Podtnlna pi***«nn v gotovini« Leto LXX. ŠU 237 • - ' - Ljubljana) sobota 16. oktobra 1937 ^Cetta Din 1.— Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike — Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, vecji inseraU petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej — »Slovenski Narod« velja mesecno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vraćajo. UREDNIŠTVO IN UFRAVSTISTVO LJUBLJANA, Knafljeva aUca fttev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon St. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Angleško svarilo: Eden o mednarodnem položaju Velika Britanija ne more biti brezbriina v zadevi nedotakljivosti Spanskega ozemlja — Proti taktiki zavlačevanja nerešenih pro-blemov i LODON, 16 okt. AA. Na shodu v Walesu je o španskem problemu zunanji minister Eden izjavil, da bo angleška vlada nada-ljevala svojo politiko v duhu nevmešava-nja, vendar pa Velika Britanija ne more ostati brezbrižna v vprašanjih nedotakljivosti španskega ozemlja. Opozoril je. da se je piratstvo po nvonskem sporazumu ustavilo. Angleška vlada tuđi obžaluje, ker ;e Italija odgovorila negativno v svoji zadnji noti Kliub dosedanjim izkušnjam Anglije in Francije ne želita prekinitve razgovorov, kar pa ne pomeni. da mislimo pristati na taktiko zavlačevanja V teh dneh borno vi-deli. ali hnčejo nekatere države resiti špan-ski problem v duhu mednarodnega sodelo-vanja. Samo tako bi prišli do ugodne re-šitve tega vprašanja. Ce odbor za nevmeševanje ne bo mogel naprej, tedaj ne borno prikrivali, da je do-loža i zelo resen Znaeilnost sedanjega položaja je ta. da se rušilo mednarodne pogodbe. V teh okoinostih ne more nihče pri-čakovati, da ne bi tišti, ki ščitijo mednarodne pogodbe, vztrajali na braniku svojih pravic. Eden je nato govoril o doeodkih na Dalj-nem vzhndu in opozoril na Rooseveltov govor v Chicagu. kier ie z več strani pojasnil ta problem. V teh dneh. ko se kršijo mednarodne pogodbe, ie bilo prav. ker je pred-sednik najmočnejše republike opozoril. da se moramo ogibati sili. To je poziv narodom, da naj se vrnejo k veri v dano besedo in svetost mednarodnih pogodb Eden je tuđi poudaril, da se bodo konference devetih udeležile vse povabljene države. Nato je Eden poveličeval zveze med Francijo in Anglijo Anglija in Francija ne ščitita samo svojih interesov, ampak bra-nita tuđi slavne tradicije. Anglija se ne ozira na obliko vladavine, ki jo ima ta ali ona država, toda strpljivost mora biti splo-šna Če Anglija nima namena spremenit1. evropskih držav v demokratske, tedaj tuđi drugi ne smejo stremeti za tem, da bi druge države spremenili v fašistične ali pa komunistične. Samo na tem .temelju je mož no prisrčno sodelovanje med narodi ne glede na režime, ki vladajo v posameznih državah. Glasovi italijanskega tiska RIM, 16 okt. Odboru za nevmešavanje želimo uspešno delo. piše »Corriere della Sera«, ki izraza obenem zadovoljstvo, ker je bila spejeta italijanska zahteva po nje-govem sklicanju Italija se noće ponašati s tem uspehom, pač pa ugotavlja z zadovoljstvom, da sta londonska in pariška vlada podali dokaz razsodnosti in previd-nosti. Če se hoče priti do rešitve vpraša-nia nro^to\'olirp^ \- ^naniii glede kateie pa je list še skeptičen, bi bilo to prav, ie-leti pa bi bilo treba, da bi se razprava razvijala brez zastrupljanja atmosfere, brez pritiska in brez očitkov. List poudarja, da je imela francosko-angleška nota, ki se je zaw.emala za sklicanje konference treh ve-lesil, indirekten namen ločiti Italijo od Nemčije. — »Popolo d'Italia« poudarja, da je iz teh novih diplomatskih razgovorov izšla nerazrušna solidarnost Italije in Nemčije vnovič ojačena. Mussolinijevo glasilo zavrača nato vse Inozemske trditve o it^ ■ lijanskih teritorial arspiracijah v Spaniji ter jih označuje kct izivalno ^olirikrv ki ima namen skaliti mednarodne odnošaje. »Gazett3 del Popolo« svari, naj nihče ne misli, da se Itali;a vrača v London zaradi tega, da bi koga obtožila. ker se bo v Lon • donu pričela debata tamkaj, kjer je bila prekinjena. da se priđe do konkretnih i:>-pehov. V splošnem je pisanje italijanskega tiska sedaj precej miroljubno. Sestanek odbora za nevmeSavanje LONDON, 16. okt. AA. Listi mnogo pi-šejo o današnji seji odbora za nevmešavanje. »Dailv Telegraph« meni, da bo lord Plvmouth predlagal odboru, naj sam do- i loči dan, kdaj mora biti sprejet končni sklep. ! Kontrola v turskih vodah CARIGRAD, 16. okt. AA. Pomorsko ravnateljstvo je imelo posvetovanje z zastop-niki tujih paroplovnih družb, ki imajo svo je agenture v Carigradu. Namen sestanka je bil razpravljanje o raznih nadzorstvenih ukrepih glede tranzitnega prometa med Crnim in Sredozemskim morjem. Ti ukre-pi so v zvezi s povećanjem nadzorstva na Sredozemskem morju. Mislijo, da ao na sestanku govorili tuđi o preprečenju pre-voza vojnih potrebšči niz Rusija v Republikansko Španijo. Demanti družbe » Ocsama « SUŠAK, 16. okt o. Te dni je rimski »Giornale d'Ita'.ia« objavil daljši članek, v katerem je obtoževal razne države, pred-vsem pa rFancijo, da podphajo valencijsko vlado List je v tem članku objavil tuđi seznam parnikov. o katerih je trdil, da so tihotapili v španske republikanska I.ko orožje in druge vojaške potrebSćine za španske republikance. To blago =o prevažali iz Marseillea v Barcelone Valencijo in Almerijo. V seznamu je bilo naštetih tuđi pet jugoslovenskih parnikov, med njimi »Plavnik«, »Po^trena« in »Predsednik Ko-pajtič-'. Vsi trije parniki so last družbe »Oceania« na Sušaku Ravnateljstvo tega podjetja je sedaj poslalo rimskemu lisUi raslednji popravek: Kategorično demantiramo trditve ->G:or-nr'a d'Italia« in odloćno izjavliamo. oa omenj^ni triif1 kakor tuđi noben drug pai • nik naše družbe nikoii nišo tihot ipili h'.agi v španske »rdeče« luke in da sploh ai^o pluli na prosi med Marseilleom in temi lu-kami. V te luke nišo prevažali sploh n;ka kega blaga Nacionalisti 40 km pred Gijonom Prodiranje Franeove vojske v Asturifi se nadaljuje PARIZ, 16 okt. d Franeove čete so za-vzele važno cestno križišče Arriondas v Asturiii, 18 km jugozapadno od luke Ri-badesella in 40 km vzhodno od Gijona Po nacionalističnih poročilih je bilo zbranih na višinah okoli Arriondasa 12 batalionov asturske milice. ki pa so prišli v nevarnost. da jih nacionalisti obkolijo. Pred svojim umikom so miličniki razstrelili mostove in so morali nacionalisti za prekoračenje reke Selle zgraditi zasilne mostove Mesto Arriondas je bilo popolnoma zapuščeno, ko so vkorakale vani nacionalistične čete Iz Francovega tabora SALAMANCA. 16 okt AA. Štab nacio-nalističnega poveljstva objavi ja: Borbe v Asturiji ovira slabo vreme. Na vzhodnem delu te fronte so nacionalisti zavzeli dve visini in tri vaši. Sovražnikove izgube so velike Na iužnem delu te fronte so nacionalisti zavzeli visino 1800 in nekaj vaši, med temi Lacollado in Infiestas. Pri Par-digliji je bil nstavljen sovražni napad. Nacionalisti prođi rajo tuđi na aragonski fronti Iz republikanskega tabora MADRID. 16 okt AA. V odseku Quesia dela Reina severno od Aranhueza so republikanska čete odbile vse sovražne napade in ohranile svoje nove postojanke. Sovraž- nik je imel hude izgube. Sicer pa ni bilo na madridsk: fronti n;č posebne^a. Zaupnica Companysu Bari-flona. lii. oktobni AA. 1\> mmistrski seji katalonske vlado je notranji minister Ebar izjavil zaestopnikom listov. da je vlada ?onlasno odobrila komunike, ki pravi, da katalonska vlada kot tolmač katalonske^a naroda enoiu^no želi. da ostane l'ompanvs ?e nadaljf1 predsednik vlado. Koiminike se zaključuje: Company^ mora ostati pred->ednik Katalonije, ker je n^ohholno t>otreb-no. da tvori nm uirodnejso zvezo med vsemi I>olitičnimi strankami v Kataloniji. Njegova nalotja ie utrditev narodne enotnosti spričo nevarno^ti. ki iirozi od narionalistov, pa ludi v tem. d v popolnem soulasju z valen-cijsko vlado pomriiia urejati perece proble-mc za končno zmauo. Novo italijansko vojaštvo v Spaniji LONDON, 16 okt AA Dopisnik lista »Dailv Herald« poroča iz Gibraltarja, da je zvedel od dobro poučene strani, da je zadnje dni prispelo v Cadiz 6 do 7 tisoč italijanskih vojakov v uniformah italijan-ske vojske. Te vojake so takoj poslali v Sevillo, da pomnože vojsko generala Fran-ea. Japonski pohod v severni Kitajski Znatni japonski taspehi v pokrajinah Sansijn in Santungu TOKIO, 16. okt. d. Japonska vojska nr severnem Kitajskem nadaljuje svoje prodiranje. Na umiku pri Sičiačuangu so ki-tajske čete izgubile okoli 30.000 vojakov. ki so bili bodisi ubiti ali pa ranjeni. Na fronti pri Suijuanu nadaljujejo japonsko-mongolske čete pohed proti zapadu^ ter skušajo doseči Paotov, končno točko želez-nice Peking-Suijuanfu. Levo krilo japonske severne vojske nadaljuje pohod proti Pingjuanu ob železni-ci Tiencin-Cinanfu. To mestece je oddalje-no kakih 80 km od Cinafuja, glavnega me-sta pokrajine Santunga. TIENCIN, 16. okt. AA. Japonske čete so v svojem prodiranju ob železniški progi Peking—Hankov prišle do kitajskih po-stojank pri Suntefuju. ki je 400 km jugozapadno od Pekinga Tako je sedaj japonska bojna crta v severni Kitajski dolga 500 km in obsega 5 pokrajin s površino nad 2000 kv. km. Japonci imajo na tej fronti najmanj 300.000 vojakov S četami pri Sanghaju in v aMndžukoju imajo sedaj Japonci na Kitajskem najmanj pol miljo-na vojakov. To je prvič, da so Japonci lahko prepeljali na kopno tako veliko vojsko. Kitajska se lahko bori 10 let IIONGKONG, 16 okt. d. Kitajski finanč-ni minister Kung. ki se je vrnil iz Evrope, je izjavi] v Hongkongu. da ima Kitajska dovolj denarja za obrambo proti Japonski, vendar pa ne toliko, da bi mogla vzdrŽati vojno več kakor deset let Povećanje davkov na Kitajskem ŠANGHAJ, 16. okt w. Za kritje vedno večjih vojaških izdatkov je kitajsko fin;mč no ministrstvo s takojšnjo veljavnostjo podvojilo razne pristojbine in takse. AngleSki protest v Tokiju TOKIO, 16. okt. AA. Britanski poslanik v Tokiu je izročil zunanjemu ministru Hire ti protest zaradi nedavnega incidenta, ko so japonska letala pri Minghancu s strojni-cami obstreljevala avtomobile britanskega poslaništva na Kitajskem Konf erenca devetih držav v Broslju BRUSELJ, 16. okt. d. Zunanje ministrstvo je objavilo, da je belgijska vlada skle-nila na poziv Anglije in s pristankom Ze-dinjenih držav predlagati podpisnicam pogodbe devetih držav. naj se sestanejo njihovi zastopniki ob koncu meseca v Bruslju, da bi proučili položaj na Daljnem vzhodu. Hydepark, 16 okt. Predsednik Roosevelt je izjavil, da je prva dolžnost konference devetih velesil. dp post?;. Kitajsko in Ja poneko Ameriški bojkot japonskega blaga ATLANTIC XITY. 16. okt Odbor industrijskih organi za ci i je skleniL da se iz-vede bojkot vsega japonskega blaga. Atentati v Palestini se množe Napad s paklenskim strojem na vlak — Proglašeno bo obsedno stanje nad vso Palestino Jeruzalem, 16. okt. AA. Na ždeznici med Hajfo in Lidavardo je bil izvršen rm vlak atentat s peklenskim strojem. Trije potni-ki so bili ubiti. Policist. ki je spremljal vlak, je videl, kako so po atentatu Arabci zaceli bežati. Streljal je za njimi in dva ubil. Po neki vesti iz Bejsana je poškodo-van petrolejski vod iz Iraka na dveh me-stih. Pctrolej goti. Ražen že omenjcnih. je bilo te dni i/vršenih Še več atentatov v raznih krajih Palestine, posebno pa v Bei*anu in galilcj-skem okraju, kjer so bile prekin;ene in po-kvarjene vse telefonske in brzojavne zveze. Bržkone bo proglašeno obsedno stanje nad vso deželo. London. 15. okt. A A. Po neki Keuterje-vi vest", je prvi škotski bataljon odpo-toval v četrtek ponoči \i Jeruzalema v Esjipt. Zaradi razmer v Palestini je pred vlakom vozil oklopni vlak ki je bil poln voj-aš-tva s strojnicami. Močni' žarometi so razsvctljeva'i progo in okolico. Kljub temu so ponekod s hri-bov streljali na vlak. Ranjen ni bil nihče. Kakor poroča Reuterjcv urad nadalje i/. Jeruzalema, so ansjleške oblasti zaprle šc pet ćlanov arabskt\i»a vrh ovne ću odbora v Palestini. Oblasti iziavljajo. da je ta odredba samo začas.n.a. Zbiranje Vahabitov ob palestinski meji Kairo, Ki. okt. «1. Anjrleške t»'la^ti v Pa-lrsrini >o uvedle ^tro^ro cenz-uto. obenem pa tu'li kontrolo v&sti. ki prihaj:»)> s tran^jor-danske mejo. Kakor zatrjujejo. so ne vaha-hitska [»lemena koncentrirala na meji in čakajo na Ihn ^audoveira drupejra ^ina. prln»-a Fejsnla. ki t^e c^edaj mu,ii v Mejredu. Po drugih infoniLat'ijah ie angleska vlada poobla^tila naturaliz-ii-nneira AralK*.i Philbv-ja, ki živi v A na mu in ki j^a šte;e Tbn Sau 1 med svoje imjlnVijše prijatelje in «j veto val-ce. ure^Utev araLvke^ra problema. Vstaško gibanje med Abesinci RIM, 16 okt. o. Kakor znano je bilo pred dnevi objavljeno službeno poročilo, v tca-terem italijanska vlada priznava, da je nastala na abesinski visoki planoti, tik pred zaključkom velike deževne dobe vsta-ja Abesincev, ki so napadli manjše italijan ske posadke po raznih krajih. Službeni ko-munike je naglasil, da so bili upori zatrti in voditelji upornikov pobiti ali pa prijeti. Sedaj poroča jo fašistični listi v zve/i s tem. da so v London iz britanske f=k' • rialne Afrike prispele vesti, v katerih tamkajšnje oblasti naglašajo, da abesinski begunci, ki so v času abesinsko-italijan-ske vojne pobegnili preko meje na ang'c-ško ozem., nišo bili v nobeni zvezi s temi upori. Pr?d meseci je list »Times« nb^avil vest iz Mairobija, da so britanske oblasti sklenile zgraditi posebna taborišča in vaši v blizini abesinske meje za begunce. ki so se v vedno večiih množicah umikali iz «vo-je domovine. Zvedelo se ie sedaj, da ie abesinski minister Tekle Havariate dobil v Londonu naročilo. naj odpotuje v ekvatori-alno Afriko in organizira abesinske cegim-ce. Tekle Havariate je že prispel v M»m-baso. Političen atentat v Lyonu Lvoti. 16. okt. w. Na kandidata socialne stranke pri kantonalnih volHvah Juniqueja )3 bil včerai izvršen atentat. Dva neznanca s*a oddala nanj 12 revolverskih strelov. Ju-nique je Vil samo lahko ranjen na nogah. Ostale strele ie zadržal paket iistov, ki ga ie iniel v rok ah. Smrt bivšega nemškega ministra Demborca Berlin. 16. oktotra AA Včeraj je umri v 78. letu starost? bivši mini«ter Bernard Dern burjr. Od 1. 1907 do 1910 je bil državni podtajnik za kolonije Bil je član demokratske stranke. ik> vojni pa ie nekai fasa vvV.l L 1919 rećor fiminčiieg* uiinisir^va Ođhođ đr. Stojadino-vica iz Londona London, 16. okt. A A. Po razgovoru s predsednikom angle'ke vlade se je dr. Mi-lan Sto'adinović vrnil v svoj hotel, kjer je sprejel najprej če^košlovaikega odpravni-ka poalov, *»r.-liesja poslanika v Londonu in nato >e Seatona \Vatsona. Zvećer te bila v jugos!ovei>skem posLani-št\*u. večer ja, ki so se je u-detežih predsednik vlade dr. Milan Stojadinnvie. poslanik Kasidolac, jief kabineta dr. Dragan Frotić, tajnik zunanjega ministra Nenadović, ravnatelj agencije Avale Petrović in poslani-ški svetnik Milanović / vsem osebjem poslaništva. Dr. Stojadinović je odpotoval iz Londo-rra ob 22. ter se je na povratku v Jugosla-vijo ustavi] danes v Parizu. V jugosloveaskih krogih v Londonu so zelo zadovoljni 7 obiskem predse rerlin 174.fO. Duna) 80 20 do 81.80, •*«* 15 J), Varsava 82.15, BukareJf« 3 25. poCUtcni oGsc\ni(k Od resnega do $mešnega fe samo en horck /)r. Kuk<.>\'čc\ o glasilo je šclc prefekti ponedeljek prišlo do sape. tuko silno je nitnj \-pli\\il tuko zvani sporazum li.huja sicer vsak teden, to /x>/ pa ni itšto ini 2. t. m. in to rudi — »sporazumu«. Kajpuk, moralo se je temeljito pripraviti, da tu »tporazum« dostojno proslavi \- svojih pre-dalih. In res v svoji številki z dne U. t. m. govori o »dovin. oktobra K&kor smo žo poročali, je akefaki o*]i>or »a, j>ogrlo*Mtev ljubljanskoga kolodvoru ot-jramziral predavalni oisek z, odličnimi fltro-kovnjaki. ki bodo v Ljubljani in okolb'i. pa tuđi po »leželi. s poljudnimi pred.-ivanj: pro-pakirali akcijo za pOLr!ul>ire\ ijuMji7 >kejra kolodvora. SnoČi je in/. Stanko Dimn>k iniel prvo predavanje v fraiičiškanski dvorani nnmenjeno naj>irši javnosti. Zanimanje /a poork>t»Hve,ni nacrt je. sodei* ?*) ^teviln po-«lušalcev na tem predavanju, dedalje vfrj«>. Dvorana je bila dobr>edno natlarenu Za-mudniki so morali predavanje potvlu>ati stoje in v gneči ob obeh vbodib. Med poe-lušal-ci «*nio opazili ver stroknvnjaknv-inženjer-jev in tibli n«'kaj najbrž ne<»firijelnih /\-stopnikov direkcijo državnih železnic polci: po-ilusalcev h vseh gtaimv Ljubljane. V svojem sistematičnem »boju« za poplobitev pokaže akcijski o«ll>or lahko že na prve tH*pehf* pri Ljubi janf-anih. šo neka i preda-vanj in ne bo vefi LjubljaiKana. ki bi ne bi! nav*iu$en za -poslobitveni nacrt. Drugo vprasanje je, kako in kdaj *e bo po*sreči-lo navdu^iti tako zvane OilloČIlne kroire in ljudi za porrlobitveni načrr. Kakor je prcdavateli veeraj povedal. trdi ljubljan- ska direkcija, da je samo izvršilni or^ran pe-neialne direkcije in ne more brez te uiče-*ar ukrcuiti. generalna direkcija v Beogradu pa trdi. da vt«e 7.avis» od pr«*dloJiov ljubljanske železniške direkcije. Predavatelj žal ni mo-^l nič Dut&nč-nej^cjfa poveiati o uispehu intervencije Ijnbljanskeira župana, prof. inž. Horvata in predsednika Jelačina v Beogradu. Časopisi so pisali, je rekel, da je deputacija našla po4no razumevanje za naše težnjo in zahteve jrlede kolodvorske-«a vprašanja. Htevilne ] oslusalee so gotovo privabili lc-pi dUifKvzitlvi. ki 30 pokazali ]*>oročali. PietHiieeenje je bil v»>e-kakor rekorleu oibisk teira predavanja. NVmo veo navaj°-ni videti Tiathu-enih dvoran. odkar bo fN>li-tični shodi prepovedaui. Velika sadfarska priredit ev v Mariboru Sadjarska razstava, sađni sejem in vsedržavni sadjar- ski kongres Maribor, 16. oktobra. V soboto 23. t. ni. bo otvorjena v Mari-horu potl pokroviteljstvom bana dravske banovine g. dr. M. N'atlarena veHku sadjar-•*A:a prireditev, kakršne v povojnem času še ni bilo v nnš' banovini. Imeli smo že sicer ra/ne sadne ra/stave v Ljubljani, v Celju. v Ptuju. prav dobro uspele sadne se ime v Mariboru in nešteto manjših sadnih razsta-vic in oiiledov po vsej banovini, toda to so bile prireditve bolj ali mani kriijevne^a značaja, ker nišo mogle zajeti vse banovine. Letošnja razstava. ki jo priredi Sadjur-sko in vrtnursko društ\>o, ne bo samo sad-na. tem već v pajširšem pomenu besede sttđ-jarska rnzstnvu. ker ho ob«e«*ald prav vse veje in vejice tecja širneua drevesn. ki ga označuje s-plošni pojem sadjarstva in ki ve-lja dandanes /11 eno glavnih pano« kmetij-stva. Xa te i ra/stavi tore i ne bodo /astopani sumo plodovi vsch vidnih plemen in vseh sort, ki se dobe še sedaj v presniem, sve-žem stanju in .rasteio v naši banovini, tem-več tuđi i'. dalje ra/ni so-dobni pripomočki /a domučo uporaba smiju in i/delki iz njega. IVkaželjni sadjarji bodo našli na razstavi dovolj pobude v sli-ki in predmetih 741 napredek v pridelovanju sadja in niega koristni uporabi. Orevesni-čarji nam bgar. ki stremi za napredkom v sadjar-^t\'u, /lasti vse podružnice SVD, da si ogle-dajo Siidove svojega truda in prizadevanja in sploh vse. ki se zanima jo za naše slovensko sadjarstvo in njegov razvoj v povojnem času oziroma od ustanovitve SVD. Na sadnem sejmu bodo pa posebno dobro došli sadni trgovci, zastopniki nabavlj, za-drui* zavodov in sploh vsakdo, ki ima ka-kršnokoli zanimanje za letošnjo sa dno kup-eijo. Razstava in sadni sejem bosta trajala od 25. oktobru do 1. novembra. Udcležcncem ra/stave in sadnega sejma je dovoljena polovična vozmna od 21. oktobra do 3. novembra. Vsedržavni sadjarski kongres v Mariboru Ob priliki velike I. banovinske sadj-arske ra/stave in sadnega sejma v Mariboru, priredi srbsko knietijsko društvo dvodnevni sudjižrski kongres in sicer 24. in 25. t. m. po tem-Ie sporedu: I. Otvoritev kongresa 24. oktobra ob 10. dopoklne. Obravnave: 1. Trgovina s sve-žim in predehmim sadjem in njeni izgledi za bodočnost. Porocevalca gg. Djordje Pe-rin iu Voja Petrović. 2. Obnova sadovnja-kov in plemenjenje .sadnega drevja potom precepljanja. Poročevalec dr. Mladen Jesi-fović. 3. Načini propagande za uporabo in-sekticidov in fungicidov. Poročevalca gg. dr. Pavle Vukasović in dr. Željko Kovače-vić. 4. Smoter in naloge načrtnega sadjar-stva. Poročevalec ra\*natdj g. Josip Priol. II. Nadaljevanje 25. oktobra ob pol 9. 1 Preusmerjenje (preorientacija) obstoje-čih banovinskih dreves-nic in osebja v sme-ri prai^tionega sadjarstva. Poročevalec g. Milutin Nikolić*. 2. VpraŠanje plodoreda (kolobarjenja) v drevesnicah. Poročevalca g. Stefan Lukić in F. Mežan. 3. Možnosti in organizacija del-a v sadjars-tvu na bano-\ inakih kmetijskih ustanovah. Poročevalec g. Mi lan Marsić. 4. Kratka zgodo vina slo-venskega sadjarstva. Poročevalec g. Franc \'ardjan. 5. Drevesnice v Sloveniju Seda-nje stanje in njihov pomen za napredek sadjarstva. Poročevalec g. Ivan Dolinšek. Živilski trg Ljubljana^ lt>. oktobra Da je bila letos dobra sadna letina. se »adnje ča.«e posebno pozna na trgu. Kmet je salagujo trg đ3 Kralja na Betajnovi, znano Cankar-jevo dramo tixxiejanko, vpriaore jutri ob 20. v Sokolskem domu. člani Sokola Perko, Dobni kar, Kunaver in Belcjan, sami prvo-\T-stni igrale i, so nam izvrstno pripravili to težko Cankarje\ro dramo, da se z njo poslove, predno odrinejo k vojakom. E>ruga skupina igi'alcev pa pripravlja za Vse svete izvirno domačo (kumo br. drila Ramovža »Skopuh«, ki bo nedvomno deležna lepega uspeha. — Na Dolenjsko odrtnejo jutri ob 6 člani podružnice SVD in njih znanci na ogled Stične in Male lake. Pirana dručba bo gotovo prav zadovoljna s prvim vefijim poučnim izletom tuk. podružnice SVD- — Ker je zdaj skrajni čas za prijavo, naj se V3i, ki 30 še hočejo pridruiit| skupnomu naročilu sad- dreyja za jelensko saditev, do r 35. gfetokvft piijavijo pri preda. £bioju. 1 žaloctiM razoMre Ml KOfOŠfctlM Ljubljaiia, 16. oktobra Ob 171alaici koroške^a plebieciU «o pri-občevali alofen^vi ligti razliciie članke, v katerih alUiajo obupeo položaj korodkih Slovencem pad ^edanjim refcimoni v A vatri Ji. Dobro se koroskim Slovencem dejaiisko ni-koli ni K04|lo, a sedanji br^zpravui položaj na^-e narodne manjiiine na Koro^keni moramo Bftdvomno v veliki ineri pripisati detsAvu. da centralna dunaj^ka vlada na Koroškeoi nima besede, tamveč vlada tam kristalno imii hitlerjev^ki nacionalizam, ki se bore malo ozira na VL^ja oblastva. Res \e, da «0 na kriinlu ohias'.ev na Ko-roškem pristni pri«4a^i najradika!ne>še nera čko *ovifii*»tiene struje, ki — to je res čudno — na ravnaš t be«»uu »ovražijo njihovo lastno nemSko duhov^r-ino. feravno jih j? le-ta postavila na odlirna mesta. Res je tuđi, da v*>; Neim-i iu iLemčurji brez razlike, todisi klerikalci. liheralci, na-cioaalci, &ot'iali»ti ui eelo koiiuaii»ti «oje ostudno mržnjo naprani eiloven^kenm ljiul-stvi ter da vsi ti politični pristaši v*aj potlzaveslno. T-? ne očit no. propairirajo hit-lerjevsko miselnr^t. Zdi ee, da ie A vrtnja ravno na Koroškem pustila hitlerjevcetn proste roke, da se i^Uvd na svoj nažin s tem, da nastopajo kruto proti slovenake-iuu ljudstvu. fM pri tatn ponaga to4i d»-žehui vtada na »soj Batin, dokazu|* 1% da se napovedana rubel pK>ti ssafiiiii meaai-ur-jeni, kar na telefoniiea ukas v de4L vlade v Celovcu hudo jeze. Kdor hov* ^pozjiati resnižno |H>litii*ao ra«-ix>laienje na KoroAkem, naj 01 ogleda ve-*tibul na kolodvoru v Bedaku. Tam je na i>roznal. ga lahko tam vidi jh s*» awi»j zat'fle tuđi zanimati, .-aj faktuiio \^i Nemci pricakujejo od Xiet:a odrešilev. To uam priča iinli peleni, ki se povsod K>ie \h> Korookem: Wir wrn!en weiter nwreJt'hir?n, \Vena alles in Seherben falit. lleui«1 i^ehort uiw ganz L>euts<-hland — Moraen /;>ru na ti dve \'prašanji, kako je v obtoženčevi duši. Ali sprejinate kazen? je \*prašarije, na katero ni lahko odgovoriti zi većino ob-sojence\'. Nekateri se ne čuttjo krivet pa kazen kljub temu snrejniajo, drugi iniajo crno vest, pa kaxn.i ne sprejinejo ,tretjl ne niorejo reći ne niti da Takim poma-ga. zakon, ki jim dovoljuje tri dni za pre-misiek. Včasih obsojenec kazen sprejme samo radi tega, cka bo sitna zadeva 3 sod-nijo v kraju, pa se oglasi državni pravd-nAk in prijavi priziv zaradi pc^enizke kazni. Dosti je obeojencev, ki trezno premi-slijo, kaj jim bolj kaže. Najprvo vprasa-jo, ali bodo morali Iciij plaćati. Dename kazni se mnogi l>olj boje kot zapora. Za-nimivo je vedenje obsojeticev pri pogroj-niii sodbali. Mnogri ne vedo, kaj pomeni pripoanba, da jim je kazen za dve ali tri leta odložena. Zaono se razburjati in kričati, do. so nedolžni. Brz ko jim sodnik pojasni, da ne bo treba kazni odsedeti, ako v 2 ali 3 letih ne bodo nič kazniveg-a zagrešili in da jim tuđi dename kazni ne bo treba v taan primeru plaćati, se po»mi-rijo. A tako«, se odrežejo, potem pa flpre^nem!« Nekateri vpraeujoćc poglela-jo svojega branilca, ki prikima ali odki-ma. kaloršen je že klijent. Xekateri se eratTHijejo pred Piodaiijsico publiko potve-dati, da kaaen sprejme jo. ker ćutijo, c»a s tem tuđi krivdo prizna jo. kateio so med raspravo tako trdovr.ino tajili. Zato pa pririe ćez nekaj mmut sluga in pove gospodu predsedniku. da je obacjenect ki so ga odpeljaii v zapor, kazen aprejel. Skrat-ka. kolikor je obsojencev, toliko je raz-ličnin odgovorov in kretenj ob \"prašanju * Ali oprejjnete kazen ? «. KDOR DRUOEMU JAMO KOPLJE . .. Vdova Peteniel Marija, statra že 70 let, je relkla odloćno ne, 'ko jo je sodnik okraj-ne^ga sodišča v Kranjski goii v'prp^alj ali sprejme kazen. Bila. je obsojena na 7 dni zapora., ker je ukradia svojemu najemni-ku delatvcu Prancu Ingliću — u metne zo-bovje. Pa še 500 din bi morala plaćati z>a zobno protezo, ki je delavcu res nekam ski»i\iiO6itno ćez noć izgimla. Na.jela je advokata dr. Stempdhflrja, ki je vložil priziv. Včeraj je prizivni senat s predsedoi-koni s. o. s. Kraljem raspravljen o ukra-deneim Ing-ličeA*ean umetnem z«obovju. Ing-lić je staa3£«ral pri Peternelovi sku-paj a svojim tovarišem delavcem Pavlom Erženom. Ta je bil glavna obremenilna priča v Kranjski gori. Potrdil je Ingli-ćevo izpoa'ed, da je Peternelo-va rada sti-kaia po sobi, da je ukradia Ingliću tuđi svećo, katero je di-ugi dan prineela iiazaj, da se je sptfeaila ponoći v sobo in odnesla tuđi umetno zobovje, da je priznala Ingli- ću tatvino. ko mu je rekla, da je zobovje nekje pod strano in da se bo že našlo itd. Vse je laž, se je zagovarjala stara ženica, taka laž je vse, da mi je kar slabo. Nisem rekla. dbo, je iajavil predsedntk! Tako je! To je les. Pravica mora na dan, je odgovorila žena, ki «se ji je obraz txi veselja kar razlezel. Tako je! Kdor dru-gemu jamo koplje, sam vanjo pade! Hvali Lepat prav lepa hvala, gospod sodnik! VELIRE SITNOSTI ZARADI ENE BESKDK'E Ko je bil prodajalec brusilnih kaninov Mai*tin Rombo oproščen pri scKli£6u v Kranju meaeca junija. je pa državni toži-lec rekel ne in prijavil priziv zairadi kjiv-de. Sitnosti, ki jo je imel Ronibo asaradi ene same be3edice, naeo bile v kraju, tem-već je moral Rombo piiti se pred priiuvni senat v Ljubijano. V nasrću je Rombova žena. n^aiadno hudo zbolela. Vsi so mislili, da bo umila. Rombo se je v tem prežajostnem trenutku spomnil na svojega sina v podoficirski soli v Zagrebu. Soseda mu je svetovala, naj brzojavno pokliče sina domov k mateii,ni smntni postelji. Roan-bo je pristal in prosil sosedo Jesertkovo Pavlo, naj napise brzo-ji^, ker saan slabo vidi in sLaibo piše. Je-setnkova pa tuđi ne pt&e dobro in je za 10 prosila neko gospodićno, ki se je mudila slučajno pri soscA>v^a, naj naspide teie-grajn. Iz Kranija je sin Poldr res dobi I ^e Lsti dan telegram »Hitro pridi. ma.ti umrla, Martin Rombo«. Sin je ta»koj dobil 4 dni dopusLa. da pokopijejo svojo mater. Ko je prišel domov v Primskovo, je ncčel mater živo. Izlizala se je in je danes, hva la Bogu. še vedno živa in zdtava. Polde-tova komanda je po svoji dolžnosti ovadila oćeta, ki se je moral zagovarjati za.-r^jdi 2avajanja oblasti v zmoto. Bil je v Kranju oprošćen, ker je sodnik venjel, da. je nai'oćii soseđi, naj telegrafi ra, da bo mati umrla. Po pomoti sosede afci pa go-spodićne, kateri je soseda poverila pisanje bi-ziojavke, je bilo sinu telegraf i rano, da je mati umrlrj. Zaradi besedice ^bo* so nastale te sitnosti. Tuđi sodniki prizi\-neg-a senata so ver-jela stare mu Roarkbu in so priziv držav-nega tožilca z^vroili. Soseda je potrdila, da je bila mati tedaj res na arenit bolna in v dvomu je bilo treba ototoženca opi-o-stiti. Predsednik je pa vseeno pjipomiiil, da vse kaže, da so Romibo\i. hoteli kneti sina za veliko noć dama, vendar je treba oi>toženca v dvomu oprostiti. ZaJton pravi.: In dubio pro reo. Iz Trboveli — ftteviio naroćjilkov našega lista v nadi dolini začinje čaše stalno aarasča in se je od lanakega leta že podvojilo tako. da je naš dnevnik sedaj najbolj ra_zširjen list v trboveljaki dolini. Poleg dnevnih novic in poroćil o najvažnejših dogodkih v re-virju in drugod po šimem s\etu, prinaša list tuđi velezanimiv roman, ki je tako napet, da naročniki in naroSnice že komaj čakajo na nove šte\ilke lista. — Nekateri aaroćniki naroćajo lim ne^>osr. pri upravi v Izubijani, kar pa povzroća neprilike takc uprav;, kakor našemu trboveljskemu dopisniku, ki vodi evidenco vseh naroćni-kov. ker mu mora uprava vsakeg-a novega naroCnikA, ki se direktno naroći na list. Javiti. Zato prosimo one, ki se žele na list naročiti ,da to sporoće raznašalcema ali pa našemu dopisniku, ki vse nove naroć-nike javlja v Ljubijano. Enako naj posto-pajo cm naroćniki, ki bi event. list odpo-vedali kar se pa seveda le zelo redko dogodi. — — SK Grafika : SK Amater. Za jutri-Snjo nedeljo je pripravil naš Amater Tr-bovljam aopet lep Sportni užitek. Povabil je v goste ljubljansko SK Grafiko. ki je znan po svoji fair igri ie iz prejšnjih let, ko so vmakokrat napravili na trboveljako sportno publiko nafjboljši vtis Enautorica grmfićarjev aeertoji iz samih talentiranih igračev, katerim pa letos sreća ni bila mila, da bi se borili za toćke v ljubljan-skmtn I. raaredu. Amater namerava v tej prijateljski tekmi preiskusiti nekaj mlaj-Snh mo&U katar* bodo morale nadomestiti vpoje tovajriie v I. moćtvu, kateri bodo o4fU na pomlad k vojakom. Tek ma obeta teti torej prav zanimiva, zlasti ker nasto- I pita dva skoraj enakovredna kluba. Pri- | 6etek glavne tekme bo ob 15.30. V pred- > I tekmi nastopita rezervi SK Ama ter ja in SK Rudarja iz Hrastnika, ki je svojo nogometno sekcijo po daljšem odmoru zopet poživel. SK Amater vabi športno obćin-stvo. zlasti mladino, da se zadrži disciplinirano, da gost je tuđi tokrat ne bodo od-nesli si a bega utiša o rudarskem športu. — Iz Kranja — Sport. Jutri se sregata na igrišču v Kranju »Iva favorita v ix>?save7nem jet*^n skem te»kmovanjii »SK Hermes« h Ljiiblja-11« fn *H-K Kranj-. To 1k> ena najvainejMh tcJceiii v je^en^kem delu t^kmovanja in re Kranj olnese ti dve dragoceni toSii. 'o to mn?no vplivalo m konĆni placement. ^>SK Kranj« je danes sigurno boljiie mo^tvo. ki ima ve£ šant<. da tekmo odlmi v svoj prid. zlasti. ker e^1 bori na domaćem igrijč-u. pa T4hii nasprotnika ne t-me podcenje\ati, kajti žojra je okrojrla. SK Kranj« bo na-rtcpll v j>rH»ližno mt'u toda morda nekolika jao i i joetavj, brez veejih spremenit*. kot v ne.leljo proti >SK Jadrami« v Ljuhljani. Prepričani smo, da bodo fttfltj*' vzeli stvar res no in ?torili vKe kar je nw) šjiortu naklonjeno publiko. ila v neleljo popoldne poipre evoje Ijabljenoe. priiM)inl-niinio pa tuđi. naj se ohčirostvo \&\e dostojno napram {rastom in da za v»*ako ceno vzilrži red. V nedeljo vsi aa igrišće. — P«ncvitev igre. V nedeljo popoldne takoj po oilijrrani nogometni tftkmi *e ponovi v XaioiIiiPiu domu e prićetknm oi» v'ol 5. uri veeie'oi;jra: »Mladi trosiH*«! >«f« od Lichr^.r.berga. Prtinijera i^rre- ki se je ol-is:rala nrei 14 »lnevi kot otvorit vena pr^d-?tava, leto^nie ppzone v režiji *r. TofMirišii. je eh nahito i»olni dvorani žbI:i popolen iwp«*h. Na uspeli u i^rre prav nino*o participira 6 «vo>o živahno, a umerjeno \frro jra. MartelaiH'eva, ki je v ^voji vltKii poklali eno najfjol] duvr^enih in pofjoiijiU njatiib kreacij apioh. Prav tako je bila zadovoljiva dovolj t«Žk* vlojra j:. f^rakarja, kJ )e na aajboj^i poti ^vitjc ijrrateke karijere- Oo*ta-lih Mmi\£& «4a\iiih vloe in rutinir&niii igral-<*ili (gg. Sojiaa. Vajt, lUvr. R«4 N. in M.) naa ai tret* uosebej ferekatj pohvale. ti tok vejejg in duliovite komođij** prifK*-r<*Muuo viem. ki 'e -« nfaw> videH. — L'-taa#v|tev krsjevne organizacije OJNS. <>dknr m' > v Kranju UKtanov.U >r»^k* urbani/.i i ja ''»JNS, ^ jt1 m«l mlati ino zaniman>' /a |M>lki^no miojitvovanje /eio tlviiniilo in fMi/iviio. Z:\to j^ odh(vr creske or|rani7u»4-t,ic #kU>nt! ustanoviti šc km-j^vno OJX8. l'Vtaoovni cb^ni /.bor $h» jutri ?Hopo4dne oi> p»vi 10 v dvorani btvlc k.ivar-Tie Namđnejr« loma. OoN-orili bo>1o 7.11 top-niki «rt«ke -I! lianoviiteke ori:;ini>«rije fer pnti!an«c £. Kmnan i?. Ljubljane. Vabimo \^i) naeijonalno Hv.cČo in niicilcC\> mladirm Kranja na jtrtri^nji ob^ni TN>r. — Ple#ae vaje. Pomodniški -j^or »Ziiru-x*»nja tfjrov^fv Kranju« va.T>i v*e trpxy\«ko in privatne lKiii^M'eni'o na ot vontveao pieR-im> vajo dHiiHft t>h pol 9 /.vo-čer v dvonmi ho-tela »^tara pošta«, Vaje bo voilil p. pnrvf. Jenko. KOI h I) A U Patološki Upi so nevarni. D»»^»: St>bota, lti. oktobra katoličani: Gal. Jutri: Nfdelja, 17. oktobra kalolit'ani: H^ivi'ja. DANAŠNJEPRIRKD1TVE KINO MATICA: l'oia Ijiibf/.ni oU Ki. in 1915) Razcveii cv«*t oh 21.15. KINO IDKAL: Si liv avira? KINO SLO(iA: Ma!; pomorcak (S»-hir!«»y Ten »ple). KINO l'MON: Njena l.jul-ezen—ujon« Ih>1. KINO MUSTK: Očj ijornija in Moj najlep-si d;in. K1N<» šl^KA: Mosto Anatot. PKIKKDITVE V NKDKI^IO KINO MATICA: Huzrvfli i-vol. matinrja P<»ly ljube/ni ob lO.'tf). KINO IUKAL: Priiu-'^a in muzikant, inati u »Ma Silly svira ob 10.30. KINO UNION: Nj »iia ljubnu'ii—njena bul. KINO SLOOA: Mali |X>iiK>r>^ak (S-birl*«y Teniple). matineja ob 10.30: Mali l-omnr->r-ak r»ri znižanib feiw!i. KINO MOSTK: (Vi rjornija iu Moj najlop-.>vt*tov;ilnit*i Ot^ni ibor Druntva združenih /asebnih hi trifOThkih names^eDre*: ob HV v prtvlaval-nioi Delav-Ue zbornice. LutkovHo xl«*dalii*f* Li»i>!v«n^ki Sok«l: ob 1<>. K(*nii«ke izor»» 7in&\t. DRH'RNE LEKAR N E Dane«, i 11 jutri: Mr. Hak«rrio, Sv. .Jakolta trjj 9. Kamor. MiklošiTi-va f^-ta 20. Ciartu«, Mf>»šte. Zalaska cesta. l'auko dtilo je vrtidno plučila. Xi pit vsa-ko delo delu in tuđi vsitko pločilo ni ptu-čilo v poštenem pomenu bvsedc. I 'pokojc-ni general Muksim Oajić ie bil rn/ murca 1V33 do januar ju /^^ komi>ni <*il*>r z načelnikom banskim avetnikom dr. Dolinar-jem iz Kre*iiiif in tajnikom ZapuAkom iz Li-tije. Ciorela naj bi l»ila šmarska kaledraU in natprt'i naj bi otopila v akrijo doniača č?ta. Hitro so fK>ložili cevi v potok, ki teče skozi vas in že je začela delovati motor-ka. Doniaci gafcik-i so se [jovzpeli v zvonik, z vrvmi s<> potpguiLi revi ftkoraj 40 m visoko in ie »o padali inočni curki vode na so-verno polovico cerkve. V<»a povelja ne inditoirije, ker >o morali ^fa>siU južni del p»rkve. Tuđi litijski ^asilci ^o pokazali temeljito izvežtmnott. I>obro »o r>o od rezale tuđi čete iz Javorja, Velike Kt^trcvnu-e i u druirih krajev. Po vaji j? bil zbor "»aniU'ev, ki so odkorakali po rosti prčiti Veliki Ko-»trevnin. Proti korim je rnoti! W]*> ir;u*il-sko prire«litf*v naliv Vlom v kovačnico Litij.i, U't, 4hktobra Pri kovaSkeni tnoinlru Ivanu (l<>inbi«fu, ki *a je žele nedavno na*elil v Litiji, \t* bilo v retrtek vlomljetio. Vlofiiilci >o mu «xl* ne»li mnotfo oroija. da ima ta v«v ti«wx;ji-kov i koti o. Sloma -o l^.li u>umlj<'ii) u^ki vozniki iz šl. Vidu n-i l)ol**njskt*:ii, ki hj ne mudili prečuli dan v Litiji. Med ujimi je bil tuđi PQ*Prttiiik i^ f'agovSča pri St. Vidu Jošf lluuptman. Oro/iuki #-o tmili pri njem v vre/ah n^kai «»uinliivej;a orodja, m:id drugim ludi (ionibacevo *truznii'o. i'ovedal je, da je bi) \ Litiji • Tonetom Jakopiinom. Tam »ta prodala nekai poljskih pridelkov. I>otem »ta pa popivala. a pr^.l odhodom »ta Itobrala iz CiomKar-eve kovaT-nice orcnlje in lia opravila v vrere. Ko tio ofoiniki napov«đ«1i ilaupltnarm ar:*taciio, je zaplaka'o njegovih >est otrok \UA je imledon po*:futnik in ljudi** ^* ^ndi-Jo, kako je mo£pl kaj tak<*«ra sloriti. Najbri i*» bil tako pijan, da i*e ni ravt»dal, kaj d*-la. Aretiran je ! il tuđi Tone .fakopin. Oba »*dita v titii^kifi zaf^orth. Ciombad je t^ dobil nekaj orodja iuiaj. Ste«. 237 »SLOVENSKI NAROD«, aobote. 16. oMotn 1B37. ^QKaH^^^^^r\ Gospodarstvo v našem gledališču Žeseda o MlaSnrfevetn baletu ta go*tmfi operi L§at*$»aa, 16. oktobra Prejeli moc Seve i* Ljuljane je aT1**01^! *«1», o č*»mer hi Hik) treha »e dLvno spregovoritL V za-ćelicn sen«*e je ^pfrizoTil Miakar e fiopro^o ld 7,i#re*> vidi, v Ljubljani t^4crti ne. 3pk»šno se je jrovo-rilo samo v emperfcvtivih o Slovencu lOa-k&r}u, ki »* i je v pjesni tttnetiio«ti pridobfl TV> tm je v^e v redu. nie*Jali Pino balet in 'arotnviH havudne zmožnosti Mlakarjev, vi-deia em>o. da je T^jo^ljana dala iy peibe •peć neero hi n»jrwnj Kin^H moCJi pri&ako-vfcti Trikrat natrito pol no jrtedatišce, eeprav M» bile cenc znatno zrišane. pa n: zadosto-v»l«, da bi imelo naSe gledalište od ene predstave Je 2000 dm. Stro*k: ao bili haje •ak'"> odrrornml «1a se >e komaj vrdržalo rav-nov«t\*e. Tdkđ co»tov;inja v 7.ičeT, da vri** polna hi.^a o4crog 17 t»r»č dm. Mrupno ob \^+i treh večenh tore] M.OOfl din. Pn vwmimo parno 40.000 din. T^rfj hi moralo gledališ£ii ostati še vedno olcocr 15.000 ltn, rar^er W. bilo bolje, da bi ^ ta balet ne vjprizoril. V-*evprek se je ponđarjalo. da je Mlakar Slove-nec in da je želei prav n idealizm-i, da s* njego* balet vnri:*ori tndi v Ljubljani. Te£a mu noče nihče rzeti, tetra mn tndi ne zamerimo. Zdi se nam pa. rta je $1a na^ širokojrriidnost predaleč. Pri vseni tem se je šio samo in izkljtKhio za teike honorarje, kajti drugac-e. si ne moremo misliti, da bi od treh razpro-đanfh hi* nič ne ostalo v Ljubljani ne«:« famo delo za dnige, ki v svojem lokalnom p^triotizmn nišo poza bi I i na svoj raošnjlček. "^'sak član zairreKikpca l^.hitn j-e ime! 100 djn dnovn.il*,. v Ljnl^Ijani so ^»ili 4 dri. prvi<^ rri. •iriiirič Mino en dan. prišlo jih ic 16. Tta si vsak Irihko Fam izračunn. koliko to rv.Pef. PriMeti pa je treba *e nolovično vorrr;no v Ljubijano i.n nazaj. <*••« so te .^evilke /brpn". -lOJ^itnio ekro^ fiHOO «iin tako, <1a strosk". xa zacrrob^ki balet- v raamprju p tremi razi*rod*mimi hrša-mi ni^o poselmo veliki. Sk> tu še tantijeme, T>a nekaj za reklamo jn ho.Tiorar.ii. Kljtib wpo&tevanju v«oh postavk pa pridemo do «rnoznanin. dn ie bila ta slovenska naklonjenost prav draga, z zlat<>m pJadana. Ako ie bot^l nr. Mlnkar na^tivlirati pvo; bn'et v Ljirhljani. mj bi rra 7 dr>ma6imi močmi, ka+^r;h bf fp našlo Ae volnn ToHkn in v tak} kvalifikaciji kakor jo ima Zagreb Ce :>i pa r^s T)o ilo ._ r> '"^n1*^ »Ivornimo — ^flj Hi >\i pies rhiividol. Ljubljanski balot-J*ki zbor je bi| ob tej priliki po*»snjen med 5>afažo, ker zanj ni bilo partij. ker j? po- * vftod drmtinim! Zacreb. F*o f»ni ^trnni je tro- ' ^% ^e tsjro^viti. da po. kar se zmo/nosti *ifte. rlani(v naJesra ba^e+.a eti^kovref^ne. T7,m!itirk n:p>n jil^fanlo nit; primabalerina Moharjcva, Japljeva, Smerkoljeva in Brarnićarjeva tak«». da bi ne bilo nobenih telnv. č* bi se >Vrair na vas:< načudi ral i domaciuji nioOmi. se «*e'o o»1Lio-ncea >vm-ka7ati. kaj -/najo. Tako fo jih pa p*>;iftmli v i-»z-fl.lje in operirali 7 ^r*-:?. S tom načinom za prelitve se nbija volja do dela! Srinje na£h p>n*rtov v opeffL 9toten stalafe goMov je teško breme a hi^ijuo, katere- pa 1>obJpuiske priH^e ne preneoo. Da je trfnm rep t«ko. »e n&jbolj 7jp»v»artto ▼irfi. ko »v £rai>e raplad^eJD 0talnt> n* ^bjF obrvkor po par sto ijmarjev, e lurt*rniB ni nikoamr pomg&ao. Po praTfci mdeaa. tca anetun-hkd, dramaki in ofperni, je ieieL, da bi bi liaiet dobro oiSiekin. 6e& bo vaaj nek«| atavrcUterj, Hlo je pa ravno naeprotna. bfta-gajna prama. (knarjft vit. Mar ni to točno, da je gledaHSfca jarnost »pričo treh *eče-rov «h zvišanfh cenah sa gotov im» imirpm na v fkianćnem no^edn in |o neluij časa ne bo v jr>daliSee? Zadeva z odbodom prve pevke je nek&m 7a vrta v nejaRnoet. 7>akaj je odda h. Ljubljane, ki ji je bila po njenih izjavah, A*-^ra i-n 1 jaba.? GJede gđie aznor nvnenja, da ni Inlo v/roka. številke dkrojr 8000 na ne-sec 90 dokaj mofročne za Ljnbljano. In se-daj iroRtnvanja po 3000 ali ne>ka] manj na veoer? Tutii te^a na5e skromne prilike n* preneso. cV računamo po efii strani tml ^t.iri. jroRto van ja v me^ecni. smo »opet pri o^mih timčih. poi^sr taca je pa nameutu nje angažirana nova moč. ki tndi ne&aj stane. Tako bi ae kmaki pridrufili 11 ti»>-Čakom. Ako tjft v^rok odgoda dropje. p*? ni nom-ooi. če pa zadeva to vprašanje naAo ^•lMali^ko upravo, bi bi^> d<>r»ro. d^ tf&fte na članak v veerajšnjein >^kw, narodne iasno in precron-o sprf^rovori ne piede na levo in dev ra^evo. naj oi>i. ki bo to doi-f.m. odcrrnejo. Zakaj je šej Gostič v Zagreb? GtedaJii&a uprava mu j^ lani sredi ©eeone dorvoJila. veftmesAčni dopust, v ?vrho Šfcodija na Dn-najn. Ta ča*; po *; pomagali z jrost-i aK pa 7. dnFCro zafic'lbo. Po Studijah ▼ inozein^tvii pa «dide v Zagreb. Pri vttom tem fi-e nam v«»iljnje misel. da je tu no sredi finanČna spekulacija. Zagrav< nm je raidil voi- kot Ljubljana. 7.a*o je *el tja. Ljubljana ga pa rabi. tu bo rn irostoval in zad^va bo v oho-j^strajisko zadovoljstvo rešena. Le na^a lmblJAiiftka hlaeajna bo zevala ae nadalje, Xeka.ko tako je tildi 7, Župevčevo, za k?^ tero pa imamo v Noiijevi dot>ro nadome- et^lO. Troje Btakiih :ro«tov ljubljansko irleidali-^e ne V7.dr/.i! To y> dojstvo. preko ka*e-mtra ^*1 n*1 da prei-tn 7. molkom! Poie^r teh ^optov so ;e drricn. ki «o prle^e na pTiiSk** nei^o^rihni. Mi7.erno prilike, v fcaterih živi (lane^s naš jrJedaMSki čl^vek. »o dospirle svoj \išek. 7a-to bi nujno -no, d.i se nevzdržne razmere odpravijo, če pa to ne. pa ^'6aj omalijo. To se pa n*1 more zgoditi, dokler se ne tw> opiie.til sietem takih prireidit^v, ki vkljub nabitim biša.m nič ne vrzejo in dokler f>e vprasanje jrostov ne resi s stalnim fnftam-hlom. Po7.abiti ne smemo, ia more imeii stalna ni eda liska puNfka. osobito pa aix>-nenti. 7-aupanje O'iino le v kom.pakten ansambli, tnko pa v¥ak hip raennajo z drud priz«id«*ta. Pred novo plesno sezono Iz razgovora z mojstrom Jenkom po njegovem povratka iz inozemstva Ljubljana, 16. oktoora V torck se prićne v preurejeni mah !iasmsk: dvomun officieJiio s plesno revi-;o modernih, plesov nova plesna sezona., ki nam lfittos ne pninaža doeti novela. Ma-r.ija zadnjih let, ko ao prihajaJi plesni inojat ri z vedffto novimi plesci, ki dostikra* po^.-presčneaiMi cvropakermi rukusu ni^o u«tT€ssali. j<» minila. Tuđi v piesnena sportu je tako n&posleri nastopiia stagnacija, >A ruu bo samo koristila: ples kot dru-*ai>ni sport se bo toliko botj irveljavil, ko-Iikor maJLj eskstreannih zahtev bo postavlja! pleeaicean in tAsbU plegnim aportni-kom. Plesni mojster A. Jenko Prav za pata** edina novost ietodn>e plesne sesone je s%%-mgfoxf M se je ppjavil j lani. letos pa prodrl. Zdaj ga plešejo že | v vee>h večjih mestih Evrope in je postal i že tako populareji. da se ianenuje jo njean že tuđi več orkestrov 5Swingr-jazz«. Ri- ' tem skladb za swingfox je tako živahen^ da človeika ponese po dvorani ter ga nebo te prisili do gibanja in ritmič. nihanja. Zna čilnost swing-foxa je ta, da se stopa na-prej Da prste in sele potem spuSča na ćela stopala. Najznaćilnejši j€ tkav. arwing meaijatni korak s sinkopo, t. j. z zadržavanjem; telo niha navpično. Znaftilna je tudl drrža plešoćega pasa, ker je teto ^fe- , salca od dame oddaljeoo 10 do 15 cm, kar omogoča križne korake in korake ote strani dame. Današnji swing-fox je izSel iz carioce in 9O tuđi najnovejSe skladbe za swine ples kot druzatam sport *e tako ze-k> u»veljavil, dR zahteva čisto določeme o*>-like in korake, ki se ne i7Jp»reminjajo neprestano in ki bodo plesu v vseh ttržavah oonogroOiM enake otdike in s tean tudd enot no naertapanje in ocenjevanje na medna-TodnSi plesu Ui Urrnir^h. V&e to bo o«io-gocnJo, da boodlago za ples kot družabni sport, ki se mu bo-do odsUej lahko poevetili -visi plesalci brez pooebKiili težav. Na tem polju ao doslej starHe nafjveč severne drzaive, zlasti An-gV&L, Danska in Neoićija, zaostali pa nismo niti ml ki smo sedaj kot edini hkra-tu tuđi vodilni na Balkanu. Omeninio naj se, da se je đružabni plee že takoj uve-rjavil, da gra v inozerostvu nrute'.rsijo že cek> tuđi državne, oblastva, ki postibno v Neanftiji dajerjo toćna navodila, da bi bil ples res druzaben, povsod enoten in pravi sport. Drugi pleei, ki jih homo plesrli v leto-šnji seaoni, 30 većinama že ustaljeni in šmajo svoje cfcoločene oblike. Vaieeic, ki je v družbi najfoolj priljubljen m ga že od nekdaj pđežemo na e Nemei svoje vmK-ke, ćetl pi a^ i >, ma pa. ki amo na boga^ atvo **crpfti narortaih pleaiw tetikao pono-and. koti, M jfa ptetemo na mahte na-čtoe ki jKi homo letos afertoo go^B, tako đa jtti bo tndi TtiiiirttrMi apoosutla hi <*e- l£ed afaapanflklnii pteai je ofltate fletvav* kia na; po^rri^Ju arano v nekubsSi đc9awn hi ^nefi pn nas, kjor je p* m'iimj pc^htf^ fjma na ^wBftao©JBi*i paoanJn prtcvđRvatL If a nowo so napoaieđ w«đa tuđi neimAe-re pteane l^re^ ki đooo Tv^ip roaanhA kt 'tuđi st&ix^|Bhn prt|m>vfie doati ^oaeDa. I^etsodn ja pleutai aesaooa a^ zeu6en}& t znamenja v«WLega senJEmanja aa paea. TJstaniivtJajD se te plean* loroeci ki bodo ples kot đrataibni sport gojifi po nadrta in vz^ajali nado mlađano r «m v«6)l dr»-žafaBoatl. N^Bposled naj poud»rkmo ae važnost ptcaa kot samo apuata, ki si je z ne-toatertmi Uimtiji hi poaeUao z sattojhn "*<*—^^kiim y LJubijani letosnjo aizoo prtđrtrfl dosti pnjaptefjev in zbnd oiooC ljol^jan^OB^a plesno sportnegB. ktuba ve-tflco n&vdnŠeDi2i piesaicev. Nać PSK bo tildi letos prtredB vrato zanfanivili prire-dlterv in klutaekih vebeivv, ki bodo v Ljubljani kot v nadem x»$vađnejde>ni plesno sportnem srodisču vztnđBi Se več zanimanja za ta lepi In piemerriti aport. Članom Vodnikove družbe Ljubljana, 16. oktobra Naše knjige so se te dni dotislcaaie preselile iz tiakarne v knjigovežnico, že v prvi tre^pn-i prihodnje^a mes^a pa bo p igrama Vodnikove drtržbe. ta srlavni stan ogromne književne vojske, pričela z ra*-pašiljarijem ietošnje izdaje. Pred koncem no%'embTa rnorajo vsi naši člani žc imeti v rokah na5 kn^ižjii dar. Vsak član, ki je že starH svojo doižnnet in plačal poverjendku 20 din. ali pa pi-sarnd Vodnikove družbe 27 din. 6e želi ppejeU knjige po pođrti, bo doto« letos 5ti-ri isti'ećmo zanimive in slrrtmo of>ramljeae knjiga: 1. Vodnikovo pratilto za. leto 1988. v re- dfeteci|L dr. Pavki Karttrtfk s peatrtmi pil-spevki Tj^ptednih a\ftoirjev in z inisfcracija-md M. Subdca, Fr. Podrekarja, V. Ootlča ter mnpgšni fotogrreufskfera posnotki. 2. Pwve»t Ivana Pođnfcaja: ?>Stare perr»-ti«. Izpoved v rjubezni \naranega tipićneg-a otroka., iraračnega vcrk»ega in razrvanega. povojnega. časa- 3. Povest Ivana T&trttk: »Sine, v kate-ri miadi pi satrti izredao krepfco opisuje tezko žtvtjeaije kmetiSke hiSe v Haiozah. žrv^jenje, ki gre po avofi. naravni poti preko vseh inpEvov tmdfcije in vz?ojnih sfl. 4. Knjigo O4pa fterta »Knaintrideset in eden«. So to spomisai naftega znanega re-žiseTja m kiirturnega delavca na burna, pisanih dogodkov potaa leta ruskega ujet-nrstva.. Vae te šUri knjige 9O take, da si boljftih in lepsih akoro ne morete žeJeti. Saj nfii-če ne bo mogrel biti ruzadovx4jen z n^-mi. \'sakomjur bodo fHinesle kaij po nje-grovean oteasu in želji! In vse za bortti drvaj^et dinarce**, ki jBi 6ho»v**: navziic krizi, v kateri živftmo, ie Se nekako ateupaj 5^>ravi. ziađti ko ve, da, bo dbtni žanje tako obitnes^a st*wa« in da ^h je žrtvoval narod-ni kulturi, po ka-teri dnsna in na tu-jam sodijo nado arelost ki zaoft. Toraj \*«i na delo za uapeh Vodnikove družbe! Draginja v Trbovljah Trbovlje, 15. oktoora Na dana>n:eri! živifekem treru je bilo živahno vrvenje, Bil je deiavski plučimi dan in kme4i(*e in branj^v^i «o posto založile tržne bojnice im lopc z ^"»eini niopoč'imi liobrotam'i. Kmetje ~n- I>olenjpke in Savinj-sk<* doline ^ ?o prispeliali na trjr mnopo sailja. kromtpiiria. repe. koštanja m dri^rih poljskih pri«le-lkov. s katerimi tie prchi^til-srvo zalaira za 73inio. Zelja r»a dane*; ni bilo veliko, je na unii f»rece.> «lr;v^o in ee «ra rali te^ra lete* rudi manj kupuje kakor dni-sra leta, ko je pri na** i^ohro obrodilo. 0*> čutno so se polraiila jajea. ^veža »o kme-tice pro*]ajale po S dn 0 za kovali, v ra-bojih na eo jih trsrovci poniijali po dkiarjr; komad. Kažr. da p^ >xVl^ r*rih \pAv.* .^e podm^ila. 7l;i8fi rc prit'>ne mra7.. Tuđi irrozflie je W<* ilraž.»e tvoco lan!. Izasla t^e pofiuja po n do 4 d:n. Knljv \-rst-e srro^d-ia pa po 5. vojvna po H do T din kc. Kf^*^anji je ^>ilo danes na trjru zcio vPKko. Kmetje so jra^princljaJi re!p vreče Pr>^uj:ili so su sno^e-tka po 2 din k^r. pritom * > r*n ?»i «* '-eno na 1.50 7a k*r. pa ?a W nišo ny>rl; prodrtfi. Tuđi !a>»olika **^» Hila pn kmet;li. ki o -2 din. Krompir ?n kmc^j«* n-ro-la jaH mernik po ■24 din. Neki kmef ie prpelja] rn rr^ tndi 9 »p^iiov >*.-irc pnj^k^. ki t'h j> ponnj^l po 100. Tuđi eene sooivju i*o *f» pr*v-ei Hvisr-nilp. E jih dane« ponujalo po 20 do 24 din. niščanc** pa po 12 do li din. N'a tr«r s^> prini: nrehi. ki *n jih prodajale kme-tky» no 5 do 6 dm liter. Tirli rene mr« f-M *c "Ivi^ni-e. Pan^s i*1 b:?o na t.nru te-lecje me©o po din 1o dc 1R. poveje 10 .lo 11. .svinjsko 15 do 1^ teleeja Setra no 1^. telečja rdjuč« po 10 din. coveja po 4. vam-"i t>o 5 krvavice po 8. jetrne kloba^c »r*o ?. kranjske pa po 3.50 komad, doci-m sp je prodajala slanina no lfi ujfci soMI na o£l lortup. Vedkno je trfio te-2ko mirtefietna čtcuveHin haditi svojo ravno pot 'vedno ao mu metail polena pod noge. ga ilir i nuli te ^fw#l^, a tako teika, kainor adajL ni Ma ta. pot ie nfiooo. Teies-oe ■■—■^Mfc ao ^Acer ot^SkAe v nmični pre^e-ldtoflti, neto ao pta stopile n& nj&icwc> meato tem hujše đudevne muke, tem mra/nr;& doievno suženJAvo. Badke so luCaoe r tem aerov nsaio >e ka^ecnecdtdi 2zxa6&jav, ki si te t^iajo povedad aH nnp*wnti meteto, od-kritiĐ tMsedo^ udarfli po gi^fVi^ji^ otOspotitttk podlost in nosnCa^ioBt, otsodKl IbA in Hđcati resnioa. Cden Takih rerfkirt neustradeniii n-až jeus-negB. pogleda na živtjeai je in ravne poti pred setooj je hrvatski pisatelj Ante IHrkić, ki bo pa-anovaA v ponedoijedc v Zagrebu 70-Leitnioo svojega življenja. Pri nas ta mož širokeg-a otraarja ni Z3ian mnogo boij kakor ga poOTiajo po širnem tuj*an svetu, ee-prav je na6 bližnji sosescL Pocaiamo ga n«e-koiiko le po njegovem klenem. delti >Iz oedovega dnevnika«. Poieg tegu je napiaaJ -Poigtede na življenje in svet« teo- zbirfeo pesmi >Od zore do mraka« Za svoj jubilej je pa izdn.1 aJbiun ilustriranih saXir »Slike in prilike^. To đeio je tiskano kot roknpis v 200 ninnea-iraiiiih iavodih in ni najnenjeno javnosti, pa tuđi na prodaj ni. Pisatelj ga je narnenil samo gvojion prijate-ljem 'n 23ianoem I>uki^evo dek> >Iz oslovega. dne\TiikaPogiedov« s» izSli tuđi v radnih listih in revnjah v aJovaSkern, ceakemi, po4jskemt nemdkerm., lužaškjo-arbskom jeziku in v espe ranta, v rokopisa. so pa v celoti prevedeni v polj&Čino, an^Feććdno. n^an^ftino. špan^fti-no ki 6edćino. Ik zbirke pesmi -Od zore do mraka c, ki jfli je izdal 2i\tnr ?a svojo 65 letnico, so izšile poedine pesnii v raznih je-z3db. Pesem >Hram< je izsšla v slava&kean. poljekem, ĆeSbesn, madžarskem. rumun-sfeeam, neanšloem, italijanrfcem, švedakem, io^ieko-arrj^keaTi, španskem, an.gieSkpjTa, nkrajinskeni, bo%^rsketn. makean, hetvej-skem in fmsrkenn jeziltiL Ta pesem je ludi uglađena, ugftasbil jo je Ivan MateCić Ronjgov. Ante IXtkić je iadal U ud i dve većji ča-kavgki pesmi: >Marija Devicat in irNaS domaći glaa<. Prva je prev«*dena v slo\Tašćino in ćeSčino, v prroi pa tuda v an^iedtLno. V >Slikah in prllikah< je objavljena kot epftog pe«ein >Sfc»ra"va z Bogarac, kl ne iziđe v nadi državi, v inoxBem«tvai pa samo v p«wvodih Nobenih piev, samo kleno ismo, bi lah-ko rekli o delih Ante Dukića. Ni mnogo tega zrna a to, kar ye pognaJo iz zjdrave. moćne zemlje, je tuđi sacno adravo in moćno. Du-kić govori malo, a pove mnopo. To ga od-lilnrje in postavlja visoko nad nivo pov-prećnih pisateljev in pesnikov, ponavlja ga med mialece Siroke^a formata. Pridru-žujen^o se njegovim prijateljem in <^estil-cem v duhu mu krepko stiskamo ro»ko z iskreno žeJiio. da bd v mi nj ir» zadovoljstvu prežive 1 pozno jesen svojega plc»rtnega življenja, v pTijetnd zavesti, da je storil već, nego je mož storiti dolžan in da je na sv^tu vedno već njegovih somišljentkov, 2aenJ strani, toda n« već dolgo. Z radeske občine Ra-ieče. 15. oktobra Obcin*=.ki dom nai bi se ijjradil za občin-ske prostore. Taka u^ibanja >lieimo nfšte-tokrat. Kdaj sie bo zade\-a resno vTjela v premielek, ie še vprašanje. Skrajni ča? bi ž? bil. da bi pi^amiski prostori dobili l.^p-•*e in verje sobe. ki bi u^trezali ludi vsem hiffienskim predpieom. Se^lanji tesni prostori nišo v [vrnos na««i oboini. (K-ividno pa so prostori ravno sedaj premajhni. ko sta v ob-čineki pisarni za|x>slena ix>le^ dosed.injih namežcencev š> -iva novinca. bajc praktikanta. Pravi jo, da ie «*^*' »I^lo ^*lo na*ik) od rok. Radovpdni obrani 'iovore to in ono. a najbolj iih zunimata praktikanta ali vo-lonterja. Clovek bi misli!. ;La imaj<» na ob-i'^ni te^-aj. kj^r fp bodo rekrutirali :n usno-Kabijali l-odori otčin^ki uslužbenci. O Kaki banski uredbi za ohoin«ke >rolonierje' še nismo *li5ali. Xa državnih ustanovah in u*a-dih ba)e ni dovoljena brpzplačna službi ts-ko zvanih »volont?rjevr. Ako pa je to dovo-ijeno, poiem n»ora biti ee»ianii tajnik na vsak način ze'o spos:oben. Ja se bodo pri nj^m :j*poeobiii bodoči občin«ki ii^hiibvnM. i)a\-koplaee«raloe zanima tuđi to in bi radi ve-deli. kdaj sta o teh vo^onterjih sklepali obč. uprava in odbor in pod kak^nimi posoji sta bila spreje*a. oziroma kaksno CMlškodnino bosta projemala za delo v piearni. Sedanji oboinsiki tajnik je nam?Š?en na obeini že od 1. 1931. ko jp umri župan Po-ea^nik, ki je *am opravi jal tuđi tamiske posle. Čujemo pa. da je obfnn^kn uprava odpovedala tajniku službo in bo 15. januar-ja 1938 — feredi zime, na cesti. Zadnckni __^^^ ^,^^^^^^^ ^^^^^^^^ji -^^^fc-^^^.^^^ ^^^ likih latiti lilnishe S^lA mo^k. /M» OJP DfQSflkwvi BHBBO flO đBD0B IUbGBHb H^BB.B> p'istitva, tem boij, kfr fa tafummfgm waA&-oiin in ker }e ie VotSko iei v ^^mm. prf macini. Porn« %tL vmmk dUbtm ht t *t*ivakta in ■■BOB*R» «Wf JPJ—WW>rn-no potrebno a bJtno in vs^^iBam nscBi MB9V&n)(i aoclalnth ■wk*v. bret ^wAd» dKtataUfce p1^-meaL S^c*^- ni to prvi fitoii, ««^ at» prad teli TTfrti «*v miane Za ae- kaj h< ao v modi. Po neJcol pm pravico tudl icnoHupirjev-e. Soi ae laiifeo refta, te po<*!tnlre. tti \Tmo*jn ,^r»rtr. )ri }e letOB afi*n*i -v^ffica. ćnrvi pp&t iiTrmzaTMi, 6e boij lco«t sicer, 1an aiptit ie narast ■ . cia ne morejr> fjndjo k mTimorn po moko. irbopi r^iKije. ki Sp kruha *«tra-i-i)jo. Vrhovi 7j^oraj nad prro«rrKVVnim in piv-n«jpBtkm MuraBam poljem; Ka^K^jrtki vitit Stametinski vrh, MurSfcafe ki aa**«^ Hoži^-W vrh, na teetrrih ob Ictpem vrem^mti ra.".-K>&S poija po«aaT;^wae đnma**!^, *> znviti že vv« terteci v lirprodimo m.egk>. kiikor da je vse ero? fnana r&vnftna. -Bera^k so rfraj srtajbe krtt . V e<=*vtj»» |i»n k«f. Mati1*«, ijo»vica. Se-te zrvećer v rriši ae raažive., ko Jhm i?o-sporlar pmdse jedaće, in pija^*5.. Tedaj }o kmalii prtjSnja slaba volja pozabljena. VI-nSCar Martin započe fifco, »ta de g^osprvil rsji postane "wro6e pri srcu. Mje^tt*1«! kr> i*> je*l gTcra.3>^ v sti^kalnici m an že otsSL 5?lae: ji&ep o^ia, s»e igTaJo ^ženitev*: i. rtaj v hramu vpnelo; vsnni je netom ^utteo toplo in tftano pn srni. ^NaAa tetića«, j** pripnverfcmii o »bTTiJi-r. L^to«? pa ?:o konc€5fn fseptembra. Kaj bi! Vst npkro^ a> *»*. Oropjrrje na}* ti Tadrave^i grorata 73a. na nvteo v vartfi gx>-rirvah r>rujra le ao 6akak le Se njoka^teri vaĆ-ii \"inagTat"*ni^i * jm««porla t. Trwn fr prts teiklii tedem po^terjo arumoćilo. Kakšno bo vino. <**e verjametno tisttm, ki ao trg-atejv oprava ld že kr>ive>m septembra «ia bo imel noodt 19 »rr.pinj 5»la«.ikor-jfL, se"VG<±R. priiielek ne bo .^lahši od Lin-đke-^a,. Pa ni verjetno. Vrsak s ■ tad poh\*a-U 3 svojim, pa pri tem zataji!: bricfičo res-nico. ki ga. nekje v fiotratiji *ti ±ge. V SgoverKsfco ffoi-ioe jrrf1 ćJovetk v*edno ra<1, kar tai'.oo kot ti*sn z.n y> r«Uk^© postreti. Oni dan smio jo ln.'hnili pokuAat ino«;t. C^eprav je bilo vo sme>Tiaio s ^avljev. Z vrha v 5>taxietinc*. se r»a ..-' h"'1 '•' l»vpih jasnih i'moh v obriftih nn.V n-v ov:z>:ju bajvli Bo^. t<>krat ni bilo videti nlkamor. — V kleti j<» oraa*mno d-žalo po mla^lem moJfcu. Pokusili smo %a.t kar dober je že bll. 2« je malo vrezji: I'iat'i p*1 smo pot^qniii 5ta-regra iz ,sodt=ft«l-iiik sadj. i:i vrtparsk.^a druMva »2 Ljubljane, vi?. sa«!j. i«iflz. v p. jf. Hnmek Martin. ki je izčrpno predoči! poslu.^al^oni j">otrebo i/,bire pravih in pri poroci jivih w>rt za ?aini tru. Ojozoril jp tuđi na nedo^taUi'? pri ob>i-rmjn in spravlja nju sa'lja. liar vpliva r^lo na ceno. Po pr*»(Javnni»i je noHruJhiifni pred •if^inik učitelj iV-vnik Ivan o'vori] ^adno raz-!-tavo / o\aoijanii n:i*eniu kralju Petru II. Ravno tako se je v kratkih in jedrnatih be->edah oddolžil (»pominu Vite«kega kralja Aleksamira I. Zp«linite|ja, k-iteremu «^0 v^i navzočni zaklirali trikratni .-slava-. Na razstavi \c> hik> mnoro sort, do+-nh in slabih. Asrilnejdi ^a1 razatav-Ijalrev. Razstavo pa je ohiekalo okrocj ^00 liudi. Xa razstavi je bilo tuđi majhno Blatno liožlahtnjeno drevo vipav6.keua koštanja ina roni, ki je Iptos ie prv^i?1 rodilo. Vzcojil ua je predsednik, uf-itelj Pečnik Tvan in & to drevesre vzbujalo «plo^no pozornost S t-^m sadoon j** dokarni. da marom zori v nažth krajih malo pozn>je, kakor naže do-mačp \*r*>te in bi bilo prinoro^lUvo, da <»e raznmoži in nafce domafe »orte pr^repi'O. 1 Vrtići dan ao at riitavo ogledali 60 tek i oiraaL Stran A >SLOVEN3KI NAROD«, sobote. 16. oktobra l««7. ?tcv. ?37 i PREMIERA danes ob al«l$ wi v Elitasm kina MATICI Danielle Darrienx| v svojem stjajaem filma I Razcveli cvet stabo MopitoaT tu fmboovob o LJtruSM^rTrzmr^i^zrT^^H —tona Marija Večera is »Mayerltataa DNEVNE VESTI —. Vicin društvom Zreie kulturnih *r*-Šf*T, Ljubljana uporofamo, d* bt» tedni ohf ni fbof t ncdeijo 14. novembra ob 9. do prti dne v dvorani ZKD, Ljuldjnna. Kongresi tr* 1-11. Okroinieo bod« flani praT«fasno prejcll! — Cebelarjem-Sokolom dovoljen tfOfia-rine prost sladkor za 6>beJe. Let os je bila se ćebcle zelo slaba paJa hi čebelar)! so »lili V težak pol^iaj. g»evex Sokola kraljevine Jugoslavije je pohreT>il akcijo za povadig© čebeHarstT^ po »okotekih dru-Štvih. Tftko bo mnog-a sokolska društva pcrtavila »voje cebelnjake. Pri flnančnem ministrstru je Sokolski Savez posredoval. da bi dobili čergar ji Sokoli trošarine prost sriadkor Za. prehrano cebe-1. ProSnji je bilo Ugode-no Vs«ak Sokol cebelar lahko dobi as v&ak ulj 5 Ker sla<*korj»i po 625 din kg. Poedineo. pa lalVko arrieux Jutri ob pol 11. uri dopoldne film »POTA LJUBEZNI« pri znižanih cenah. ; PREMIERA veHčastnega filma visoko pesmi prave Ijubeznl z Magdo Schnetđer in Svetislavom Petrovlcero NJENA LJUBKZEN — NJENA BOL (Frauenliebe — Frauenleid) V filmu sodeluje dunajska Filharmonija. Predstave d&nes ob 16-, 19.15 in 21.15 uri. Predstave jutri ob 15., 17. 19. in 21. uri. — Novi atnerl&ki poslanik na našem dvoru. Včeraj je prispel iz Pariza v Beograd novi ameraki poslanik na nažeoi drvom Artur Blees Sine. Na kolodvoru so ga. sprejeli zastopniki zunanjega ministr-etva, osobja am^riškega pofelaništva in no Vinarji. Dosedanji ameriaki poslanik na našem dvoru Charles VVilson je bil zaradi bolezni upokojen. Moderno in dobro boste oblečeni — dama ali gospod — ako boste lzbrali novo# kvalitetno blago za svoj kostum, plaSC ali obleko v manufakturi Brata Vlaj, Wolfova 5 — Sklopi stalne uele^anje nađena le*me-ffa gospodarstva. Stalna delegacija leenejja t-'»j»iKjMrst\a kralj^vin* .Iimo^lavijt1 je imela v sredo v Sarajevu dnic^i sestanek, ki «) nm pri»H>stvovali zastopniki weh včlanienih orpanizacii iz Ljubljane, Zagreba, Sušaka in Sarajeva. Stalna delegacija pričakuje, da ji Ik> zaiiiV.ovljerta primerna udeležba v novo ustanovljen?rn jiiijosloveusUo-nPinšk^m stro-ko'.-ncm odboru za ijozdne proizvode. Referat o plaeilnih teiko^ah, izvirajocih iz med-naro^biega tiaeilneua pnmieta. kliringa, devizno kontrole in od kupa izvozniskih deviz po Narodni banki, bo predložen pristojnim oblast", om. l'uotuvljeuo ie lSlaiheneffa tistac >Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« 5t. 83 z dne 16. L m. ob javlja ukaz o spojitvah, razdruiltvab in pTegmpacijth obiin in o epreroembah imen ia aecHiev ob5ui t ob- mofiti dravske banovine in avtentihio tol-maoeaje aredr« o likvidaciji kmetskih dol-f?otr in Izpremembe v etalrfu drlavnih in banovinskih uslužbencev v ohmočju dravsk* banovine. Srećke đrž. razredne loterife — žrebanje I. razr. 20. in 21. t. m. — ima z raznovrfttnltnl ikte%ilkatnl na razpolago Jugoslovenska banka d. đ. podružnica Ljubljana, ki se je prpftcllla v Gajevo nlico 3. po!cg nebotlčnlka. — Cari:-«>l:l dohodci od 1. do 10. okt. so značili 25.295.40" din. Lani v istem času so pa značaji 2^.613.532 din, a'i 318 175 din več ncijo Ictrn. Od 1. aprila do 10. oktobra so /našali carinski dohoriki 542,^04 383 din. V proračunu je za to rardobje postavka 359350312 dw. Carinski dohodkj so bili zs 183.245,071 din ve^j? kakor je bilo doinče-r»o v proračunu. Lnni je pa ?našal presežek za >st.i razdobie 153388.613 din. — Vpokojitvv. Vpokojen je sef m^tne kontrolf r>ri centralni c-arinski blagajni p:. Milnn Zlsić. — Ohrtn&ka razstava 103S v Parizu. Zavod 741 ipospe^evan^e o'>uj Zl>ornii p THI v Ljubljani je prpjei obvestilo jii!«:o?lovan»«ke-sa creneralne'jra korrt^arja ni p.iririki razet-'i-vi. da ol«s+oia nnfipra, da bliki prodajne raz.stave. Poedi-nim ohrtnikom. ki proizvajaio tipi5.ne na--ro*lne izdelke. v*i ?e ce!o «1ale 7a dolo^pn ^a« n«» ra7.jv*1:igo hi.si^e-mf»H fV^rtni^Kl ate-lieji. ki 8n grupirane na »e^anji razetovi okroir obrtničke T>a1a6e. Za ude lezi'-o v po-prlin'h odiloikih hi pp nobinla pripojUina T>° 10 franc*. frankov 7.a kvadra*ri mrter. Ra-7pn Ijiihijnnpke ^bornire sta dn-bili tako obve*til do^io do nametiv.^ne rastave in iidelfžHe ju^oslo-vanekejrn obrtni^tv;i. D<>pe^nj »ta 8e od^va- 11 «nmo Hr.&ka in Rnmiip*»kn. Vabimo interesente, <1a i7.ra7.1)0 svoje mnenje in želie Zavodu 7a pn^pe^vanje o«v»rt« 7i^oTr\\ce an TOT v LjiiWinni. — NI v nobenj fverl O. Slavko DolmČar bivS: botelir in re^tavrnter nas prosi, na] .iavnonti pojasuifno. da ni v nobeni 7vpzi f notioo, ki smo yo priopćili 11. t. m. pod naslovom »Prijntplia W» nstrelil«. Sicer jp bilo pa itak \t raHe nntioe ra?.v'dno. da erro za nelcpsrn drusretrn ^lavkn Dolničnrja. — t> Putnik« priredi »ledene Iztete: oć 24. do 31. okt. v Skr>plie na proslavo 25 letnice osvoboditve Južne Srbije z oniskom Beograda. Oplenca in Ju*ne Srbije Cena za vožnjo, prehrano In prenoćište din 1.080.—. od 24. do 29. okt. v Skoplje z obi-skom Beograda in Oplenca. Cena za vožnjo prehrano in prenoćište din 680.—, brez prehrane in preno£i§ča v Skoplju 550.—, od 25. do 27. okt. na Oolenac z obiskom Beograda. Cena za vožnjo in prehrano ter prenočišfce din 440.—, brez prehrane In prenočišča v Beoaradu din 330.—, od 80. okt. do 1. nov. za praznik Veeh svetnikov izi^t z vlakom v Trst in Gorico. Cena za vožnjo za Trst din 125.—, za Gorico din 135.—. od 31. okt. do 8. novembra z vlakom v Pariz. Cen* v TI. razr. din 1.560.—, v TI. razr. din 1860.—. od 7. do 13. nov. z autobuj*om v Milano na aeroplansko ra*-gtavo. C^na za vožnio. eskrbo in notni list din 1325.—, od 7. do 16 nov. na !ov?ko razstavo v Berlin z vlakom. — V»e informacije v bilctarnicah in ekppo7dturah >Piitnika< v LjnbUani. na Bledn. ni Jese-ntenh in v Kranju (Tujsko prometno dni-Stvo). _ Pri n»t se n^trolei ni pCTawiki in rasrr*»b-š.ki HAt-i. V na-Hh kraiih fp petrolej ni podražil V^snrotno. verietno jp. d» «»e bo v Vratkem i------- KINO IDEAL-------- I Samo Se danes ob 16-, 19. In 21.15 uri I I Si!ly svira I Xajnovej§a kolekcija crtanih Miekv- I mišk v fearvah i -------------------i Jutri (v n^deljo^ ob 15., 17., 19. in S 21 15 uri premiera na.inovejšeera filma I Princesa in muzikant ! Carola Ix>mbard, Frod Mac Murray 1 Dopoldne ob pol 11 uri matineja I SILLV SVIRA I — Knjiga »V Atudotito\ >Kih ullcah« iziđe v kratkem. Zahtevajte prospekte. Za-ložba »Klas«, Ljubljana, poStni predaj 314. __ žaloigra koro§kih Slovencev. »Koro- Ski Sloven3C< priobCuje po dnaalcvom >2a-k>igra naše dežele* pismo nekega prijatelje lista, ki poroća: Tako uncu je jo naše domove! Iz pisma le nekaj vrstic: lu-bi atej prej vas pojsusvim in mamo ia mi-cija kna grajnete se cveč in K. Hansej naj me peStisnt pe»uiia in ga bam Cakav na Bahnhofe. včere an srecov michala na pvac. Tište bukle od lehrarja tene pooval, mama že vijo, 80 tain na omarju... a «te všnfide predali kobivo in «m va« seastoin Cakov pred Schulo. Te zimske Crlvle in ^e une hvače b tud že rwtrov dajte je Han-zeje sabo ... Za bukle in hefte morte tuj me !^hwr §a Strafel pa vas prav lepu vse pozraivim in rađano In micij^....« Decek, ki je pisal to pismo, je dovrSil m. rasrSMMrciislt«e^ ćetotvtAt, gtoolla Zv«ae adrudtaoiii dettnreev, kl je cki*iđ«tsfcm or-gatUBacAJa JugtMlo^ecđlte atrokotifte srefle in v ostrist bo Uhsjal vsako soboto in gm ureduje kafrfan Andrc>J Krizman % Jesenfe, sa uredništvo pa ođ-gurarja Niko Pirth iz Ljutoljane, a tMca se v misijonski tiak&mi v Grobijah, kate-re predstavnik j« Josko Godina. Zanfcmlvo je, da se Hit h v prvi Itevtiki BaAetMm v Jugostorefufeo atrokovno avfoo, katert oćita, da đefe na ns>Cte, kakor bi ne smela. — Keriee s KOfogkega. V 9r. Jakobu pri Ro*u *o 3. oktobra pokopali Kovačevo mater te Gorinčic, dva dm poeaeje pa Grillovo mamo \z Podgrada. Obe sta bili vaotmi in dobri slovenski materi. — V aoboto 9. oktobra pa. so ▼ Dvoru pri Vrbi položili k zadnjemu počitku dekana Jo žefa Fritza. Pokojni je bil »elo pTilnibljen med koro*kimi Slovenci. — »Koroiki Skv venec« priobčuje k zadnji števlfld tudi nemSko priloga Grundsatelichep ztrr Min-derheitetifrasre Zur La^e der 8k>wenen ta Karate??. I Danes ob 17. in 20. uri I DVA FILMA NAENKRAT I Oi\ ejorttlla I Simone Simon — Karry Eaur 1 I Moj ssajlepSi dan I I Joseph Schmidt | I V nedeljo ob pol 11. uri matineja 1 j in ob 15., 18. in 21. uri I — Vreme. VreaneT«fka napcn^Bd pravi, da bo spreimenljivo obia*^not stalno vreme. Vćeruj je nekoliko dcževak> v Zagrebu. Xajvišia temperatura. je znafala v Mariboru, Zagrebu m B;ogradn 14, v Lju'olvini 13.7, v Slioptju 13, v SaT«ajrvu 12. Davi je kazal bammeter v Ljubljani 769.9. tem peiatura je zna^aia 7.G. — Pcroka v bolnici $tir» ure pred ftiurtjo. V eetrtek so inielt v kirur«ričii»*m aklelku bolnice v Prtroviradu Čudno p^iroKo. Po ročila se je Katarina Kj^ e svojim izvoljen-oem, e Materini je že eetlem !et živela v ■livjom 7.akonu in imela f. njim že ot okn. hrrrko. staro 7.4I.1J >e 7 let. V nedeljo se je zaatrupila. N/-*n n>ož pravi, da se je zn«*rru-pila po;notoma. V bolnici «e je poročila. M.iri ure y>o porok i je pa umrla. * Velika gasjjska tombola v Ramniku. Ojx>?ariamo cenjer:o občinstvo, da bo v nedeljo dne 17. oktobra t-1. popoidne v Karaniku tra-Jicionalna tombola prosto-voljne g"af?il*:ke Čete. Dobit kl so zelo dm-goceni, — okrog 300 Iepih činkvmov in 15 tombol MeJ dobitki je med drugi mi najfinej&i pogrczljivi šivalni stroj, 4 mo-š-ka kolesa, tri uajnska kolesa. vreča. mo-ke, Uno bla^> za masko obleko, seženj drv i. t. d. Za tombolo vlada veliko zanimanje, ker je te vrste piirc-ditev zadnja v letošnjem letu. število ig^i-alnih tablic je omeje:io ki naj se vsakdo z njLrni pre-skrbi pravočasno. Tablice prodaja jo ^a-siLske čete in vse trefike kamniškegra okraja. Osobito opozarjamo, da bodo tablice v nedeljo namesto po 3 po 4 dm. zato naj si vsakdo tablice pi'ej oskrbi. 2e pri LaJiski tomboli je obćinstvo imelo priliko opaziti vzorni red in najtočnejšo kontrolo pri igranju, zato je razumljivo, da bo tudi letos tombola najboljše uspela. Torej to nedeljo vsi v Kamnik na tombolo! * Udruženje jugoslovanskih narodnih že-lezničarjev in brodar je v, oMaetni odbor Ljubljana, poiiva celokupno članstvo, da ©e udeleži to nedeljo olkritji spomenika biacro-pokojnemu Viie^kema kralju na Rakeku. Ofic'elno za.$topi>tvo Obtastnejra odbora z društveno zastavo se odpelje iz Ljubljane 7. vlakom št. HlO ob 10. uri. 0 ibor — Trdovraten viomilec, ki rad čita sveto pismo. V Sarajevu je bil včeraj obsojen na leto dni 6fro?ega za pora Aleksan>Ier Boško-vič. ki je preee ga v bolnišnicx>' v Čakovcu, kjer so mu nogo odrezali. Ciganski laabojniki so se skrivali većina pri svojem pajdaiu Josipu Kramaru pri vaši Hotizi. občina Grberje Po aretaciji razbojnika štefana Baranje, ki je bil v ponedeljek ubit v goadu Mur5,*ak, je bi! aretii*an tudi L#oj-ze Horvat, znan pod imtoom Berger. Njega so vodili orežniki v Vinioo, pa je spo-toma navalil na podnaredoika Damjanovi-ča k» ga uda.iil tako moJno, da se je zgru-dil. Drugi orožzrk je bil namreč za trenutak nekam odšel. čer>rav uklenjen je razbojnik DamjarovJća pobil na tla in zbe-zal, tada orožnik je vstal in streltal za njim. Zadel ga je ia cigan je obležal mr-tev. — Nepošten h*BO%-Inski aslnžbrner. Ljut- Uanska policija j^ pr^iela ii Noveaa Sada obveetilo, da je honorarni name^čenee tamošnje banske uprave Ivan CujeS. dvignil na podlagi ponarejeneea podpisa 40.357 din in izginil. Varpo^tna oblast donmeva. da se Čuješ skriva nekje v Slov?niji. C^uješ je zelo kratkoviden in nosi vedno orala. — Cifranskl vlomilcL lr*red dne vi so vlo- naili cicani Hudorovi^i v trjrovino An*ona Marolta v Starem Aj>nu. bih u Gro^uplh in o»lne«H več nianufak turneji a bla-sa. Onv/.ni-ki so jih prišli takoj /ask^ovati in zalotili so y.h v jro7du nad vpejo Krko. Cicani pa M) ?e pravocasno zavohali nevarno»at in po-bejmili. Mudilo «;e y*n j*» oa tako, da ^o v najrlici pO7ab:li vzet; e »eboj lov^ko dvo-cevko. star avstrljpki voja^ki >-»mr*kret*. dva navalna ^amo'cre*^. bajoret tf»r ra'ne prel-mete. hvimjo?« h vfom.*« pri M;»ro!?n no-fsestniku Koyrir(ni. Stib^rn'ku in pri pop"(5f-niri Ani Oarvasovi. Ciir:*ni «»0 «e na$v.?. za-tekli nekam v ljuMja?*ko okolico, kjer jih pri dno 7'ti!*-rluJE3o. — Obnp mlade Maribur^anUe v Zenici. Ko so 2."lotn! pevk- Miii Žn;dar^Ć \z Maribora sporačttltjft da mora x*jKi*titi Zen^-co, je popila steklejiiCico Uzela. £e kot 1* letna dekHca je morala iz bise svoje ma- ; tere, ker jo je 6&đA sovraiii Težko s» je prebila alro«! fttvijeflje, konfino je pa pri-Sla kot pe^iui v Z€*tfeot kjer se >e za4ju-la v nekega fanta, ki se je pa nedavno ozenii z drugo. — Breipla^no prejmete najnovejao praktično učno knjigo medn&«t>dnefra jezika espe ranta, priprtrno tudi M »amouke. Po«ljite nfftanSen naslov in 3 din v znaniknh ta poštnino na Klub esperantistov, Ljubljana, CaakarjeTo nabrelj« 71. Iz Ljubljane —lj Pokreti Ivana I4uno*»» VCeraj po-pokine so prepdjali ifpred mrtvaike vele splošne bolnice 2emsJte ostanke prerano umrlega ravnatelja posrne direkcije dr. Ivana Lamuta k večnemu počitku. Pred mr-traSnico so člani Akademskega pevskega zbora in Društva nižjih usiuibencev 7apeli žalostinko »Vigred se povrne .. «, nato pa je krenil Žalni sprevod, na čelu katerega je igrala poštna godba, proti pokopališču. Poleg užaloščenih svojcev so na zadnji po-ti spremili pokojnika tudi narodni posla-nec Rfljko Turk, univenitetni prof. dr. Ki-drič, po^tni direktor dr. Vagaia » Sef i vseh uradov. pomoćnik železni^cega direktorja inž Kavćič. mestnt svetnik inspektor \Ve-ster. *taro«ta Sokola I. ini Bevc. predsed-nicfl TKD Atene ga. Kroftova in za Klub Primork «a Mas« Gromova. Ob odprtem grobu se je od pokojnika poslovil poštni svetnik Tile:-. Epich. > imen« nižjih pošt-nih u??1u*bencev pa služitelj Hribar. člani A PZ so pa zapeli žalostinko. —lj Omejitev nočne^a đela v ljiihljanskin pekarn^h. Pe1koxT«ki moj«Tri e^ ««i ^ni-za^c-vali. tla '»i ct^tal v veVJivi stari delovni Čas v pekarnali a /Jaj «»0 ne morali \\Hon i m Ivvnovi narpill»i iki jo seettavijena n:< r»o*lla-ut minis-frsike iirei!i>e) in X-.lnuen.it-' popovskih irt>*:rov v Ljubljani je obvestilo pvo-je Članstvo: V veljavi o^tan^jo d!^el> 24.. slavna pa oC> ?!. Pri ankefi o naredbi o o-l-piranju in 7.apiranju trpovakih in obrtnih lo»kalov je predjelu ik ojiotoi'il delecata zdrnženj.'i. da Uo har**4ca uprava »j-os-lej s-tro-uo natl/irala ol>r:>rovanje pekaru ter da ^>o--io kršitolji naredbe etroiro kamovani. Pri-to?.be zoper kazni bi bile bre-2 uppeha. Mov-stri in 'Iružinpki ?lani ftrrtejo delati v pekarnali. ko je o*eni-/.inski člnni pa sevoda uf1 «*m-ejr* «^pravl.ia*i strokovneara ljs!e zapetiljivo nde-eže članuke^ra eostan-ka. ki l»o 2-1. t. ra. oh O.uri dopoldne v pro>torih sekcije JVV v Ljm'-l.iani. Na pro«rr;imu >j prpro.Lrrn.ma, o nastavitvah in informiranje članstva o zapo^Ptih skupnih akeljah 5 kol^i iz pavske banovine. Radi važnosti tp£a. sestanka naj \fnkdo. k^lor le u^ejme-res zanes-ljivo prkie. —lj Srajce, kravate. Kamion ik, Neboti^nik. —lj Praktični učiteljski irpit. Ravnateljstvo diž. lui^eljfske š-o^e v Ljubljani na7.na-nja, na nsn<^vi dopisa pro>sve4nesra oeleznlkar. Čestitamo. —lj Tatvine koles. Včeraj so bile prijavljene zorjgt žtiri tatvine koles. Jo^ip-u Pe-terci iz Ko^e^ je bilo ukradeno kolo z-nafu-ke »Es^ka« izpred Martiiu*eve pjoetilne v Z«r. Mišici. Me^arekemu mojstru Joeipii Zu-pančiču je bilo o-lpeljano 500 din vredno koio rzijtred me^tne kiavnit-e. Josi^pu Preda-licu je nekdo ukralel 1500 din vredno kolo, znamke ^Opel« iz veže Oražnove gostil-ne v Mo«>tah. Filipu Zablu pa je oHpeljal tat kolo znamke »Sokol« izpred hise št. 33 na Sv. Petra cttsti. Zablovo kolo je dirkal-no mmemo pleskano. viedno 0 sprejeli v infekcijeki aidelek epJo^ne bolnice okrog 70 bolnikov, število beinikov pa se je do daues zvišalo na 154 in je ta ol-dele-k že prenapolnjen. Bolnfki so iz ni'znih krajev, naj več pa jih je z Gorenj^ke. zlasti H Tržiča in okolice in litijske^ra okraja. Davica in ^riaiin-ka ee ^irita tudi v ljub-ljaaski okolici, iJočim v oie^tu 8amein &e ni bilo težjt*jia primera te bolezni. —lj Tatovi na delu. V hlšo št. 8 v Jesen-kovi ulici je priiel oni dan mlaj^i poetopač, ki se ie vtihotapil v stanovanje Josip:ne Zor in ji ukradel zlat poročni prstan z ino-nogramom Z. J. in izginil, preden je bila tatvina odkrita. Iz stanovanja Jožefe Vreo-ko na Sv. Petra cesti 21 pa je nekdo izmak-nil srebrno zap^slno uro, crno denarnico in »vezeni kljuoev. Vrečkova inia okrog 400 din škode. Podpregledniku finančne kontrole Josipu Leskoveu, stanujocemu na Mi-klošicevi cesti 7, je bil ukraden eJvoraj nov suknjič temne barv?, usnjata lietnica s 400 din, železni^ka legitimacija, prevedbeni dekret in Sh nekaj drnerih dokumentov. u— Udruženje diplomiranih tehnikov priredi jutri Studijski izlet v Kranj. Predviđen je ogled gradnje lesenega mostu čez Kokro, gradnje Narodne sole, prelo-žitve gaštejskega klanca in ostalih industrijskih naprav. Odhod ob vsakem vremenu iz Ljubljane ob 7.15. Vabljeni vsi dipl. tehniki. —lj Dva pomembna koncerta. Turistični odbor za Lj ubijano priredi danes ob 19. promenadni koncert poleg gasilskega doma v Šiški. Jutri ob 11.30 pa priredi promenadni koncert pred Narodnim domom. Igrala bo obakrat godba železničarskega g]asbenega društva »Sloga« pod vodstvom kapelnika Svetel IJerberta —1] Udntienje jugiislovenskifa ioienjerjev in arhitektov. «ekeita Ljubljana, vabi k ot:le du betonskih stropov in novih stropnjakov in uporabe Iete^-'ekla pri gradnji hotela >S'oru, ki bo v poned?ljek 18. oktobra za čki'ir1 in ijoste. Se^tanek udeležencev ob 16. ur; ;»r-»,! V^vnrno Emona. — lj P!e«n? z.tvoi! >!enki»t t Kizmi. edina šola za ilnžahni p'es otvori sezono v jnt-nrHpliok 1*» t. jn oh 211. * posebni tn tafet-f»i«V!pi te?ni»«m r* jinv'»fi». flarr^ rn eo^po-đe rh'uritvfni vefer ni»dal.(ernlnpea l*i*ta z f«?vi|f) lpto.~n.lih plesnih novosti bo pa v torek 19. t. m. oL 30. Informacija* vpisova- i nje in posebne ure za posamexTiike in družbe duevno v Ka zini od 11. Pota ljubezjii«. Ob 21.15 premiera filma >Razcveli botah od 19. do 20. ure v đruAtv.mi telo vadnici v Narodnem domu. Vpičujo »e i>rod telovadno uro pri vodnici od Jelka. Iz Maribora — Uredbu o od pravi meetarskth »tojnlc ob nedeljah In praziilklh )e i» mnogih vi-uikov docela zgredena in cwHtno krivictia. Dočim aniejo mesarije na penferiji in v predmestnih obeonah imetl ob nedeljah in praznikih svoje prodajalne odprte, je pn>-dajanje mesa v mostu prepoveilajio. Ako gre za nedeljski poćitek, ao istega potrebni tudi okoliSki meaorji, kl plac-ujejo razine-roma manj davkov in tržnih jMlstojbin. Gospoduije smatrajo to uredbo za krivično in nesocijalno, kajti marsikatera ima ravno ob 9i>botah domaćega dela preveč In nima časa. da bi ob sobotah pop*-kine ho-dila na trg po meso. Kdo naj prisili g-otppo-dinje, ki nišo ute&nlle že v »>boU) na mesarski trg\ da dirjajo v nedeljo v Studence, na Pobreije, v Krčevino In ćelo v Kaji^nico po meso, kar se je v nedeljo že zgfo-illo? Ako mora ta naredba o nedelj-skem počitku \'eljati, naj se uvelja\i tiidt za mesarje iz okolice in se naj ta ukrop prlnierno razglasi. Upamo, da bodo mero-dajnl krofri vse storili, tla bo enaka pravica za vse in da se javnost o takih in rna-kih nare^lbah potom časopi»ja obvosti, kajti prejSnjo nedeljo so bile okolidke meanice tako oblegane, da marjflkatera gospodin ja še ob 11. dopolilne In priSla do mcva. — Kenda previaine »i«raj«ko klet«. G. BasletiC je otpustil znano maritoousko re-stavracijo r Gi-ajska klet*. Poaomosit je v naži javnosti te dni zbudUa vest, da bo »Grajsko klet« prevzel g. Kenda, bivSi last-nik Bleda. — Nedelja v grledali^u. V ne^leljo z\re-čer bo pono\-1tev zaba\-ne kmecke komedije. »Trije vaSki svetnikic. Pri tej predstavi veljajo znižane cene. — Pravosla\*na parohija v Marilx>ru spo-roča s\*ojim vernikom, da se od nedelje 17. t. m. do nadaljnjejra \*rfti liturgija v vojažnici 32. art. poLka v prostoru, kjer se je vršil paraa^os za blagopokojne-a kralja. — Ferš obsojen na 20 let robije. V tajni razpravi je včeraj dopoldne sodil mali ka-zetiaki senat pod pre^lsectetvom dr. Toni-baka 20-letnega delavca Makaa Ferša, zaradi zverinskeg-a roparskepra umora v Bre-sternici. Peo-š je 16. julija napađel posest-nico KrisliJio Gselman in jo z nožem aa-klal ter izropal nišo. Ferš je bil obsojefi zaradi umora na 20 let robije. Naše gledališce DRAMA Zaćretek ob 20. uri Sobota, 16. oktobra: Matura. Izven. Zni- žare cene o* ćtta opozariamo. da poj< ta j>rvič vlotro Min-k* sa Vidalijeva in vloiro Janka £». Franci. Hrpz dvoma je tudi ta nova zasoli>a izredno intereftantna in bosta oba Mana dala w v oevskem iii Msralftkeni oairu, da *h* tudi to pot uveljavita. Za^edba ostalih vio« kakor lani. Opero dirigira ravnatelj Pohč. V«l]a-\o zniiane cen?. V -.retlo 20. t. m. se bo peLa prvić na sloveufike-m odru DonizzettiJ9va opera >Lin-Na le,ieni plošoi«, ki }e kar primerna 7a današnje razmere. Opozarjamo naše oln in-sfvo na otvoritveno i^red^tavo in prosimo. hi n^e pojeli in (* tem podpre ter preživi nekaj uric v naAi »re
  • *• izletmškt vl:ik in po zvptg z^lo u^rrnine. V prihodnj^m letu nauicrava-mo razviti prapor društva in «>ve6anoA( homo po možnosti združili 7 ve6jo Ujlovad,r>o prireditvijo. Od^»or jo prMno na delu. $ A H -- Brzi turnir LSK. Snoči 'r Imol 1-SK hrži turnir za prvenstvo mrs^ca ol in Inico mesto deMla ftorli in T^kra s po 9 to<4omi od li? no«»e!?-tjivih. Tretjf do Sceto me^to «« /,we^lii Si-ko^ek. in*. Weisu in Furlani s po *«, I Mu-liovio 7, 8. Savli 6 In pol točke it4. gfcv. 237 »SLOVKHSK! NAROD«, aoboU, 1«. gMohn 1MT. Stran W Poslovilni koncert ge. Gjungjcnčeve Ljubljana, 16. oktobra. Snočnji koncert ljubljanske Filharmonije je bil je pela. so se vrstili pred našimi ocrni vsi nepn/abni Ivici, ki jih je ustvarila tekom svojega 'ikrenega. tako in-tenzivnega dela med nuini in za nas in ee-prav bf>mo hfw4ili gledat v opero Manon •fi Mada me Butterfly, ne ho već to prav tista čudovita, tako ženska figura, kot jo je znala pričarati ga. Gjungjervčeva z močio svoje osebnosti pred nas. Da se je gospa poslovi!« od nas na koncertnem odru, ie s.icer značllno, toda tuđi tukaj se je v polni meri uveljavila tista čudna sposobnost umetniee, ki prepeva / gesto in mimi-ko in igra z glasom; kajti pri njej se spa-jau igralski in muzikalni izraz v neopis-Ijivo celoto na prav isti zagoneten način. s katerim zna gospa pndajati skladbe tako, da «*? manifestira % vsemi tako bogatimi in razlienimi sredstvi kon^no le njena oseb-nost. Prvi del »poreda je prinesel poleg francuskih pastirskih pesrni iz XVIII. stoletja in Musorgskega, samospeve Lajoviea Škerjan-ca. Osterca in ^tritofa v in&trumentacijah ^kerjanca. Osterca in Žebreta. V drugem delu je pela gospa Gjungjenčeva operne arije Čajkovakega. PuccLnija, Masseneta in Verdija. l-spele instrumentacije naših do-niiiCih samnspevov kažeio, da mislijo naši skladatelji tuđi pri klavirskcm stavku or kcstralno tn mirno moremo trditi. da so na^Ii ti samospevi Sele sedaj svoje prave barve in dimenzije. Ali ne bi mogli dobiti sca.soma vsoga Lajoviea, pa tuđi druge skladatelje »Novih akordov« v priredbah za orkester Kolikokrar je bila klavirska sprem •java napisana le zaradi pomanjkanja drugih bolj^ih sredstev! Danes imamo v ljubljanski Filharmoniji odličen orkester, ki se je sinoči zopet predstavil v impozantnem Stcvilu z izravnanim zvokom in z resnim stremljenjem priboriti si svoje rnesto v našem kulturnom živlienju in dobiti prizna- je p« tuđi pomoć vseh, ki jlm je napredek naše glasbe resničjio pri srcu. G. Niko Stritof je koncert skrbno pripravi 1 in vodil. Želeli bi si videti ga pri pultu tuđi ob kakšni drugi priliki — z već-jo, bo!j hvaležno nalogo. Fr. Sturm Nedelja. 17. oktobra 8: Vesel nedeljski pozdrav (oddelek godbe >Sloge<). — 9: Ca«, porobila, spor^d. — 9.15: Jesenske idile (ploŠČe). — 9,45: Ver-ski govor (g. dr. Vilka Fajdiga). — 10: Pre noe> cerkvene glazbe iz stolnice v Ljubljani. — 11: Otrožka ura; Teta Marifka kranilja in orepe-va. — 11.80: Koncert radijskega or-k?sstra. — 12.30: Prenos odkritja spomenika Viteškemu kralju Alekeandni I. l Rakeka, nato prenos koncerta voj. godbe in zbora >$loge<. — 13.45: Gas, vreme, poroČila, spo-red. — Oddaja prekinjena od 14. do 17. ure. — 17: Kmet. ura: Vzimljenje povrtnine (g. .los. Str-kelj). — 17.30: Plesi starih dni (j>lo£če). — 18: A. Linhart: Županova Mic-ka. vešseloierra. izvajajo cl. Nar. aled. v Ljubljani. — 19: Čas. vreme, porooila, spored, ohvostila. — 19.30: Nac. ura: Descartes o Jusoslovenih (dr. D. Stojanovič). — 19.50: Slovenska ura. — 20.30: Konrert lahke £las-l»e. Sodelujejo: Ljubljanski šranjel kvartet <2». dr. Ivan Karlin. Milan Grosiear, Viktor Dežeia, Vladimir Princu:), g. Mirko Pre-tnelf in radijski orkester. — 22: Čas, vreme, poročila, snored. — 22.13: Valčkova ura (iijra radiiiski orkester). — Konec ob 23. uri. Ponedeljek. 18. oktobra 12: 7 mekih poljan (plo$5e). — 12.45: Vre-m?, j>oro?ila. — 13: f'a^, srored, obvestila. — 13.15: Sopek venfkov i'plos^e). — 14: Vjerne, borza. — 18* Znanstvena ura: De-dovanje bolezni (^. dr. A. Brece!]). — 18.20 Pisan drohiž fplo^r^). — 18 40: Kulturna kronika: l'metnoetnr «pom*»niki: Velesovo, ^kamena 'm^r. Viktor StesfcO. — 10: Č"is, vremB. porobila, spored. obve^tila. — 19.30 Xac. ura: Kaj je bila osnovna misfl pedo-lo^ke^a kongresa v Ljubljani fdr. Karei Oz-vald) Ljubljana. — 19.50: Zanimivosti. — '20; Koncert ju?oslovenske glasim (radij^ki orkester). — 20.4o: Uvod v preno>. — 21: Prenos evronskesa koncerta Iz Italija. — 22: Cas, vreme, porocila, spored. — 22.15: Nadaljevanje prenosii evropskega koncerta iz Italije — Konec ob 23. uri. Torek, 10. oktobra 11: Šolska ura: Po slovenskom Kofevsk mu \z Mnrian Tratar). -- 12: Zvoki \i. ^panije (Plo«f«>. — 12.46: Vreme, poroHK — 1»! Cas, spored, obveatila. — 13.15: Opoidanakl koncert radijskega orkestra. — 14: Vrenne, borza. — 18: Iz kitajake gla$be (goniti in predvaja pritner? g. ft*fiu> Koport). — 1R40: Elektrifikacija dr«T«ke banortft* ▼ okviru javnih del (m*. Rlhard Seiir). — 19: Cas, vreme, porodila, spored, obvetfttla. —19 30 Nac. ura: Zgodorinaki dvoboj Strossmaverja % Francom JoŽefom L (dr. Ivan Nevestie). — 19^0: Zabavni rvo?ni tednik. — '20: Iz Irancoskih oper (radijaki ork^ter). — 21: Regerjev* kla^rMia ura: Razlasa in izvaja ni klavirju *r. pfol. M. Lipovšek. — 22: čas. vreme .poroČUa, »pored. — 22.15: Koncert rađijskega orkestra; Lahka fflasba. — Konec ©b 2S. uri. Iz Zagorfa — Spremembe na poStnem arada. Mec*t6 dnevni^arja je nastof>il ?. Efeenzopf Jo*« i?. Rrežic. namestu odišleffa pfejuoooV jr. lia^nika Toneta. ki je po v^lctnem rin*-hovanjii v rta^em kraju od^el na novo me-fito v Sevnico. je prevzel te poHc %. Dr»l-Mna AloJ7.ij iz Velikih LaSč. __ Prekomasacija Ker je bila ob&ina SJ<. Lam>>ert ukanjena. so občini Zagorje pri-VljnMH va^i Št. Lambert. Jablano. Kal, Borje in Č*olniše. — Osmi raared topliSke Sole ]e i. o*\lo~ kom hanFke uprave re^ iikinjen. V N^doče ^k>1o morali otroci % Lok hi oddnljencjših krajev ter iz Toplic hoditi mimo svoje ma-tifine.. Sole v Zasrorje. 5e ne bodo zmopli sredstev za iolunje v m^fein^ki šoli v To]>]icdh. 7>i r»ntožU>o je iflovoljen rok 14 dni. — Sadna razstava e pok«Sanjem 29 vr*t «Mdjevc« l*o odnrta v *oli v št. Jurju pod Kumom to nedeljo 1". t. m. \>top pfy»t. — Umrla je v etarwri 46 let žena nid-ni^kejra ?tTOjnika *;a. Marija Kuhar yt. kolonije. Te£ki &rčni bol^rni je podlegla v ljubljanski MlniH v nedeljo. V torek bo s furgonom prepeljali njene zcm»ke o^tan-^e v Zagorje, popoldne pa } priljubljena 7a rad i svoje ljubeznivostl in skromnosti in požrtvovalnopti kot žena in mkrbna mati. Svojeem izrcka-mn toplo ?o^alje. — Ponk na Lokak je radi pomanjkanja učnih moči "^e preoej frpel. Zdaj pa je oblast nastavila prdr. Dornik An«relo iz Ljubljane in .lomacinko j^dć. Medve.l Mar-tino. Na Tx>kah eta bila najnreč let os otvor-jena pet-i in ^e^ti razreri, « fienVr je *lobila nieš^ans-ka šola v Toplicah potre^)ne prostore. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Prekllci, izbave Dese da Din X*—v clavek posebej 2a pismene odgovore glede mallH oglasov ]e treba prilotiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. Naslove malih oglasov pošiljamo satno onim, ki pošljejo znamke za 3 d'i, *......................*.........i.^>.................. —....................... Be?eda 50 par. davek posebe] Najmanjši zneselt 8 Din Prilika ML'O(lneRakiirc. PreSernova ulica 7., na^proti s!a*Pi?arn* »Kn^ak«. 4ti-2 Beaeda 50 par. davek posebe) Najmanjši zneseh 8 DiD M O Š K I ki trpite za seksualno neurastenijo, impotenco oslabelo funkcijo spolnih žlez itd., poskusite 0 K A S A 100 tablet Din 220.— 301» tablet Din 560.— 50 tablet Din 110.— Dobijo se v vsaki lekarni, Lekarna Mr. Rožman Beoerrad — Teraziie 5 Vse naše inserente tn tište, ki nam na oglase v naiem Us»tu pošiljajo pismene ponudbe, opuz:arjamo, da smo na našem poslopju v Knafljevi ulici št% 5 namestili poseben nabiraliiik rdece barve, v katerem ponudu i ki Lahko pujićajo svoje ponuđbe, prav tako pa tuđi inse-renti naloge za oglase. Inserenti nam v primeru, če nam oglasne naloge pu&£ajo v nabiralnikut mo-rajo odgovarjajo^-i ziiesek priložiti v znamkaJi, ker sicer oglaKov ne borno uvrččali. PO/OR! 7a £likaiv»l:a dela po zmernih cenah se pri poroda Mokovšek. Petra c. 43. 2414 Beseda 5(> par. davek posebej. Najmanjšl znesek « Din ZBUiKO KNJIG slovenskih, originalnih in pre-vodov, vezanih v polusnje in platno, skoraj novih, ugodno prodam. Naslov se poizve v upravi sSlov. Naroda«. 2351 »Mi........o««»«mi»Miiiiiiii»t««»t OISTOkKVMi GOLOBE Indijance, rollerj^, dunaj*ke vi-«K>koleteć*e proflam po nizki ceri i zaradi odhoda iz Ljubljane. Mlekarna. Pred škofijo 21. 2402 Seaeda 60 par, đavek posebej Najmanjši znesek 9 Din STROJEPISM POLK Večerni tečaj za Eačetnike in izvežbance. Dva oddeika od 6. do pol 8. in od pol 8. do 0. ure zveoer. Vpisovanje dnevuo od 6. do 8. ure. dola ina zmer-na. Cbrirstofov uf ni zavod. Domobranska c. 15. 2243 Beseda 50 par. davek posebej. NajmanjSl znesc^ 8 Dio PEĆ NA ŽAGANJK kupim. Strukelj, Ljubljana, Veu na pot 1-a. 2409 OtroskJ voiićKi oajoovejćib m o d e • o v 1> v o k o i e • a. Ili O t O C J I, t r i c i iz I J » • I v a • • • * f o J I pogretljlf ) PO ZELO NIZKJ CEN1 — CEMJU tKAMiO J „TRIBUN Au F. BATJEI L.IUBLJA^A, Karlov ska cesta 4 — fodruznica ftlAKlBOK, đJeksandrova cesta 26 m GLASBILA, tuđi lastnega izdelka — Popravila — Uglaševanje klavirjev Dorjath Jakob LJUBLJANA, FrandiSkanska ulica 3 (nasproti Učiteljske knjigarae) Najcenejše manufakturno blago dobite priBRANRO MAKAR Kolodvorska ulica 24 Na zalogi velika količina zimskegB. blaga za moške in ženske suknje in obleke, kakor Hubertuse. lodne in moške duble. Za neobvezen ogled se priporoćam. I S C E Bfi O prvovrstno samostojno restavracijsko kuharico za hotelski obrat na Gorenjskem. Ponudbe z navedbo vseh dosedanjih služb p>od »Stalnost« na ogl. odd. 5Jutra« do 24. t. ni. Nastop 1. decembra 1.1. Makulaturu! papir proda uprava „Slovenskega Naroda*4 Ljnblfana, Knafljeva ulica Hev. $ Mislila je, daje njeno perilo bdo. • - MM Cm primerjate „navadno" oprano perilo $ perifom opranim z Radionom, Vas očitan razleček prese« ne ti. In sicer zato: Navadno pralno sredstvo od-pravi nesnago samo s površine — in nič veČ. Ra-dion pa stori mnogo več: Krepki kisikovi mehurčki pronicajo skozi tkanino, zrahljajo in izločijo tuđi trdevratno in utrto umazan i jo. Zato mora z Radionom oprano perilo biti bolj beto in botj čisto. In ker poleg tega pere zelo prizanesijivo, ostane perilo dalj časa trpežno. Schichtov RADION pere sam RADION I r\t>rt> CAm> ^////////////////////////////////////^^ Beseda »krema« ne pove ničesar, vse pa beseda „NI VEAM! sKIVEA) \creme7 Z MVBO je v resnirl n^razdrui-Ijivo zvezan pojm idealnega ne-govanja kože in aicer zaradi tc^a — ker NIVEA vstebuje »Kuoerit«. Ta prođira ^lohoko v kožne luknjic^, kre[>ća kožo in ustAarja mladost no svežost. — Zato ne zahtevajte samo jtkreme« — ampak vedno le »? .KO« I Vdana v bo/jo \ oljo nas je za vedno zapustila naša predobra, mati, oz. stara mati, j;ospa ALOJZIJA VOZEL roj. pL PILPAH Pogreb predrage in nepozabne |H>kojne bo v nedeljo. dne 17. oktobra 1937, ob 9. uri dopolđne od njene^a doma, Ra/potje (Medija—Izlake), na farno pokopališče v Kolovratu. RAZPOTJE, LJUBLJANA, NOVO MESTO—SREBRNICE. 15. oktobra 1937. MINKA por. KOVAČ?, ANGELA por. AON1TSCH — hćerf; SLWKO, SANI, MINKA, FAN1 KOVAČ, ANDREJOKK AGNITSCK — vnukl; TINE KOVAČ, ANDRKJ AGNITSCH — «etm. Stran '6 7 »SLOVENSKI NAROD« subota. 16. oktobra ltei. gtev. 237 Buchinghamska palača zavarovana Njeni stanovale! bodo odslej varni pred napadi iz zraka Buckinghainsko paflaco, sedež angleške-g-a kralja, so neopaženo temeljito zava-rovali proti bombardiranju iz zraka. Vsi ■njeni prebivalci od kralja do kurjača V kleti so dobili tiskana navodila,, kaj mora jo storiti in kam se akriti v primeru letal skega. napada na London. V ta namen grade z vso naglico podzrjnna za.vetiž£a, zavarovana. pred strupenimi plini, obenem pa ciispanzerje z vsemi potrebnirni kemi-kalijami, zdravili itd.? da bi lahko vsake-mu stanovaleu kraljevske palače takoj nudili prvo pomcS. Oni dan so Se londonski g-asiki po dolgih letih zopet pokazali s hidranti in drugim požarnim orodjim pred kraljevsko palačo. Imeli so z g-asilci Bucking-hamske palače skupno vajo. Kralj Jurij VI. je pa polegf tegra skle-*nil posetiti mesto Leeds, kjer si hoče og*ie dati vzome naprave proti letaJskim na-p:dom in prepričati se o organizaciji pro-tiletalske obrambe. Obrambni ukrepi in narprave v Leedsu veljajo v Angliji za najtooljše in Angleži pravijo, da bi morala biti tako dobro zavarovana proti letaJskim napadom vsa njihova meata. Zanimivo je, kako je bila Buckingham-ska palača zavarovana med svetovno vojno. Nad najvažnejšim đelom palače je bila zgrajena posebna jeklena streha, ki so jo pokrili še z vrečami peska., da bi bila kraljevska rodbina 6Lm bolje zavaravana. Nemški cesar Viljom je pa sam izdaj posebna navodila in nemskim letalcem je bilo prepovedano napadati Bucking-hamsko palačo. Toda napadajočemu letalcu je tež-ko držati 3« takšnih navodil, ker ne more jamčiti za to, da bo še tako dobro na-merjena bomba padla tja, kamor bi morala. Ker bi pa lahko padaje zđaj bom.be iz velikih višav in je mnogro većja ne-varnost, da bi zadele kraljevsko palačo, čepra/v bi nemški generalni štab prepo-vedal svojim pilotom bombardirati jo, so jo tako dobro zavarovali, da bo kraljevska rodbina v nji vaina. Prastara civilizacija se ođkriva Važite izkefmine tam, fcjer fe gospodari« davno pred Kristusom Tamerlan Ekspedicija franeoskih nrheoloizov v Afganistanu je ^{M^rožihi. da jo nalrtela v zapušteni oblasti CuIkmiIu v Afuanit?tanu na. arheološko važne izkopine. (> ikrili po naj-sievernejso točko. k')2T sta s_e nekaj sto'etij pred Kristi!ri>m *s'ikali builhistir-na in jrršku kultura. Kk^pedi lja je naletela med drugim na pradavno indojrrško prest olieo k:irs-pi^kejra kraljestva B©Čo palačo in prišli eo o. polno umetn'n tište '!ol>e. Našli pr» krcane stoklcne va/.e, mlelane v in lijukein in jrrskeni t* lo-.ru. umetniško izrczljane slon oko .Vene rs^rinji- cp, na katorih so okratki in.lijskih umetni-kov in i-e niarsrkaj *lru*zepa. ^ol>a je l>ila v*a zaluta ^ pt-^ko;n in pa-hooa. Vse unietnine t>r» e!cK»no očistili s Čajnim i žl:cicami in 7o'»niini š*etkami. da jih nišo poškadovali. Y$i ledeni deii so *e r*esuli v prah Prejjlei u^tankov je pa po-kazal. iia j*.' lula >ol>a najprej napolnjona. poteni pa zai'-er-;uena kakor z iiaincMom, da bi ostale umetnine ohran)eiic lH)drr-im pokolenjei«- l*o najdenili predmet ih i/. 1. Ftoletja prekazalo. da je bi] Bejrram takrat najvažnejše knra\aii-sko sreli-re oh |>otih. ki 8o vp'/ala dn-ijo. Azijo. Indijo in Aral>ijo z vsenu ^redišTi takratne^ra civiliziranefra svei \. Najvažne j-5*1 teh o'tlcriti') yo najscvernejSa doslej od-krita toi-ka. kjer *ta ee stika-li jrrska in indijska kultura. Arheolozi \x*\o eedij pra-Uirili staro n:\ziranjo. da jo imela po]»arena gfrsko4»u:histiC'na umetno^t svoj izvor v gornjih ol>!a>feh In la in Gandhare. Ta umetnost it1 imela odlo?*dfkn vpii** na tnno-jro poznejšo ki-tajsko uinetno^t. Po karavanskih pr»':h je prodrla preko Ti'»eti v procvita)oče NV'csno carstvo. Samo neka) nn'i <• I Be^ aiua if delala drujra sekcija frani'oske ek^pedieiie pod vinUtvom J;uqiesa Meunta na kraju, k.'er »toji buihistični hram Shotorak. Kon-no i •o našli budhistieni hram, obvladajoč ču- I 'iovito rotlovitno dolino. Hram je bil poln orjaskih kipov in krasnih reHefov. pri'Vazu-joeih življenje Budhe. K sreći te umetnine nišo Kile uničene. Tretja sekoija frane^eke ekspedicije pod volstvom Jeana Carla J6 iskala iz-cruMjeno mesto Siasjhird. E>omačini so pravili franeoskim uTenjakom, kalco je noki pastir zajjrledal nekoć* o^rcfiien jez. na katerem se je pojavila ne^e'-Ta dne po liudem nalivu plava Budhe. Francoski ar-h-oloiri so našli na t'etem kraju veliko ituuhisTič-no evetišče. Me-d rlruiriin eo na.?ii tu^li kipa t rt I ;\ v vdol^inah Ptene. kr.kor Bucihini kipi- Tu so z^pet na.Mi in-? i zbra 1 a zato. ker je bela zapušteni in polna premikajoč^jja ?e ptska. Stare beležke pripovedujejo. kako je Tamerlan v U. et^letju nat-kikoval ee-istan^ko kralje\"6rvo na iranski meji. Nj«-jri)va vor^ka je l.il:* pa tome j to po'ažena in on sam težko ranjen. V je; i je zapovodal svoji l'ežpči vojski op'eniti in i/ropatj vse. kar doseže. S tem je bil zadan smrten u' eojeni ni razpa 1. Oirro-men jez. zjrra.ien po mnojri-h letih trde-rza dola. baza velikeira nam; kaliicjra omrežja, 8,) Tamerlanovi vojšt\iki unioili Pi^tnj1. se je hitro razširil-i po rodovitnih poli ih in I}.! 1 je *?o se raz' ežali na vs-.* strar.i. Mno-.ro let po/neJ€ so bi'i o>tankj te nekdaj cveto-če civilizacije pokriti s premikajočim 6e peskom. Tri »Mvilizaciv* f^o rvetele v teh krajih — partianska. satkanidska in aral>-eka in vrše so zapustile impozantne etavbe in »vetiSča, polna drmgoccoih umetnin. Sta- , ro roeeto Sar eo našli obdano i mogočnim j obzjdjem- To je bilo eno najbo^atejših me«t \ v onih čatih. | Sezona u odkopavaaje ostankov »tare j civiliiac^jc je kratka in za l«tos eo franko- ; ski ućenjarki svoje dek> končali. Del odko- ! panih umetnin in zg*odovincskih predmetov i prepeljejo v Pariz, in ra2»tavljena bodo še [ to zuno. Slavni prstani Iz Pariza so poslali v London dagoceno zbirko starinskih prstanov in prodana bo , na javni dražbi. To je menda najlep&a zbirka prsrtanov, kar 90 jih kdaj ztrali zaaeb-niki in morda je bila večja samo zbirka sira Avgusta Wollastona Franksa, poklonjena leta 1897 z drugimi dragocenimi predmeti ang-le5kemu muzeju. Sedanja zbirka je pripadala Edvardu Guilhou in v nji je nad 800 dragocenih starinskih pr-stanov iz vseh časov od prstanov eg^iptakih faraonov do pratanov francookega c*max-stva. V zbirki je ve£ pravih znamenitooti. Omembe vredno je Hlarfti edinstveno umet-niako delo, zlat prstan s prekrasno rez-ljano kamejo v belem karnnu. Ta prstan je bil laat deda Karla. Pogumnega, Ivana NeustraSneg^, vojvode Burgundskega, ki je bil umorjen leta 1419 na moatu Monte-reau. Prstan so baje >naSli* v vojvodovi grobnici leta 1792. Zanimiva je tuđi precej obaezna in dragocena zbirka ćarovniških in cerlcvenih ter poročnlh prstanov. Zbirka obsega tuđi več prstanov kraljevske rodbine Merovingov, en prstan izvira baje ce-| lo iz 7 stoletja in nosila ga je sv. Gulf e-j truda. I>rugi prstan je pripadal kraljici 1 Bertilde, eni izmed žen >dobrega kralja Dag-oberta«, tretji prstan je pa nosila kraljica Langobardov Gundobergu. V zbirki ; je pa tuđi prstan angrleskega junaka ^Cr-negu princa;, čigur portret tvori okraaek prstana. Med prstani, spominjajočimi na minljivost človeSkega življenja, je eden z mrtvaško lobanjo iz belegra emajla in z de-mantnimi oćmi. Kako nastanejo vremenske napovedi Gotovo ni več dale^ čas, ko bodo vremenska porodila točna kakor so borzna Farmar Franklin In*in Gibbon«s, zaposlen na svojem tobacnem polju pri niestecu Aqua sci dobrih 30 milj od VVa^hingbona, je na-eakrat zagledal na jasnem nebu nekaj svet- lega, ka^or da f>ada zv^z^ta. Bleoteii predmet je padel na žitno polje, takoj za 11 jini $e je pa spustilo letalo, z^krožilo je iu »e zoptl dvi^nilo. Farmar je našel v žitu ob uozdu dva zabojčka z blestecimi aparati. Od-nesel iu je donK>v in ehranil. Pocsni ba-loncck, ki se j.ja je držala majhna električna baterija, jo dal otrokom, ki so k bateriji priKijučili mutorček in se igrali z njim. Spuštanje balona z registri mirni aparati na neki meteorološki postaji Kinalu ]')i\ st* je pojavil na dvorišču avto z dvenia ietalccam. ki «ta vprasala po far- marj?vi iiMtib?. (iibloas je dejal. da je VoC v r°du :i:7.en l;aloneka in baterije, ki bo najhrž jra^ra. č>t!e poveni }e zve-del, »la W na^el nierilne aparate rad'jske ?cde, stra-tc^fericne^a balotuka z meteorološko napravo in nmjhniiii oddajnim ajaratom, ki je j>o-5iljal meteorološki |>os*aji v \Vashinijjtonu veoti o beleikah aparatov. V50 to napravo je bil dvignil baloneek 28.00i) m visoko. Vo ' proiiranm je v tej visini balont'ek po^'il in nterilni aparati so jeli padati nazaj na pri-tijenih iaclalo zab^ležili na zemljevidu, kj^ »?o r,a«iii na ia vrnili >o ^e na letalne ter s>e i rž odpeljali z avtom na Gibbsonovo fanr.o - je izjavll, da so se ti aparati najbolje obranili od vseh, kar se jih je dosiej po poletu vrnilo na meteorološko postajo. Baloncki, prinaiajoci beležU-te iz slrateofere, so eden iijivažnejših priponiovkov inod>erne meteorologije. PoLnijo jih z vodikom in dvig nejo se lahko do 30.000 111 visoko. Tam ba-lonček povi, ker ovoj ne nu>re več kljubova- ti razteznosti plinov. s kate-rimi je napol-njon, kaiti v strato^fori ]e zrak ze uiatno redkejJi. Maiheu oddajni a;arat na kratke valove, ki Lja ima vsak bilonoek z inerilui-mi aparati, po^ilja me»vl dvi«xanjom n?pre-titano ve»ti o s-tauju ozra-čja v visokih lejzali in iz te»*a rsklepajo vrem^no^lovci, kaksno lo vreme. Ko tialončck pori, se odpro pa-dalc-a in aparati z meteorološki mi beležka-nii t^e polajioma spušcajo na zemljo. Meteoroloirija. ki nam napoveduje vreme — večinoma samo za en dan ali dva — je še zelo mlada veda. Zvezo med vremenom in zračnim pritiskom >e edutil ie Pa^^cal leta 164K, to^la toT-nejt' jo je izrazil sele L?-verrier leta l*StiO. I>ita 1S73 je bil -^klican prvi niBilnaTodni kongres vroinenoslovcev in med svetovno vojno j*> j>otitala m?teoro-lo^ija važna ofit-ielna veda. i>ele po vojni, ko se je razmahnilo letalstvo, ^o postale meteorološke postaje tako važne ustanove, da bi si zdaj L-rez njih n? moirli misliti javne službe, kajti brez vremenskih porot'il bi bilo letanje ne\arno. LeUileo se zanima na letalnu pred odhodom zbsti Zii vremenska po ročila. Ce je n^varno^t, da za Me v nevih'o ali črn-e oblake. 'tirei;l«r-matia »*^-talcu izbrati pot, na kateri t^ v najmanj-sem ovin.ku izoijne nevihtiim in nevarno-■o vsem svetu i 11 zvezane v poedinih državah s centrala mi. sodelujejo z nieteorolo^kimi posta-jami vt^eli druiiih držav ter opazujejo ob *lo-locenem, po m?dnanxlni j'o^odbi odrejeem rasu kraievno vreme: ob 1. ob 7., ob 13. in ob 18. po (lreenwichu. Ko *m poteni centrale izmenjajo porobila, naslune to^en pregled vremena za doUreni Pas in to e^ za-rise na z-.>tn!jovid. Pc-J^rouia nastane sj>lo-sni zemhevi i vremena in ta sluzi lelalcem za orientacijo. Pilot mora v-edeti, kakžno vrenKJ ima pred »^boj, da si lahko izhere v zračnih visavah pravo *.>ot. Za vreme so odio? i hi i zračni pritisk, to-plota .zračni tok i, oblacnoet in padavine. Najvažncjši izmed njih je zračni pritisk, kajti vse druj^o je veČ ali inanj odvisno o\ njega. Vreme je prvenstveno funkcija atmo-1 frferičnejza pr'tiska, nj?gove razporeditve in motenj. Atmosfera v^ake jolite naše zemlje se deli v glavnem v dve oblasti. Topla obla-st visokeiLja pritiska ts^tra o*l ekvatorja do €0. sporednika. Tu se pa začinja hladna obla-t nižie«za zračneiza pritiska, ki se-za do tečaja. Tam, kjer «?e etikata obe fronti, nastanejo atmosferične motnje iz Mika tople-Sia zraka s hladnim in rreTiikajo se kakor voda v struci med razmeroma stano\itnimi velikimi padovi niz.ke«;a in via •sredi^če visoke«a pritiska in ti dve eredi- iči ee premitala po pot eh, T*odohnih «tm-jji reke. To eo po* i atmofii^ričnfh motenj — resničnih ali nioinih — in naloga meteorologije je slediti jim od postanka nad Tih m oceanoan, nad A me riko ali Spitzbertfi na vsej njiliovi poti do tja, kjer s« atnK»fe^rič-na motnja prelije v padavine, vihar ali ne-vihto. K sreći ne grsdo te ix>ti kar na sle-no, temveč eo dokaj redne, podvriene eo dvenia velikima zako-nama: na -J^verni po-luti se sučejo mračni toki okro? anticiklona, sredi^ča visoke^a pritiska, v sn»eri urin ih kazalcev, okrofi »radi^ca niike^a zračnepa pritiska pa v nasprotno smer. Atmosferične motnje jim pa sled«. Balon, s kat«*rim proiičujojo vremenske ptW Uke v Južni Dakoti Meteorolozi »so dali o«!đakom im-ena in kftr imajo vtNino dokK*eno jhkIoIk), ra7.liku}e-jo meteorolozi glavo, telo, vlecko i 11 dva gtrant*ka padova vremenskih motenj. Viotnje &e pre>milcaio navadno s hitrostjo okrojj .*>(> km na uro in izginojo, ko se mr/.li in topli zrak temeljito i*omešati». CikUm.-ki pasovi so najpotlotiteiAi n>t-d "seve-rnim Atlantskim oceanom, kjer je baš najpravilnejša razmo-jitev med tropdč.no in subtropično otlaMjo visokih pritiskov iu »blastjo |»olarn %izt\ niz-keiXa pritiska. 7a1;ij. ko t** začt-nja redeti zračni promet čez Atlantik, je treba |>ozna-ti \T&e zakone in muh*» vremena nad mor-jem. Zato je i>oslala francuka meteorološka organizacija, ki j • hrbteniea zapa-dno-evropi>keza meteiirološUeLj-i |-or•■ zl>:rajo vsa po-ročila z dru-jih parni kov n.i morju itd. Mt»- ti^oroloni na fraiuokeiu panuku ei>trmati6 no proučuj"jo veliki kutivl uail Atl.int-kim oceanom, kjer t>e kuha vn-me. Tako se »neteorološUa >lui'»a neprestano i&popolnjuj.*. V ^ na:ui'H aluzijo novi aparati, raz^irjena nieleorukv^ka ->i>nzovaiija t prej neznane oblasti, i?(> uovanja ru-ikih učenjakov na lfletii «;ori Miru severiuMja teta ja ter francx>ska, rii k;». aiiLi'e^ka i 11 a me ritika merjenja * <1o v<»č verj *ttte, teiuvet% toč.no in zan?sljiv4i, kakor so borzna ;-oročila. K temu bodo ne-lvonmo m 110*40 pri]H>r!wn;la do-gnanja ruskih učenjakov na ledeni !»oH. žene Mestece Ne\v Altony v ameriški državi Arkaiisa^ se lahko ponaša s tem, da se je v njem med vsemi ameriSkinu mesti najbolj dosletlno uv-eljavila pravica ien do javne službe. Mestece leži v žitnici Amerike in zato so zlasti v čisti poljskih del po-ti'ebne vso moSke moč-i, a ženskani je po-verjena ja\Tia uprava. Na župajiskem stoičku sedi žena, v mestnem svetu ao same ženske, mestni silnik je žena, na poStnem. brzoja\Tiem in davčnem uradu so ziipo-slene ženske, pa tuđi sieer so vsa vodilna mesta, v ženskih rokah. Samo policijska ia požarna služba je pridržana moškini. Prebivalci mesteca so s to razlelitvijo dela zadovoljni, ženske opravi ja jo svoje delo zelo dobro in fsplošno se priznava, da je občinska uprava v New Altony ena naj-vzornejših v Ameriki. še nobene pritožb« ni bilo, ćeprav vladajo ženske v mestu že več let. Američani na zapadu so v otče-vanju z ženskami vitfSki in tako pora\*na sodnica v New Alt.>ny mnoge spore, ki bi jih sicer ne bilo mogoče pora\mati brez energičnega posredovanja policije. ZA DAME JE KOMPLETNA KOLEKCIJA NOVIH MODELOV ZA JESEN IN ZOIO V VSEH VELIKOSTIH ŽE PRIPRAVLJENA. OGLEJTE SI JIH PRED NAKITOM — KOT .MNOGO DRUGIH BOSTE TUĐI VI ZADOVOLJNL V KONFEKCIJI — PHUL8N - Liublfana • Kongresni (rg 5 AJ-K*n» Aj-miuKfty: 116 Vrgel je pomotoma pokliccuiermi kuH.iu nokaj drobiža in sedel v prvi vozičok: — Bubblir,g Wel Roed. Kuli je ubral pot pod noge Vsa ckna v mestu a> bida za-prta in zastrta. An-g-leaka milica na avtomitiTiljezah je čitala jutra-nje novine. Ko je Robert zaklical svojeniu kuliju, naj ustavi pred sedežem Ismaila Hawkstona, je prihitel mimo z dvorišca palače drugi kulij. V vozdčku ;e sedela dama, ki se je zd-rznila, ko je 'zagledala Ro-berta. Grof je takoj spoznal v nji Heleno Killfe-norovo. Privzdigniia je svoj solnćnik, se ozrla na grofa strupeno nasrnejana in zaklicala kuliju, naj se požuri. — Če sem sploh še dvomil, — je zaairmral grrof sam pri sefci, — je zdaj konec vseh djvomov. Segel je v žep in stopil na vrt. Hitro se je bližal peristilu. Na enem oknu prve-ga nadstropja ae je aganil zastor. Grof je pogum-no preetopil prag, pripravljen streti vsak odpor. Toda veža je bila prazna, nihče od sihižinčađi mu ni zastavil poti. Tako je prišel nemeteno v prvo nadstropje, kjer je za tresnutek obstal in se ozrl. Zastor se je bil zgunil na desni strani, zato je krencV; grof n^ de-szio. Eina vi-a^la so bila odprta. Vstopil je. Bii je v salonu za kadilce, kjer pa ni bilo ni$ ženskega. — Pri njem seni, — je pomislil Robert. Njegove misi? so bile povsem jasne, s^ep je bil storjen. Trdtnih knrakov ^e stopal Robert po salonu, kakor mož, ki ve, kaj de!a ki kam gre, F iprav^en prevzeM v^o odgovornost. EKri»emil je zav^so in se ustavil. Sedeč za veliko in težko pi-salno mizo, ki mu je zakrivaJa roke, ga je Isnrail Hawkstone g^leiail kakor gleda zmagovadec prema-gajica. L»?, njegov tolmač, je sta.1 malomamo ob njegovi desnici. — Pričakoval sem vas, — je dejai Hawkstone s kruto SkodožeJJT^^^tjo. — Kakor viđate, se nisem zaka-snil, — je od^o-voril grof mirno. — Ali hoćete, da nadaljujeva pogovor tam, kjer sva ga oni dan prekinila. — To me kaj malo briga, glavno je, da pogovor konćava. Robert je potegnil k sebi stol in sedel. — In pogovor bo končan, — je pripomnil od-ločrto. Gledala sta se kakor dva sabijača, predno pre-križata meće. — Vi veste? — je začei Hawkatone. — Nepotrebno vprašanje, ker sem tu. — Tor ej morate domnevati, da tuai jaz vean. — Brez povoda vendar ne delamo podobnih alo-činov. Haw"kstc>ne je namratl obrvi in ara v -meril s srditim poglsiom. -— Čudim 92 pa, voboj se je bil pričel, ne'zbežen, grozen med tezna dvema tekmecema, V obeh je prekipevala enaka m-žnja. — Etejal sem, — je naioljeval Hawkstone, --da m-zira biti oloveik dovolj preirzen . . . — Kaj če bi ostala korektna, — rnu je posegel Robeit v besedo. — Pa recimo zelo p« igiimen, da prid« k meni po tem. kar vecn o vašem zunanjem izTetu. — Morda je težje umoriti enega moža, kakor dati pomoriti j3i tri tisoč, — je aigovorr! Robei t Preziri jivo. — Torej priznate? — je dejal Hawkstone. — Kakcr ste tuđi vi priznali, — je odgovoril će Brancelin. — Dejal sem vam, da sem priSel za to, da bi končala najin pogovor. Torej priznate, da s»te se sestaH z i'dy Havrksto-novo na enem izmed otokov jezera Ta-Hu? — Vaši vohuni pošteno zas}užijcv svojo plaćo. Hawkstone je zadkripal z zobeni. — Verjeti hočem, — je dej^i] strujeno, — da ^e bila na eni etrani s:ma nepremiš-lje-nost, da ni za-sledovala dr-ugega cilja, nego pripraviti vas do tega, <2a bi odpotcA'aJ. Hočem verjeti to vam in nji na. ljoibo, — je nadaijeval in g*las mu je zvemel grozeče. — TV, kaa* sem storil tištim, ki jih je protežitrrila, vam omogoča misliti si, kaj bi mogel storiti, če bi bil damneval, da je teniu dmgače. — Gospod, — je dejal giof mt^o, -- vidim, da me niste razumeli. Ze tretjič vam ponavljam, da nisem prišel zato, da bi skupno končala najin pogover. Dovolj je bilo že pojareil, -sdaj si lahko oducrito poveva, k:r morava veieti. Ljubim neko ženo. V žirvljenju mi je bi'a tok neobholno potrebna, da sem dvakra: mta'il, da bo p^ meni, ker ni bilo nje. Sleftnjič sem jo zopet naš&l. In nobene cvire ni, ki bi je ne odstrani), da obdržim to ženo. — K stvari, — ga je prekin-J Ha\vkstone. — To je zgodiba p*etek'ociti. — Kaj še, to je zgodHra seianjos.ti. To ženo, ki ste mi jo vi ukrade, sern vzal zi j vam, to je v?e. Hawkstone je plsnrl pok^nci. — Kaj pravite? — Pravim, da pripada Stasa meni in samo meni. Pravim, da mo^kemu ni treba uerrabfti ženske tistemu, ki jo je pres-lepil z denarjem. da je s-pre-jela njegovo ime, L-n-, pred h^t?rim trepeče ves siveit. Ni treba u^ra-Vti žene, ki se ti ud.i samu, kaikor ae je udala ona meni. Vzamemo mu jo in to je vse. TUrejuje Josip ^np-ff-n**^ — Za >Narodno tiakanio« Fran Jeran — Za upravo in inseratni del lista Oton Chriatof — Vsi v Ljubljani