Sklep št. 8 Prošnji 2DP France Prešeren za finančno pomoč se ne more ugoditi zaradi pomanjkanja sredstev. S2;lep št. 9 Prošnji Zveze gluhih Slovenije za finančno pomoč se ne more ugoditi zaradi pomanjkanja sredstev. Predsednik: Jože Zalig DS KO Maribor SKLEPI IV. redne seje DS poslovne enote »Gradis« KO Maribor, 26. X. 1967 1. Sprejme in potrdi se obračun ter delitev dohodka za mesec september 1967. 2. Potrdijo se sklepi 5. in 6, edne seje 'JO PE; 3. Sprejme in potrdi se pravilnik o nagrajevanju strokovnega kadra in organizatorjev proizvodnje. 4. Za izvršitev inventure 1967 se določijo posamezne popisne komisije, in sicer: Komisija za popis osnovnih sredstev 1. Tone Stražar, predsednik 2 Slavko Onič, član 3 Erik Krajnc, član Kom \ /a popis materiala in drobnega inventarja 1 Valter Stropnik, predsednik 2 Franc Nipič, član 3 Franc Tominc, član Komisija r popis nedokončane proizvodnje 1 Rajko Purnat, predsednik 2. Zmago Ciček, član 3 Marjan Gaberc, član Komisija za popis gotovih izdelkov "1 Ivan Sever, predsednik 2 Florjan Vinkovlč. član 3 Nada Maček, članica Komisija za popis terjatev in obveznosti 1. Marija Dover, predsednica 2. M. VVeisenstein, član 3. Marica Kočevar, članica Komisija za popis gotovine v blagajni, kolekov in poštnih vrednot 1. Anton Šmid, predsednik 2. Nežka Britvič, članica 3. Ivanka Bratkovič, članica 5. Poravna se znesel. 6.272,81 I’ din KB Maribor za kupljena stanovanja V Ljubljanski ulici 31 in 33 iz skladov sk- pne porabe. Predsednik DS PE: Franc Kline, 1. r. f v V., ... UO GP SKLEPI s sestanka II. redne seje upravnega odbora »Gradis« obrata gradbenih polizdelkov z dne 13. X 1967. 1. pripraviti je treba plan investicij, in si cer tako, da se bo v prihodnje dalo čimveč na investicije. 2. Cimprej je treba pristopiti k funkcionalni amortizaciji, vendar pod pogojem, da se potem v novih pogojih skuša nadoknaditi dodatne stroške. 3. Na transportu je treba čimprej pristopiti k sodobnejši metodi dela. 4 Predlog AODM naj se še enkrat pregleda in temeljito popravi. 5. Tov, Stanku Stojanoviču se prošnja glede zimskega dopusta ugodi tako, dr ga lahko koristi od 20. X, do 1 XI 1967, s tem da je v tem času obračunan tudi morebitni redni oziroma izredni dopust. 6. V inventurne komisije za leto 1967 se imenujejo v komisijo za popis osnovnih sredstev: Niko Longo, Anton Pogačnik in Jože Kerna an; v komisijo za popis materiala in drobnega inventarja: Niko Longo, Jože Sever, Peter Kos; v komisijo za popis gotovih izdelkov: Peter Kos, Franc Pohlin in Martin Zorko. Predsednik UO OGP: Alojz Praček