Postnima platana v gotovini. Štev. 32. V Ljubljani, dne 20. novembra 1927. IX. leto. Glasilo Zveze državnih____ namežčencev za Slovenijo v Ljubljani. Cena posamezne St. 1*50 Oin. „NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu, Celoletna naročnina . . . Din 40' — Polletna naročnina . . . . „ 20-— Četrtletna naročnina. . . . „ 10'— Za inozemstvo je dodati poštnino. =— ■ Oglasi po ceniku. Uredništvo: Anton Adamič, Ljubljana, Bohoričeva ulica štev. 12. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici In cirilici sprejema le podpisane in zadostno irankirane. Rokopise je adresirati le na urednika. Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad. — Pošt. ček. rač. št 11.46/. Razdiralci — vstran! UJU poverjeništvo Ljubljana je kot najbolj močna in disciplinirana organizacija s svojim ponovnim pristopom k Zvezi drž. nameščencev in upokojencev znatno povzdignila in poživila stanovsko gibanje v Sloveniji. Pred ileti je ljubtjanskto učiteljstvo že bilo udruženo pri tedanji O. Zvezi, iz nje je pa izstopilo zavoljo nekega članka v »Naš. Glasu«. Danes vemo, da so jo privedli do tega koraka tudi drugi motivi. Aii so bili ti motivi utemeljeni ali ne, tega ne raziskujemo in je tudi vsaj za sedaj postranskega pomena. Sedanja UJU ima v lastnem stanu sicer neznatnega, toda ostrega nasprotnika, ki si ijc zaradi principijelnih, divergentnih stremljenj v udejstvovanju -kot stan vstvari! celo svoje glasilo «Edimstvo». Mi se, naravno, ne maramo spuščati v presojo internih spornih vprašanj med UJU in od'cepkom «Ifdinstva», primorani pa smo, da reagiramo na neki članek «Bdinstva» z dne 25. septembra 1927. «iBdinstvo» je zapisalo pod nadpisom: «Pred novo razvrstitvijo drž. uradništva in pred — degradacijo osnovnošolskega učiteljstva» tole svarilo ali očitek za vse učiteljstvo: «Danes bo morda marsikomu v učiteljskih vrstah jasno, zakaj smo se -svoječas-no protivili vstopu učiteljstva v Zvezo drž. nameščencev. Trdili smo, da bo moglo osnovnošolsko učiteljstvo v tej zvezi kvečjemu kaj izgubiti, pridobiti pa gotovo prav ničesar. Dogodki zadnjih dni :so pokazali, da smo imeli takrat prav. Res, -škoda je učiteljskih tisočakov, ki so bili in še ibodo vrženi v vodo-. Ce ni dala Zveza drž. nam. učiteljskim zastopnikom nikakega zagotovila, da bo skušala preprečiti škodo učiteljstvu (ki je grozila z novo uredbo. Opom. ured.), potem res ne vemo, kaj naj še išče učiteljstvo v njej!» Po UJU na ta izpad opozorjena, je posla la «Zveza» «Edinstvu» obširno pojasnilo Prošnjo, da ga honet.no objavi. Tega pojas nila «Edinstvo» ni priobčilo, pač pa sta po slala dva njena, za «Edinstvo» menda neod Sovorna gospoda, bivša odbornika O. Z., ne ki odgovor, ki se pa v bistvu strinja s tenor lem v izpadu «Edinstva». Mislimo, da je za vsakega zemljana pre rekanje o koristi in o škodi skupne stanov organizacije nepotrebno. Naše glasili j^j navede za odgovor «Edinstvu» samo od k>mek iz «Pojasnila» «Zveze». Že samo 1: ^ga odlomka je raz stanovski vidik stališči «Zveze» določno precizirano in edino pravil no- Prepričani smo, da temu stališču nobai Razsoden človek ne more oporekati — men ^ mu tudi «Edinstvo» ne bo ugovarjalo — ako je resno in pošteno. «Zveza» naglaša, da ,se je (borila prav ta 0 takratna O. Z. kot se bori sedanja Zvez; a cdje m interese, ki so vsem državnin nameščencem skupni, in da učiteljstva tudi v času, ko UJU pri njej ni ibi-lo včlanjeno, ni nikdar izvzemala. Zveziui uspehi so bili uspehi vseh pri Zvezi včlanjenih strok in stanovskih organizacij, pa tudi neuspehi — in katera -organizacija se je mogla ali se bo mogla ponašati brez njih! so bili delež vseh teh organizacij. Uog-odki zadnjih dni, .ali še -bolje, dogodki od novega leta dalje bodo pokazali, da učiteljski tisočaki niso bili in ne bodo vrženi v vodo. UJU je pod drugim vodstvom uvidelo, d,a je njegovo- udejstvovanje v Zvezi za dosego skupnih ciljev neobhodno potrebno, zato je smatralo pred vsem za -svojo ide-dnp nalogo, da z zopetnim pristopom v Zvezo pritegne k Zvezi tudi druge močne organizacije. Impulz vseh teh organizacij je sedanjo Zvezo okrepil ne samo materijalno, kakor mnogo bolj moralno in etično. Ta impulz bo usmeril njeno -borbo v stanovsku-strokovni ter socialno-ekonomski pravec s tem, da bom-o skušali združiti vse drž. nameščence v Sloveniji v enotno in sistematično urejenih ter upravljanih organizačnih edi-nicah na temelju zavesti in solidarnosti z gospodarsko -osamosvojitvijo potom lastnih spcialno-ekonomskih institucij itd., hkrati pa bomo skušali dvigniti drž. na-meščensivo nad vse zablode dnevnih političnih strankarskih trenj in strasti. Zveza ni mogla dati r.a svojem nedeljskem zborovanju (izr. obč. zbor dne 25. IX. t. 1.) «nikakega zagotovila, da bo skušala preprečiti, da bi se izvedla korektura uradniškega zakona v škodo osnovnošolskega učiteljstva» niti navzočim učit. zastopnikom niti navzočim zastopnikom drugih organizacij, katere bi nova uredba o reviziji uradniškega zakona prav tako občutno zadela, iz enostavnega razloga, ker je bil osnutek te uredbe šele tisti dan izročen javnosti («Vreme» z dne 25. IX. 1927) in Zveza načrtu do 1. oktobra t. L, ko ga je objavil v št. 19 «Poštni Glasnik», v celoti ni niti poznala. Pristavljamo še dalje, da je «Edinstvo» na mimo -in stvarno pisano pojasnilo odgovorilo v listnici uredništva v št. 4. (25. X. t. L). Po zapadnoevropejskem mišljenju dovolj karakterizira to dejanje «Edinstvo» in družbo okoli njega m tudi oprošča «Naš Glas», glasilo preko 9000 organiziranih državnih nameščencev, vsake nadaljnje polemike ž njim. Fr. Rojec: Nevzdržne razmere. m. Lastna država in lastna državna uprava je za vsak narod največja sreča, največja čast, ponos in moč. Tak narod je sam svoj gospodar na svoji zemlji im se sam vlada. Narod se pa mora zavedati te svoje sreče I in časti in si mora izbrati za voditelje svoje j države take odlične, sposobne in poštene i može, (ki morejo in hočejo vedno in povsod i voditi svoje državne posle tako, da je to v j največjo čast in korist državi in narodu. Ti i vodilni možje morajo biti tudi jako vestni in se morajo vedno strogo zavedati svoje odgovornosti in dolžnosti v izvrševanju svojih -poslov na visokih državnih mestih. Za-svoje delo so zadostno plačani in -se ne smejo nikdar tako spozabiti, da -smatrajo državno upravo za nekako' lastno podjetje, kakor trgovec svojo prodajalno in mislijo, da sme* jo delati z državno imovino kakor sami hočejo in da jo lahko samovoljno izrabljajo v svoje sebične namene, če 'tudi v-sled tega trpita država in narod ogromno škodo in sramoto. , Taki državni voditelji gotovo niso na mestu in -so najhujše obsodbe in kazni vredni. Malopridnež in ravno talke kazni vreden je tudi tisti, ki jih zagovarja in podpira v korupciji, ker je z njimi sokriv klakor uzmovj-čev pomagač, ki drži in nosi vrečo z ukradenim blagom. Narod, -ki trpi take voditelje, jih primemo ne kaznuje ter ne zahteva od njih povrnitve vse škode, ki so jo naredili -njemu in njegovi državi, ni zrel za samovlado in ni vreden lastne države! Nekdaj so gotovo bili taki zanikami in nezavedni večji in manjši narodi na svetu, zato pa so tudi niih države propadle, a osiroteli narodi so bili zasužnjeni in potisnjen pod peto tujih sovražnih narodov. Če pa je dandanašnji še kak t ,ak nesrečen i-n nezaveden *narod na svetu, to naj preišče in presodi razumnejši In učanejši bralec, in jako me bo veselilo, ako bi to isvoie tozadevno mnenje čimpreje objavil v «Našem Glasu». Dobri državni in narodni voditelji morajo tudi delati za srečno in slavno bodočnost svoje države in svojega naroda, a ne le za njune najskromnejše koristi, ki trajajo od danes do jutri. Uverjeni in prepričani moramo biti, da imamo tudi mi v naši mladi državi same take dobre voditelje. Vsi ti vedo^ da so njih voditeljski posli le začasni in da jih bodo morali prej ali slej prepustiti svojim mlajšim naslednikom. Toda država in narod morata živeti večno. Vsaj njuni voditelji morajo misliti tako hi delati z vsemi svojimi močmi za njuno večnost v vedno večji slavi, moči m v večjem blagostanju. Tudi drugod delajo tako. 'Pri nas je posčbno potrebno, da v svrho izpeljave dela za srečnejšo državno in narodovo bodočnost naši sedanji dobri voditelji zdaj namesto pri naj-veČjih državnih siromakih sami sebi nekoliko odščipnejo in se takoj lotijo tega plemenitega dela po receptu, ki naj si ga zamislijo s tem-le navodilom: «Enkrat se mora začeti s poštenim in požrtvovalnim ozdravljenjem tudi naših nevzdržnih političnih razmer. Bodimo mi tako krepostni junaki, da premaga- mo sami sebe in svojo pohlepnost. Mi smo le začasno na svojih sedanjih mestih, prišel bo čas, ko se bomo moraii umakniti, toda naše plemenito dobro delo v korist državi in narodu ter naš slavni spomin na to delo bosta ostala in živela večno!» IN,a ta zdravilni recept naj se napišejo naslednje bolne točke. Izvede naj se temeljita redukcija ministrstev, kakor sem to že zadnjič omenil, a ostali ministri naj dobe pravico do pokojnine po tolikih letih kakor drugi državni nameščenci, zakaj zakoni morajo biti enaki za vse državljane in oni državljani, ki delajo zakone in so poklicani, da jih ščitijo, morajo tudi sami dajati dobre vzglede svojim sodržavljanom s tem, da pri sebi ne delajo sebičnih izjem. Ako hočemo pravično soditi, moramo priznati, da je služba marsikaterega nižjega državnega uslužbenca po raznih neprijetnostih ter telesnih naporih in nevarnostih mnogo bolj težavna kakor ministra po njegovih duševnih poslih, ki jih je kbt politik navajen in jih takorekoč igraje opravlja, razen tega je pa še plačan 'tako dobro, da ta plača vedno izdatno odtehta vse službene težave. Da je to resnično, dokazuje tudi dejstvo, da se poslanci vseh strank s tako vnemo potegujejo in bore za ministrske stolčke in jih vsi tako neradi zapuščajo. Nadalje naj se tudi odpravijo iz ministrstev avtomobili, kava in tobak, vsi nepotrebni tajniki in pomočniki, 'kakor tudi razna druga nepotrebna strankarska obremenitev države. Cul sem, da so tudi naši poslaniki pri takih majhnih in daljnih državah, kakor je Luxemburg in drugje, popolnoma nepotrebni. Prenehati se tudi mora s preme-ščenjem, zapostavljenjem in predčasnim upokojevanjem državnih nameščencev iz političnih ozirov, ker taka krivična strankarska udejstvovanja povzročajo mnogo gorja in nezadovoljnosti med narodom, a država dobiva preveč upokojencev. IRazgovarjal sem se o naših nevzdržnih političnih razmerah z jako dobrim in iskrenim jugoslovanskim državljanom in ta mi je prepričevalno zatrjeval, da je pri nas tudi skupščinskih poslancev mnogo preveč. Po njegovem mnenju bi jih bilo sto ali pa še manj dovolj in naj bi ti po izvolitvi sami nosili volitvene stroške, M jih zdaj mora plačevati država. In res, ako bi imela naša narodna 'skupščina tako znižano število poslancev, bi bilo 'tudi v našem parlamentu go-itovo več sloge in manj prepirov, delo bi šlo 'bolj od rok in državna uprava bi si vsako leto prihranila lepe milijončke na poslanskih 'dnevnicah. Vse to in še mnogo drugih vele-važnih in velekoristnih zadev za državo in narod, kakor izjednačenje vseh zakonov, primerna in potrebna Skrb tudi za nižje stanove itd., pa se mora tudi izvesti na visokih državnih mestih, ako volilci to zahtevajo od 'svojih poslancev in v bodoče bolje premislijo, koga volijo, ali može, ki jih poznajo, jim zaupajo in so si jih sami izbrali, ali politične 'Strankarje, ki so jim bili vsiljeni in jih niti ne poznajo. Pri vsaki volitvi naj se tudi zavedajo nepobitne resnice, da kakršni so volilci, taki so poslanci in kakršni so poslanci, takšna je tudi vlada! Napredovanje davčnih uradnikov za Slovenijo. Vsak siloj se bori za svoje težnje. Tudi mi domnevamo, da smo upravičeni pojasniti javnosti razmere, v katerih se nahaja naš stan. V Sloveniji je okrog 260 davčnih uradnikov, od katerih so razen par izjem uvrščeni vsi v II. kategorijo in to po novem uradniškem zakonu. Do uveljavljenja uradniškega ■zakona so napredovali davčni uradniki v Sloveniji po zakonih bivše Avstrije, do VIII., par izjem celo do VII, čin. razreda, dokaz, da so merodajni činitelji znali vpoštevati važnost posla, katerega so jim poverili. Hvaležni smo tudi za to, da smo prevedem v II. uradniško kategorijo, za katero se zahteva matura, katere vsi davčni uradniki v Sloveniji nimajo. Za to prevedbo smo dolžni hvalo vse prej Srbom kot pa našim lastnim ljudem. Podrobneje se v to ne maramo spuščati, ker II. kategorijo le imamo. Razmere pa, ki se dogajajo, odnosno so se dogajale v okviru te II. kategorije, nas silijo, da se malo več pomudimo pri njih. Za podlago nase nezadovoljnosti moramo pač vzeti usodno leto 1923, kb se je izvršila prevedba v grupe. Vsak predstojnik, ki ve upoštevati delo davčnih uradnikov, bi moral skrbeti za to, da se ne bi uvrščali tovariši s 30—35 leti v 3. grupo. Takrat je bil čas, da bi se prevedba v grupe pravično izvršila. Prepričani smo, da bi se pri malo dobre volje to tudi lahko storilo, toda ni se. Pripisovati krivdo temu ali onemu, danes ni več aktualno. Čutijo pa to dejstvo tovariši še danes in bodo krivce pomnili do groba. Pozneje, ko so se sestavljali Prelogi za budžete, bi se še marsikaj dalo popraviti — toda tudi v teh primerih se je vedno pozabljalo privoščiti davčnim uradnikom košček zadovoljstva. Vse prošnje posameznikov in baje tudi odbora našega društva so bile zaman. Vedno smo slišali predbaci-vanje: «Gospodje, hvaležni bodite, da ste vsi, tudi oni brez mature, v II. kategoriji». To na-ziranje pa je bilo, je in bo pogrešno in krivično. To nas napravlja apatične in nezadovoljne. Od tega pa niti država, niti naši predstojniki nimajo koristi. Ce kdo, zaslužimo v prvi vrsti mi davčni uradiki, da se nas pravičneje grupira. Razlogov za' to je dovolj in jako uvaževanja vrednih. Prepričani smo, da se povzročenih nam krivic ne da čez noč popraviti. Enako smo uverjeni, da nas za naše delo merodajni činitelji niso hoteli nagraditi le z drugo kategorijo, temveč so nas imeli namen tudi v grupah te kategorije pravično in letom primerno porazdeliti. Tovariši vsepovsod poudarjajmo naše upravičene zahteve, katerim se mora slej ali prej ugoditi. Našega predstojnika, v katerega pravičnost in dobrohotnost verujemo, prosimo, da izvoli posvetiti našemu vprašanju nekoliko več pozornosti, kakbr smo je bili deležni do sedaj! Davčni uradniki. O B BAČ I LA tvrdke J. Maček: I jubljana. Aleksandrova o. 12 so najboljša in najcenejša. Državnim nameščencem plačilne olajšave I Zakaj moramo delati za enotno uradniško organizacijo vsega državnega uradništva? Spomenica UJU, poštne organlzalje In sekcije finančne kontrole, Iznešena na občnem zboru Zveze državnih nameščencev v Sloveniji dne 25. septembra 1927. Opredelitev stališča napram Javnosti. Odbor Zveze, ki bo sestavljen na teh principih in na zavesti po edini h skupin, da so le del velike enotne stroke, bo resnični predstavnik vseh državnih uslužbencev in nosilec ideje vzajemnosti vsega državnega uslužbenstva na trdni ■bazi najtesnejše in najširše solidarnosti. Zavedati se mora velike vloge in naloge, ki jo ima do javnega življenja sploh, ker stojimo pred vjlikimi cilji ozdravljenja naših javnih razmer, pri katerih pripada organizaciji državnih uslužbencev velika in važna naloga. Zavedati se moramo, da nas vodi k ozdravljenju današnjih razmer edino pravo stališče moderne demokracije, ki bo poleg političnega parlamentarizma upoštevala tudi mišljenje strokovnih korporacij in organizacij In da nas vsaka druga pot vodi v nadaljno neizbežno pogubo. Iz tega vidika se dobro zavedamo, da so zdrave organizacije vseh strok državnega uslužbenstva pravi blagoslov za narod in državo, zato jih ■mora vsa poštena javnost naravnost pozdravljati in podpirati. Iz te notranje zavesti in potrebe hočemo pospešiti utrditev strokovnih organizacij državnega uslužbenstva, ne samo v svrhe materialne borbe, ampak tudi v svrho 'povzdige poedi-nih strok državne uprave in strokovnega dela v prid celokupni družbi. Ta idejni temelj daje vsem strokovnim organizacijam visoko vrednost za javno življenje, narod in državo, tako da jim ravno zaradi tega idejnega temelja nihče ne more oporekati nacionalnega iti državnega pomena. Edino nestrankarske stanovsko - strokovne organizacije so sposobne s svojo privatno iniciativo In notranjo silo iztrebiti tudi vso korupcijo in partizanstvo h posameznih strok državne uprave in ozdraviti današnjo razmere tega zla. K skupnosti in v enotno fronto nas pa silijo tudi druge okoliščine. Ne smemo namreč prezreti in si prikrivati specialno v naši agrarni državi seljaške’ga pokreta, ki se danes pojavlja še v tej ali oni obliki in ki mu ne odrekamo upravičenosti in tudi ne bodočnosti. Ne moremo pa prezreti ravno njegove nenaklonjenosti do uradniških vprašanj in moramo s tem dejstvom računati. Zato smatramo sa nujno potrebno enotno organizacijo vsega državnega uslužbenstva v državi In sicer ne zato, da bi se spustila v borbo s seljaškim pokretom, ker Je to nepotrebno, marveč zato, da mu bo tvorila le protiutež glede upravičenih zahtev uradniškega vprašnja ter s svojim delom dokazala, da so naša stremljenja in naše delo v tesnem skladu z Interesi naroda In vseh njegovih slojev. Zato hočemo delovati tudi proti vsem silam, ki odtegujejo danes državnega uslužbenca od te smeri in z vso silo delovati za njega osamosvojitev glede pravcev v javnem življenju. Strokovno in stanovsko organizovanje vseh strok državnega uslužbenstva je torej nujna potreba glede na perspektive in naloge, ki nas čakajo v bodočnosti; ravno tako je 'pa nujno potrebna enotna organizacija vseh strok državnega uslužbenstva v državi v svrlio obrambe pravnih in materialno - eksistenčnih zahtev državnega uslužbenstva ter drugih ciljev, ki jih imamo in ki nas nujno silijo k vzajemnemu delu. Istotako smatramo za nuino potrebno, da pripravijo na teh osnovah konsolidirane organizacije ta za kooperacijo državnega uslužbenstva s privatnimi javnimi nameščenci ter s sloji istega socialnega razreda v svrho obrambe skupnih socialnih interesov. Opredelitev stališča do Glavnega Saveza. Pozivamo Glavni Savez državnih nameščencev kraljevine SHS v Beogradu, da čvrsto in sistematično nadaljuje na okrepitvi centralne organizacije državnih nameščencev na osnovi zaključkov in statutov, sprejetih na kongresu v Zagrebu meseca decembra 1926. Vodstvo Glavnega Saveza naj polaga osobito pažnjo na to, da se vse določbe Saveznih statutov striktno izvajajo in pod nobenim pogojem ne kršijo ali obidejo. Glavni Savez mora biti kulminacija vseh moralnih sil državnih nameščencev v naši državi, odkoder mora izhajati neusahljiva inciatlva vsemu organizačnemu pokretu. Ta pokret pa mora obvladati glavne elemente, ki dajejo življenskoi zmožnost, upravičenost in sposobnost vsakemu javnemu udejstvovanju, zlasti v demokratični in parlamentarni državi. Kot take elemente smatramo: 1. Stanovsko-strokovno borbo, ki naj združuje na temelju stanovsko - razredne Ideologije, zavesti in solidarnosti vse državne nameščence v enotno In sistematično urejenih ter upravljanih organizačnih odlnlcah, a pri tem naj Izloča Iz svojega in državno - upravnega telesa vse, kar Je gnilo, sebično, nemoralno, koruptno in brez čuta za kolu*1' tivnost. 2. Socialno - ekonomsko borbo, ki naj Izvedo gospodarsko osamosvojitev državnih nameščencev potom lastnih socialno - ekonomskih ustanov, zadrug Itd., ki jih je Istotako treba postaviti enotni sistem, združiti vso njihovo mo6 to * vestno ter «motreno podrediti svrham skuP organizacije. 3. Politično udejstvovanje, ki naj izvede emancipacijo državnih nameščencev v tej smeri, da jih kot stan, ki ima služiti edinole narodu in državi, imajoč pred očmi samo objektivnost zakonov, osvobodi in dvigne nad vse zablode dnevnih politično - strankarskih trenj in strasti. Disciplinirano organizirani državni nameščecl naj naslone svoje intelektualne, moralne in materialne sile tudi v političnem pogledu na ideologijo svoje stanovsko-strokovne organizacije, da bo mogla uveljaviti svoje sile tudi na političnih hi parlamentarnih tleh, ki so v parlamentarnih državah edino torišče, kjer morejo posamezni sloji naroda uspešno veijavtjati svoje moči in zahteve. Opredelitev stališča napram Zvezi državnih uslužbencev v Sloveniji Zvezi državnih nameščencev za Slovenijo je uspelo dvigniti v tem kratkem času od njenega zadnjega občnega zbora število svojega članstva na tako dostojno število, da si izdela danes lahko že tudj delovni program v gorenjih pr avtih, ker ima za tako delo že primemo armado za seboj. Za nujno potrebno pa smatramo, da izvede tudi ostati delovni program, ki si ga je začrtalo že za prošlo poslovno dobo, to je, da s svojim vplivom izvede predvsem zedinjenje različnih' majhnih in razčlenjenih organizacij istih ali sorodnih strok v večje celote( kakor smo to naznačili z grupacijo organizacij in društev v I. točki te spomenice); da takoj osnuje in organizira svojo stalno pisarno ; da izvede reorganzacijo or-ganizatoričnega tiska ter stavi v svoj delovni program tudi pospeševanje socialbo - gospodar-škili ustanov pri po edinih strokah, oziroma jih osnuje sama za one stroke in društva, ki takih ustanov še nimajo. To spomenico, ki naj bi bila osnova za delovanje bodočega odbora Zveze, katerega bodo v tem pravcu podpirale podpisane in v to svrho ko a lir an e organizacije tudi z detajliraniml predlogi in z vsemi svojimi močmi, stavljamo današnjemu občnemu zboru v osvojitev, ker smo overjeni, da služi naša Zveza le no osnovi teh smernic koristim svojega celokupnega članstva ter narodnega državnega in javnega življeja sploh. Vestnik. Po statutu mednarodne zveze državnih nameščencev se vrši kongres vseh včlanjenih naci-jonalnih Zvez vsako drugo leto. Prisostvovati smejo pri vsakem kongresu organizacije (Zveze držav) po svojih delegatih. Za vsakih pet tisoč članov sme poslati vsaka zveza enega delegata (mandatarja), do vsakih 10.000 članov 2, do 20 — 3, 30. — 4, 50 — 5 in do 100.000 članov šest delegatov. Za vsakih nadaljnjih 100.000 članov je določena pravica do dveh mandatov. Davčnim izvrševalcem v vednost. Pri društvu zvariičnikov in služiteljev v Ljubjani se je ustanovil »Pogrebni sklad« z jako ugodnimi pogoji in se sedaj sprejemajo novi člani brez razlike na starost, ako prijavijo svoj pristop v teku treh mesecev po občnem zboru. Cas za pristop je še do 30. t. m. »Društvo davčnih izvrševalcev« je sklenilo, da pozove vse svoje člane, da naj takoj prijavijo svoj pristop k »Pogrebnemu skladu« pri vodstvu >Drušiva davčnih izvrševalcev v Ljubljani« in jim to obenem pošlje položnice in tiskovine, ki naj jih takoj izpolnijo in potem vrnejo društvenemu vodstvu. Po poštui položnici naj vsak pošlje »Pogrebnemu skladu« 30 Din. za vpisnino in enoletno članarino. Društveno vodstvo. Znižanje poslanskih dnevnic, br. Markovič razočaral na vsej črti I Mesto finančnega ministra omajano I Dr. Markovič demisijoniral! Štedite pri vrhovni upravi! itd. Nekateri poslanci nameravajo podati ostavko, ker se ne izplača delati za narod in za državo za bagatelo 200 Din — na dan. Drugi časopisi predlagajo, naj se število poslancev reducira, ostale pa dobro plača. Sie! Niti en časopis pa tli zapisal; Prav je tako, in pika! Koliko manj političnega trenja bi .t>ilo, ko bi nas zastopali samo solidni in pošteni poslanci, ki bi jim res bila edina poglavitna skrb dobrobit ljudstva, ki je v prvem lri navsezadnje država. Mi bi se celo drznili pripomniti, da bi bilo najbolj pametno, če bi poslali kur vse ljudske osrečevalce domov za peč, da bi luščili koruzo. Bi jedli vsaj koruzni kruh, ki je tečen; .tako pa se moramo zadovoljiti z otepom slame, ki ga mlatijo tam doli. — Menda vendar ne Jtpsreče, da bi se pričelo svitati? Vabilo k IV. rednem občnem zboru podpisanega društva, kateri- se vrši v nedeljo 27. novembra 1927 ob 11. url v sodnljskem poslopju v Ra- dečah, soba št. 3. iDnevni' red: 1.) Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2.) Poročijo t. č. ■predsednika in blagajnika. 3.) Predlog o razdružitvi tega društva in likvidaciji. 4.) Pristop članstva k okrožni skupini državnih nameščencev v Krško. S.) Za slučaj odklonitve točke 3. in 4. volitev novega odbora in slučajnosti. Opozarjamo na § 17. društvenih pravil, ki se glasijo: Društvo se razpusti vsled sklepa občnega zbora. Zato je potrebna dvetretjinska večina navzočih in če je bil ta predmet na dnevnem' redu. O društvenem premoženju sklepata v tem slučaju občni zbor. Ako pa ne pride do sklepa, je premoženje razdeliti med revne sirote javnih nameščencev v teh občinah po razmerju bivajočih članov. — Društvo državnih nameščencev, njih vdov ter v pokoj encev za Radeče - Zidani most. Minimalne plače. V razpravi o izenačenju davkov se je z ozirom na nameravano znižanje poslanskih dnevnic oglasil tudj poslanec Vujič, ki je ■povedal glede ministrskih plač to - le: Ministrski predsednik vlade dobiva 12.000 Din mesečne plače, 8700 'Din posebne mesečene doklade, 5000 Din še posebne doklade, za cigarete 6750 Din, za avtomobil pa 8000 Din; skupno 40.450 Din. Minister pa prejema: 8000 Din mesečne plače, doklade 8300 Din, iposlanskih dnevnic 9000 Din, za avto 8000 Djn, za cigarete 4600 Din mesečno, skupaj Din 38.200. Te plače se naj znižajo. Dalje se naj odpravi razna mesta v upravi monopola, v upravi vojne odškodnine itd., ki dajejo letno po 200 do 300.000 Din dohodkov, dela pa nobenega! — Te podatke smo posneli iz Kmetskega lista št. 45 od 9. novembra letos. Drug drugemu očitajo revščino in svoje minimalne plače! Optimisti smo in nepoboljšljivi, prav zares! Ali nismo danes nekje zapisali, da se bojimo nesreče, če se morda res ni pričelo svitati? Naš strah je bit votel, kajti že smo brali zagotovilo in tolažbo v naših novinah, da poslanske dnevnice — ostanejo. I;n tudi ministri ostanejo, kakor so bili, ene volje, ene krvi. Na zdravje! (Jaz pa mislim na cigarete! Ali jih je! — Stav ec.) Priporočamo samo tiste tvrdke, ki dnserirajo v .našem listu. Z upoštevanjem teh firm podpirate lastno organizacijo in pomagate sebi! Nova uredba o organizaciji ministrstva za finance. V finančnem ministrstvu se izdeluje projekt nove uredbe o organizaciji tega važnega ministrstva. Kakor čujemo, je načrt celo že izdelan in izročen v pregled gosp. fin. ministru. Ako se bo ministr z njim strinjal, ga bo predložil ministrskemu svetu v proučitev in odobritev. Štrajk srednješolskih profesorjev. Vsa francoska javnost se je bavila v juniju s štrajkom srednješolskih profesorjev, ki bi morali izprašati sklepom leta djjake za zrelostne izpite. V znak protesta zaradi zavlačevanja regulacije službenih prejemkov so odpovedali skoroj vsi procesorji svoje sodelovanje pri maturi, kar je, naravno, rodilo hud odpor pri vseh prizadetih jn tudi pri vladi. Res je, da srednješolski profesorji po obstoječi šolski zakonodaji niso dolžni, da prisostvujejo pri maturah, kajti maturo je treba napraviti na fakultetah, toda fakultetskih profesorjev vedno primanjkuje, kar jih je, so že itak 'preobremenjeni, in zato določi oblast vsako leto iz-vestno število srednješolskih profesorjev, ki naj nadomestujejo poklicne. Letos jih je bilo določenih v ta namen 320, od teh jih je pa dalo 280 »ostavko«, češ da niso — sposobni za izpraševa* nje. (Pravzaprav je to štrajk. Velik del francoske javnosti je protestiral proti srednješolskim profesorjem, ker so naposled še najbolj prizadeti dijaki. Ministrstvo je pa bilo primorano, da je poiskalo in imenovalo druge profesorje za izpite. Tudi ta energična gesta je veliko pripomogla, da je krenilo vprašanje regulacije službenih prejemkov vseh državnih uslužbencev v Franciji v ugodnejšo smer. Franclja. Med francoskimi državnimi nameščenci se vedno bolj širi razkol med dvema frakcijama. Manjši frakciji, katero tvorijo povečini nižji uslužbenci vseh kategorij, načeljuie Pikmal, sekretar sindikata davčnih uslužbencev. Ta razkol se je manifestiral tudi na prošlem kongresu Saveza; prilikom tega kongresa jo ta manjšina, osobito Pikmal, ostro protestiral proti delovanju Zvezinega biroa, posebno ost je naperil proti generalnemu sekretarju Šarlu Loranu. Razkol je postal še bölj očiten in večji zaradi' nezadovoljstva manjšine povodom delovanja parlamentarne komisije' (komisija Marten), katere zadača je, da določi nove službene prejemke. V tej komisiji so bili tudi zastopniki Glavne uradniške Zveze. Manjšina očitp. Zvezi, da so bili višji uradniki far vorizirani na rovaš nižjih, ker so se prvim prejemki nesorazmerno povišali. Še posebno nejevoljo je pa izzvala odločitev te komisije, ko je ugotovila eksistenčni minimum s 8000 franki, do-čim so nižji uslužbenci zahtevali ta minimum z 10.800 fr. Odpustiti ne morejo tej komisiji nadalje tudi greha, ker se je posvetovala »za zaprtim» duri« in je izključila javnost. Nezadovoljneži so ■pred kratkim sklicali miting, na katerem so ostro protestirali proti postopanju te komisije. Zahtevali so nadalje, da se njihovim upravičenim zahtevam nemudoma ugodi. Vendar enkrat! Čitatelji našega glasila se morda spominjajo, kako ostro smo obsodili — primerjaj članke: »Politika in gospodarstvo z dne 3L decembra 1926, »Ob vstajenjuc z dne 10. maja 1927, »Svitanje« z dne 20. junija 1927 — bivšo italofilsko politiko nesrečne dr. Ninčičeve ere. Dokazali smo pogubnost in nesmiselnost take zunanje politične smeri in napovedali v zadnjem gorenjih člankov (seveda je takrat dr. Ninčič moral že odstopiti) izboljšanje našega zunanjega položaja. Med drugim smo zagovarjali tudi tesnejšo zvezo s Francijo. Danes, ko je podpisan naš prijateljski pakt s francosko republiko, preveva tudi celokupno državno nameščenstvo iskreno veselje, da je kaznovana laška brutalnost in nesramnost proti nam. Torej po dolgem cincanju in oklevanju — sicer je pa tudi Francija zadrževala podpis — smo vendar le storili energično gesto in pokazali, da nam je dovolj laških prevar in hinav-ščin. Ostani tj Italija onkraj Adrije, Balkan sl bomo že sami uredili. Smo polnoletni in ne potrebujemo nobenega varuštva, najmanj pa hočemo biti kolonija laške prešemosti! — K o š a č a n. Povečanje plač v Franclji. Že več mesecev se tretira v Franciji vprašanje povišanja plač državnim nameščencem. To vprašanje je važno z dvojnega vidika: sedanji službeni prejemki so globoko pod eksistenčnim minimumom, z druge strani je pa važen efekt povišanja z ozirom1 na državne finance. Glavni Savez državnih nameščencev je vodil že več mesecev odločno borbo, da bi so stavilo vprašanje povišanja plač na dnevni red parlamenta že v prejšnjem zasedanju, ki je bilo nedavno zaključeno. Zahtevali so, da mora znašati najnižja plača 10.800 frankov proti 6000 frankov, kolikor je znašala dosedaj in da stopi povi1-šanje v veljavo že od 1. avgusta 1936. V dosego teh zahtev je Savez zastavil vse svoje sile tako pri vladi, kakor v parlamentu. Uspeh je bjl nepopoln. Vlada je prerešetavala in pretresavala regulacijo, naposled je pristala, da znašaj plača naj-nižjega uslužbenca 8000 frankov, ki se naj stop-nuje v hijerarhijskem redu do 10.000 frankza najvišjega državnega funktijonarja. Tudi ni bil osvojen predlog o rektroaktivitetj izza 1. avgusta 1926, pač pa samo od 1. januarja 1927 dalje. Razlog za to je proračunsko-tehniški, ker se krije budžet vsako leto s koledarskim letom (1. I. — 31. XII.). Ta vladni načrt je obravnaval parlament kot nujno zadevo v. poslednjih dneh pred zaključitvijo parlamentarne sezije. Načrt je dal povod za veliko parlamentarno debato, v katero so posegle poleg predsednika vlade, finančnega ministra, glavnega budžetskega jzvestilca, najodličnejše osebnosti francoskega parlamenta, osobito z opozitijonalne strani. Glavni govornik gospod ■Fomcare (predsednik) je branil s posebno žila-vostjo vladni predlog in pobijal razloge, na katerih so slonele zahteve Saveza. Porabil je priliko, da je kritikova! uradniški sindikat, ki mu je očital, da je prekoračil s svojo aktivnostjo mejo statutov. Poudarjal je tudi. da odgovarja novo povišanje obstoječemu indeksu o draginji, češ da enačj Sedanje najmanjše povišanje šestkratni predvojni plači, za kolikor je dralginja tudi faktično narastla. Kot posebno jak argument je navedel predsednik vlade činjenico, da so se povišale za šestkrat plače samo najnižjim uslužbencem, dočim znaša povišek za višje kategorije samo za 4^ ali celo samo za 3krat v primeri s predvojnimi prejemki. — V vsekupui francoski javnosti se je prililo tej diskusiji o povišanju plač tudi mnogo politične barve, saj se bodo vršile državnozborske volitve še tekoče leto. Pa tudi ta važna okolnost ni strašila predsednika vlade, da ne bi dal duška svoji nejevolji, oziroma svoji nenaklonjenosti do uradniškega sindikata; svest svoje zmage je koncem debate prosil zbornico za zaupanje, ki ga je dobil s 536 glasovi proti 171. — Z izg'asovanjem tega projekta je skinjano z dnevnega reda pereče vprašanje naših francoskih sodrugov, ki so ga, težko jn nestrpno pričakovali. Uradniški tisk seveda ni zadovoljen s to rešitvijo, ki jo imenuje samo kot provizorij' iti kot trn'o etapo dd dokdiične uredi tv e materijal-nega položaja državnih nameščencev. Reforma uradniških plač v Nemčiji. Stanovska glasila javljajo, da je nemški finančni minister izdelal načrt o reformi plač državnih uslužbencev. Ko bo ministrski svet odobril ta načrt, ga bodo predložili rajhstagu. Med tem časo-m se pa skličejo razne ankete v vseh pokrajinah, da se čuje mnenje tako državnih uslužbencev kakor tudi davkoplačevalcev, kajti regulacija je tudi v zvezi z novimi bremeni za vse državljane. — Povedali smo že, da so že do sedaj nemški državni uslužbenci veliko boVše plačani kot naši. Neverjetno je skoro, da skrbe »premagane« države za svoje ljudi veliko boljše kot pa »zmagovalci«.; Značilno je to, kajti ves ta postopek temelji v globokem psihološkem momentu. Zmagovalec počiva na lavorikah, premagani pa zbira in krepi vse svoje duhovne ter telesne sile, Švicarski državni nameščenci so imeli letošnji glavni kongres 17. do 19. junija v Sen Galenu. Na tem kongresu se je konstatiralo znatno pojačenje organizacije. Odobren je bil nov načrt programa, ki gre za splošnim poboljšanjem gmotnega položaja državnih nameščencev. Srečni Belgijci! Predno se definitivno reši vprašanje službenih prejemkov državnih uslužbencev v Belgiji — deluje se na tem že več časa — je sklenila Vlada, da trenotno vsaj nekoliko pomore svojim ljudem. Tako so povečali že od 1. marca 1927 vsem uslužbencem osnovne plače za 20%, zbdljšali so tudi dragifijske doklade. Največjo povečanje ne sme presegati 50CO,frankov za posameznega uslužbenca. V Italiji — zmanjšanje plač. Zaradi kurznega skoka lire, ki mu je sledilo znižanje cen življenskih potrebščin, in da bi se izfoegnilo vsesplošni eko-namski krizi, ki je postala v Italiji že akutna, so sklenili industrijalci, da znižajo delavske mezde. Delavske mase seveda protestirajo, češ da odgo-varjäjo prejemki šele sedaj draginji, ki vlada v deželi. Zdi se pa, da vsi ti protesti ne bodo zalegli, kajti vladajoči fašizem, ki ga gmotno podpira veleindustrija, bo že potlačil vsako javno protestno gibanje. Razumljivo je, da stoji Mussolinijeva vlada na strani velfndustrjie — in že se je odločila, da zniža tudi ona vsem državnim nameščencem službene prejemke. Tovariši! Berite »Poziv in prošnjo« v št. 31. »Našega Glasa« in javite se nemudoma kot nabiralci novih naročnikov! — Tovariš g. T. v D. nam tozadevno piše: »Izvolite iposlati podpisanemu eno nabiralno polo, da jo dam krožiti1 pri vseh sedmih oddelkih. Finančna kontrola, ki je skoro najbolj zatirana, kupuje vsemogoče potrebne in nepotrebne liste, tudi take, ki zastopajo samo1 kmetijske in druge nasilno-politične interese, »Naš Glas« pa po večini niti ne pozna. Izdajte poziv, naj bi Savez storil za reklamo nekaj, to je naj izda poziv k naročbi.« — Pripominjamo, da je naša >Zveza« že davno izdala na vse včlanjene organizacije tak poziv, ki pa ni našel' upoštevanja. Prosimo ponovno vse g. tovariše, da slede vzgledu g. T. in prevzamejo če tudi nehvaležno nalogo, nabiranje naročnikov. Uprava. Tiskovni sklad. V št. 30. »Našega Glasa« izkazani znesek 161 Din sc je daroval nn družabnem večeru povodom napredovanja g. Ignaca T!