Ljubijans leta 1978: 1,5 učne izmene v osnov-nih ftolah, 13.500 otrok v vzgojnovarstvenih orga-nrzacijah, 106.000 obiskovalcev predstav Drame SNG. 50.000 redno aktivnlh občanov v telesno-kulturnih organizacijah, 235 zdravnikov, slopnja rasti zaposlovanja 3,8 odstotka. 38.800 upoko-jancev. So io itevilke, ki zagotavlja/o uresničitav nafinovanih razmerij v družbenih dejavnostih v ielu 1980? Srednjeročnt plan se blita svoj* (ne)u-resmčitvi, le Le pnhodnje lato ja nekaj možnosti za spremembe, ki nam bodo morda omogočile zadovoljstvo nad opravljenim delom. Kako smo uresničevali cilje v srednjeročnem razvoju druZbenih dejavnosti se niso spraševaN le pofitiki in strokovnjaki s teh podroCij, ampak predvsem neposredni uporabniki (in plafiniki) teh storitev, Se posebno lani, ko so ob koncu osiali Še cefo praseiki nad dogovorjenimi sred-stvi Poračun presežkov nad dogovorjenim! srad-stvi je narejen, poročlla o opravljenih natogah v lelih 1976-1978 pa dajejo tudi dokaj dobro sliko stanja v družbenih dejavnostih. IZOIRAlEVANJI Na področju izobrazevanja kažejo šlevilke do-bre rezultate: že zdaj je v naSth Solah pouk v 1,5 izmene. čeprav smo to načrtovafi za leto 1980; v prodaljšanem bivanju je že 26,2 odsiotka otrok. (plan 1980: 20%), v celodnevm osnovni Soli pa 7,8 odstotka, kar je že blizu nafirtovanim 10 od-stotkom za ieto 1980. še nekaj ugodmh Stevilč-nih podatkov: učni uspeh se je dvignil na 99,1. kvadratura šolskega prostora se je povečaia za 38 tisoč kvadrainih metrov ~ na 208 tisoč kva-dratmh metrov, seveda pa se je sorazmerno temu - načrtovano - povečalo tudi Stevllo detavcev v osnovnih Sol&h, skoraj za 500. OTROiKO VARSTVO OiroSko varstvo si oglejmo skozi prizmo bezi-grajakih podalkov Od 4200 otrok jih je blto leta 1975 1956 vkljutemh v otroSko varstvo, lanl pa 2508, kar za planom zaostaja za 6 odstotkov Za leti 1977 in 78 je btio predvidenih v Ljubtjani 3472 no na dvigu ravni oblik varstva sociainega skrbatva. V programu drugega samoprispevka so bili zajetl Sttrje domovi za ostarele občane od katerih v Šiški m za Bezigradom že delujeta. lani pa so pričeli gradlti tudi prizidek na SoKalcah Še prec«j pa bo treba storiti pri organizaciji oskrbe stare/S/h otitanov in se natafiineje dogovoriti glede cen tovrstnih dejavnosti. Powbno po-membflo tielo /b bilo opravijeno pri skrbi za od^a-sle duSevno prizadete obCane, ki se vključujsjo v delavmce pod posebnimi pogoji. zlasti v Oemc -stracijsko ekspenmentalni center. k< se je preoij razSiril Nove naloge pa so prinesli !udi zakon o socialnem skrbstvu. zakonski zvezi in druzinsklh razmer)ih. o izobraievanju tn usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v tale.e,nem in duSevnem razvoju in drugi. ZDRAVITVO NarafiČanje Stevita prebivalcev v vseh obLinah mesta Ljubljane razen v Centru ni slo v korak z možnostmi razvoja zdravstvene mreže V vseh Slirih občinah pa je bila glede na izjemno nara-sLan)e Stevila koristnikov močna tudi stagnacija opreme in kadrov: od leta 1975 do 78 se )e poveCalo Stevilo zdravnikov z 207 na 235, zoboz-cjravnikov s 159 na 170 in tarmacevtov 62 na 71. Za Sažigradom &e je lanl odstotek sploSnega ambulantnega m dispanzerskega zdravljenja zmanjžal na 17.4 odstotka. specialističnega zdravsivsnega varstva na 13,4 odstotka, bolnpS-nično zdrav varstvo je poraslo na 39,1 odstotka, zobozdravsiveno na 7,6 odstotka, zdravila in injekcije na recept pa predstavljajo 11.5 odstot* ka vsa ta gibanja so dokaj ugodna. ZAROSLOVAMJE Delo akupnostl za zaposlovanje zajema po-membne naloge na podroiju poklicnega usmer-jartja. kjer so zelo pomembni mformiranje. zbira-nje podatkov ter svetovanje in zaposlovanje Ste-vllo zaposlenih se je v treh lelfh vačalo s povpreč-no stopnjo 2.9. hitreje v negospodarstvu kot v gospodarstvu Od 181.000 zaposlenih jih je bilo konec lanskega leta 101 114 brez dela, tako da probleffl brezposlenth v naiem meslu m peret. V DRUŽBENIH DEJAVNOSTIH V UUBLJANI Tri »debela« planska leta? mest za otroke v novih vzgojnovarstvenih organi-zacijah, pfBvzeti pa so fih ta slabo poknrico; to ima za posledico tudi okrog 6900 Odkionjenih proienj za sprejem ottok v lanskem septembru, kar je poveianje glede na 4100 odklonjemn pro-Šenj v letu 1975. V primerjavi s srednjeročmm planom Je vključevanje otrok do 3 161 starosti v varstvens družine zelo v zaostajanju. predvsem bo tu potrebrto veije angažiranje krajevnih skup-nosti z vsemi drufbenopolitičnimi in vzgojniml organizacrjami. KULTURA Sestavijald poročila o kulturniti dejavnostih v nafeem meatu ugotavljajo, da smo priča spodbu-janju umetmSke tvornosti na vseh ravneh, pokltc-nih in ijubilsijskih. \n da je kulturnoumetniSka tvomosl humanistično usmerjena. Kultura se te-dalje boij demokratiiira, umetniški dosežki pri-hajajo v mnozično uporabo. filevllo neposrednih uporabnikov rtenehno nara&Ca. Ljubiteljska de-javnosl se )e gmotno in organizacijska okrepiia. urejajo kadrovska in orgamzacijska neskladja v struktun, refienih pa je tudi rtekaj prostorskih probtemov: obnova stavbe Opere in bateta, nova Jakopičeva galerija. začetek dal pri gradnji doma Ivana Cankarja in lako daije. TELESNA KULTURA Oelegatski sistem in samoupravni odnosi v te-lesni kultun sicer se niso zaživeli v csloti. preo-brazba rta tem področ)u pa ze daje prve rezultate. V osnovnih telesnokulturnih organizacijah je re-dno aktivnlh ze skoraj 17 odstotkov vseh Ljub-Ijančanov, v drugih oblikah aktivnosti pa sodelu-je vsak četnl prebivalec našega mesla. Še naj-manj 9fno naredili za mladino v vzgojnoizobraže-valnih ustanovah. Napredek je sicer dosezen pri telesnokulturni vzgoji predSolskih olrok. kjer se je Sporina značka že uveljavila, tolska Sportna druStva bodo v kratkem pnčela delali po uslrez-nejSih programih, medtem ko se pogo|i za sred-nje&olsko mladino še niso spremenili. Napredek na podrDiju vrhunskega Sporta je oiiten, $e bo!) pa zaostajanje na področju telesnokultumih ob-jektov namesto da bi poveCalf lelesnokulturne povrSine od leta 1975 za 65 odstotkov, nam je to uspelo le za dober odstotek! SOCIALNO SKRUTVO Glavnl poudarek razvoja socialnega skrbstva v tem srednjeročrvem načrlu je bll na urejanju de-javnosti v enatnem Ijubljanskem prosioru in del- Skupnost zm zaposlovanje se je zaradt mejhnoga Števila t)udt, kl se vrsealo z dela v 1u)inf, v rad- njem 6asu temu podfočju posvetila Se nakoliko Intenzivneje POKCUNINSKO tH IMVAUDSKO ZAVAJIOVAHJE Povprečne stopnja rasti &tevita upokojencev je za Ljubljano nekoliko mžja od stopnje rasti za celo republiko, ssj znaAa la 1,2 odstotka. medtem ko je v Slovemji 2,3 odstotka. Kar zadeva gmotnl položaj upokojencev skupnost pokojmnskega in invalidskega zavarovanja dosledno izpolnjuje dogovorjeno poNliko, saj so bile pokojine vedno valorizirane v skladu b povečanjem nommalnih osebmh dohodkov defavcev v združenem deiu Na področju invalidskega varstva pa se je s pove-čanimi napori in tudi sredstvi za rehabilitacijo. poklicno prekvali1ikaci|o ter z zaposlovaniem de-lovnih invaltdov v skladu z njibovo delovno zmožnoatjo ter z izbolj&ano preveniivno dejav-nostjo občutno zmanjSafa stopnja rasti invalid-skih upokojencev Skupnost pa se je soočila tud) s 24 zahtevki za benoficiranje delovne dobe za 266 delovnlh mest. Delo pri tem je zeto obsežno, tako da bo odgovormm vzeto && veliko časa Za minulo obdobje pa je med problemi zlasti značll-no pomanjkanje strokovnih kadrov, problem pa je zaostrila se proslorska stiska, ki so Jo lanl te re5!ll V Ijubljanskih občinah prejema pokojnino 1591 kmetov. od tega za Beiigradom 144, kar pomeni za mesto stopnjo rasti 2,6 v zadrtjih treh letih. Na področju starostnega zavarovanja kmetov je Se vrsta nejasnih vprasanj, ki jih bo treba sislemsko rašiU NatanČno t>o treba opredeliti pojem zava-rovanca, postavlja se vpraSanje sistemske refiitve »Ena kmetija-ena pokojnina-