86. številka.
Ljubljana, v soboto 16. aprila 1904.
XXXVII. leto.
Izhaja vsak dan cvečer, isrimBi nedelje in praznike, ter vejja po pošti prejeman za avstro-ogrska deaele za vse leto 36 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 8 K 60 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano a pošiljanjem ca dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, placa za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuja Idaiele toliko sec, kolikor zrcasa poštnina. — Na naroCbe brez istodobne vpoSitfatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, Ca ?e trikrat ali večkrat tiska.  —  Dopisi naj se izvoW trankovatt  — Rokopisi se ne vračajo.  —  Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih ulicah St. 5, in sicer uredništvo v L nadstropju, upravnifitvo pa v pritličju. —
Upravnistvu naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
.Slavenski Narod" telefon St. 34. Posamezne Številke po 10 n. „Narodna tiskarna" telefon St. 85.
V Btnisla § 17. društvenih pravil se sklicuje
občni zbor
delniškega društva
Narodne tiskarne
na dan 1. maja 1904
ob 11. uri dopoldne
v hiš;   Narodne tiskarne v Knaflovih ulicah it. 5.
Dnevni red:
1. Poročilo predsednikovo.
2. Bilanca Narodne tiskarne za 1. 1903.
3. Nasvet upravnega odbora o izpla-
čanju dividende.
4. Volitev upravnega odbora.
5. Volitev pregledovalcev računov.
6. Posamezni nasveti.
OPOMBA: § 16. Kdor hoče v občnem zboru glasovati, mora svojo delnico vsaj pet dni pred občnim zborom vložiti v društveno blagajno.
Upravni odbor Narodne tiskarne.
Mestna hranilnica ljubljanska.
V našem ča*u so nestali vsi denarni zavedi slovonski. Poprej jih ni bilo in slovenski narod je bil popolnoma odvisen od nemških denarnih zavodov. S probujeno narodno zavednostjo začeli smo se otresati tujega varuštva, začeli smo snovati svoje denarne zavode. Ako danes pogledamo to kratko dobo, meramo vendar biti ponosni na uspehe. V kratki dobi dosegli smo mnogo. Samo on© posojilnice koroško, kranjske in štajerske in primorske, katere eo v »Zvezi slovenskih posojilnic v Celju*, imele so leta 1902 vlog čez 50 milijonov kron. Ne omenjamo drugih posojilnic, katere tudi reprezentujejo C bilo milijonov.
Slovenske hranilnice eo jako mlade. Izmed njih šestorice je najstarejša mestna hranilnica ljubljanska. Najstarejša je, a tudi najmočnejša v
gmotnem oziru med posestrinami Leta 1902. imele so vse slovenske hranilnice premoženja 24,998.649 K 35 vin. Letos je imela mestna hranilnica ljub. sama vlog 18,147856 K 60 vin. Vidi se torej, kako krepko in t.dno stoji in da uživa neomejeno zaupanje slovenskega naroda.
Ali s tem ni naše delo končano. Slovenske hranilnice se nimajo dovolj življenske moči. U?ažujmo samo to. Na Kranjskem sta n. pr. samo dve nemški hranilnici, kateri sta imeli leta 1902. vlog 66,096.825 K 82 vin. Imeli sta torej 41 milijonov denarja več nego vse slovenske hranilnice Na Koroškem in Štajerskem pa je še več nemških hranilnic, a vse te nemške hranilnice so postojanka nemške narodnosti.
Slovenci se premalo učvrščujejo v svojih denarnih zavodih. Ne upoštevajo njih vpliva v društvenem in političnem življenju. Danes ee svet, države in narodi osvajajo ne samo z orožjem, nego tudi z denarjem. Pomnijo naj to narodi, kateri žive pomešani z drugimi. Francija si je n. pr. vsled francosko-angleške pogodbe podjarmila marokanski sultanat le s tem, da mu bode dala zajem 60 milijonov frankov ter zato sama pobirala earinske dohodke v Maroku. V malem okviru pomenjajo isto slovenski denarni zavedi. Kolikor več bo-demo imeli denarja, toliko večja bode naša samostalnost in naš gmotni napredek, s katerim je tesno spojen duševni napredek.
Mesto Ljubljana je duševno in kulturno središče vseh Slovencev. Nič ne bodemo pretiravali, ako rečemo, da bode mestna hranilnica lj ubijan-ska največja pospeševateljica in čuvarica tega središča. Osnovana je, da podpira male vlagatelje, to je, da jim obrestuje vloge na eni strani, na drugi strani pa ji je poklic, da podpira slovenske kmetije s tem, da jim prihi- j teva na pomoč s posojili pod ugodnimi pogoji. A kot kro.iatega poslovanja je nje zaslužek, dobiček, s katerim bode pospeševala občekoristne
občinske naprave ljubljanske, zlasti kulturne težnje in idejale ter bode s tem krepila moč in razvitek slovenskega duševnega središča, bele Ljubljane.
V tem pogledu ima torej mestna hranilnica ljubljanska eminentno kulturno nalogo in zato se mora zanjo zanimati vsak zaveden rodoljub slovenski. Sredstev imamo toli obilo, da se vsi naši zavodi lahko sijajno raz-evitftjo in da lahko skrbimo tudi za zavode ob jezikovnih mejah, kajti tile so tudi važna predstraža in postojanka gmotne neodvisnosti sloven-kega naroda.
Štirinajst let je sicer kratka doba za večjo skupino ljudi, ali da se daje tudi v kratki dobi mnogo doseči, to nam kaže razvoj mestne hranilnice ljubljanske. Priznati smemo s posebnim zadovoljstvom, da je storila znatne korake. Premoženja ima črei 18 milijonov kron, a kako umno in spretno upravlja nje vodstvo s tem premoženjem, vidimo iz tega, da se je dos ej nabralo rezervnega zaklada 611.735 K 90 vin. To je že znatna svota. Sigurno sa razvija in nas ni treba nazivati proroke, ako pravimo, da se od leta do leta bolj pr.bližuje onemu težko pričakovanemu momentu, ko bode s svojimi zakladi mogla in smela stop'ti pred narod ter položiti na žrtvenik domovine obilni sad svojega delovanja.
Letos si dozida mestna hranilnica ljubljanska svojo lastno palačo, katera bode vidno znamenje nje krepkega gmotnega napredka. Da se zavod sploh zdravo razvija, gre zasluga neumorno delujočemu hranilničnemu upravnemu odboru, zlasti ravnateljstvu in njega predsedniku g. V as u P e trici Ču.
Spoznajmo Slovenci, da je v Ljubljani le ena hranilnica naša slovenska, in da je le eden praper, pod katerim se nam je zbirati. Slovenci, pod slovenski prapor!
Vojna na Daljnem Vztokn.
Izpred Port Arturja.
Posebni poročevalec ruskega brzojavnega agentstva javlja iz Port Arturja: V noči na 13 t m. )e od-plul oddelek naših torpedovk na morje in naletel na sovražne tor-pedne ladje. Tri japonske torpe»dovke so obkolile našo torptdovko »Bez-strašn • in jo pot pile, Že preje je odpiul iz pristanišča njej na pomoč »Bajan« Japonske torpedovke so se umaknile, a skoro na to se je pojavila na mestu japonska eskadra. Ob 8. uri zjutraj je zapustilo naše bro-dovje pristan in odpluio proti Japoncem, ki so se jeli umikati. Kmalu pa so se pojavile nove japonske vojne ladje, 16 na številu. Naša eskadra se je vrnila na redo in se postavila v bojno vrsto. Bilo je okoli 10 ure dop'ldne, ko se je pripetila pod oklopnico »Petropavlovsk« strahovita eksplozija. Dveminutipozneje so ladjo že pokrivali valovi. Okiopnica »Pobjeda« je bila poškodovana na srednjem krovu in se je umaknila v pristan, kjer se je usidrala. Japonske ladje so se raz delile v dva oddelka in »zginile z obzorja.
Angltški listi pa poročajo o bitki pred Port Arturjem tele podrebnosti: Japonske torpedovke so se ponoči tihotapsko približale Port Arturju in se skrile za bližnjimi skalnatimi otoki. Ko je admiral Makarov odpiul iz pristanišč*, so ga napadle za hrb tom. Obenem pa se mu je približalo tudi ostalo japonsko brodov,e. Makarov je dal takoj povelje: »Nazaj v luko!« Vie ladje so 8e takej umaknile Tudi admiralska ladja se je obrnila. V istem hipu jo je zadel japonski torpedo, kiji je r & z d j a 1 večji del oklopa. Drugi torpedo je udri v notranjost ladje, kjer so bile shranjene eksplozivne snovi. V istem hipu se je zaslišal strahovit pok in okiopnica je zletela
več sto metrov vi«oko v zrak. L«dj* se je potopila v 2l/, minute. Veliki knez Ciril je stal v trenotku eksplozije na krovu in skočil v morje, kjer 19 je oklepal plavajočih desk in jamborov, dokler ni do njega priplula ruska torpedovka in ga .rešila. Kar se je moštva rešilo, so vsi sami priplavali v luko, dasi so bili vsi ranjeni. Od posadke 835 mož, ki je bila pod krovom, ae ni nikdo rešil. Makarova in njegov štab je razstreljivo raztrgalo na kose. Nekoliko ur po-■neje so baje našli roko admirala Makarova.
Kakor pa se iz Petrcgrada poroča, ni utonilo na oklopnici 835 mož, marveč samo 500.
»Daily Ezpressu« se poroča iz Niučvanga, da je bil tamkaj vtis vesti o pogibelji »Petropavlovska« strahovit. Posadka v Port Arturju je baje popolnoma obupana. Vsak trenotek se pričakuje, da bodo Japonci Port Artur znova napadli. Mnogo se že govori, da je ppfoh nepotrebno se še nadalje držati v Port Arturju. Japonska mornarica je popolnoma izginila % obzorja. Misli se, da se je admiral Togo umaknil v varno pristanišče, da bo dal popraviti poškodovane ladje.
Iz Berolina se poroča, da bo poveljnik »Petropavlovska«, kapitan Ji-kovljev postavljen pred vojno sodišče. Ce pa bo to mogoče, je veliko vprašanje, ker je baje tako nevarno ranjen, da se njegovo življenje šteje samo po urah.
Nov napad na Port Artur
Iz Cifua se poroča, da se je v četrtek cel dan slišalo gromenje topov prč:d Port Arturjem, drugo poročilo pa pravi, da so Japonci od z.utraj do popoldne Port Artur bombardiral. Japoncem se je baje posrečilo, na večer v bližini Port Arturja izKrcati vojake in topove.
O smrti admirala Makarova,
Iz Petrograda prihaja nepotrjena vest, da je Makaiov izvrJil samomer. Pripoveduje se, da se je admiral ko
LISTEK
Prepolzko.
Vigred lahkonoga prihiti in strese goste svetle kodre, da se zlat prah razprši po zraku. Z gorkim poljubom zbudi zemljo, ki jame stezati odre-venele ude; skoplje jih v vlažnih valovih južnih sap ter jih ogrne v vonjav plašč. — Kdor more hiti ven v lep, božji svet, tu gleda Čudesa narave in ob njenih nedrijih sluša tajno sladko utripanje.
Drugi velikonočni praznik je. Pred-poldne je še in iz dimnikov vaških hiš se snuje lahen dim ter zgineva v zraku. Jata vran prifofoČe čez poljano ter se nastani po vrhih smrek, stoječih posamič fia pobočju hriba. Ob vznožju hriba stoji železniška postaja. Malo življenja je tu. Nekaj potnikov pričakuje vlaka.
Malo od postaje stoji kraj ceste gostilna. Enostropno poslopje se dokaj odlikuje od skromne okolice. Za šipami okna stoji dekle okroglih lic in svežih usten. Ni še dolgo v teh prostorih, kjer cesto čujejo v dolgo noč, kjer goste i&egle dima in vzduha otemne plamen očesa ter dolgo čutje obrobi trepalnice * rdečimi obronki.
Oprezno gleda na železniški tir. „Danes pridejo," šepeče med gostimi zobki.
„Placal bi rad," zarenci zdaj kmet za mizo, ki že dalj časa mane mošnjico v roki, a zaman čaka, da se natakarica pobrine zanj.
Dekle vztrepeČe ter pohiti k njemu. Kmet plača ter momlaje odide. Dekle se vrne k oknu in zamišljeno gleda v prerojeni svet. Pogled ji obstoji na holmcu nad postajo. Mala, borna koča je nanj naslonjena — njen rodni dom. Za mah se zgane. Pred dušo ji vstaja resen obraz matere: „kaj počenjaš, otrok!" ji govori svareč. Ona se zamisli. Otročja leta usilijo se ji v spomin, vedra, solnČna v vsi krasoti in milobi. Tu gori je trgala prve telohe, govorila z grmiči, tekala je po zložnih rebrih ter igrala se s solnčnimi žarki. — „In vendar je bilo tako borno, tako samotno", vzdahne skoro polglasno, ogleduje se okrog sebe. Slamnata postelj, okorni čevlji — oblačiti se je morala v priprosto krilo iz domače robe, a zdaj ji je telo ovito v mehko tkanino. »Telo, da, kakovo je telo? Mati je pravila, da je grdo, gujusno, da se ga treba sramovati, a oni je pravil ondan, da so adje mehki,
da so nežni, sladki, misli ter povesi oči, v obraz pa ji šine valček krvi, vstaja više, ga ožari, da je sij očesa Še živeji, potem pa se pomiče zopet nizdol in se vgrezne nazaj v srce.
Medtem se pojavi na obzorju gost dim. Pomiče se vedno bližje, puščajoč za sabo dolgo, mehko meglo. „Danes pridejo", ponavlja dekle ter zre na bližajoči se vlak. lllapon zabrlizne, da se razlega oster glas daleč tja po ravani, jame počasneje voziti ter se naposled ustavi hreŠčeČ in sopeč v postaji. Potniki poskačejo z vozov, drugi vstopijo in vlak se hropeč pomiče dalje.
Med došleci hitijo štirje mladi gospođici s smehom in poluglasnimi vzkliki proti gostilni. VstopivŠi obkolijo natakarico. Po burnem pozdravu vde-rejo v drugo sobo s šumom in ropotom, pevajoč odlomke operetnih napevov. Svršnike in klobuke razobesijo in raz-mečejo ter z ropotom prestavljajo stole.
Tanek mož, nazivali so ga „ oskrbnika", z dolgim, Šegavim obrazom, velih lic z mogočnimi brkami, pravi tip veščega „sukaČa", vsede se k glasovirju ter brenkeČe znano melodijo. Glasovir itak razglašen, tožno ječi pod silnimi udarci njegovih prstov. Hreščeči glasovi
so pravcati odmev igralčeve notranjosti, a on sam dovršen interpret lastnega duševnega poloma. S hripavimi glasovi prepevajo ostali.
„Prosim, s čim naj postrežem?" ogovori natakarica, ki se je bila komaj branila, silnih napadov debelega poslovodje iz bližnje tovarne, vporabivŠi kratek odmor.
nSrce, duša, biser," kriče zdaj na-vskriž ter jo obkolijo nanovo. Dekle je zardevalo, povešalo oči, nasmihalo se in odbijalo prisilne roke.
„Vina", zakriČi poslovodja, „najprej vina" in zopet požvižguje poskočno arijo, zibajoč se na stolu, ječečem pod toliko pezo.
Za mizo je sedel mlad gozdar. Njegovo lice je še otroško napeto in ustne, koje mu senčijo prve brkice, krožijo se mu neprestano v nasmeh. Stegnil je bil i on preje roko po na-takaričnem polnem nadlaktu, a ona mu je zamahnila, in osupel je sedel na stol.
„Meni juhe, samo juhe", klice dolgin natakarici, ki se vrača s steklenico vina. „ Kisle omake meni", veleva poslovodja, a mladi trgovec, Četrti v vencu, Želi vloženih kumar. Gozdar samo gleda ter guba ustni v neizrazovit nasmeh. Zdajci
privleče iz žepa listnico, strese ž nje mršav desetak ter momlja pol otožno, pol ponosno: „zadnji mohikan". Vsi se mu naglas zakrohoČejo, on pa zadovoljen z vspehom dovtipa, potegue krepak požir vina.
Natakarica je donašala vina in jedi. Po slednjih segali so malo, pač pa v enomer stegovali roke po natakarici. Ta jo grabil je za ramo, oni okrog pasu, dekle je končno vznemirjeno razdraženih živcev žarelo kot polna bin-koštnica.
..Kani pa greš ž njimi?" vpraša domaČi hlapec voznika, s kojim sta sedela v sprednji sobi, ter si porivala mogočen vrč piva drug drugemu v pest „Prišel sem ponje", odzove se ta, „bili s i čez praznike v mestu". „Vrli ljudje to, dado za pijačo", dostavi, dvigne vre' k ustom ter vleče in vleče, da se vrč svetli, a pivo grgrajoč lije nizrioli. „Vrli — a izdelani kot pomladni zajci", dostavi prvi s porogljivim nasmehom.
»Domev, domov", golči zehajo! mladi gozdar. „Da, domov,- pritrjujejo drugi ter velijo vozniku, kojemu se sicer ni kaj mudilo, da zapreŽe. S hruŠčem in truŠčem, kot so prišli, odhajali so tudi, zatrjajoČ, da skoraj zopet pridejo.
je »Petropavlovska« zadelo več tor-ped in ko je bilo vse brodovje, slasti pa 2 križarki v nevarnost?, da bi jih Japonci obkolili in uničili, v svoji kabini ustrelil. Smrt aćm'rala Makarova je povzročila na ladji s ra-hov to zmedenost Skoro nt t j pa je prodrl v skladišče smodnika japonski torpedo in oklopnioa je zletela v zrak. Govori se, da ao bili v vojnih krogih ogorčeni radi postopanja ad mirala Makarova, ker je na vsak način hotel izzvati odločilno bitko.
Zveza s Port Artujem pretrgana.
Preko Pariza se poroča iz l.i-kova, da vlak iz Port Arturja ni tjakaj došel, ker so Japonci neki most na tej progi razdejali (?).
Nove torpedovke za Rusijo
Is Reke se poroča, da je Rusija pri tamkajšnji tovarni naročila 24 novih torpedovk. Vse te torpedovke so že zgotovljene in ee nemudoma poi-jejo po železnici na Rusko. Tudi ruska vlada jih baje namerava po železnici spraviti v Port Artur.
Vereščagin.
Iz Petrograda doŠla poročila na-glašajo, da se na »Petropavlovsku« ni potopil Blikar Vereščagin, ampak njegov brat kapitan Vereščagin.
Admiral   Skridlov naslednik Makarova.
Kakor smo že včeraj brzojavno sporočali, je car Nikolaj že imenoval za naslednika nesrečnega Makarova — admirala Skridlova, poveljnika črnomor-skega vojnega brodovja.
Nikolaj IvaDovič Skridlov se smatra nele kot eden najbolj izobraženih in nadarjenih pomorskih častnikov, ampak tudi kot nadarjen diplomat, ki se ume iz najtežavnejših položajev rešiti z diplomatično premetenostjo. Rojen je bil, kakor smo že včeraj navedli, leta 1844. in je dovršil pomorsko častniško šolo 1. 1862. z odličnim uspehom. Prvi dve leti je služil pri baltiški mornarici; ker je v Kronštatu na junaški način rešil prigodom velikega viharja iz valov nekega mornarja, je bil imenovan za poročnika. V rusko-turški vojni 1. 1877. je Skridlov s svojo malo ladjico „Šutka" z uspehom napal veliko turško oklopuico in bil ranjen. Za ta junaški čin ga je car Aleksander II. odlikoval z redom sv. Jurja. Po končani vojni, v kateri si je stekel toliko zaslug, je bil imenovan za kapitana in pride-ljen v službovanje fregati rSvetlana". L. 1886. je postal kapitan I. reda in poveljnik križarke „Dmitrij Donskoj". L. 1889. je znova avanziral in bil imenovan poveljnikom oklopnice nGangut". Štiri leta pozneje je postal podadmiral, L 1894. pa je bil imenovan za glavnega nadzornika za proizvajanje podmorskih min. V tej lastnosti se je Skridlov najbolj odlikoval in je v rusko mornarico vpeljal posebno vrsto torped-nih uničevalk. L. 1898 je bil imenovan
Dekle stalo jej zopet pri oknu in gledalo za vozom, dokler ni izginil za ovinkom.
čas je hitel svoj večni tek, življenje je vrvelo in drlo naprej. Zopet so pokale spone, v koje je bila zima vkovala zemljo — pomlad je z vihrajočo zastavo hitela preko poljane. Nebo je raz-strlo temno zaveso ter gledalo dol na zemljo ljubko mirno, kot mati na svoje dete. Narava diha sveti mir, šelest gozda ujema se z žuborenjem potoka v rahlo himno : Ljubezen Spasitelja objema širni svet — človeku tope se prsi, polni jih sladka slutnja, „da je resnica, da je ljubezen in usmiljenje, duša dviga se mu v jasne sfere, čuteč lastno božanstvo.
V koči, naslonjeni ob reber nad železniško postajo, sedita mati in hčerka. Mati je uprla glavo v dlan in gleda skozi malo okence v dolino. Ljudje se shajajo pred cerkvijo, da se udeleže velikosobotnega vstajenja. Starka ne gie dol, dasi ne pametuje, kdaj bi bila to opustila. Sram je je. Ljudje bi s prstom kazali za njo. Sram, da, saj jo je lahko. Izbuljene oči brez bleska, brez življenja obrne od okna. Vpadlo, žolto sivo lice, v fcoje je začrtala bolest globoke poteze, pokrije z rokama. Jokati ne more, potoki solza rosili so že te vele, usnjatc gube, tudi tarnati, pso-
za poveljnika sredozemske eskadre, ki se je udeležila pacitieiranja otoka Krete, Da se je u s taj a tako hitro polegla, je največ zasluga admirala Skridlova. V priznanje teh zaslug ga je volilo glavno mesto Grške, Atene za svojega častnega meščana. L. 1900. je Skridlov postal poveljnik ruske vojne eskadre na Daljnem Vztoku, kjer je ostal tri leta in natančno proučil vse razmere v vzhodni Aziji. Ko so se lansko leto jeli zbirati črni oblaki v Makedoniji, je bil odpoklican in imenovan za poveljnika vojnega brodovja v Črnem morju. Ob začetku vojne na Daljnem Vztoku je car Nikolaj poklical Skridlova v Petro-grad, vsled česar se je splošno mislilo, da bo imenovan za poveljnika v Port Arturju. To se takrat ni zgodilo. Šele vsled tragične smrti admirala Makarova je bil poklican na to odgovorno mesto.
Rusko brodovje v Port Arturju.
Ker je razširjeno pod vtisom zadnje katastrofe pred Port Arturjom napačno mnenje, da nimajo sedaj Rusi v Port Arturju skoro nobenih za boj sposobnih ladij več in da je njihova mornarica pravzaprav že popolnoma uničena, hočemo navesti vse vojne ladje, ki tvorijo portarturško ekskadro — izpustimo seveda vse one ladje, ki so se potopile —, da bo občinstvo spoznalo, da za sedaj še ni nobene resne nevarnosti, da bi se Japoncem posrečilo zavzeti Port Artur.
Ruska eskadra torej obstoji sedaj, ko se je potopil „Petropavlovsk", iz a) 5 oklopnic in sicer „Peresvjet", admiralska ladja podadmirala kneza Uhtonuskega, zgrajena 1. 1898, pod poveljstvom kapitana Boismana; „Seva-s to pol" pod poveljstvom kapitana Černiševa, zgrajena 1. 1895; „Polta-v au pod kapitanom Uspjenskim, zgrajena 1. 1894; „Pobjeda" pod kapitanom Sacarenim, zgrajena 1. 1900 (v sredo lahko poškodovan a); „ C e s a r e-vič" pod poveljstvom kapitana Vazi-ljeva, zgrajena 1. 1901, in slavnoznani in mnogoobrekovani „R e t vi z anw pod kapitanom Censnovičem, zgrajena leta 1900.
b) iz 2 oklopnih križark 1. razreda „Bajan" in „Vsadnik" iz 1. 1900.
c) iz 3 križark 1. razreda „Di-ana", „Askold" in „Palada", zgrajenih v letih 1899 in 1900.
dj iz 4 križarh 2. razreda „No-vik", „Bojarin", „Zabjaka" in „Razbojnik", prvi dve križarki najnovejšega, zadnji dve starejšega tipa.
e) iz 32 torpedovk in sicer: „Vnimaletni", „Vlastni", „Bojevoj", „Bezpoščadni", „Vinostljivi", „Grozo-voj", „Razjašči", „RjeŠiteljni", „Silni", „Storoževoj", „Smjeli", „Serditi", „Strojni", „Skori", „GremjašČi", „01 važni", „Bditeljni", „Bezuprečni", „.^tatni", „Raztoropni", „BezŠumni", „Poročnik Burahov", „Stražni" in 9 torpedovk št. 204 do 213.
f) iz 2 t op ničark „Bobr" in „S i vu č".
vati ne more, te ustne, koje so se naj-češčeje gibale v molitvi, ko je starka na samotnem holmci govorila s svojim Bogom, izbruhale so že nebroj kletev in psovk. Tiho sloni in težko sope.
Zvonovi v vaškem zvoniku vzdr-getajo jasno, milo, ubrano. Glasni valčki priskačejo do samotne koče ter ljubko potrkavajo na mala okenca. Mati vzdigne trudno glavo, zlati prameni zahajajočega solnca vsujejo se skozi okno, obsipavajo zibel, stoječo pri peči ter poljubljajo sveža lica deteta in trepetajoča kolena poleg sedeče mlade matere. — Dete odpre oči ter jih zvedavo obrača po sobi. Starka gleda zdaj dete, zdaj hčerko. Kako je oslabela, kako je bleda, koščena. „Ubogi otrok", izvije se ji iz prsi iu žgoče oko se ji po dolgem zopet porosi. Počasi vstane, leze k zibeii, skloni se ter prvokrat poljubi malega črvička na čelo. Vzdigne se potem ter položi veli roki hčerki okrog vratu, osupli nad to nenadno izpremembo matere: „Odpusti ti Bog", ihti starka, „jaz sem ti odpustila."
V borni koči na selučnem rebru slonite mati in hčerka druga ob drugi v nemem objemu, v dolini pa pozvanjajo veselo zvonovi. I. Fischer.
g) iz 2 torpeduih križark „Vsadni" in „Hajdamak" in
h) iz transportne ladje „Augora". Vsa eskadra ima  torej  še sedaj
50 aktivnih vojnih ladij, ki rc-prezentujejo tako vojno silo, da se ni malo ni bati, da bi se Japoncem posrečilo zavzeti Port Artur.
Torej vi, maloduŠni, ki mislite, da je izguba „Petropavlovska'* že tudi padec Port Arturja, glavo pokonci!
Ministrsko posvetovanje v Budapešti.
Budapešta, 15 aprila. Danes ob 3 popoldne so se začele skupne ministrske konference. Prisostvovali so skupni ministri, oba ministrska predsednika in oba finančna ministra. Posvetovanje je trajalo več ur ter se bo jutri nadaljevalo. Razpravljalo se je samo o skupnem prora čunu. — Končne številke proračuna sa baje ne bodo mnogo razlikovale bd lanskega proračuna, ker se izdatki ne zvišajo mnogo. Brezdvomno se postavi v proračun drugi obrok za nove topove. Glede zneaka si ministri Še niso na Čistem. Vojna uprava zahteva 20 do 25 milijonov, finančni minister pa povdarjs, da blagajniške razmere ne dupust«*, da bi se dovolil veči znesek kot v zadnjem proračunu, namreč 15 milijonov kron.
O predstojećem državno-zborskem zasedanju.
Praga, 15. aprila. Mladočeški klub je priredil včeraj politični shod. Govoril je poslanec Fiedler, ki je rekel, da se Cehi zavedajo, da imajo malo koristi od obstrukcije; isto velja tudi za češki deželni zbor, kjer vsled nemške obstrukcije deželne finance hudo trpe. Postopanje Čehov ▼ bodočem državnozborskem zasedanju je odvisno od njihovih zaveznikov. Češki zavezniki (Jugoslovani in Malorusi) bodo odloČili, ali se obstruk-cija vstavi sli nadaljuje.
Trgovinska pogodba z Italijo,
Dunaj, 15. aprila. Italijanski senator Miragiia je imel včeraj daljše posvetovanje z ministrom grofom Goluch o wsk im, nato pa se je odpeljal v Rim. V dobro poučenih krogih se zatrjuje, da se je glede vinske carine doseglo popolno sporazumljenje.
Ogrski državni zbor.
Budimpešta, 15. aprila. Zbornica je najprej nadaljevala debato zaradi prodaje cbširnih gozdov v Karpatih knezu Hohenlohe. Pojasnilo [poljedelskega ministra Tal lian a v tej zadevi se je vzelo s 108 glasovi proti 47 glasom na znanje. Bivši poljedelski minister Daranvi je še pojasnil, da se je knez Hohenlohe tudi obvezal, da v teku desetih i let nabtavi v svoji gozdarski in up-I ravni službi le  Madjare. Ker se je
Izza temnih dni.
(Sličice iz življenja raznih papežev.) (Dalje.)
V Nemčiji je zavladala velika nevolja, da «*e je začel papež vtikati v volitev kralja in takorekoč prodajal kraljevsko krono tistemu, ki mu zanjo več plača. Toda vladoželjni papež se ni brigal za to. Njegovi odposlanci so nastopali na Nemškem s skrajno predrznostjo, ščuvali stranke drugo proti drugi, sejali nemir in prepir in tako oslabljaii cesarstvo. Obenem so razglašali, da je papež Filipa izobčil in preklel in nagovarjali bo njegove pristaše, naj prelomijo prisego zvestobe. Toda večina OMail e^a naroda se ni dala vjeti v papeževe zanjke tem manj, ker je Filip zmagoval ter bil naposled kronan za kralja. Zdaj je papež videl, da ničesar ne opravi in zato je vero-Som-; ^ pustil Otona na cedilu in se sprijaznil s Filipom. Seveda si je , ustil to drago plačati. Predno je mogel Filip svoje obljuba izpolniti, je bil (1. 1208) umorjen. In zdaj je premeteni papež hitro presedlal in se lopel postavil na stran tistega Oioaa, ki ga je bil malo prej tako grdo izJ.;l.   Dne 4. oktobra 1209. je
poslancu Munnichu očitalo, da je posredoval pri tej kupčiji, je isti pojasnil, da je posredovanje celo kot odvetnik proti obljubljenim 50.000 K, odklonil zaradi inkompatibilitete. — Potem je začel* zbornica razpravljati o predlogih glede regulaoije plač komitatnim uradnikom. Razprava se nadaljuje v jutršnji aeji.
Dogodki na Balkanu,
Sofija, 15. aprila. Vkljub bolgarsko turškemu dogovoru nadaljuje bolgarska vlada oboroževanje. Knez je ukazal, naj se cela dežela razdeli zaradi hitrejše mobilizacije v 36 mobilizacijskih okrajev, vsak okraj pa v štiri bataljonske okraje.
Sofija, 15. aprila. V Vidinu, Lonopatki in Timovi so se vršili zadnje dni veliki izgredi proti Židom, pri katerih se je požigalo in ropalo. Dolži se člane macedon-skih odborov, da bo provzročili izgrede, da bi iz bogatih Židov izsilili Čimveč denarja za svoje namene.
Carigrad 15. aprila. Iz Soluna in Mocastira se poroča, da je bilo izpuščenih 400 pomiloščenih Bolgarov.
Carigrad, 14. aprila. Poslanik; velesil so danes pri turški vladi urgirali izpolnitev denarnih zahtev za reorganizacijo maoedonakega orož-ništva.
Carigrad, 15. aprila. Zatrjuje se, da se je med Bolgarsko in Turško sklenil tajni pr o t i a v s t r i j s k i vojni dogovor, ki nima mčes r opraviti s plošnim dogovorom, ki se je pedpisal med obema državama.
Proti Poljakom na Pruskem.
Bero lin, 15. aprila. V današnji seji je poljski poslanec grot Miel-czvnski kritikoval prusko politiko v poljskih pokrajinah. Rekel je, da je politika izganjanja tožno poglavje v pruski policijski upravi. Svete pravice materinega jezika teptajo z negami. — Državni tajnik Po sad o w-sky je zagovarjal prusko vlado in njeno postopanje proti Poljakom. Rekel je: »Velik boj na dolgi vzhodni črti med slovanskim in nemškim prebivalstvom bo ne bo odločil z zakoni, niti s policijskimi naredbami, temuČ tisto pleme bo končno zmagalo, ki je najspretnejše in gospo darsko najsposobnejše. Boj se ne bo z naselbinsko komisijo odločil zmagovalno za Nemčijo, temuč le na ta račin, ker se celokupno nemstvo udeležuje tega boja, ker prinaša nemško prebivalstvo žrtve (?), ko hodi v te pokrajine, da se tam bori na strani naselbinske komisije za nemštvo.« — Nemško prebivalstvo pač nima teh idealov, ki mu jih pripisuje Posadowsky. Baš nasprotno je res: nemški kmetovalci so skrajnje sebični ter izrabljajo vladno protipolj sko politiko na ta način, da vzamejo od naselbinske komisije poceni zemljo, ki jo je odkupila komisija
bil Oton v R mu kronan za oesarja. Medtem ko ga je papež kronal, je morala vsa njegova armada stati na stiaži, ker se je bilo bati, da požene rimsko ljudstvo papeža in oeBarja iz mesta.
Komaj je bu cesar Oton kronan, že je bil zapleten v nasprotje s papežem in je začel proti njemu boj. To je bila — lahko se reča — bjž,a kazen. Papež je proviročil silne boje, grozno prelivanje krvi in strahovita pustošenja, da bi \Velfa spravil na prestol, a ko je to dosegel, je ta njegov protežiraneo dvignil svoj meč proti papežu. V vec*kih rečeh je bil tudi cesar Oton papežu vdan; nikdar bo ni vtikal v dogmatična vprašanja in je neusmiljeno preganjal »krivo-verce« ali papeževe politične nadvlade, papeževega gospodstva v posvetnih zadevah ni hotel in ni mogel pripoznati. Inocenoiju je pa bilo za vero samo preklicano malo, bilo mu je za posvetno gospodstvo, in zato se je boril proti cesarju z vsemi sredstvi ter ga naposled 1. 1211. ii-občil in preklel.
Cesar je vzlio temu zmagoval. Podvrgel si je Sicilijo, zavzel Neapol iu obkolil Rim, ki je bil itak skrajno nejevoljen na papeža. Kako so Rim-
Poljakom, potem pa dobro obdelano zemljišče zopet prodajo Poljakom. In smejeta se poljski in nemški kmet z lepim dobičkom.
Dopisi.
Iz Metlike.   Že dlje Časa ae zadira nekdo v »Slovencu« izmed metliške k erikalne inteligence v I dolenjsko posojilnico.  Ne imenili bi se za take dopise, da ne presegajo vrhunca nesramnoati.   Če komu pa meti manjka, sposodi si hudobnost To dokazuje metliški novičar v polni meri. Nečemo se z negativnim kleri kalnim veleumom spuščati v debato, ampak razkrinkati  hočemo njegovo liguorijanstvo. Prvi dolenjski posojilnici se očttajo nerednosti, kaj je na tem, naj čitatelj sam razsodi. 1 Zad nje volitve.   Kdor čita »Slovenca«, misli, da so se pri  zadnjih posojil-niških volitvah vršile gorostasne sle parije.     Z   mefiatofiško zlobnostjr, imenuje    vedoma  enega  in istega funkoijonarja »tajnika«, »blagajnika^ in »predsednika«, seveda z namenom, da bi pri svojih baokih sprožil misel, da so vai imenovani krivoi in bi dobi: za  svojo   žaloigro  kar  — trojčke Stvar je tale: Blagajničar, kojega 10 petna izvolitev je bila itak sigurna je v smešni bojazni prepisal 19 de ležev, koje je po svoji izjavi kupil, tako da «o mogli vsi navedeni delež glasovati,  kar  bi  sicer ne bilo, ker ne more nihče imeti več nego pe* glasov. In to je tista velikanska sle parijs, kt se trobi med svet. Kazenska pravda pa je pokazala, da posojilnice sama  v tem   oztru   ne   zadene niti najmanja krivda, ampak le blagajni carja, ki je bil z globo kaznovan -pa  tudi le zato,  ker  je blagajničar pri zavodu. 2  Zmanikalo je 27 000 g! ali 54.000 K. — Će človek čita »Slo venca«,  domneval bi res,   da se je ugnezdil pri I. dolenjski posojilnici »Drozd« in da se je znesek de trav dir&l, in to v zadnjem času. Častiti bralec pa naj iz sledečega posname, kakih političnih lopovov se nam je v vsem političnem življenju otresati. Stvar pa je tale: Dne 20. junija 1895 (tedaj že pred  devetimi leti) vložila je neka stranka pri naši posojilnici 26.205 gld. 57 kr. Stranki  izdala se je vložna knjižfca m se je naveden i denarna vloga  vpisala v vse knjige, le v giavno knjigo je tedanji, seda; že pokojni blagajničar pomotoma ni vpisal   Ker se pa koncem leta skle pajo računi po glavni knjigi, preosta jal je navedeni znesek mimo druzega dobička in se je izročil deloma re zervnemu zakladu, deloma pa se je razdelil kot dividenda med društve nike. Na pomoto se je prišlo š^ie, ko je 23.  aprila  1896   hotela stranka vzdigniti obresti.   Pomota pa se je poravnala s tem, da se je v prihod njem času dobiček, ki  bi se imel razdeliti med društvenike, porabil v pokritje  imenovane  pasivne točke Kdo je bil tedaj oškodovan? Nihče Niti vlagatelji, ne društveniki, ker so to slednji,   kar  so  eno leto preve sprejeli, pozneje, ne da bi kaj obči tili, vrnili s tem, da so se dividend zmanjšale. Kakor rečeno, vršilo seje to ie pred devetimi leti v času, ko je bil ves odbor drug nego je danes in je v odboru sedelo še nekaj kle rikalcev.   Če omenimo,  da ee je zadeva pojasnila že petkrat — mora
liani papeža sovražili, kaže dejstvu da je stari vodja rimskega prebival stva  Ivan Capocci v cerkvi, ko ji papež pridigovai, planil pokonci in zakričal na papeža: Os tuum os dei est, sed opera tua, opera sunt die boli.   (Tvoja usta so božja usta a tvoja dejanja so hudičeva dejanja.'
V tem, ko je oeaar vodil boj proti papežu v Italiji, je papež proti njemu puntal Nemčijo. Razposlal je celo armado fanatičnih menihov, ki so od mesta do mesta, od vasi do vasi, od hiše do hiše ščuvali ljudi proti cesarju. Prokietje je bilo tedaj pač še strašno orožje. Kmalu je papež imel v Nemčiji organiziran ' močno stranko proti cesarju in je tO stranko pregovoril, da je proglasil* oesarja Otona za odstavljenega in poklicala na prestol Friderika Sioil-skega, kateri prav vsled papeževih spletk doslej ni mogel priti na po vršje.
Kakor David proti Savlu je vstal Friderik proti Otonu in se odpravil na Nemško. Tedaj papež pač ni mogel slutiti, da bo trenotek, ko zasede sioilski kralj nemški prestol, usode poln za cerkev in za paptttvo, da se iz tega iioimijo hudi boji, gospod atvo rodovinu Anjou, sioilska večerjj.
1. Priloga „Slovenskomu Narodu1' št. 86, dne 16. aprila 1904
vsak pošten človek biti uverjen, da namerava »Slovencev« dopisnik edino osnmničiti naš trdni zavod. Gospod novičar. ali Vam je znan tusodni akt C 42 03? Zakaj se ne brigate za svojo hranilnico in posojilnico, kjer se a tujim imetjem škandalozno ravna in se vlcge po tri dni ne opisujejo v knjige in sme posameznik z denarjem delati kar hoče! 3. »Slovencev« dopisnik kriči po reviziji, seveda zajedno po državnem pravdniku. Povemo mu pa z mirno vestjo, da so pri I. dolenjski posojilnici vse bilanoe resnične. Ca je pri konsumu ter pri duhovski kasi vse tako v redu, ste lahko zi dovoljni, Glede revizije se Vam pa popolnoma pridružujemo in ne prosimo, napak zahtevamo revizije, ker baš s tem zavezali bodemo nečista usta klevetnikom. Opravičenost dopisnikovih sumničenj pa bodo osvetlile sledeče številke: Promet leta 1903 je znašal 3,442 938 K 72 vin. Rezervni zaklad znaša 90000 kron. Vrednost nepremičnin, to je metliški grad itd., postavila se je v bilanco ie z zaeskom 75 500 K, a ko ravno presega vrednost 100000 K. Rezervnemu zakladu pripisalo se je 27030 kron. Promet v I. čttrtletju leta 1904 je znašal 848 991 K 82 vin. To v pojasnilo in presojo na nesramne laži v »Slovencu«.
Vodstvo in nadzorstvo I* dolenjske posojilnice v Metliki.
Z dežele. Na nekem — za vsako niso najvažnejšem — prostoru, uašel sem slučajno kos „Slovenčevc** štev. 72. let. 1. in tamkaj berem : „Umrla je v Sevnem pri Rudolfovem gdč. Marija Zupančič, bivša kuharica pri dekanu Kresetu v Kočevju, pri katerem je službovala nad 20 let. N. v m. p.w To je res jako važno bralno gradivo za naše verno ljudstvo, da mora o tem vedeti ves svet — si mislim; pa povem Vam. gospod urednik, da bomo v tem prekrasnem „Slovenčevem" listu kmalu tudi brali: V župnišČu „Vraggavzemi- povila je kuharica „Sramjobodi-- gospodu župniku krepka dvojčka, zdravje matere i ljubkih  detet je popolnoma povoljno.
Vi van t. rloreant. crescant--No, pa
čuditi se nikar. Če bo ..Slovenec kaj takega objavil, Če je že pričel nam naznanjati smrtne slučaje kuharic, koji nas nič ne brigajo, naj nas vsaj razveseli s kakim veselim naznanilom srečnega poroda onih: saj ..Slovenec je vendar najodkritosrčnejši — vsegavedni pravični list.        Jupiter Fluvius.
Pšice iz ribniške doline.
§ 111. Zakaj so duhovniki taki prijatelji konsumnih društev in farovških posojilnic? Morebiti zaradi kmeta? „NiČ manj ko to," bi rekel poslanec Pakiž. Kam pes taco moli. kažejo že vzorna pravila takozvanih „kmetijskih društev", katera določajo: V slučaju likvidacije mora načelstvo Čisto premoženje izročiti župnemu uradu . . . Ako se bode naše kmete 3ililo, da ustanove se kako kmetijsko zadrego, jim svetujemo, da sprejmejo v svoja pravila dosta vek: „. . . . župnemu uradu v . . kateri plača pa tudi morebitne (ali verojetne primanjkljaje zadruge." Ako sklenejo taka pravila, jih dušni pastirji ne bodo nadlegovali s konsumi.   Pri farovških posojilnicah
avignonski eksil. Iz nekristjanske gospodstvaželjnosti papeža Inocencija izvirajoče spletke je pravično nebo na papeštvu kruto kaznovalo.
Friderik sicilski je bil pripoznan in kronan kot kralj in cesar. »Farški kralj«, kakor ga je imenoval Oton IV. poln  opravičenega prezira, je zadobit oblast  —  po  milosti papeževi. Lateranski koncil meseca novembra 1215,  na   katerem   koncilu   se je končno rešil boj za krono,  je eden najsijajnejših triumfov, kar jih je pa-peštvo kdaj učakalo.   Nad 1500 škofov iz  vseh  krietjanskih dežela je poleg knezov in odposlancev vseh kraljev in republik klečalo pred papežem, ki je kot  gospodar celega kristjanskega  sveta sodil, komu gre kraljevska in cesarska krona rimsko-nemškege imperija.  Papež Iaccencij je bil lahko ponosen, kajti izpolnjeni &o bili najsmelejši ideali rimskih papežev.   Bil je vsaj nominelni gospodar Rima, obnovil je papeško državo, Sicilija mu je bila pokorna, Nemčija, Francija,  Angleška,  Norveška, Ara-gon, Leon, Ogrska, Armenija — vse te države so se odrekle svoji samostalnosti in pripoznavale sodni tn-bunal rimskih papežev.   Kako globoko so  tedaj  padli  posvetni vladarji, se vidi iz tega, da je angleški *r*lj Ivan prav po suženjsko odložil svojo krono in jo kot vazal rimskega
imajo pa kmetje ravno toliko besede, kakor pri cerkvenih računih. Vse pade v malho.
§ 112. Računi! Računi! Škofov list, kateri naj bi vendar Že enkrat objavil račune Wolfove ustanove za slovenski slovar, katerega so domalega brezplačno sestavljali slovenski domoljubi, potem ga pa morali drago plačevati, zahteva račune ponesrečenih kon8umov v Ribnici in Dolenji vasi. Natančneja pojasnila o gospodarstvu in o računih teh konsumov dajeta župnik Brešar in kaplan Žužek, katera sta pravočasno odnesla pete na Gorenjsko, potem revizor Seliškar, znani strokovnjak v falsificiranju zadružnih bilanc, in njegov tovariš Pele. Ako „Slovencu" še ti katoliški možje ne zadostujejo, naj pošlje enega izmed svojih radovednih in lažnjivih poročevalcev prihodnji teden v Novo mesto, kjer se bode pri kazenskem sodišču razpravljalo o zadružnih računih. Nasvetovali bi za poročevalca Jakliča, da se tudi za svoje konsume bolj natančno pouči o tem, kako je treba pravočasno odnesti pete, da ga ne zadene roka pravice.
§ 113. „Slovencev" novičar „kč" (Jaklič") napada ribniško posojilnico in laže, da sirska občina zaradi-tega ni dobila podpore za vodovod, ker je klerikalna. Pravi tudi, da ima občina Sušje z okoli 500 prebivalci največ denarja naloženega in izposojenega pri ribniški posojilnici, „katera je vrgla Sušjane pred prag.- Sušjancev ni vrgla posojilnica pred prag ter jih spravila v zadrego, ampak Jakličeva obstrukcija, katera zlasti rada žre vodovode, in pa tisti možje, kateri so svetovali občini prositi za posojilo pri farovški posojilnici, za podporo pa pri stari posojilnici, katero imenuje novičar „liberalno44. Tako postopanje je več nego Čudno. Posojilnica nima dobička od vlagateljev, katerim plačuje kolikor mogoče visoke obresti, ampak od dolžnikov. Ribniška posojilnica ima velik del vlog* naloženih zunaj domaČega okraja ter je dovolila občini Jurjevica podpore 000 K, ker je tudi pri njej iskala potrebno posojilo za vodovod. Jurjevica je ravno tako kmetska občina kakor Sušje. Baronov, graŠčakov in liberalcev z „ nabasano mošnjo" tudi na Jurjevici ne poznamo. Liberalna posojilnica je pomagala eni občini, klerikalna naj pomaga drugi, čemu ste jo pa ustanovili, ako nečete ali ne morete pomagati kmetu? Novičar naj nam pove, kam je šel lanski dobiček klerikalne posojilnice in hranilnice, kateri je po bilanci znašal nad 2000 K, in mi mu povemo, koliko je že stara posojilnica dala za gasilna društva, za šole, bolnišnice, za pogorelce, vodovode in druge dobrodelne in občekoristne namene, v prvi vrsti za kmeta. Kaj so do sedaj v tem oziru storile farovške in Jakličeve posojilnice v kočevskem okraju. Radovedni smo.
§ 114. M u tasti psi. V Dolenji vasi 3mo imeli župnika Jakliča, katerega je pregnal kaplan Žužek, in pozneje kaplana Kolbezna, katera sta občanom v najlepšem spominu, ker nista politi-kovala v cerkvi. Tega ne moreta slišati sedanja dušna pastirja, kakor druga žena, ako mož rajno hvali. Posebno se repenči zaradi tega kaplan Gnidovec, kateri se je pred kratkem razkoračil na prižnici tako: „Vi hvalite tiste duhovne, kateri pridigujejo samo o božji ljubezni in milosti, ter nimajo korajže, vam povedati resnice, to so pri meni mu tasti psi!"
papeža sprejel iz rok obskurnega papeževega odposlanca, ter mirno trpel, da je papež prekel magno charto, ki je temelj vse politične svobode na svetu. Globoko je papež ponižal Angleško ali noben narod se ni iz tega ponižanja tako hitro dvignil, kakor narod angleški. Šele stoletja pozneje so se začeli dvigati drugi naredi.
Gotovo je tudi, da se je Inocen-cij za svoje uspehe imel v prvi vrsti zahvaliti tedanjim razmeram, v drugi vrsti pa terorizmu, s katerim je delal. Strah pred Neronom in Trajanom ni bil nič večji, kakor strah pred Inocenoijevimi prekletji. Le temu Btrahu se je imel papež zahvaliti, da je smel biti toli drzen ter pisati angleškemu Kralju: Siout in arca foederis Domini oum tabulis testamenti virga continebatur et manna, sio in peetore S Pontiiieis cum sci-entia legia divinae rigor destruetio-nis et favor aulcedinis continetur, (kakor leži v skrinji zaveze božje poleg tabel zakonov šiba, tako je v prsih papeževih strašna moč uničenja in sladka miloba milosti.)
Papeštvo kulminira v Inocen-čiju III. To je vrhunec, do katerega se je povspelo, od tedaj gre stalno nizdol, bolj in bolj tako, da niti senca ni veČ tega, kar je bilo.
Papež Inocencij  III. je  umrl v Peragiji dne 16. junija 1216.
Kaj pravita gg. Jaklič in Kolbezen o teh izbruhih? Premilostnemu škofu Bonaventuri častitamo na takih dušnih pastirjih, kakor je kaplan Gnida ter ga toplo priporočamo za primerno odlikovanje.
Slovensko gledališče.
Sinoči se je vršil v „Nar. domu" občni zbor „Dramatičnega društva" s katerim je bil združen sestanek prijateljev slov. gledališča. Udeležba je bila bolj skromna.
Zborovanje je otvoril predsednik „Dram. društva" gosp. dr. Karol vitez B leivv ei-T rs teniški, ki je opozarjal v svojem ogovoru, da je gledališče zopet v istem položaju, kakor predlansko leto, ko je šlo za obstanek. Danes je zopet vprašanje, kaj je treba storiti, da ostane gledališče na isti stopnji, kakor lani. Da je bilo mogoče ohraniti gledališče, zato se je zahvaliti obČ. svetu, ki je v kritičnem trenotku velikodušno dovolil toliko izredne podpore, da je bilo mogoče izhajati Na večjo subvencijo od strani mestne občine ni misliti. Dež. odbor je pa ustavil deželo subvencijo 12.000 K, ker nima od dež. zbora pooblastila, jo dovoliti. S tem je prišlo Dram. društvo v veliko stisko inv sedaj je vprašanje, kaj naj se stori. Če se opusti opera, bi gledališče nazadovalo iu tudi iiuanci-jalni uspehi predstav hi postali slabši. Zato bi kazalo, da se ohrani gledališče na isti stopnji kakor je bilo doslej in poskrbi za odpadlo deželno podporo na drug način nadomestila. ."Morda bi se to dalo doseči s tem, da bi se zvišale cene lož in nekih sedežev ter da bi se gledališko društvo bolj poživilo. Končno se je predsednik zahvalil za podporo obč. svetu., žurnalistiki in društvenim odbornikom, zlasti blagajniku g. Rozmanu, ki je gledališče tako-rekoč pokonci držal, in se s toplimi besedami spominjal umrlega rodoljuba g. I. Rodeta, ki je gledališču zapustil T>00 K. Z ozirom na neko notieo v „SIov. Narodu*' glede skrčenja slov. predstav, je predsednik izjavil, da je od dež. odbora v pooblaščen pojasniti stvar takole: Število predstav se je sploh skrčilo, ker je gledališče zavarovano samo za 200 predstav v sezoni. Vsled sklepa dež. zbora so na teden štiri predstave nemške, tri pa slovenske.
O društvenem delovanju v minolem letu je poročal tajnik g. dr. Novak, ki je najprej pojasnil kulturni in narodni napredek gledališča in težavno delo, ki ga ima odbor.
Drugodi imajo za upravljanje gledališč drago plačane uradnike. S plačanimi uradniki bi se pri nas sploh ne moglo shajati, ker zahteva delo ne samo take minicijozne paznosti, tako obširnega dela in razmotrivanja, da tega mehanični urad plačanega urada ne more zvršiti s sredstvi, katere bi jim mogli nuditi mi.
Vodstvo gledališča pri nas ni finan-cijelno vprašanje za posamičnega podjetnika, temveč vodstvo gledališča smatra odbor za vprašanje celokupnega interesa slovenskega naroda. In s tega stališča je presojati njegovo delovanje.
Delo odborovo je ogromuo in si občinstvo niti predstavljati ne more, koliko truda povzroča vsaka sezona, da more doseči vsaj delne uspehe.
Za tuje igre treba je iskati pred vsem prevodov, skrbeti za prepise. Treba je uprizarjati igre z igralci, ki niso domačini in pri katerih je treba paziti, da se priuče v najkrajšem času našemu jeziku. Odborova naloga je, vse prevode pregledati, dovršiti s pravnimi zastopniki pisateljev vsa potrebna pogajanja, razdeljevati vloge, nadzirati vsako, še tako malenkostno postransko izkušnjo, skrbeti za napredek posamičnih igralcev! Pri določevanju repertoarja izkušati je, da se vstreže mnogo-stranskim željam občinstva, katero je nas v tem oziru obučtljivejše, nego marsikje drugje.
Vzgajati po možnosti domače igralce, vzpodbujati domaČe pisatelje k spisovauju izvirnih iger in pripomoči domačim skladateljem do vspeha — to in še mnogo druzega je naloga odborova in vse to je treba doseči i minimalnimi stroški, za vse to so na razpolago neprimerno nizka denarna sredstva.
Slovensko gledališče zasluži letos v vsakem oziru ime slovensko, ker je odbor po svojih močeh skrbel za to, da so se predstavljala pred vsem izvirna slovenska in slovanska dela.
Uprizorilo se je četvero slovanskih oper („Evgenij Onjegin", „Dalibor", „Prodana nevesta", in „Peter Svačie") ter slovenska opereta .,Amaconke" ; dramskih Blovanskih del smo imeli 13: „Karikature" (poljska), „Vstajenje" (ruska po francoski dramatizaciji), „Lcpa Lida", „Pravljica o Krišpinčku", „Morska deklica" in „V tujem zraku" (češke), „Legijonarji", „Kralj na Betajnovi", „Rokovnjači", „Deseti brat", „ Divji lovec", „V Ljubljano jo dajmo" iu „Svoji k svojim" (slovenske). Skupaj se je torej v minoli sezoni uprizorilo 17 slovanskih del, med temi 7 dramskih novitet in 2 operni noviteti- skupaj 9 slovanskih novosti j.
Poleg teh slovanskih del smo imeli še 27 tujih in sicer 1 francoski (1 nova) in 2 novi italijanski operi ter 1 novo nemško opereto („AfriČanka" in „Nema iz Portici"; „Otelio" in „Boheme" ter „Cigan baron";, dalje 5 francoskih iger („Dobri prijatelji", „Njegova hišna", „Madame Sans-gene", „Anatolov dvojnik" in „Monna Vauna"); 12 nemških iger („Kralj Harlekin", „Pepelka", „SnegulČica", „Mlinar in njegova hči", „Dom", „Marija Stuart", „Podkriže-valci", „Krojač Fips", „Lumpacij Vagabund", „Od stopnje do stopnje", nV medenih dneh" in „Brat Martin")-1 italijanska („Jeftejeva hči") ter 3 angleške („Pot okoli zemlje", „Sever proti jugu" in „Novi klovn" . Med temi 26 tujimi deli je bilo 13 novitet.
Vsega skupaj se je uprizorilo 44 del (= 17 slovanskih in 20 tujih), med njimi pa je bilo 22 novitet (= 9 slovanskih in 13 tujih). Poprečno se je torej igralo vsak mesec tekom šestmesečne sezone po 7 raznih dramskih in opernih del, oziroma smo imeli vsak mesec 3-4 dramske in operne novosti.
Angaževanih je bilo vseh moči 53, mej temi 19 Članov za dramo in deloma za opereto ter 8 za oper«' in opereto. Zbor šteje 24 Članov.
Kar se tiče angaževanja osobja, je velik del občinstva napačnega mnenja, da je treba odboru samo pisati na Češko ponje in da prihaja isto trumoma semkaj na izbiro. Ravno izbiranje moči dela največjih preglavic kljub temu da lahko trdimo, da poznamo malone vse češke igralske in pevske moči.
Moči, katere angaŽujemo pri nas, odgovarjajo gotovo vsaj deloma onim v večjih Čeških mestih! Istina je tudi, da so Člani, ki so bili kedaj angaževani na našem gledališču, bodisi pred tem ali potem zavzemali in še zavzemajo odlična mesta na večjih slovanskih odrih. Dejstvo pa, da jim ne moremo nuditi onega materijelnega stališča, ka-koršno zahtevajo po njih zmožnostih in kakoršno se jim nudi drugodi, ter na drugi strani kriticizem in dober okus našega občinstva, ki stavi vedno večje zahteve do slovenskega gledališča, tvori ono Scilo in Karibdo, mimo katerih se pride le z veliko težavo in naporom.
Tudi mi je Še omeniti, da je upanje, da se bodo sčasoma tudi na domačem odru vedno v večjem številu javljale domaČe moči, ki bodo pozneje liki drugim umetnikom našli svojo karijero v igralskem poklicu. Istina je tudi, da se vse naše boljše domače moči ravno vsled tega, ker njihovim zahtevam ne moremo ustreči, odzivljajo pozivom na drugih odrih, kjer se jim nudi boljše stal šče.
S časoma, kakor rečeno, upam, da bodemo vzgojili doma vedno več domačih moči, kar seveda ne gre tako hitro; saj tudi drugje niso umetniki vsakdanje prikazni.
Iz repertoarja samega se pa razvidi, da je odbor izkušal dati repertoarju po možnosti slovanski značaj. Nadejati se je. da bodo naši domači pisatelji dobili v tem postopanju vzpodbudo, zanimati iu pečati se z dramsko literaturo v večji meri. nego so je to zgodilo do sedaj j vsekako pa lahko z veseljem koDStatujemo že tukaj, kar sem že zgoraj omenil, da se je posrečilo spraviti na domači oder domaČe proizvode dramatične in glasbene umetnosti.
Zabilježiti pa moram tudi, da so dosegle domače igre tioancijelni speh, katerega se nismo nadejali.
Dotakniti se moram še velevažnega faktorja, t. j. občinstva samega. Le to je hvaležno trud odbora priznalo s tem, da je posečalo gledališče v tej meri, da se je vzdržalo ravnotežje med stavljenimi nadami in dejanskim položajem. Stvar je pač ta. da se mora, kakor drugodi tako tudi pri nas občinstvo v tem oziru še le vzgajati.
Treba je pridobiti mu zanimanje do gledišča in gledišče pridobi si potem zvesto, stalno občinstvo, kakršnega nimamo sedaj pri nas.
Koncem svojega poročila je gosp. dr. Novak udaril po tisti ..zunanji nepoklicani strani," ki v dež. gledišču reže Slovencem tanjši in slabši kruh, kakor Nemcem, ker dovoljuje Slovencem le tri predstave na teden, Nemcem pa štiri. KouČno se je pa g. dr. Novak povzpel do trditve, da se je s stavbo samo skušalo napraviti gledališče širšim slojem ucpristopuo. Ta trditev je bila popolnoma neumestna in je tudi skrajno krivična. Ko se je sezidalo gledališče so inž. Hraski in tedanji dež. odborniki Murnik, dr. Vošnjak in dr. Papež po svojem prepričanju storili kar so vedeli in znali, da bi bila stavba primerna in zato je uedopustno jim očitati, da so nalašč gledališče tako zidali, da bi ne bilo pristopno širšim krogom. Kar se pa tiče števila predstav, je omeniti, da smo v začetku imeli samo po dve slov. predstavi na teden. Čim je Dram. društvo spoznalo, da bi zmagovalo tudi tri predstave, je zanje prosilo in dež. zbor jih je dovolil. Ce misli, da bi zdaj zmagovalo še več predstav na teden, mora pač počakati,
da bo dež. zbor mogel sklepati o tem, obsojati se pa mora, da se napada dež. odbor, ki ima vezane roke in ne more samolastno premeniti sklepa dež. zbora.
Pri razpravi se je oglasil samo g. Fran Ks. SouvanJ ml., ki je vprašal, kako je z zgradbo posebnega nemškega gledališča in s pomnožitvijo slovenskih predstav.
Predsednik gosp. dr. Karol vitez Bleisveis-Trsteniški je pojasni), da Nemci lahko vsak dan prično z zgradbo, ker ima Kranjska hranilnica*' Že denar pripravljen. Gradili pa vsaj zdaj ne bodo, ker nimajo dovelj publike, da bi mogli vsak dan imeti predstave. Glede pomnožitve slov. predstav leži prošnja že pri dež. odboru, ta pa je ne more rešiti, ker je število slov. in nemških predstav določeno po posebnem sklepa dež. zbora, kateri sklep se ne more predrugačiti, dokler ne bo zboroval dež. zbor.
O društvenem denarnem stanju je poročal blagajnik g. Fran Rozman. Financijelni uspeh pretečene gledališke sezone je bil izredno ugoden. Sezona je bila v tinaucijelnem oziru gotovo naj-izborneja odkar obstoji slovensko gledališče; kajti vzlic temu, da je dramatično društvo bilo primorano opustiti 3 predstave in je 2 predstavi prepustilo za benetico dramskemu osobju, dosegli smo vendar število 92 predstav in vsaka je imela povprek 210 K dnevnega prebitka, to je znesek, ki se doslej še nikdar ni dosegel v nobeni gledališki sezoni: to j>a vsled tega, ker je bilo gledališče izredno dobro obiskano, gotovo dokaz, da je bilo gledališče dobro in občinstvo s predstavami zadovoljno.
Računski zaključek, katerega sta pregledala v to izvoljena revizorja g. Ant. Dečman in g. ravnatelj Gust. Pire, nam pokaže, da je skupni denarni promet pretekle sezone presegel svoto 200.000 K, znašal je namreč 203.400 K 62 v., in se razdeli na posamezne naslove tako-le: Dohodki: V blagajnici 1. aprila 1903 — 048 K 37, subvencija dežele 12000-—, subvencija mestna in sicer redna 12.000—, izredna 14.000.—, naobrazba in pouk 000*—, gledališko društvo 701*—, članarina 400*—, lože 6.000*—, abonoment 4575*46, dnevni dohodek predstav 33.205*57, povračilo na davku in zavarovalnini, obresti 380*87, prodani zvezki Talije 35*68, razni dohodki 3086*36, prehodni dohodki 13.400*—, vkup 101.733 K 31 v. Stroškov je bilo za opero 14.719'—, dramo 20.023*—, zbor 7**350, naobrazba in pouk 1*5*—, za lože 6000*—, dnevni stroški predstav I8«54£r78, re-perfoir 4000'—, dekoracije 51070, garderoba 1403*7*, zavarovalnina, davek in obresti 1701 81, rekviziti 39 00, razno 4363*49, prehodni stroški 1.J.400-—, dolg 6032*—, v blagajnici 31. marca 1904 — 990-59 vkup 101.73:; K 31 v.
Iz naslednjih Štirih računov, namreč iz računa o režiji, o stanju premoženja, o dobičku in izgubi in o pokojninskem zakladu ne bom navajal posameznih številk, navesti hočem le one, ki so kolikor toliko zanimive iu nam predočujejo tinancijelni položaj Dramatičnega društva. — Dolga smo plačali 6632 K, in sicer deželi 000*—, ■ 120*—, „Kmet. posojilnici* 4000 K, ..Vzaj. podp. društvu** pa 6 >2—, tako da imamo zdaj le še 9410 K dolga, in sicer deželi kakor tudi mestu 7 letnih obrokov po 000 K, ..Vzaj. podpornemu društvu" pa 1040 K; ta poslednji dolg bo plačan 1. junija 1905 in bo Dram. društvo takrat dobilo nazaj Še kacjh 700—K; — druzih dolgov društvo zdaj nima. — Pri inventarju se je odpisalo 7010 K 93 v, a vzlic temu izkaže račun o dobičku in izgubi le 2808 K 25 v. prebitka. — Pokojninski zaklad, ki je lani znašal 1928 K 09 v, zvišal se je letos za 106*61 iu naša sedaj 2030 K 70 v; naložen je pri „Glavni slov. posojilnici-* na posebno knjižico  št. 1431  in se obrestuje po
Zdaj bom navedel še nekoliko jako zanimivih podatkov, iz katerih je razvidno število iu dnevni prebitek posameznih predstav. Opernih predstav je bilo 36 in sicer 3 Dalibor, ki je dal dnevn. prebitka vkup 351 K, .» Airi-čanka 364 K, 2 Peter SvaC-ič 448 K, 3 Nema iz Portici 612 K, 4 Amacouke 742 K, 4 Boheme 845 K, 4 Prodana nevesta 1019 K, 4 Otelio 1033 K, 4 Onjegin 1092 K, in 5 Cigan baron 1648 K. — Dramskih predstav je bilo 50 iu sicer: 1 SnegulČica 50 K, 1 Pepelka 91 K, 1 Ni dvojnik 99 K, 1 Mor. deklica 102 K, 1 Lutup. Vagabund. 112 K, 1 Kroj. Fips, iu v Ljubljano jo dajmo 120 K, 1 Svoji k svojim, Jctte-jeva hči in Med. tedui 152 K, 1 Divji lovec 101 K, 1 Mar. stuart 109 K, l Deseti brat 1*0 K, 2 Harlekin 188 K,
1 V tuj. zraku 200 K, 2 Krispiucck 209 K, 2 Nj. hišna 210 K, 1 Novi klovn 216 K,  2  Brat  Martin  250 K,
2 Mon. Vanna 270 K, 1 Od stopu je do stopnje 27 1 K, 1 Dobri prijatelji :>00 K, 1 Dom 300 K, 2 Kralj na Betajnovi :»:>0 K, 2 Podkriževalci 317 K, i Karikature 400 K, 2 Mlinar 479 K, 2 Rokovnjači 5.">4 K, 2 Vstajenje .">4,'0 K, 2 Mad. S. Gene 711 K, 4 Lepa Lola. 998 K, 5 Legionarji 1039 K in * Pot
okoli zemlje 2648 K. Ne tako veselo, kakor poročilo o pretekli sezoni glasi se pa proračun za prihodnjo gledališko sezono. Vsled obstrukcije v dež. zboru odpade namreč za prihodnjo sezono dosedanja deželna podpora v znesku 12.000 K. Ker se torej dohodki znižajo za 12.000 K, je povse umevno, da mora Dram. društvo, ki ne razpolaga z res. fondom in mora plačevati še vedno anuitete v pokritje starih dolgov, za-hresti v nove dolgove, ako hoče vzdržati slov. gledališče na sedanji višini, to je poleg drame obdržati tudi opero. Potrebščina za prihodnjo sezono je naslednja: Za opero 16.520 K, za "dramo 20.540 K, za zbor 7400 K, za repertoir 4000 K, za garderobo 1600 K, zavarovalnina, davek in obresti 1250 K, Vzaj. podporno društvo 832 K, kurjava gledališča in kurjač 2010 K, razno 4000 K, vkup 58.142 K. Pokritja pa bo: Blag. prebitek pretekle sezone 996 K, subvencija mestna in sicer redna 12.000 K, izredna 14.000 K, Gledališko društvo 1200 K, članarina 400 K, lože 6600 K, dnevni dohodek za 90 predstav po 190 K, vkup 17.100 K, razno 150 K, vkup 52.446 K. Ako se primerja potrebščina s pokritjem, kaže se E>696 K primankljaja. Omeniti pa moram, da je ta proračun sestavljen jako optimistično in da se prav lahko pripeti, da bo faktični primanjklaj presegel svoto 5696 K. Ali je sploh mogoče ta nedostatek pokriti in kako v svrho tega zvišati dohodke ter vzdržati slovensko opero, ali jasneje rečeno, kako ohraniti slov. gledališče sploh, ker to stoji in pade s slov. opero, to je vprašanje, o katerem naj blagovoli sklepati današnji občni zbor.
Blagajnikovo poročilo se je vzelo z živahnim odobravanjem na znanje.
Predsednik je na to naznanil, da se je gledališki tajnik g. Fr. Govekar odpovedal tajništvu in mu je za njegovo delovanje izrekel zahvalo. Dotične posle bo odslej opravljal odbor sam.
Pri dopolnilni volitvi so bili dosedanji odborniki gg. Janko vitez Ble-iveis-Trsteniški, dr. Stare in dr. TekavČiČ zopet izvoljeni, namesto umrlega notarja Bežka pa je bil izvoljen g. Fr. Govekar.
Telovadno društvo „Sokol" v Ljubljani
je razposlalo vsem češkim, hrvatskim in poljskim sokolskim društvom Bledeči oklic:
Bratje Sokoli!
Bratje Slovani! Z vsesokolsko slavnostjo smo hoteli lani praznovati štiridesetletnico ljubljanskega »Sokola«. Povabili smo Vae, bratje Sokoli slovanski, da pridete in povzdignete pomembno naše slavje.
Z mnogih strani izražene želj6 in nade do večjtga uspeha pa so nas napotile, da emo štiridesetletnico obhajali na preprost način v svojem krogu vsesckoisko slavr.ost pa preložili na letošnje leto. Na t) slav-rost, na
II. slovenski vsesokolski izlet
smo pozvali slovenska sokolska društva v Ljubljano na dni
16., 17. in 18. julija.
V teh dneh hočemo slovenski Sokoli pregledati svoje vrste, objas niti si sedanje stanje slovenskega Sokol&tva, pcd&ti narodu slovenskemu nekak račun o svojem delu v zadnji dobi. Obenem pa si hoče slovensko Sokolstvo utrditi temelj z osnovo zveze slovenskih sokolskih društev.
Kaj je naravnejšega, nego da si š.bko slovensko Sokolstvo ob tako pomembni priliki, odločilni za njegov nadaljnji razvoj, želi k sebi milih sokolskih bratov slovanskih, da se med njimi poživi, izpodbudi in osrči k še vztrajnejšemu delu sckol-ekemu!
V belo svojo Ljubljano, v stolico slovensko, vabimo torej Vas brate sokolske s severa in juga slovan skega. Pridite, da se čim bolj spoznamo, da se čim bolj utrdi vez vzajemne ljubavi. Pridite, bratje Sokoli, bratje Slovani, pridite mnogobrojno in pokažite bornemu narodu sloven ekemu svojo slavo in svojo silo. Od Vas se hočemo učiti, ob Vas se bodriti in krepiti!
Majhni smo in skromno je naše ognjišče. Po knežje Vas ne moremo sprejeti. Odkrito Vam podamo desnico, pričakujejo Vas vroča srca slovenska.
Na zdar' Na svidenje!
Odbor telovadnega društya pokola1 v Ljubljani.
V Ljubljani, 10. marca 1904.
Dr. Fr. VVindischer,   Dr. Iv. Tavčar,
tajnik. starosta.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 16. aprila.
— Razmere na dunajskih visokih šolah, o katerih smo včeraj govorili, pridejo pred državni
zbor in sicer — kakor se nam poroča — najbrže v obliki interpelacije.
— f,Slovenec" in celibat.
V svojem napadu na župnika Vogrinca je zapisal  „Slovenec*'   tudi  naslednj e stavke: ,,Iz posameznih grehov zoper celibat sklepa Vogrinec, da bi se moral isti odpraviti. A mož ne pozna niti zgodovine, niti glavnih principov katoliškega življenja. Ako se prekrši postava, ne bo sodnik rekel, da se mora postava odpraviti,  ampak da se mora grešnik poboljšati."   —   Ne vemo, v koliko je opravičena  ..SlovenČeva'* ob-dolžitev, da župnik Vogrinec ne pozna niti zgodovine, niti principov katoliškega življenja; učil  se je vsaj toliko, kakor „Slovenčevi'*  duhovniki,  sicer bi ne bil postal župnik,   da   pa zna še kaj več. da je drugače izobražen mož, kakor gospodje okrog „Slovenca", to priča njegova knjiga.   To pa moramo pribiti, da župnik Vogrinec ne sklepa iz posameznih grehov zoper celibat, da se mora isti odpraviti, nego iz tega, da so duhovniki,   ki n e greše proti celibatu, pravebelevra ne, da se torej splošno greši proti celibatu. Kadar pa se proti kaki uredbi splošno greši, potem je ta a r e d b a slaba, ne pa samo človek.   Tega seveda rSlov." ne bo priznal, saj je pisal celo, da ne bo rekel sodnik, če kdo prekrši postavo, da se mora postava odpraviti, marveč da se mora grešnik poboljšati. To argumentiranje je  otročje in samo kaže, v kaki zagati so naši ljubi kleri-kalčki. Sodnik obsodi vsacega, kdor prekrši postavo, zakaj postavo se mora spoštovati ne le Če je dobra, nego tudi če je slaba. Tudi če je sodnik stokrat prepričan,  da je kaka postava slaba, bo grešnika obsodil, a — če mu bo mogoče — bo delal obenem na to, da se slaba postava odstrani. Ves človeški napredek    obstoji    pravzaprav v tem. da se slabi zakoni in slabe uredbe na-donieste z boljšimi. Iu slaba postava, slaba uredba je tudi celibat. Duhovnik, ki ne spoštuje celibata, je grešnik, ker je celibat zanj postava, ki bi jo moral spoštovati, ali zato vendar spoznava ves svet, da je celibat slaba postava, in želi, da se odpravi. Izvzeti so le tisti, katerim je celibat sredstvo za posvetno gospodstvo.
— Kako so klerikalci agitirali pri zadnjih volitvah nam priča naslednje pismo, ki smo je do bili cd popolnoma zanesljive strani: ji . . . Imam serodnika v neki vasi kranjskega ekraja, ki je sicer skrajno veren in pobožen mož. ali je vendar hotel glasovati za Novaka. Glssoval je pa za Demšarja. Ko sem ga radi tega prijel, mi je v svoje opravičevanje povedal to le: Veliki teden sta hodila dva kranjska kaplana in neki lemenatar okrog volilcev jih nagovarjala na svojo stran in popisovala listke. Prišli so tudi k nam *z sem rekel, da bom veli! Novaka. Zdaj jo b 1 cgenj v hiši. Na vse načine so me pestili in mi grozili. Na zadnje so rekli, da je danes zame odločilni dan, češ eden nas ima pekel, drugi nebesa, lemenatar pa vedeža. Če volite Demšarja vam damo nebesa, če volite Novaka pridete v pekel. Strašno so me podajali, tako da sem na zadnje obljubil, da bom volil Demšarja. Že ko sem se udal, so mi rekli: pa da pridete gotovo volit Demšarja; poglejte gospod lemenatar imajo vedeža in bodo vedeli, če ste ostali doma ali če ste volili Novaka. Če ostaneta doma ali volite Novaka pridem s peklom. — Tako je pravil moj pobožni sorodnik, ki je še danes prepričan, da sta kaplana govorila resnico in da je imel lemenatar vedeža. Čemu se je neki tako neum nim ljudem dala volilna pravica?
— V obrambo. V »Slovencu« z dne 9. t. m. pod zaglavjem »Iz trnovske fare na Notranjskem« čutil je neki klerikalni dopisun potrebo, brez vzroka napadati obče čislano in spoštovano gospo trgovko Rozo Tomšič le radi tega, ker bo v njeni prodajalni prodaja »Slov. Narod«. Imenovana gospa pač čita »Slov. Narod« kot i druge liste in si ne bode pustila od nikogar, še najmanj od — klerikaloev predpisovati, katere liste da sme čitati. Klerikalci stresajo svoj žolč nad gospo, ker je bacnila iz svoje gostilne lažnjivega
»Slovenoa«. Nesramnemu dopisun u pa bodi enkrat za vselej povedano, da se sedaj in ae bode i nadalje v Tomšičevi prodajalni prodajal »Slov. Narod«, jeli to klerikalnemu dopi-sunu všeč ali pa ne. Kar se pa tiče kupčijskih odnošajev, pometite, gospoda klerikalci, pjpred pred svojim pragom (konsumnim društvom), kajti smeti je več ko dovolj, mesto da se vtičete v zadeve, ki vas Čisto niČ ne brigajo.
— Štajerski deželni zbor.
Ker je spremembo deželnozborskega volilnika cesar odobril, razpiše na« mestništvo v teku Šestih tednov volitve v novi 4. kuriji. Ker pa bo se stavljenje novih volilnih imenikov in določevanje volilnih krajev zahtevalo mnogo časa, vršile se bodo nove volitve koncem meseca avguata ali v začetku septembra. Kmalu po novih volitvah se zbere deželni tbor k zopetnemu zasedanju.
— Zopet škandal. V tobačni tovarni, kakor se kaže, ne bo še kmalu miru. Včeraj zvečer, baš v trenotku, ko bo delavci zapuščali tovarno, vpriiorile so izvestne klerikalne agentinje veliko demonstracijo. Delavke bo glasno rjoveč zahtevale, da ae jim takoj naznani rezultat vpeljane preiskave. Višji nadzornik gosp. Moller je razbu jeno množico miril, in kakor čujemo, delavce lepo prosil, naj se mirno zadrže in idejo domov. Nadalje se je povedalo delavcem, da je uspeh preiskave odvisen le od vodstva glavne uprave na Dunaju. Preiskave se še nadaljujejo. Pri tej priliki pa opozarjamo pristojne oblasti na nekega Znidaršiča, katerega se imenuje prvaka klerikalnih hujska čev v tovarni, ki je včeraj ob priliki imenovane demonstracije uprizoril celo gonjo proti nekemu neklerikal-nemu delavcu, tako, da je le-ta mora! bežati po Tržaški cesti. Tudi imena Golovič in Moškerc se pogosto ču jeta Ker nečemo, da bi sa nam predbacivalo, da hočemo vplivati na uspeh preiskave, vzdržujemo s ? danes komentarja.
— Trnovski in šentjakobski davkoplačevalci se vabijo na sestanek, ki no v nedeljo 17. t m. ob pol 11. uri dop. v gostilni pri Uršuli Breskvar na Opekarski cesti radi novega mostu čez Ljubljanico z Opekarske ceste v Prule.
— Žensko telovadno društvo v Ljubljani. Opozarjamo še enkrat na javno telovadbo tega društva, katera se vrši danes ob osmih zvečer v Sokolovi dvorani »Narodnega doms«.
— „Slovensko planinsko društvo" v Ljubljani ima v soboto dne 30 aprila t. 1 ob 8. u?i zvečer v gostilniških prostorih »Nirodnega doma« svoj redni občni zbor Na dnevnem redu je: Pozdrav načelnika, poroči o tajnika, poročilo blagajnika, poročilo računs&ih preghdovalcev in predlogi.
— Domače šolstvo. Gdč. Pavličeva, hči umrlega zdravnika g. dr. Pavlica v L'tiji, ki je že v Ljub ljani napravila izpit iz francoščine, je šla te dni v Nancy, da svoje zna nje strokovno razširi in spopolni ter da tudi na Francoskem napravi izpit za učiteljico francoskega jezika.
— Za obrtnike. Obrtni instruktor g. dr. Diod lg bo v ponde-Ijek v Ljubljani in se naj obrtniki, ki žele z njim govoriti, zglase med 12. in 2 uro pri »Slonu«.
— Veselica. Slovensko trgovsko društvo »Merkur« priredi v nedeljo dne 5. junija na vrtu »Narodnega doma« veliko veselico v prid društvene knjižnice. To naznanjamo že sedaj, da je mogoče drugim društvom Bvoje veselice urediti, ter jih obenem prosimo, da to uvažujejo. Ker bo pri veselici nastopil društveni pevski zbor, opozarjamo g g. pevce, da redno prihajajo k pevskim vajam, ki bo vsak torek in petek v društvenih prostorih.
— I. hrvatsko društvo ii Kolo" v Ljubljani opozarja svoje člane na redni mesečni šesta nek v nedeljo 17. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. (Gospodske ulice št. 3, restavracija »pri Črnem orlu)
— Slovensko pevsko društvo „Lipa11 vljudno nazna nja, da se nahajajo sedaj društveni prostori v gostilni »pri Slavou« na Miklošičevi cesti št. 36 nasproti ju stični palači. Tam ae tuli sprejemajo novi člani vsak torek in petek od 8. do 9. ure zvečer.
— Cerkvena tat vina. V Pravoj ah so pokradene vse cerkvene dragocenosti. Tat je d o sedaj neznan.
— Redko odlikovanje. Tukajšnji krojaški mojster gospe d P. Cassermann je bil odlikovan na dunajski modni razstavi za svoja dela z zlato medaljo, katero mu je juri soglasno pripoznala.
— Izredna foto grafična skupina. Včeraj fotografirali so se najstarejši Člani veteranskega kora. Nastopilo je 15 junakov, ki so vsi se že leta 1848. vojskovali. Skupno so stari 1257 let. Najmlajši med njimi je 80 let, najstarejši 91 let. Povprečno so stari po 83 let in 8 mesecev, torej skoraj po 84 let. Slika takih veteranov, ki bo pred več ko 60. leti sovražnika krotili, potem pa se junaško borili za ob atanek in se krepko ubranili usodi, je gotovo zanimiva.
— Iz Šiške. Povodom smrti posestnika na Zgornjem Rožniku, g Matija Peršina, nakazala je vdova gospa Jerica Peršin šišenski Čitalnici, ki je svojega mnogoletnega društve nika z zastavo spremila do groba, 50 K, za koje izreka velečastiti gospe darovalki najiakrenejšo zahvalo odbor.
— Kurat — „spricenmaj-ster".   Prijatelj našega lista nam
niša: Ko sam b 1 na potovanju, prišel sem v vas Srpenioe. Ravno tedaj so imeli tamošnji ognjegasci vajo, kateri je seveda prisostvoval tudi g. kurat. Kaj komičen prizor je bil, videti, kako se je sukal gosp. kurst okolu brizgalnice ter delil obenem tudi stroge ukaze bogaboječim ga-siloem. Dobre pol ure sem imel čast gledati otročje početje svetega moža ter slušati njegova povelja. Povprašal sem nekega člana, kaj da je pravzaprav ta gospod pri požarni brambi. Odgovor je bil kratek: »špricenmaj-ster«. Videlo se je možu, da je nejevoljen. Ali je pri vas »špricenmaj-ster« poveljnik, vprašam dalje. Ah ne! Načelnik je gospod učitelj, a ga ni tu in sedaj fajmošter »bef^ie talajo«. Pa se kaj razumejo ta gospod na brizgalno? Nič. mi odgovori mož, zadnjič ko je v Bovcu gorelo, je imel kur*t poveljstvo pri nas. — Glejte, takrat nam je prepovedal rabiti gasilno orodje, kakor lestve in take reči, sam je bil pa pri »špricav-nioic in sa i^rai s šravii kikor kak otrok, in sicer toliko časa, da je brizgalno prav »zašravfal«, da ni dala nič vode. Če bi bili k u rata še dalje poslušali in mu pustili brizgalno, bi bile pogorele še ostale hiše! Kako se pa piše ta gospod, vprašam moža daije? Matevž jim je ime, in Ivančič se jim pa pravi, je bil odgovor. —
Očividec.
— Hvaležen kaznenec. V S iofji Loki je 13 t. m umrl sodnij-ski sluga, preje paznik na mariborski kaznilnici L Orehek. Kropit ga je prišel velik, delavsko opravljen človek. Po kratkem moiku iigovoril je. bolj za se. karakteristične besede: »V Mariboru je 14 mesecev za mano hodil in mi je bil zmiraj dober, zato mu privoščim nebesa.«
— Knez Hugon Viindiach-gratzovo osterbnistvo vinogradov na Bizeljskem ja pr o-aalo svojo celo zalogo vina najboljših kakovosti, kot so: Rizling, Traminec, Burgundec, Mosel, Kraljevina itd. naši domaČi veletrgovini J C. JuvančiČ v Spodnji S ski, ki rada postreže s svojo znano točnostjo in kulanco z malimi poizkusnjami. Ista veletrgovina nabavila je tudi priznano kvaliteto lahkega rdečega vina g Jcs pa Baloha s Stare vasi ter so vzorci tudi na raz polago. Ker jamči pošteno ime tvrdke J. C. JuvančiČ za pristnost izdelka vseh naštetih vrst, ki se Brnelo kosajo z najboljšimi izdelki drugih kronovin, priporočamo najtopleje navedeno veletrgovino vsem nabavi-teljem dobre kapljice.
— Novomeške novice. Predvčeraj 14 apnlaje bilo pri okrož. sodišču opazovati izvrstnega plavača. Bil je to v preiskovalnem zaporu nahajajoči se Jožef Kroteč iz Grdunje pri Vinici. Poklican v sobo preisko valnega sodnika, se je vedel tako, kakor bi ga mrzlica tresla, a je samo »tuhtal«. Naenkrat se zažene v zaprto okno z glavo s tako močjo, da prebije steklo notranjega in zunanjega okna ter je v tem trenotku skozi okno na tleh in hajd v Krko. Paznik za njim isto pot. A kaj, plavac je plavaČ. Ta tiČ je bil v dveh minutah na nasprotnem koncu brega. Plaval je v skornjah in volnati belo kranjski sivi obleki. Uzradel je 400 kron in jo mislil s tem denarjem popihati v Ameriko. Na plan prišedši si je sezul Škornje in isginil v hosti, kjer je bil varen pred zasledovalci. Zvečer bo ga še videli v Žabji vasi. Kam se je obrnil, se ne ve.
— Društvo „Mesina godba Rudolfovem"  ima   24.  t. m.
dopoldne ob 11. uri v šolskih prostorih »Glasbene Matice« v Novem mestu redni občni zbor. Dnevni red: 1. Poročilo odbornikov in računskih preglednikov. 2. Volitev novega odbora. 3. Predlog o nadaljnem obstoju društva 4 Nasveti in predlogi. Ako
bi zbor ne bil sklepčen ob navedeni uri, vrši se pol ure kasneje ondi in z i?tim dnevnim redom občni zbor ob vsakem številu druUvenikov.
— Izpred okrožnega sodišča v Novem mestu. Franc* Kukelj, Janez Skavič, Joža Košič in Janez Pavkovič so dne 14. februvarja t. I. prišli pred Saverjevo gostilno in Janeza Doigoviča vrgli na tla in ga telesno poškodovali. Zlomili bo mu 'J rebro na ta način, da je hrustanec bil odlomljen. France Kukelj pravi, da jih je 12 šutenskih fantov klicalo na korajžo. Godilo se je na pustno nedeljo. Ivan Dolgovič je izpovedal, da ničesar ne ve. Bil je popolnoma pijan. Ko se je prebudil, začutil je bolečine, a ne ve povedati, ga je li kdo udaril ali pa je tako nesrečno padel, da se mu je rebro odkrhnilo Delati ni mogel 20 dni. Zahteva za bolečine in zamudo časa 300 kron Obsodba je bila: Franoe Kukelj dva meseoa, Janez Skavič l1 , meseca, Jožef Košič 10 tednov, Janez Pavkovič 3 mesece težke ječe in vsi bo dolini Bolidarno plačati 100 K od škodnine Dolgoviču. — Zidar France, 29 let star, iz St. Ruperta, je odšel v Ameriko, ne da bi zadostil vojaškim dolžnostim. Zisluiil si je tam 2000 K. Revščina ga je gnala tja. Dobil 7 dni zapora in 10 K denarno kazni. — Istotako je bil obsojen Jak Maierle, ki je leta 1897. šel brez dovoljenja v Ameriko. H otel je rešit domačijo. Ta si je prislužil 4000 K, a si nakopal bolezen, da pravočasno ni mogel priti k naboru. Kaznovan je bil tako kot prejšnji.
— Občinske    volitve v Ljutomeru se bodo vršile prihodnji teden. Odločilni dan bo 21. t. m. Nasprotje v Ljutomeru je sedaj večje nego je bilo kdaj poprej.
— Umrl Je v Gradcu vpoko jeni senatni predsednik, dvorni svet nik   dr.   vitez   F r 6 h 1 i c h - F r o" h -li aktih s L
— Samomor. Blizu Ljubnega na Gor. Štajerskem se je ustrelil 55ietni pekovski pomočnik Jos. cepin doma iz kozjanskega okraja.
— Umrl je 12 t. m. na Dunaju pisatelj in žurnalist Fran Kurah Pokojnik je bil vedno krepak značaj, vkijub vsem bojem, kattre mu je bili prt b.ti, kar ve zadostno ceniti le oni. ki pozna življenje starejših visoko-šolcev.    B >di mu tuja zemlja l«hka
— Slovensko akad. društvo „Slovenija" nam piše, da tednik g. V. V o š n j a k, ki je b i relegiran, ni »Slovenijan«, temveč predsednik   »Kluba   erb. tehnikov«.
— Obrtno gibtanje v Ljubljani. Tekom meseca marca pričeli so v Ljubljani izvrševati obrt in sicer: Andrej Verbič, Turjaški trg šte vilka 1, trgovino z mešanim blagom Ivan Kos, Fiorijanske ulice štev. 13 čevljarski obrt; Viktor  Giirtner, Ko lez jeke ulice št. 4, prodajo slaščičar skega blaga; Tomaž Bizil, Pred školi o št. 14. gostilmčarski  in krčmarski obrt; Marija   R jvsek, Kolodvorske uhce štev. St, tr£ ivino z mešanim blagon.; Karol Pirker, Hrenove ulice štev. 19, sobno slikarski obr Apoionija Kregar, Rimska ces s šte vilka   17,  prodajo   semen   in   ž,vi Ignacij Vehar, Gradaške ulic   It 1-, mizarski obrt;   K&rolina  pl Gerhau-ser, Stari trg šr. 13, trgovino z mešanim blagom; Jernej Naglost, sarja Jožefa trg št. 11, preprogarski obrt; Ivana Petrovčič, Šolski drevo red. prodajo semen tu sadja; Pavlina Hofferer, Metelkova ulice št. 19, pre vozniški obrt; Vladimir Novak, Kra kovski nasip št. 24 trgov no z apnom; Valentin Pavšnar,   Velike čolnarske ulice  štev. 8,  čerljarski  obrt; Milan Marković,  I od  trančo  št. 1, brivski in frizerski obrt; Ana  Telban, Vod nikov trg, prodajo živil; Marko Kral Tržaška  cesta   štev.   7, prevozniški obrt; Anton  Ozorn,  Ilovica  štev. S čevljarski obrt; Ana Čarman, Cesarja Jožefa trg št. 2, snaženje stanovati — Odglasili, oziroma faktično opustili  pa  so  obrt:   Edvard Zelenka Franca Jožefa cesta št. 5, trgovska agenturo; Jurij Vehar, Gradaške ulice št. 12, mizarski obrt; Viktor pl. Ger hauser, Stari trg št. 13, trgovino I mešanim blagom; Ivan Lekan, Slom škove ulice št. 19, kavarnarski obrt. Fran Iglic, Mestni trg štev. 11, sej marstvo   z   galanterijskim blagom, papirjem, molitveniki in svetimi podobami; Edvard Sohimnitz, Krakov ski nasip št. 20, mizarski obrt; Oton Sohmidt, Turjaški trg št. 1, trgovin i z mešanim blagom; Josip Milko* Pod trančo št. 1. brivski in trizerski obrt; Antonija Č3rne, Krakovski nasip št. 22, prodajo apna; Uršula Jur-kovič, Pred školijo št 14, gostilni carski m  krčmarski obrt; Antoniji C me, Šolski drevored, prodajo klo bas; Jakob Majce, Radeckega cesta št 12, snaženje čevljev na prostem, Ivan Lakošeljac, Kolodvorske ulice št. 12, trgovino s vinom; Neža Fine, Dolenjska cesta številka 15, prodajo Živil.
■V Dalja v prilogi-
2, Priloga „Slovenskomu Narodu11 št. 86, dn6 16. aprila 1904»
— Izpred sodišča. Kazenske
razprave pri tukajšnjem del sodišču. 1.) Franc Schasche, dninar iz Lava-mnnda na Koroškem doma, sedaj v tukajšnji prisilni delavnici, se je uprl pazniku in ni hotel iti razmetavat snega, dvignil lopato in mu grozil: „Prokleti pes, ti mi ne boš zapovedoval!" Zvečer tistega dne je z nožem zamahnil proti ppzniku, ne da bi ga zadel. Jezilo gaje, da so njegov kovčeg preiskovali. Sodišče ga je krivim spoznalo le prestopka zoper telesno varnost in obsodilo na G tednov zapora. 2.) France Crnologar iz bpodnje Idrije, hlapec brez posla, je v noči od 5. na 6. sušca t. 1. v Zgor. Logatcu iz zaklenjene skrinje nad hlevom vzel Jožefu Čuku hlače, telovnik in suknjo v vrednosti 28 K; v noci od 6. na T. istega meseca Matiju Ogrinu na Vrhniki iz zaklenjenega kovčega črno suknjo, črn klobuk in 3 ko-teninaste srajce v skupni vrednosti 20 kron; v noči od 16. na 17. sušča v prodajalni Antona Kobala v Budanjah okoli 40 K gotovine. Tudi dva gostilničarja je opeharil na zapitku za 5 K 26 v. Obsojen je bil na 6 mesecev težke jece, po tem se pa odda v prisilno delavnico. 3) Franc Zupančič, posestnik na Tlaki, je zvečer 9. prosinca t. 1, da bi svojo ženo ostrašil, ker je pred njim zbežala, dvakrat s puško ustrelil in za njo vpil, da jo mora še to noč ubiti. Žena je v strahu pred možem zbežala k sosedi Mariji MikliČ, a tudi tja je prišel mož, ter jo jel tepsti in se rotiti, da mu je žal, da ni sablje vzel seboj, da bi jo prebodel. Tudi Mariji Miklič je zagrozil, da ji zažge, če bo še kdaj vzela njegovo ženo pod streho. Glede strelov se je Zupančič zagovarjal kaj nerodno, ker je trdil, da je le zaradi tega ustrelil, ker so psi lajali in je mislil, da je kak tat v bližini. Obsojen je bil na 2 meseca težke ječe.
— Nesreči. Vč^aj zvečer okoli 7. ure je stal Anton Strigl, učitel ski kandidat III. leinika, stanujoč v Stu dentovbkih ulicah št 9, prav na robu stsrih šanc na Gradu. Hipoma se mu spodrsne in Strigl pade tako nesrečno čez šance, da je takoj cbležal v krvi. Ponesrečenca, ki je na glavi hudo poškodovan, so prepeljali z rešilnim *czom v deželno bolnico. Pretrts-i so se mu baje tudi možgani, kar bo gotovo *lahc vplivalo na nadaljni pouk, ako sploh še okrev«. — Prtd včerajšnjim so se spiašiii konji Neži Toms?Čevj iz Št Mihela pri Postojni, vsled česar je padla z voza in si zlomila desn- nogo. Prepeljali so jo z vlake m na južni kolodvor in odtod z rešilnim vozom v deželno bolnico.
— Nasledki pijače. V n-ki tukajšnji kavarni je včeraj zvečer po piva! strojnik Jožef Pfalzer z dvema prijateljema. Ker mu je zmanjkalo drobiža, je zastavil svojo suknjo, da je mogel popihati še dalje. Pri odhodu pa se je za svojo suknjo hotel odškodovati na ta način, da je vzel boljši poleg njega viseč površnik, ki je bil last nekega gosta in z njim odšel. Komaj se je bil v hladni noči zavil v ukradeni površnik, ž« je Čul za seboj urne korake pazljive natakarice in oškodovanega gosta — in še m&io — začui je glas: »Gospod, površnik ni vaš«. Česar se je bil tako prestrašil, dr» ga je takoj slekel in da! nazaj. K nesreči je prišel mimo policijski stražnik in se informiral pri njegovih prijateljih, kaj da je. Po odhodu tega pa je strojnik začel na ulici svoja dva prijatelja tepsti, ker sta b;la po pravici povedala. »Oko postave je vse to videlo in hudega strojnika baje nekam odpeljalo.
— Za punico. Pomočnika Fran Ursič in Iznacij Jirše s~a hotela imeti oba eno dekle za ljubico, s čemur pa seveda ona ni bila zadovoljna. Ker je sicer govorila z obema, toda enega »rajši gledal*«, sprli st* se vsled t^ga včeraj zvečer v Wolfovih uUcah in ker se nista megla zlepa dogovoriti, ćegava bo, je p >tegnii Uršič nož m sunil tovariša pod desni komolec tako hudo, da ga je težko poškodoval in so ga morali na zdravnikovo odredbo prepeljati v deželno bolnico. Vprašanje je sedaj le, ako si bode »punca« sedaj zbrala druzega, ali počaka enega teh dveh, kajti Jcrše Oode ležal v deželni bolnici, Urfiič bode pa sameval v »baržonu«.
— Ustrelil se je danes dopoldne v svojem stanovanju na Dunajski cesti trgovec Etnest Jeumkar, star šele 50 let. Zadel &e je v vrat in je bil takoj mrtev. Zapustil je ženo in 4 nepre skrbljenr- otroke.
— Elektro-bioskop v Ltt-termanovem drevoredu je obiskal včeraj zvečer nadvojvoda Josip Fer d i na J, kar je pač dokaz, da nudi ta naprava res nekaj nenavadnega
— Hrvatske   novice. —
Sestanek odvetnikov iz Hrvaške in Slavonije se vrši 17. in 18. t. m. v Zagrebu. — Novi Napredni list v Zagrebu. Kakor poroča „Hrv. Pravo" izide prihodnjo nedeljo prva številka časopisa „Napried", ki ga bodeta izdajala dr. Heimerl in dr.  Dežman. — Deputacija pri
škofu S t r o s s m e y e r j u. Veliki župan virovitiški Ž e p i ć in žnpan mesta Oseka Graff sta bila t nedeljo pri Škofu Strossmaverju v zadevi Škofijskega sveta za železnico Osek—Dja kovo—Vrpolje. Strossmaver je izjavil, da prepusti ves za Železnico potrebni svet brezplačno. Odposlanca je bogato pogostil, ki ne moreta prehvaliti starčka, kako je še živahen in dobre volje. — Nadvojvoda Fran Ferdinand prida dne 17. t m. v Opeko k grofu Bombellesu, da par dni lovi po njegovih gozdih. — „Trusta za popravljanje kotlov. Hrvaška vlada je dala za en mesec večji ciganski družbi koncesijo za krpanje kotlov v Zagrebu. Predsednik te „zadruge", Cigan Demer Uiti, je položil pri mestni blagajni 2000 kron varščine za vsako škodo, ki bi jo napravil kateri njegovih Članov. — Kmetska ljubezen. V VrabČah je imela žena Ferd. Mlinarica ljubezenske odnošaje s kmetom Jankom Vukom. Ker je Mlinaric svoji nezvesti ženi zagrozil, da ubije Vuka, ako ga dobi pri njej, pričakal je Vuk Mlinarica pri hlevu s sekiro, ga ubil in ponoči zavlekel na glavno cesto. Morilca Vuka in nezvesto ženo so zaprli. — Pogajanja regni k o1arn i h deputa-eij za obnovitev ogrsko-hrvaške nagodbe so se zaradi velikih nasprot-stev preložila do prihodnje srede. — Proti železnici Ogulis-BihaČ. Občinski svet v Sinju je poslal hrvaški regnikolarni deputaciji obširen ugovor zoper nameravano gradbo železnice Ofrulin-Bihač ter zahtsva novo progo Bihač-Otoeao-Sinj z zvezo z Dalmacijo. — Zaprt župan. Vladni komisar v hrvaški občini Muhi pri Spljetu je izročil občinske spise državnemu pravdnistvu. ki je dalo župana Ljubomira Contija zapreti. — Električna železnioa v Dalmaciji. Brata Ddšković sta dobila koncesijo, da zgradita električno železnico Knin-Vrlika-Sinj. — Člani s 1 o v e n s k e ga g 1 ed a 1 i šča na Hrvaškem. G L. D ragu ti novic gostuje z nekaterimi člani in članicami našega gledališča po Hrvaškem. V Petrinji so dali pet pred stav. Ocena v hrvaških listih je zelo laskava. Posebno navdušenje je obudil g. Lier. ki je igral slovenski. Iz Petrinje gre družna v Požego nato pa v Ojek.
- *
— Najnovejše novice. — Odvzet doktorski naslov. Nova naredba naučnega ministra, da so izpiti in pridobljeni doktorski naslov državnih uradnikov neveljavni, ako je uradnik študiral brez dovođenja svojih predpostavljenih, se je že začela z vso krutostjo izvrševati ter se je na Dunaju poštnemu rač. oficijaiu B. A. vzel doktorski naslov. V akademičnih krogih so se razvnele zaradi tega dolge debate. Sicer ministrska naredba ni nova, temuč jo je minister izkopal le iz stare šare, iz nesrečne absolutistične dobe leta 1856.
— Dijaški nemiri v Harkovu. Ker je profesor dr. J&snopol-ski predaval v politehniki o rusko-japonski vojski v obliki, ki se je kazala Japoncem prijazna, nastali so veliki dijaški nemiri, vsltd česar so zaprte vse višje šole.
— Sleparskega odvetnika dr. Orlovskega so ruske oblasti izročile Avstriji.
— Rodbinska drama. V Pravšnici pri Trutnovem se je ustrelil nad učitelj Brandner, dočim si je njegova žena, ki je šele pred osmimi dnevi porodila, z britvijo prerezala vrat. Vzrok so bili domači prepiri.
— Pomanjkanje učiteljev na N i § i 6 Avstrijskem. Nižjeavstrijski deželni odbor je skleni), da se zaradi pomanjkanja učiteljstva obrne do viade, ker je v prvi vrsti dolžnost države, priskrbeti deželi uČiteljstvo. Država naj v ta namen ustanovi na Nižje Avstrijskem drugo učiteljišče.
— Razstava v Brnu. Moravsko obrtno društvo je sklenilo, da priredi leta 1907. v Brnu splošno industrijsko, obrtno, umetniško in kmetijsko razstavo.
— Bivši nadškof d r. Kohn si je najel ob Ebensee lepo vilo za letnih 3000 K Sedaj se pogaja, da V5lo kupi za 1,200.000 K.
— Novo apostolsko prefekturo je ustanovil papež na japonskem otoku Šikoku, kjer se nasele Dominikanci, ki so prognani z Filipinov.
— Poslanec Ryba je nevarno zbolel.
* Dojilke francoskih prestolonaslednikov. Francoska vas Lagny je dala tri dojilke za tri fran coske prince, in sicer za Ludovika XIV., za kralja rimskega, sina Napoleona I. in za jarrofa Parižkega, poznejšega Karla X Zanimivo je, kako je vsakokratna vUda poplačala to službovanje. — Ludovik XIV. je daroval svoji dojilki poleg denarja in raznih darov še go*poščino in grad Gournav pri mestu Pomponnu. — D >j»lka rimskega kralja je prejela v štirih letih, to je od rojstva malega
prinoa do pada Napoleonovega, toliko, da je zamogla pozneje živeti v svoji rojstni vasi s 5—6000 frankov letne rente. Tretja, dojilka grofa Pa-riikega, je dobila sa dveletno nego* vanje vsefra skup 100.000 frankov.
* Koliko stoji prestopno lato v Franciji T Francosko finančno ministrstvo je izračunalo in razglasilo, da je francosko republiko stalo letos prestopno leto, to je dan 29. februvaria, celih 9,622842 frankov 55 oentimov. Tako pravi ministrsko poročilo, a mi omenjamo, da se je ta svota izdala za tiste, kateri na dan delajo in od dneva plačo dobivajo, torej sa delavce, a ti gotovo niso krivi, da je imel letos mesec februvar en dan več, a pomisliti je tudi treba, da je od delavcev vendar imela vso korist državna občina
* Napačno razumela. Mi-ster Payne (velik prijatelj psov): »Ali bi ne bilo dobro, gospica Grasb, ki se tako često sama sprehajate, da bi si priskrbeli kako zvesto žival, ki bi vas mogla varovati?« — Mis Grash (sramežljivo): »O, gospod Payne — to mi je prišlo tako nepričakovano, govorite z mamo!«
* Maščevanje goljuf anega moža. Grozno ae je maščeval mt-s^r Bodrogi v Aradu nad zapeljivcem svoje žene. Sobarica mu je izdala, da ima občinski pisar Kriscban lju bavno razmerje z njegovo ženo. Mesar je navidezno odpotoval ter je ponoči presenetil zaljubljenca v ženini spalnici. Zvezal je oba sa roke in noge. Medtem ko je pisarja obesil za noge na klin, kakor se obeša tele, posrečilo se je ženi, da se je razvezala ter skočila skoii okno. Ko je žena alarmirala sosede, so našli ti mesarja, kako je hladnokrvno deval pisarja iz kože; z nog mu je bil že odri kožo. Le z veliko težavo so ga prisilili, da je pustil svojo Žrtev, teda pisar je bil že mrtev, ker ga je zadela kan na možgane.
* Novi Mahdi. Kakor poročajo „Turkestanskije Vjedomostiu pojavil se je v Pencabi nov Mahdi, ki se imenuje Golam Ahmed, ter trdi, da je od Boga poslan Mesija. On uči, da Krist ni bil križan, temuč je umrl v Indiji 120 let star. Njegov grob je v Kašmiru ter ima napis: „Patrijarh Iza Azafu. Novi Mahdi se sklicuje na koran, kjer je pisano: „Jezus, sin Marije, je rekel: Sinovi Izraela! Bog me je poslal, da potrdim zakon, ki ga imate v rokah in da vam napovem Mesijo, ki pride za menoj ter se bo imenoval Ahmed.-
* Belgijske krutosti v Afriki. Nedavno je obiskala delegacija ameriških baptističnih in pres biterijanskih misijonarjev, kakor tudi zastopniki organizacije Disciples of Cnrist, državnega tajnika H*ya in predsednika Roosevelta, da se pri tožijo proti grozovitostim belgijskih uradnikov v drŽavi ConsfO Pritnže-valci so prinesli seboj fotogr&fične slike iz Afrike, na katerih je videti otroke z odsekanimi rokami in nogami, katere grozovitosti so izvršili državni uradniki nad nedolžnimi otroki domačinov. To so uradniki storili le radi tega, ker Btarši teh otrok niso nabrali dovoljno količino gumija. Pritoževalci trdijo, da je vsled krutosti belgijskih uradnikov delovanje ameriških misijonarjev popolnoma nemogoče, kajti domačini ostavljajo misiionske pokrajine in ne pošiljajo več svojih otrok v misijonske šoie. Roosevelt je obljubil, da bede pr.tožbe pozorljivo proučil in za zamorce posredoval na dostojnem mestu.
' Kraljice, ki kade. Španska kraljica — mati Mama Kristina pokadi na dan veliko množino egipt-Bkih cigaret. Portugalska kraljica tudi pokadi vsak dan nekoliko cigaret, ki so napravljene v Draždanih iz posebnega tobaka Njena mati, grofica de Pariš, kadi samo havanski tobak. Tudi ruska carica si krajša čas s kajenjem. Na njeni pisalni mizi je id.i/ zlata, umetniško izdelana škatljica za cigarete. Italijanska kra-hica kadi le rr dkoma Bivša srbska kraljica Natalija je strastna kadilka. Romunska kraljica Elizabeta nosi vedno saoo polno škatijo oigaret, da jih ponudi drugim, sama pa ne kadi. Na angleškem dvoru je ženskam ka jenje strogo prepovedano, ker kra tjioa Aleksandra ne trpi cigaretnega d ma
* Pomagal si jo iz zadrege. V Parizu se je nedavno vozil pozno po noči domov v kočiji neki mlad mož. Potoma mu je prišlo na um, da nima pri sebi denarja, da plača voznika. V naglici si je izmislil sledeče sredstvo, da se reši iz zadrege. Ko je izstopil pred svojim stanovanjem, pripovedoval je vozniku na videz ves preplašen, da je izgubil v kočiji dva napoleona (40 frankov v zlatu) ter da jih v temi ni mogel najti, zato da mora iti v svoje stanovanje po luč, da lažje preišče kočijo. Naglo je odprl vezna vrata in poslušal la njimi in čul je, kako se je voznik odpeljal. Hitro je odprl zopet vrata in klical voznika; toda taje bil gluh in je še hi-
treje pognal konja. Mlad mož se je še v postelji sladko smejal načinu, kako •e je zastonj pripeljal domov.
' Neki tuaaJSnJi časopis je nedavno poročal, da je izdelovate-Ijica jelenovega mila zvišala oeno za 3 K pri 100 klg. To poročilo pa, kakor se nam poroča, ni resnično.
— Spomladnja lečenja. Spomlad nas vsikd«r spominja, da dajmo telesa po neprirodnem zimskem ži^ljenjenju primernega razvedrila. Pričenja se čas lečenj doma in priprav zanje po zdraviliščih. Ni ga pa za to zlepa boljšega sredstva, kakor znana giesshublaka slatina, ki ssradi ugodne sestave tako dobro deluje na človečki organizem in ki jo zdravniki v to svrho posebno pri po roČajo. V tem pogledu je Mattonijev Giesshnbler zdravilno sredstvo prve vrste.
* Sodno zasliševanje. Pri
neki sodni razpravi je stavil državni pravdnik priči sledeče vprašanje: _A1 i ste — vem sicer, da niste, toda vprašanje vam le moram staviti — dne 24., — ni bilo 24. temuč 25., toda napačni datum izvira iz pomote v aktih — videli toženega? Pravzaprav se ne gre za toženega, temuč za tožitelja, ker je predložena protitožba, toda tega ne razumete — tedaj odgovorite jasno: da ali ne?u — Edini odgovor tako vprašanega je bil: „Kaaaj?"
Telefonska in brzojavna poročila.
Rusko-japonska vojna.
Pariz 16. aprila. „MatinB poroča, da je veliki knez Vladimir Aleksandrovič sprejel „Mati-novega" petrograjskega poročevalca in mu povedal, kako je bil rešen njegov sin veliki knez Ciril Vladimirovič. To avtentično pojasnilo se popolnoma vjema z obe7odanjenimi poročili. Ciril se je rešil le vsled lastne prisotnosti duha in svoje nenavadne fizične moči. Glede katastrofe same je veliki knez Vladimir Aleksandrovič mnenja, da je „Petropavlovska" uničila japonska podmorska ladja, na kar kaže tudi poškodba „Pobčde". Ta podmorska ladja je bila pri katastrofi sama uničena.
Petrograd 16. aprila. V Port Arturju se sodi, da poskusijo Japonci na najožjem mestu portar-turškega polotoka izkrcati vojaštvo.
Petrograd 16. aprila Danes se uradno potrjuje, da je pri katastrofi „Petropavlovska* vendar le utonil slavni slikar Vasilij Vereščagin. Našli so njegovo truplo in je agnosci-rali
Petrograd 16. aprila Car je ukazal, da ustavijo plemske in kmetske banke — državni zavodi za razbremenjenje posestev — za sedaj svoje delovanje, ter da se njim izročena državna sredstva porabijo za vojno.
Seul 16. aprila. Palača korejskega cesarja je do tal pogorela. Ogenj je uničil tudi vse cesarjeve dragocenosti in zaklade. Pravi se, da je nastal ogenj, ker se je v neki peči preveč kurilo, kar pa ni verjetno. Cesar se je rešil v neko sosedno hišo.
Dunaj 16. aprila. Na univerzi je publiciran p rek i sod Sestaja iz šestih profesorjev, zasiopnikov policije in sodnije. Najmanjša nepokorščina napram odredbam akademičnih oblastij se kaznuje z re-legacijo. Društva, ki dosedaj niso smela nositi društvenih znakov, jih ne smejo tudi v prihodnje. Slovanskim dijakom se je s tem kršila osebna svoboda na vseuči-liščnih tleh; upreti so se men ali proti temu, da bi nemški dijaki odločali, ali se smejo Slovani v privatnem pogovoru na vseučilišč-nih tleh posluževati materinščine ali ne; zahtevali so samo enakopravnost in enakoveljavnost z nemškimi dijaki na dunajski univerzi. Akademične oblasti namesto da so ugodile upravičenim zahtevam Slovanov, namesto da jih ščitijo proti napadom nemških kulturonoscev, postavile so se na stališče nemškega dijaštva, nt ponižne slovanske zahteve odgovorile so s pre-kim sodom za Slovane. Po-
sebno junaško ulogo igra rektor dunajske univerze, ki je še pred par dnevi izjavil zastopniku »Slovenije41, da smejo vsi dijaki nositi društvene znake in da jih bo znal ščititi pred vsakim napadom nemških buršev. Jasno je, da ta nezaslišani korak dunajskih akademičnih oblastij ne ostane brez najodločnejšega odgovora z naše strani
Dunaj 16. aprila. V cerkvi ruskega poslaništva je bil danes parastos za Makarova in njegove tovariše. Navzočni so bili veleposlanik grof Kapnist s soprogo in vsemi poslaniškimi uradniki, generalni konzul z vsem konzularnim uradništvom in mnogo ruskih državljanov, ki tu žive.
Dunaj 16 aprila Cesarjev obisk na Angleškem je določen za drugo polovico meseca junija. Cesar pride ?3. junija v London, obišče pa tudi Windsor.
Kolonija 16. aprila. „Kolnische Ztg." se poroča, da je vzbudil na Francoskem precej vznemirjenja članek „Novega Vremena", naj Rusija odloči proti Angleški in se približa Nemčiji.
VVashington 16. aprila. Znani bogataš Carnegie je daroval pet milijonov dolarjev za podpore rodbin tacih ljudi, ki so pri rešilnih delih ponesrečili.
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
Ka žitnem trgu je vladala tudi v tekočem tednu splošna mlačnost. Politični vplivi na višje cene nedostajajo popolnoma, nasprotno pa so poročila o prihodnji letini povprečno zadovoljiva in zabranjujejo bodisi kakorkoli umetno zasnovano hos. Sicer se glase nekatera poročila iz Amerike manj povoljno, vendar pa so dovozi iz Argentinije, Indije in Avstralije toliko obsežni, da parali-zujejo naznanjene manjše dovoze, odnosno manjšo eksportno možnost Amerike in Kanade. Zato prevladuje mnenje, da se bo posebno pšenica letos težko povspela kvišku. Splošno pa je kupčija še vedno zelo maloobsežna, to pa že iz povedanih vzrokov v našem zadnjem poročilu. S posebnim ozirom na naš domaČi trg, kateremu se priklopljajo seveda tudi druge avstrijske provincije, je potreba točnega blaga vsled obstoječih zaključkov na eni, vsled velikih zalog na drugi in vsled malega kon zuma na tretji strani — silno minimalna. Vse je z blagom tako založeno, da delajo trgovcem zaključki največje neprilike, ker imajo doma še velike zaloge, pri tem pa morajo prevzemati zaključeno blago.
Pšenica je konstantno odneha-vala za vse termine in notira včeraj april-kurz že 7v\fll, maj T'a tf„, oktober 1 /m dočim je točna roba odnehala na borzi v teku tedna za 5 vinarjev. V resnici pa zahtevajo liferanti danes za blago cene, ki niso v nikakem soglasju z odnehavajočo tendenco ter se branijo z vsemi silami dovoljevati na večje limite nižje cene, kar se prav posebno opaža pri lepih mehkih pšenicah. Imajo namreč nekateri drago kupljeno blago v roki ter skušaje vzlic vedno padajoči tendenci doseči kolikor možno najboljše cene.
Rž. ki pri nas ne pride ravno mnogo v poštev, pa dobiva po severni Avstriji Čimdalje več odjemalcev. Ker pa je hkrati tudi ponudba precejšnja, se cena ne more dvigniti kvišku, kurz se je celo znižal na 6    ,.
Oves ima sicer precejšnji krog odjemalcev, toda tudi tu so ponudbe velike, vsled česar se ecne za točno in za termin krčijo. Včerajšnji kurz 5 ' H proti onemu  preteklega tedna
Koruza se ne spreminja ravno v obsežnih mejah, kajti poročila o prihodnji letini niso nič kaj povoljna, temu pa nagiblje polagoma nizdol, to pa še prav posebno vsled tega, ker ni takorekoč nikake kupčije. Druga roka je namreč z robo za nekaj niese cev tako preskrbljena, da ni zaznačiti nobenih znatnih kupčij, dočim ponudbe ekzistujejo, pa naj si bedo lete še tako male, ker ni kupca, morajo cene odnehavati, ni pa izključeno, da se bodo cene takoj napele, Čim se pojavi volja za nove nakupe. Včerajšnji kurz 5 "/« spada med dosedaj najnižje.
Moka nima domalega nikacen odjema; druga roka je z blagom tako preobložena, da mlini z njo nikakor ne morejo konkurirati, zato izostajajo tudi naroČila, dočim se morajo mlini zadovoljiti to pot le še z izvršili zaključenih partij, ter torej s temi bolj pritiskajo, ako naj se izognejo prevelikim zalogam.
Petrolej tendira neizpremeujeno, izostajajo ponudbe in povpraševanje
Glede trgovine z riže m nimamo posebnosti poročati. Tendenca je trdna ter nagiblje preje kvišku. Novi Arraccan
bo v kratkem dobaven, mlini pa že sprejemajo dispozicije na to kvaliteto. Zaloge starega blaga so pa v prvi in drngi roki popolnoma neznatne.
Sladkor. Podajanja tovaren za surovi sladkor se priČno z združenimi rafinerijami — torej s centralno pisarno — prihodnje dne, ter bi lahko smatrali koneeno združitev kot gotovo stvar vsaj za prihodnjo kompanijo. Razume se pa, da bodo v tem slučaju tudi cene točnemu blagu priskočile. Sedanje cene so za rafinerije — zguba, ker ne dosezajo niti produkcijskih stroškor, kajti surovi sladkor se je znatno podražil in se draži dalje. Skoro s sigurnostjo se lahko trdi, da se ratinada ne bo pocenila, ker so rafinerije združene in ker ni nobenega povoda v to. Dvostransko mnenje namreč, da hi tovarnarji surovega sladkorja, ki nimajo pravice do ekzistence, izdelovali belo blago ter tako na ceno ra-linade pritiskali, je docela izključeno, kajti od tovarnarjev surovine izdelani kockovui sladkor je samo izpresan, v marsičem slab in skoro XL krone ce-neji nego poznani lepi produkt ratinad. Kar se tiče ostalih izdelkov surovinar-jev, ni da bi jih upoštevali, ker so znane kvalitete rafinerij, kakor : Pile, Concassi fini in ostozrnati, Segmente i. dr., ki so splošno znani — ceneje dobavne ter imamo tu prihranke na ceni in tari. Celo s temi kvalitetami ni možno mnogo opraviti, to pa z vso pravico, ker konzumentje reflektujejo le na lepo robo in kockovni sladkor, ki je danes tako cen, da se res ne splača, kupovati druge vrste. Poznamo konservativne naše odjemalce, zato jim priporočamo v njih lastnem interesu, naj zahtevajo doslej v prometu se nahajajoči sladkor — novotarije imajo vedno tudi svojo slabo stran.
Kava. New-Vork je prinesel 13. t m. povišek 30 point Hamburg naznanil velikansko hds, istotako Havre ter bi bilo v bližnji bodočnosti pričakovati znatnih poviškov cen. Mnenja pa smo, da je pri nakupu še vedno biti treba previdnim. O žetvi prihajajo različna poročila, katerim pa danes še ni slepo verjeti, ker še ni mogoče nič pozitivnega vedeti. Točno blago je poskočilo za 2 kroni pri 50 kg.
Š p i r 11. Cena rektificirancmu blagu se je 12. t. m. dvignila za 1 krono. Prorokovali smo tedaj prav in ne dvomimo, da dobimo v bližnjih dneh zo-petne poviške.
Denaturiran špirit. Glasom odredbe finančnega ministrstva odjemlje pristojni finančni oddelek letno dvakrat poskušnje po pol litra, torej na leto 1 liter, k čemur se je sililo tigovca dati tudi steklenico. Neua tvrdka pa je zabranila odvzem, izvzemši, da se jej plača denaturirani špirit in steklenica. Seveda so finančni organi nemudoma napravili protokol, katerega je tukajšnja finančna direkcija rešila v smislu, da. ako dotična tvrdka ne dovoli odvzema nemudoma — seveda gratis — se jej bo odvzelo dovoljenje prodaje denatu-riranega špirita! Dotična tvrdka pa se ni dala meni nič tebi nič terorizirati, prepovedala je ponovno odvzem gratis-vzorca ter protokolarično pripomnila, da ni zato tukaj, da bi državi špirit s steklenico vred darovala ter da raje resignira na prodajo denaturiranega špirita. Ta protokol je šel do finančnega ministrstva na Dunaj, odkoder je prišla rešitev, da je odvzeti kvantum denaturiranega špirita s steklenico vred plačati. Vsled tega priporočamo trgovcem, da odvzem den. špirita kratkomalo zabrani jo ter le tedaj dovolijo, ako se jim vsebina in steklenica plača. Pri tem naj si seveda tudi kolek pobotnice 14 vinarjev vraču ni jo.
Milo v prid družbi sv.  Cirila in Metoda je povsod dobavno ter opozar jamo na današnji inserat.
Poslano**
„Slovenec" je v štev. 84 z dne 14. aprila 1904 priobčil notico, v kateri vprašuje, kje so novoletna darila, katera so obljubili trgovci darovati v dobrodelne namene.
Na to odgovarjamo, da so pobotnice o novoletnih darilih trgovcev vsakomur na razpolaganje v pisarni trgovskega gremija na Dunajski cesti štev. 10. 1088
V Ljubljani,  15. aprila 1904.
Gremij ljubljanskih trgovcev.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo m ohranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega „MolluvegaHeidlitz-praftka-, ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse tež koče prebavljenja. Originalna Skatljica 2 K. Po postnem povzetju razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan varnostno znamko in podpisom. 18 — 6
r . katara m uporablja najno vejSi eter „For-man", ki so ga
že pogosto zdravniki spoznali za idealno delujoče zdravilo proti nahodu. „Forman* je z mentolom klorov ani etermen-thyla.  Za lažji
nahod naj se uporablja »For-manova bata" (pušica 40 vin), za hujši nahod pa >Forma-nove pastile" ylo vin.) za vdihavanje s pomočjo vdihavalne steklenice. Učinek je fra-panten, čudovit in zlasti v početku nahoda presenetljiv. „Forman" se dobiva v vsaki lekarni. I li64—1
Pri zdravljenju različnih ran
se mora gaziti, da se rana šele takrat popolnoma zaceli, ko se je že odstranilo iz nje vse nezdrave dele. Kratko povedano, rana se mora obvarovati pred vsako nesnago in se mora uporabljati za obvarovanje pred vnetjem sredstvo, ki hladi in olajšuje bol. Staro, dobro domaČe sredstvo, ki k temu dobro služi, je najbolj znano „praško domače mazilo" iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni založnik v Pragi, ki pa se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah. Glej inserat! a
„Le Delice" ■
cigaretni papir, cigaretne stročnice.
Dobiva se povsod. 671—6 Glavna zaloga: Dunaj, L, Predigergasse 5.
;«rs»en ok.u» «»*e aotežete t or."nesan.eTi
i[  tfydro«e žitne kaue
^^Y^\   POSKUS 1X1 Vrorek Jr.So.OJ|t»o.
3osma 5     po»djka đ K 50 h   ->• -o.
'„DOMAĆI PRIJATELJ"
u«o odj«n.;«n irttoni oo*4i*» Masen*. ljfdrsi:a toiđrnt Jiram Šnfe vircfa-:?/*
Mnogo denarja
obleke, bluze, trakove, nogavice, otroške obleke itd, itd. Pobarva se brez truda v par minutah, uspeh je nepričakovano lep in ne stane skoraj nič, če rabite za to zak. zavar. barvilo za blago ,.FIj©X". Posku-
sni zavitki po 2U h, originalni lončki vst^ke barve a 70 h (Črno in višnjevo tegetthof-blau) IU h več). Poskusni zavitki so zastonj, ker se za to založenih 20 h pri nakupu originalnega lončka odšteje.
,.F E. « X." 303J-15
podjetje   barvil   za nla^o Dunaj, VI., Waligasse 34.
Francovo-varski Lithion-kisElina
J^afalie Vrelceje sc ^fetosfi
mehurju in ledvicah
po kliniških in zdravniških avtoritetah preskusil in kot izvrsten odobril
Ima najmenj apna : Vspešno žene na vodo! Ima prav posebno prijeten okus:
Dobi se v vseh zalogah mineralnih voda in v lfekarnah,  kakor  tudi  naravnost pri franc?vo-varski iMzccšiijalnici mineralnih voda
Klobuki za oame.
— Moj bogato ilustrovani
cenik 1904
za damske klobuke
— —  razpošiljam — —
brezplačno in franko.
Naročila in popravljanja točno
— —   in po nizki ceni.   — —
jtfcdai salon klobukov
— — za dame — —
HENRIK KENDA
— v Ljubljani. — m-4
Zdravilski
zajamčeno pristni vinski destilat pod »talnim kenijskim
Def tilerija
Pozor!
Le „Tempel-vrelec" in ,,8ty-ria-vrelec" sta
kot rogaški slatini postavno varovana. Vsi drugi izdelki, ki nimajo oznamenila „Tempel-vrelec4* ali „Styria vrelec \ temveč ae spravljajo goljufivo pod imenom „RogaSka slatina'4 v promet, naj se zavrnejo. — Oakrbništvo deželnih vrelcev Rogatec-Slatina.
Ma elegantno ebutev in nje dobro ohranitev se • andanes mnogo pazi. — Čistilo za usnje Globin", ki ga je uvedla tovarna Fritz Schulz jun., delniška družba v Hebu in Lipskem, je brez primere, ker ohranjuje usnje stanovitno in nepremocljivo in ker navadno voščilo čevljem škoduje. Po ,,Globino" je usnje mehko, stanovitno, se brez truda in hitro zasveti z lepim trajnim bleskom, čev;je lepo počrni in rdečkasto ali obledelo usnje kakor obnovi; ker postane usDJe tudi nepremocljivo, ostanejo tudi noge - vsekdar suhe. Rabi se „Globln" kaj počasi I in če se vpoštevajo vsa navedena svojstva, se ga mora označiti za izredno ceneno in praktično čistilo za vsako obutev. Firma Fritr Schulz jun., delniška družba v Hebu na Češkem In v Lipskem, največji zavod te vrste na kontinentu, že večkrat odlikovana 8 prvimi nagradami, je dobila na svetovni razstavi v Parizu 1900 zlato svetinjo za usnjati lošč. Pri nakupu naj se pazi na to, da je na vsaki škatijici vtisnjeno reg. ime „Globin".
ALBOFERIN
redilno in krepilno sredstvo.
Redi kri, jači živce, pospešuje slast do Jedi.
Klinleaio preizkušeno; odlični zdramili! «,» priporočajo za slabokrvne in prebolele ljudi in slabotne otroke.
Na prodaj po vseh lekarnah in drogenjah, kot prašek 100 gr K 5—, v tabletah 10u kosov K 150 in v čokoladnih tabletah 100 kosov K 180. Poslednje* nalate za otroke. 2998—44 Vprašajte svojega zdravniku.
Trst-Barkovlje.
«/, steklenica K 5 -, */i s*8* klenice K 260. - U prodaj v boljših tiao.;.*k.!:. 25
L. LUSER-jev obliž za turiste.
Priznano najboljše sredstvo proti kur-80&        jim očesom, žuljem itd. 4
Glavna zaloga:
L SCHWENK-ova lekarna
Bi? n aj -Meidling.
vaj-----j' - p<
Dobiva se v vseh lekarnah.
Edino čistilo za zobe brez kislin ki so ga zdravniki preizkusili ia priporočili je pristni
Anatherin |
c in kr. dvornega zobnega zdravnika dr. •I.       Po p pa, Dunaj, XIll/6.
Pristen le v gori vpodobljeni steklenici z višnjevo franc. etiketo 'zlat tisk) in mojo firmo j?o K 2.80, K 2 in KI.
rŽe več let rabim samo Vašo ustno in zobno vodo „Anatherin" in se vselej, kadar mi je zmanjka, bojim, da me začno boleti zobje, ali da jih celo izgubim. Le Vaša ustna voda mi hrani zobe sveže in zdrave." A. Spltalsa}, veleposestnik.
„Anatiaerin** ereine za zobe v lončkih je kaj prijetna in zobe temeljito čisti, jih ohranjuje zdrave in svetlobele. Komad po 60 vin.
Dobiva se v lekarnah in boljših trgovinah, kakor tudi pri F. 91. Sehmitt \ LJubljani._2966-12
Proti zobobolu In gnilobi zoo
izborno deluje dobro znana antiseptična
MeSusine ustna in zobna voda
katera otrdi dlesno in odstranjuje ne^rSJetno sapo Iz ust. f steklenlea z navodom t K.
ffSeiusine zobni prašek
f skatSJIeo «&0 vin.
Razpošilja se vsak dan z obratno pošto. ■   Edina zaloga. =====
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinalnih vin, Specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgidnlh obvez, svežih mineralnih vod i. t. d.
Dež. lekarna Milana Leusteka
v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1
• nit'g novozgrajenega Fran Jožciovega
iubil. mostu. 38—15
Darila.
U^ravnifitvu našega lista so posla :
Za družbo sv. Cirila In Metoda: Gospića Tonica Majzeljeva v Beiicerkvi 12 K 81 vin., darovala dne 13. t. m. rodoljubna družba — Gosp Anton Poljšak v Zapužah pri Ajdovščini 3 K nabrane v veseli družbi v gostilni gosp. Ign. Kovača v Ajdovščini 10. t. m. — Skupaj 15 K 81 vin. — Živeli!
Zahvala.
SUvni hranilnici: Kranjska v Ljubljani in domača v Borovnici blagoi z volili sta podariti za napravo novega plotu pri tukajšnjem šolskem vrtu 100 K, odnosno 50 K, za katera velikodušna darova jima izreka najtoplejšo zahvalo
šolsko vodstvo v Borovnici
dne 15. mal travna 1904.
Pire.
Zahvala.
Odbor ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Novem mestu si usoja na tem mestu povodom reprize igre „Pri belem konjičku1 dne M. t. m. vsem cenj. damam in gospodom predstavljalcem za prijazno sodelovanje, slav. dramatičnemu društvu v Ljubljani za prepuni itev knjige in slav. novomeški čitalnici za vporabo dvorane in odra izreči najsrčnejšo zahvalo.
V Novem mestu, dne 16. aprila 1904. Za odbor ženske podružnice sv. Cirila in 1078 Metoda:
Regina Preatoni    Jakobina dr. Žitkova
t č. tajnica. t. č. predsednica.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 12. aprila: Marija Briski, poseat-nikova žena, tU let, Florjanske ulice št. 4, Cirrhosis hepatis — Josip Orehek, mizarjev sin, 21 dnij, Rožne ulice št. 13, Meniqi-sis basilaris
Dne 13. aprila: Demetra Breskvar, pisarniškega uradnika hči, 6 dni, Rožne ulice št. 29, življeneke slabosti.
Dne 16. aprila: Dr. Karol Gestrin, sod-nijski svetnik v. p. 67 let, Rimska cesta št. 7, mrtvoud.
Dne 14. aprila: Marija Oblak, nadar-binka, 66 let, Karlovska cesta št. 7, osta-relosš.
V hiralnici:
Dne 6 aprila: Ana Gorjanc, črevljar jeva vdova, 83 let, srčna hiba in ostareloat
Dne 7. aprila: Anton Garbeis, dninar 45 let, tuberkul. možgan.
Dne ll. aprila: Matija Erjavec, kajžar, 64 let, jetika.
Dne 12 aprila: Franja Sesek, delavka, 28 let. Ascites.
Dne 13 aprila; Helena Pavšer, poštna upraviteljica, 39 let, sekundarna bebost.
Dne 14 aprila: Elizabeta Franja Perko, usmiljenka. 29 let, jetika.
V otroški bolnici:
Dne 13. aprila: Roza Brezel, mokar-ieva hči 31, leta, Scrophulosis
Dne 14. aprila: Alojzija Šmojc. delavčeva hči, 7 mes., jetika.
Borzna poročila.
Ljubljanska
..Kreditna banka" v Ljubljani.
Dradni kurzi dunaj. borze 15. aprila 1904.
Blago
4 2° o majeva renta 4*270 srebrna renta 4°;Q avstr. kronska renta
*•/• 4°/o
a /o
„ zlata tt ogrska kronska „
„    zlata      „  ^ . posojilo dežele Kranjske posojilo mesta Spije t
Zadet
j 0 bos.-herc. žel. pos. 1902
1 Denar
99 60 99 60 HS>-60 93 05' H86rJ 100—1 100-25
100--
100-;oi 100—1 100-, 10165
41
a*/ °:
* It /a
4%> češka dež. banka k, o 4°/.     „     „      „    ž. o. . 41Vo zst. pisma gal. d. hip. b. 411° o pešt. kom. k.  o. z
10°/0 pr......106*86
4l/.7oZast. pisma Innerst. hr. j 10r— 4l/a°/o    », ogrske cen.
dež. hr......; 100-50!
41't°/0 z  Pis- ogr frP- ban- 10025 ohl. ogr. lokalnih železnic d. dr.
4
41/ o It /o
o obl. češke ind. banke 4°/„ prior. Trst-PoreČ lok. žel.
1 T
4° o prior. dol. žel. 3° o   „    iuž. žei. kup. 41 se o avst. pos. za žel. p. o.
Srečke.
Srečke od i. 1854   .   .   . .
H „        1860Vl        •     • •
„      „   „ 1864    .   -   . .
„ tizske......
„    zem. kred. I. emisije
„ ogr. hip. banke . . „ srbske a trs. 100 — „ turške ......
Baailika        srečke  .  . .
Kreditne „ ...
Inomoške        ,,      .  . .
Krakovske       „      .  . .
Ljubljanske      „       .   . .
Avst. rud. križa,,      .  . .
Ogr.    „     „   „      .  . .
Rudolfove        „      .  . .
Salcburške       „      .  . •
Dunajske kom. „ ...
l>e:nice. Južne železnice .... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke   . .
Oerske     n m Živnosten8ke        „       . . Premogokop v Mostu ;Briix> Alpinske montan .... Praške žel. indr. dr. .   . .
Rima-Muranyi.....
IrbovlJ8ke prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe . .
Valute
C. kr. cekin......
20 franki
20 marke.......
Sovereigns.......
Marke........
Laški bankovci.....
Rublji........
Dolarji........
Žitne
10010
98- 5T
99- 50 299 90 101-—
ICO - • fc9 8^ 9980 11980 9825 llb-80 10075 10125 10»'- -10160
100 30 100*30 10185
107*65 102.—
10130 10125
101-101-
100-30190
101 70
80*50 644-25 1607 -643 25 762 50 249-628*-41150 1930 -: 488"7f i! 341 — 458 50' 152-!
11-34
19071 2344 j 23-96'
11715) 95 20
252 37 4-84
81 50 645 25 1617 -644 gfi 76350 251 — 632 — 4l2b0 1945 — 489 75 345 — 460 — 155-
11-38 19 08 ::>52 2404
11735 954n
25337 5 —
cene v Budimpešti.
Dne 16. aprila 1904 Termin.
Pšenica za april 1904 .  .  za 50 kg K 781
„ maj 1934   .   .    „ 50 „ „ 7*84
„  oktober 1904.   „ 50 „ „ 7 80
Rž „   april     ...   „ 50 „ „ 628
Koruza „ maj 1904 .  .   „ 50 „ „ 512
Oves     „ maj  ...  .   „50 „ „ 523
Nespremenjeno.
JSeteorologičao poročilo.
rriio* simI aoriun &i>*S 4.   SreOoJt ur.čal mimM 750*0 mut.
TJ <	i Čan Gpazo | v anja	Stania bare-metra v mm.	fes*	Vetrovi i	Nudi
15	9. zv.	735 9	134	ar. j zahod	pol. oblač
16	7. zj.	7.S6 4	88	brezvetr.	ia«no
•	2. pop.	7347	250	al. jug	jasno
i
Tažnim arcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in zaancem ga je gospod
Franc Kuralt
abs. jurist
dne 12. t. m. na Dunaju po kratki bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. 1080
Bodi mu lahka tuja zemlja!
Žalujoči ostali.
Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem m znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče, gospod
Jožef Gabriel
nadoficijal in načelnik postaje v p.
danes ob 7 uri zjutraj, v 67. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bode v nedeljo, dne 17 apnla t. 1., ob I uri popoldne na domačem pokopališču.
Svete maše zadušnice se bodo brale v tukajšnji lami cerkvi
Nepozabnega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev.
V Borovnici, dne 15. aprila 1904.
1074 Žalujoči ostali.
Srednja včerajšnja tem pera L ura : 15 2°, aormale: 9*7°. ^o'^rina « U4 arah : 00 mm.
Globoko užaljeni javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest o smrti naseda iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, ozi-jj roma očeta, brata, svaka iu strica, gospoda
Ernesta Jemiikerja
trgovca
ki je danes, IG. aprila ob 3/4S. uri dopoldne v starosti o0 let nenadno umrl.
Zemeljski ostanki dragega pokojnika se preneso v ponedeljek, dne 18. aprila ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti. Dunajska cesta >t. 18, na pokopališče k Sv. Krištofu, kjer >r polože v rodbinsko grobnico. K>89
Prosi se za tiho sožalje. V Ljubljani. 10. aprila l4.«04.
Emilija Jeuniker roj.Hammerschmldt
soproga.
Emil, Viljem
sinova.
Marta, Melita
hčeri.
Zahvala.
Za vse dokaze srčnega sočutja povodom bolezni   in smrti i preljubljene soproge, matere in teie, gospe
Marije Briški
izrekamo tem potom vsem iskreno zahvalo. Osobito pa ae zahvaljn-jemo vi8okočastitemu prelatu gosp. Rozmanu za tolažbo rajnee med boleznijo, dalje čast. gg. gostilničarjem za spremstvo, svetilo in vence, vsem drugim darovateljem ■ vencev ter vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in drugim ude-ležmkom za spremstvo dragi rajnee k večnemu počitku.
V Ljubljani, dne IG aprila 1904.
1072 Žaiujo&i ostali.
	
	
	1  i i « *  Jl       i i •        *• 4.    »■ •          ■ •
	
Teško prebavljenje
katar v želodcu, dvspepsije, pomanjkanje slasti do jedij, zgago itd , kakor tudi
katarz v sapniku,
zaslizenje, kašelj, hripavost so one bolezni, pri katerih se
MATTONI-JEVO
GIESSHUBLER
alkalično kiselico
po izrekih medicinskih avtoritet rabi z osobitim uspehom. 6-2
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-Ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih Specerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah;
tttVtTtttttttt
3. Priloga »Slovenskemu Narodu11 št 86, dne 16, aprila 1904,
Do"bro isučen
trgovski pomočnik
išče službe v trgovski podružnici. Kdo? pove upravništvo „Sloven-
108B 1
skega Naroda".
se sprejmejo takoj za stalno.
Pred igriščem št. 3 rS*
N
rodaj
je nekoliko
911
pohištva, kuhinjska oprava, slike, ure itd.
ot učenka
želi vstopiti v prodajalno mešanega ali manufakturne ga blaga, bodisi na deželi ali v kakem mestu, 16 letna deklica iz poštene rodbine, velika in močna, ima posebno veselje do trgovine inrje nekoliko izučena tudi v šivanju."— Naslov se izve v upravništvo .Slov. Narovia". 10o2-3
v I. nadstropju, obstoječe iz 2 sob, predsobe, kuhinje in drvarnice, se odda ali takoj ali za 1. maj. Povpraša naj se pri lastuiku, Hradeckega vas št. 1, pri dolenjski mitnici. 942-3
Mizarski pomočniki
dobijo lahko takoj stavbeno delo z
dobrimi pogoji. 1012—3
Jakob Homovc
mizarski mojster v Cerknici.
i kleparska
a
pomocm
za stavbno in galanterijsko delo sprejme v stalno službo
Mihael Mencinger
kleparski mojster v Radovljici,
Solicitator
_ let star, zmožen slovenskega iu nemškega jezika, s soduijsko prakso, samostojen delavec z večletnimi dobrimi izpričevali, popolnoma izvežbau v notarski stroki, posebno v zemljiški knjigi in zapuščinskih zadevali, želi službo premeuiti. — Prijazne ponudbe I  l MG. J. 32", poste rest., Maribor.
Perje
za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
F. MITI 915
Pred šlrofioo št. 20. Zunan a naročila se točno izvršujejo.
Durkopp  Diana  l.a skoro novo
se ceno proda.
Vpraša naj se: Stari trg v prodajalni gospoda Koreneana ali štev. 4, 1. nadstropje. 1094—1 **■ p
Dobro ohranjeno kolo
Styria ai, Diirkopi
war kupi -vi Ivan Jebačin
trgovec v Ljubljani. io87
sija.
Kdor trpi r.a padavici, krčih in drogih živčnih boleznih, naj zahteva o tem brošuro, ki jo zsstODJ in poštnine prosto razpošilja mieia- A|M»lli**ke I r«ukinit a. 91. 541-8
lipti poŠt
dobro izurjen v trgovini s špecerijskim in železuinskim blagom, išoe službe. Naslov pove upravništvo „Slovcn-
1030-3
skega Naroda".
akrene kotle
za kuhanje žganja in drugo izdeluje
1081
A. Schvvingshakl
Kolodvorske ulice štev. 28.
isa
z gospodarskim poslopjem in vrtom, pripravna za vsako obrt, blizu železniške postaje
se proda pod zelo ugodnimi pogoji,
Natančneja pojasnila daje Aut. Umek v Brežicah. it4'->—3
Išče se vesten in marljiv
za ni
za razprodajo dobro vpeljanega blaga po celi Kranjski.
Velik konzum! Vpeljana tvrdka !
Blagohotne ponudbe pod šifro 1. F. K. 500 na upravništvo „Slovenskega Naroda". 1047—3
lesna industrija
z žago in stroji na vodno silo se pod ugodnimi pogoji takoj iz proste roke proda, eventueluo s kakim posestvom zamenja.
Ponudbe se sprejemajo pod naslovom : Lepa industrija, poste restante, Ljubljana, glavna pošta. 1079—1
V najem se odda takoj
v ■
skupaj, ali pa tudi vsako zase. Mlin na 5 tečajev in popolnoma novo urejen, žaga z 1 klinjo. Ponudbe do I. maja t. I. na
Josipa Kogovšek v Idriji
kjer je dol>iti tudi ustmenih ali pismo nih poročil. 1043—2
najstarejša ljubljanska
posredovalnica stanovanj in služeč
G. FLUX
Gosposke ulico št. 6 1075
mm
•ie nn|uof
več kuharic k gospodi, privatnih in restavracijskih; 5 — 6 boljših sobaric v zelo fine hiše; 2 3 natakarice; gostilniško blagajničarko; varuhinjo k večjim otrokom v zdravilišče; drugega slugo za Zagreb itd. itd. — Potnina tu, več v pisarni
Ljudevit Boroviiik
|iu*littr   v   Borovljah   ( ? < rlacli) nn 14 o roškem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušak za lovce in strelce po najnovejših Bistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokreenico, vsprtjema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro jzv:Buje. Vse pu»ke so na c. kr. preskuSe-valnici in od mene presku&ene. — llustro-£2 vani ceniki zastonj. 15
Gospića
katera obleke za gospe, kakor tudi za otroke sama vreze in izdeluje, se priporoča v boljše hiše. Poizve se: Jerinat, Krizevniške
ulice št. 8, pritličje. 1028—3
prve, neprekosljive kakovosti, za izdelovanje likerjev, žgai_ja, vseh Spi-r.tuoz in jeeiha pošiljam kamorkoli. Velikanska prihranitev, neverjeten U3peh zajamčen. 709—6 Zanesljivi specialni recepti. Ceniki In prospekti gratis in franko.
Karel Filip Pollak
tovarna za esence v Pragi.
(Pošteni; spretni zastopniki se iščejo.)
1000 kron
ako je goljufija! Brezskrbno rodbinsko srečo jamci knjiga o preobilen! blagoslovu otrok. Z več tisoč zahvalnicami pošilja diskretno za 90 h v avatr. znamkah gospa \. Hitupn, Berlin S. W. 220 Linden- >
Izdelovatelj vozov
FRANC VISJAN
Ljubljana, Rimska cesta št II
priporoča svojo bogato zalogo novih in že rabljenih 237—13
ZOV.
Pariška svetovna razstava 1900.
J o j« t, , t4 *WjM
HmL
EAU BENTIFBlM DlJD0CTEUR PIEBB*
Svetovnoslavna ustna voda.
Dobiva se povsod. 972-4
Prva hrvatska
tovarna
žaluzij, rolet, lesenih in železnih zatvornic
za okna in prodajalnice
G. Skrbiš
Zagreb, Ilica 40
priporoča 467—7
svoje priznano solidne, točne in cenene proizvode.
Ceniki zastonj in franko.
Lepo stanovanje
se odda sa 1. maj.35740 J J Naglas, Turjaški trg št. 7.
Filialist
strojne stroke za svetovno trgovino
1059 2
Natančne ponudbe v slovenskem in nemškem jeziku z navedbo referenc, prejšnjih služb in zmožnosti položitve kevcije, naj se pošiljajo pod ,Tlic h tiger organisationsfahiger Kauf-mann 42092' anončni ekspediciji M. Dukes Nachf., VVien, I.
Mesarji pozor!
Išče se mesar, ki je v stanu položiti 1000 K denarja v mesarski obrt in ima veselje do samostojne obrti. Oženjeni imajo prednost.
Ponudbe je poslati pod naslovom JtO K D(l upravništvu „Slov. Naroda" do konca meseca aprila. 993—3
Veliko presenečenje!
Nikdar v življenju več take priložn sti!
500 komadov za 1 gld. 95 kr.
Krasno pozlačena, precizna ura, ki točno gre in ki se zanjo o leta jamči, z jako primerno verižico; moderna svilnata kravat* za gospode; 3 jako fini žepai robcij lep prstan za gospode z imit. žlahtnim kannom ; krasen usnj. mošnjiček • Jako fino žepno zrcalo; par manšetnih gumbov; 3 gumbi za srajce, (3*10 duble-zlato) s paten tiranira zaklepom; jako fin tintnik iz niklja; fin album s 3*J najl. sl>kami ; eleg. par. broša za dama (novost); 1 par bou tonov od širnih bri-lanta. jako podobno; 3 Šaljivi predmeti za stare in mlade; 20 različnih stvari za koiespondenco in še 400 drogih različnih stvari, ki se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne. Vse to se pošlje z uro \red, ki je sama tegi det ai\a vredna, za samo 1 gld. 95 kr. Razpošilja se proti pošt. povzetju ali če se denar posije naprej. Dunajska centralna razpošiljalnica 1C49
P Lust, Krakov (Krakau) št 168.
NB. Za n ugajaj oče se denar vrne.
«si»   »£»   ..   . vira   m„.   ml,   .,. .   .   . •       *ia •!«
Rudolf Kirbisch
slaščičarna v Ljubljani
priporoča s    vsak dan
sladoled, ledeno kavo in ledeno čokolado.
Proda se tudi nova lepa steklena omara (nastavek).
V druge roke se odda ,,Das intere-ssante Blatt'1 in ,,Le"pziger illustr.
Zeitung'1. 10 3—1
ti* *p* «|U »J* «J# *J« «*. *J» tj* «*- ,5j
Cene stanovanjem do 1 junija in od 1 septembra 25    pod tarifo.
Sezona od 1. maja do konca oktobra.
Krapinske Toplice
Hrvatskem
Leta 1903 je bilo 4737 ljudi. Od za-gorjanske žolezniške postaje Zabuk-Krapin-ske Toplice oddaljene eno, od postaje Rogatec, lok. id Grobelno-Rogatec, pa dve uri vožnje. Od 1. maja vsak dan omnibus k vsakvinu vlaku proge Zabok - Krapinske toplne, k postaji Rogatec k dopoldanskemu vlaku. — 30' do 35° R (37\to 43 6" C) gorke akratoterme, ki eminentno uplivajo proti protinu, mišični in členskl revmi In njih posledičnim boleznim, pri ishiji, nevral-giji, kožnih boleznih In ranah, kronični Brightijevi bolezni, otrpnjenju, pri najrazličnejših ženskih boleznih. — Velike ba-slnske, separatne kopeli, kopeii v banjah in prsne kopeli, izvrstno urejene potilnice (8udariji), masaža, elektrika, Šved. zdravilna gimnastika. — Udobna stanovanja, dobre in nedrage restavracije; stalna topliška godba. Razsežui senčni sprehodi, prostor za ten-nis-igre itd. Kopališki zdravnik dr. Ed. Mai. — BroSure bo dube v v«eh knjigarnah. Prospekte in pojasnila po&ilja
1053—1     kopališko ravnateljstvo.
i Učenec
iz dobre Liše in kateri bi imel veselje do trgovine, se takoj sprejme.
Več se poizve v manufakturni trgovini J. Keber v Ljubljani.
se da takoj v najem v Sp. Idriji.
Več o tem se izve pri Fr. Li« pahu v Dobrunjah, pošta Sp. Hru-šica pri Ljubljani. 1040-4
Uradnik v pokoju iftče za maj veliko, zračno, mcblovano
mesečno sobo
v
najraje v novi stavbi.   Ce mogoče tudi s hrano.
Ponudbe pod Vlmaj" na uprav-nibtvo „Slov. Narodau. 1060-2
M Jll
z^^=   sprejme takoj r=z
Franc Vičič 105ž 3
sedlar v Zagorju pri Št. Petru.
Za čebele
najboljša pasa sta phacella in es-parsetta, katerih seme se dobiva pri
PETKU LASSMKU.
Zaloga velikanske pese, vrtnih in trevnih semen* oj7 a
Tovarna za usnjarijo in posestvo
se proda ali daje v najem z dnem 16. aprila 1904.
Hiša zadostuje za vso družino. Več se izve v upravništvu „Slov. Naroda^. 910-3
Samo 5 kron
stane, dokler bo kaj zaloge, 41 , kg pri   prešanju   poškodovanega najboljšega
toaletnega mila
najfinejšega vonja. — Pošilja po povzetju ali če se denar pošlje naprej
M. Frank, Dunaj,
350-6
II., Rueppgasse 29.
HT Pijte ^Wm
Klauerjev l
Triglav
nsjzdravejši vseh likerjev.
frevzetje gostilne.
Podpisani si usoja p. n. obč.nstvu ni ztiarijati, da je pretzel
restavracijo 'K<*
perlesove pivovarne
in upa, da bo 8 svojo dobro kuhinjj, dobrimi pijačami, n'i.kiini cenami in pazljivo postrežbo v Voakein oziru lahko zadovoljil cenjene goste.
Za obilen obisk prosi 1071
z odličnim spoštovanjem
Ivan Lippitsch.
„Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Podružnica v CELOVCU.
I4u|iuje  In jtrutliijtt
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev
in doviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K l,OOO.OOt>—
Zamenjiva li •kskiap!u]t Dajt predujma m rrtditstM papirja.
izžrebane vrednostne papirje in     SSak-vsunaJe sredic« proti vnovčnjo zapale kupone. lK-\a.rzxxl Izgrva."fc>I-
Vinkuluje in devinkuluje  vojaške ženitninske kavcije. Knkoiu|»t trn JBlM—e menic.   "K4 §-M"   BuriM natrocil«. 7EJL\
Podružnica w SPLJETU.
Uenarne vloare «|»rrJ<M>ta «^£B>
v tekočem računa ah na vložne knjižice proti ugodnim o bresti m   Vloženi denar obrestuje od dne vloge do   no vzdiga. 39-43
Promet s čeki In nakaznicami.
MF
HDV
63
3R
C. ki% pri v. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten JP*<z»»«Vfclam»m*i. ■ cement v vedno
jednakomerm, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov doloCene pred-dpise glede" tlafcovne in odporne trdote dale« nadkrlljujoel dobroti, kakor
tudi svoje priznano izvrstno aai»*a«». f*rlpor«»ćlla in spričevala raznih uradov in n a j si o v i t o j S i h tvrdk 80 na razpolago.
Centralni urad: 28i8~25 Dunaja I,, Bfflaximf-iasaifstj?,uae 3
■■■■Ml
Prva kranjska z vodno silo na turbino delujoča
tovarna stolov
na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko
priporoča si. občinstvu, prečast. duhovščini, imeteljera in predstojnikom zavodov in Sol, krčmarjem in ka-varnarjem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd.
natančno in trpežno izdelane
stole, fotelje, vrtne stole, gugalnike, našlo njače itd. itd. 1913-20
Blcgo je izdelano iz trdega, izbranega lesa, poljubno likano ali v naravni barvi imitirano.
Največja izbera stolov, naslonjačev in gu-galnikov iz trstovine.
Na žeijo posije tvrdka najnovejše obširna cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga
in cene, zastonj in franko. Naročavalcem na debelo se dovoli znaten popust.
Fo visoki kralj. dože\u~ vladi proglašena za zdravilno
rudninsko vodo
4£> •Vi*
kiselica
ni samo najboljša in najzdravejša ampak tudi najkoristnejša in najznamenitejša
zdravilna voda #
ki je od prvih zdravniških avtoritet priporočena in deluje nenadkriljivo pri bolestih želodca, pljuč, požiralnika, raznih kata*jev, astme, mehurja, kamna, hemeroid (zlate žile), steklih in zrnatih jeier, gorečice in raznih ženskih bolezni.
PT Odlikovana s 13 zlatimi in srebrnimi kolajnami^ "Mi
„Upraviteljstvo vrelca Apatovacke kiselice1*
2agx*eb, Ilica št. 17. 4*7-is
Dobiva se po vseh iekarnah, drogerijah, restavracijah in gostilnah.
Safir U &
(I^fiajdilelj P« Horriuami, Kgoruja Polskava)
i si I
• ■
•%)q najboljše, vsa pričakovanja prekasa-3 joče iredptvo za r«wt lan. katero ni ; nikako sleparstvo, ampak skozi leta z g nenavadnimi vspehi izkušena in zajam-I f ena neškodljiva tekočina, ki xuiirnnl ?j t y. {8 a t J « b»J e Iam 1» odstrani pra-la»j4».
Značilno je, da se pri pravilni rabi 1 že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast . las, kakor tudi brade, in imajo nov i zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo nnravno barvo — Mnogoštevilna prizna i nja.  Cena steklenice 3 14. ■      Dobi se v vseh mestih in ve\<h kra-s jih dežele.
I €»laina zaioffn In raxpo*ilJnfei' v 1>J ubijan I pri gospodu
I   Vaso Petričić-u,
*g£Š§^ Y zalogi imata tudi gg. U. pl* Trn-r£^*'   iiorzv, A. liane, E. ^ark v l\)u»-IJani in g. A. Kant v Kranju. Dobiva se tudi v Koveni mestu v lekarni pri 99A n^eljii**.
Preprodajalci popust. 12—16
Iv*
A-7^.
Tovarna za kruh in pecivo
um rv     t s   i 11      i 9
V E lllhllflTlj
priporoča
pravi i ženi fouii, mešan in črn.
Sočnost in dobri okus pridobivata temu izdelku priznanje vsega občinstva.
gay Na mednarodni razstavi za živila v Bordeauxu je dosegel z drugimi izdelki te tovarne najvišjo odliko (častni križ in zlato svetinjo z diplomo).
Prodaja se v hiebih in štrucah po 40 in 20 vin. Narcčila z dežele se najtočneje izvršujejo.
Velika zaloga najfinejšega nasladnega peciva,
biškotov in suhorja. 163-28
Vsak dan poslednja sveža peka ob »/i®« zvečer.
Dvanajst podružnic in prodajalnic. Higk'aiški transportni rezovi za kruh iu pecivo.
Optični zavod
FR. P. ZAJEC
LJubljana, Stari trg 28
priporoma veliko zalogo vaa-kovrs .mn očal, naočnikov, daljnogledov ter veeh optičnih predmetov.
Popravka in po-5tn uaroCitve, se izvrae točno ceno in takoj
Žalne klobuke
r . v bogati izberi od najcenejših do najfinejših vrst priporoča 16
salon modnih klobukov
J. S. Benedikt, Ljubljana.
Josip Reich
ban/arija in kemična spiralnica ter likanje sukna
Poljanski nasip - Ozka ulice št. 4.
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
Postrežba toeun.
Cene nizke.
f ♦
i
i
i
49
o
o2 ca
Da
€9
S|ired»J riuua oblika,
ue tišči želodec, priporoča v največji izberi
Alojzij perschć
v Ljubljani Pred škofijo 6t. 21.
Ustanov-liano
late
1842.
I   Tovarna in prodaja oljnatih barv, flrneža in lakov.
-HI   Električni obrat. h—
Brata Ebarl
Prodajalna in komptoar:
Miklošičeva cesta št. 6.
Delavnica:
Igriške ulice št. 8.
Pleskarska mojstra c. kr. drž. Is c. kr. prlv. )■?. želez.
Slikarja napisov.
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Velika izbirka dr. Schoenfeld-ovin barv v tubah za akad. slikarje.
Zalosra čopičev za pleskarje, slikarje in zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbollnoja Itd.
Posebno priporočava slav. občinstvu EajnovejBe, najboljše in neprecenljivo l| sredstvo za likaria sobnih tal pod J imenom „RapldolV
ej Priporočava se tndi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mesta in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
i i I
I
I I
I
i
I
I I
i
Suciitnih ostankov veliko v zalogi,
Za pomladoo m f poletno sezono
se priporoča trgovina s suknenim, s platnenim in z manufakturnim blagom
HUGO IHL
I    xxxi Ljubjanl x x x *y  t Spttalsklii ulicah it 4.
I
Vzorci na zabtevanje poštnina presti.
Kdor boče ohraniti svojo
elegantno in stanovitno obutev
naj rabi le:
GLOBIN
najfinejše čistilo za vsako usnjato obutev.   Hbb .b
»da f povsod!
Edina tovarna: Fritz Schulz jun., Akt.-Ces., Eger i. B u Leipzig.
Latermanov drevored
I a»cl«^t leseni lopi torej tilkttU plntnen Motor.
!
106U2
Thurmov atelje za -§«^ fotografije na dopisnicah
Kakor že leta in leta znano, izvršujem samo solidna dela na lastet ter jamčim za tako delo, kakor je razstavljeno v izložbi.
Kot novosl priporočam izvrševanje skupinskih slik, ki so v 2 urah po čudovito nizkih cenah
S pomečjo najfinejših optičnih priprav posnemljem vsak se tako hitro se kajoč predmet — kakor konje v vsaki vrsti hoje, vozove, avtomobile, kolesarje, lawn-tennisa in na žogo v vsaki kretnji.
Dekoracije, kakršnih nima noben potujoč atelje.
Delo, kakršnega ne izvršuje noben potujoč fotograf
t na
gotove,
premi »grak
Latermanov drevored
v M-deel leseni 1« torej iilltalt platnen nolor.
na
IV. redni občni zbor
Glavne slovenske hranilnice in posojilnice ===== v Ljubljani ==================
kateri se vrši
dne 30. aprila 1904, ob 3« uri popoldne
v zadružni pisarni, Kongresni trg ŠL 15.
Dnevni redi
1. Poročilo ravnateljevo.
l\ Poročilo tajnikovo o račuuu za leto MK).j. S, Poročilo računskih preglednikov.*
4. Razdelitev čistega dobička.
5. Slučajnosti. _
um Ravnateljstvo
Stanje hran. ifcg H, marra \W
K 5.628.04118
Ifzervni zaklad I. januarja /J||
K 82.838-41
Telefon 185
Kmetska 33 posojilnica ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neomejeno savezo w novi lastni hiši
na vogalu Dunajske ceste in Dalmatinovih ulic
*      obrestuje hranilne vloge po 4%°\0
w brez odbitka rentnega tlavka^ katerega plaeujr ^ posojllnlea sama sa vložnike.
I    Posojila po 5°|o in po B%%*
^ Odplačilo dolga se lahko vrši na 27 in 35 let H| ali pa v krajšem času po dogovoru.
nh URADNE URI.: razun nedelj in praznikov vsak dan od 8.—12. ure dopoldne in od 3.—4. ure popoldne.
^ Poštnega hranilničnega urada št. 828.408.
r
Iz LJUBLJANE v NEW-Y0RK
z brzoparniki
Kfiiser Wilhelm II. Kronpriaz WiUeli Kaisgf f illBli fler
Grosse Kalseritt fflaria I Ther-sia
Prosta hrana ie v
(največji in najhitrejši parniki,
stane vožnja S poBtnimi parniki
veliko ceneje.
Posebno pa opozarjam na to, da sa zaradi znižanja parobrodnth cen p i meni |   W wm.+?> **VJHI i»L>vi^ijo cena amenakih žele^mc. lHi
85 flW.
Elnri Tartsr
Ljubljana
Kolodvorske ulice 35
nasproti stari ,,Tišlerjevl4' gostilni. :
04
Schmidthauer a
I g man de r B i f fer wasse r
(Igmandska grenčica) se prav posebno odlikuje pred celo vrsto prirodnih voda, ker je neprimerno boljše zdravilo proti teles, zaprtju in z njim združenimi notranjimi boleznimi n. pr. pomanjkanju slasti, zlati žil', napenjanju, pritisku krvi,  polnokrvnosti itd.   Pol kupice pred zajtrkom užite deluje brez bolečin
in ne da bi se oslabil notranji organizem. — V Ljubljani naprodaj po vseh lekarnah in trgovinah s prirodnimi vodami v celih in polovičnih steklenicah. —
Navodilo je pri dejano. 038—7
F f Velika »1» bi H zaloga
Prešernove ulico .St.
Ljubljana«
za gospode, dame, otroke in Častnike.
Gamašc-i, galoše. Solidno blago.
Nizke cene. Zaloga
obuval
| 2565 D, H- Pollak & Co-, Dunaj.
29
u ;"
}:]
In
v
D. SERAVALLI
Cjubtjana x Slomškove ulice štev. 19 x £jubljana
Izdelovatelj umetnega kamna in cementnih cevi.
Priporoča se Č. gg. stavbenim podjetnikom, kakor tudi slavnemu občiustvu za nabavo cementnih cevi. 25u—13
Cevi iz portlandskegra cementa, vsakovrstne stopnice, plošče za tlak v različnih barvah in okraskih, cementni strešniki, mize iz mozaika in cementa, vodovodne školjke, okraski za fasade, vsakovrstne podobe, konjski žlebovi, goveje jasli, korita za svinjake itd. se nahajajo vedno v zalogi.
Prevzame vsa v to stroko spadajoča dela
^ Delo okusno in solidno z garancijo. ^
Cene po dogovoru nizke.   Postrežba točna.
Hi
rs
Nič več pleše!
LOVACRIN"
čudovito pospešuje rast las in brade Kjer ni nikakeršna dlakice, se hitro razvije bujna rast.  kar je s stotinami sijajnih   zahvalnih pisem dokazano.
„LOVACRIN"
je  etlin« in nedosežno  sredstvo, ki so ga preizkusili m odobrili zveđenei, i-i*    c \oblaiot%tt in odlični pro-fVxorJt in zdravniki.
11
LOVACRIN"
4
Po izreku premnogih zdrav-nikov je ,LOVACRIN1 edino
resnično sredstvo za rast las.
nepogojno ovira plešavost, izpadanje Ibm. luskine ittf., daje lasem dovršeno lepoto, osvežuje kožo na glavi, pospešuje rast brade, jači slabotne obrvi in trepalnice. Prezgodaj osiveli iasje dobe po ..Ijov«-ersnu" zopet prejšnjo prirodno barvo.
Cena veliki steklenici
.LOVACRINA
ki zadostuje za več mesecev, .S B4, 3 steklenice fl£ K. 6 steklenic «« K.
Razpošilja proti poštnemu povzetju ali če se pošlje denar naprej, evrepski depot
JVL f eith, Dunaj, VI., Maiiahilferstrasse 45.
Dobiva se tudi v drogerijah, parfumerijah in lekarnah.
825—3
t  t  t  1  t  t  t  t L
* *B* *H* *V* *lk* **f* •a* •■(• rH" *
Hi
Veli
t    \ t
1&
.3
tu
i
t/jj
zamore se lahko in naglo pogasiti samo s
Smekalovimi brizgalnicami
nove  sestave, kojc
od desne in leve strani vodo vlečejo in mečejo. V vsakem položaju delujoče, kretanje brizgalnice nepotrebno!
Pri razstavi gasilnega orodja meseca avgusta 1903 v Pragi bila je naša tvornica R. A. Smekal odli-
* I^mU^.  kovana z d verni naj-
^ — ------- ^r,-     '•^■^       večjimi odlikovanji
in sicer: S I. počastno diplomo za izboljšanje parnih- in motor-brizgalnio ter lestev, in z zlato kolajno za prednosti pri ročni:, brizgalnicah za nove sestave.
R. A. SMEKAL ,
skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, Wr pasov, sekirip, sesalk in gospodarskih strojev.
m-
FR. P. ZAJEC
urar
S) Ljubljana
Stari trg št. 28
Nikelnasta remontoar tira od gld. 1-tMK Srebrna cilinder rem. ura od gld     —. Ceniki zabton} in franko. "IfcV
i
Milostiva gospa! I
Blagovolite zahtevati
moje najnovejše
vzorce
svilnatega blaga
franko.
Henrik Kenda
v Ljubljani Mestni trg št. 17.
i
1
H
Važne!   z» Vazas!
gospsii&je, trgovce in iinjes.
Najboljša in najcensjša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine Itd. tud po Kneippu, ustne vode In zobni prašek, ribje olje, re-dilne in poslpalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fofojprtifiene aparate in potrebNrine, kirurgična obve-zila vsake vrste, sredstva za desin-fekcijo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in
konjaka. — Zaloga svežih ntl-neralnlh vodi In  solij za kopel.
Oblastv. konces. oddaja strupov.
^ «   r2r. 9 v 1 n     xr» «^ | C5
posebno  priporočljivo:   grenka sol, dvojna soi, sollter, enejan, kolmož, krmilno apno itd. — Vnanja naročila se izvršujejo toCno in solidno.
-+* Drogerija *<-
Anton Kane
Ljubljana, Šelenburgove ulice 3.
M
H
g1 v
N
Blaž Jesenko
LJubljana, Stari trg 11.
Zadnje novosti vsakovrstnih
klobukov
cilindrov itd., iz prvih avstrij., angleških, italijanskih tovarn. Solidno bltftjco, lilzUe eene.
Anton Presker
krojač In dobavite!] uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv. Petra cesta 16
prnporo e*%  svojo veliko zalogo
gotovih
oblek za gospode in dečke!
iopic in
plaščev za gospe,
nepre- w
močljivih
havelokov
i. t. d.
Oblek« po meri se po najnovejših asorcih in najnižjih cenah izvršujejo
nagrajeno
. w Seveda le ker rabim
Kako ste pac  A   ^ _ . n . dosegli tako   O. S El D L-OVO lepe, zdrave   kOSmetiŠkO UStnO VOđO
ki higijensko deluje na zobe in ki je naprodaj po ZObe? . vseh boljših trgovinah v steklenicah po 1 K.
Naročajte izborno
1384-95
ljubljansko delniško pivo
iz pivovaren
v Žalcu in Laškem trgu.
Naročila sprejema
Centralna pisarna v Ljubljani, Sodnijske ulice št. 4.
CS*k>'>
Staroslavno žvepleno kopališče na Hrvatskem
Varaždinske toplice
Najvišje cdlikovanie razstave kopališč DUNAJ 1903.
Velika zlata svetinji in časten znak razstave
Železniška postaja, pošta in brzojav
ob acfli«7«»B*&»l*ft Jr^tm^ -m, km i c-1 (Zagreb ■ Cakov ec)*
Analiza po dvornem svetniku profesorju dr. Ludv/igu L 1894. 58' C vroč vrelac, žvepleno mahovje, nedosegljivo v svojem delovanji pri mišični skrnini in kostenini v členkih, boleznih v zgibih in otrpnenju po vnetici in zlomljenju kosti, protinu, živčnih boleznih, boleznih v kolki itd., ženskih boleznih, poltnih in tajnih boleznih, kroničnih boleznih obistij, mehurnem kataru, škrofeljnih, angleški bolezni, kovnih diskrazijah, n. pr. zastrupljanju po živem srebru ali svincu itd.
Pitnn 7rli*o \i\lan in Pri boleznih v žrelu, na jabolku, prsih, jetrih, v želodcu riLIIU   ^UraVIJClIjG ;n v črevih, pri zlati žili itd. itd.
: JSlelttriica- — IKI«»sa±a. ;
Zdravilišče z vsem komfortom, vodovod iz gorskih vrelcev, zdravljenje z mrzlo vodo z douche — in po Kneippu, celo leto odprto; sezona traja od 1. maja do 1. oktobra. Prekrasen velik park, lepi nasadi, lepi izleti. Stalna zdraviška godba, katero oskrbujejo člani orkestra zagrebške kr. opere. Plesne zabave, koncerti iti.
Na postaji Varaždinske toplice pričakuje sleherni dan omnibus goste. Tudi so na razpolago posebni vozovi in se je zaradi istih prej obrniti na oskrbništvo kopališča.
Zdravniška pojasnila daje kopališki zdravnik doktor A. Longhlno. — Prospekte in brošure razpošilja zastonj in poštnine prosto
1065—1 oškrbiiJštvo kopališča.
£oterija zaklada cesarice Stizabete
pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. c   in kr. Visokosti gospoda NADVOJVODE FRANCA FERDINANDA.
Glavni dobitek v vrednosti
915-3
kron, dalje dobitki po lO.OOO. aOOO. 3000. SOOO. 1600, lOOO *L itd., vsega skupaj 7000 dobitkov.
Sna srečka vetja 1 krsno.
ekanje
nepreklicno 28. maja 1904
pod uradnim nadzorstvom
Srečke s« prodaja ▼ 1/JubIJaiil — v ljubljanski kreditni banki in v bančiirin podjetju J. C. 31 ay<*rja.
K
Avgust Zabkar
v £jubljani, Dunajska cesta
* 9 5 $t
n
S
H
n u n
S
K
S 2
n
n n n n n
ti
jg£       IS HO!* ti  iu  V> *" °»" ** <** It »11  ft»0  It«.   /  ili(r\awjr u.l   nu|»ol;i-o, ^2
v**e |>ti po primernlU tirTatl*oUlifftb cjouttli.
strojna in ključavničarska delavnica
se priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih predmetov:
napravo in popravo različnih strojev izdelovanje raznovrstnih mlinskih in zagrnili naprav, napravo turbin po najnovejših konstrukcijah in sistemih v poljubni velikosti.
Naprava različnih transmisij za vsako industrijo.
Nadalje najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa in sicer: ftrobne križe, ktitle, jmcI. vrtne klopi, nilze, stebre, trombe *»• woilo ild.
Naprava najrazličnejših konstrukcij in sicer: železne strešne stole, mostove, rastlinjake za vrtnarstvo raznih sistemov, kakor tudi vseh stavbinskih in ključavničarskih del: železne ograje, vrata, okna, strelovode in štedilnike raznih velikosti.
Izdelovanje žičnih pletenin za vrtne ograje, i»'išnike, travnike itd.
K K K K *
K
n
n n n n n n n n n n n n n n
V vili „Danica" na Bledu
1070-1 se odda
dvoje stanovanj
8 kuhinjo. — Vila se tudi proda. Več v upravniŠtvu „Slov. Narodau.
Trgovina
s suhim mesom
v VVolfovih ulicah št. I
se zaradi trajne bolehavosti lastnika
takoj odda.
Več se izve v Prečnih ulicah
št. 6, spodaj na levo, od 1.—2. ure popoldne. 1026—3
m m
Škrat"
edini slovenski humoristično-saii-ricni tednik, ki prinaša okO'učno
originalne 5//%©.
Jshaja v Jrstu vsako soboto. — Naročnina 3a vse Isto 6 Jf, $a pol leta 3 Jf. Posamezne številke se prodajajo po tO stotink*
Zahtevajte brezplačne številke na ogled I
ET
I I I I i I
Maggijeva začimba
Je edin« In »taro*lavna, ki podeli hipno slabim jaham omakam, johinim primeskom, pri kuham itd. nepričakovane okrepčevalen in dober okus. — Mala Itapljle /:adaainj -
Dobi se po vseh trgovinah s kolonijalnim in delikatesnu.!
blagom in drogerijah V stekleničicah od 50 vin. višje. Originalne stekleničice se napolnijo po ceni. 1062
Dobra kuharica
je izšla je izšla
v založništvu Lavoslava Schwentner-ja v Ljubljani,
Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po pošti 6 K 55 h.
Obsega na 576 Btraneh veC nego 1300 receptov za pripravljanje najokusnejSih jedi domače in tuje kuhe, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana.
Hvali jo vse: kuharica s svojega Rt rokovnjaškega stali&ča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnepa jezika, fina dama zaradi pjene lepe, pn slovenskih ka-barskih knjigah nenavadne opreme, in konefno varčna gosuodinja zaradi njene cene, ker ni niC dražja, nego znane nemške kuharske knjige. 282—22
-^t* Vodno zdravilišče *št—
Kopališče Kamnik na Kranjskem. M^j^^^y^wbja
Popolno vodno zdravljenje, lolnen« Kopeli, suhovroča zračna zdravljenja, kopeli z ogljenčevo kislino, masaža, gimnastika in elektr. zdravljenje.
Zmerne cene.   Začetek sezlje 15. maja.   Navodila daje ravuateljstvo zdravilišča.
912—3 Zdravniški vodja: U. ti. Ur. Rudolf Raabe.
es. Kr. avstrijske    ^    državne železnic
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
Takoj se sprejme spreten
knjigovodja in trgovski dopisnik
za hrvatski, nemški in eventuelno italijanski jezik. — Strojarske stroke vajeni imajo prednost. 1054—3
Ponudbe na naslov:
,Hrvatska dionička tvornica koža', Karlovec.
*_j i ~- *
■M 1
Triumph-štedilna ognjišča
za gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. v vsakoršni izpeljavi. Že 30 )et so najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši in naj-*rpežnej5i izdelek. Največja prihranitev tvoriva. Specijaliteta: Stedllna ognjišča za hotele, gostilne, restavracije, kavarne i. dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposlani "namki. 543—i 6
Tovarna za sledilna ognjišča „Triumph"
S. Ooldsclimidt &l sin
veljaven od dne L. oktobra 1903. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE iuž. kol. P^OGA ČEZ TRBI2. Ob 12. uri 2t m ponoči osobni *.ak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzen.-f ste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez K -un-Reithiu v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni 'ak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Pranzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solno ad, Inomost, čez AmBtetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3 uri 66 m popoldne osobni vla*. v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd. Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein -Reifling v Steyr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare; Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (direktni voz I. in II. razr), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (direktni vozovi 1. in H. razreda Trst-Monakovo). - PROGA V N0V0MEST0 IN V KOČEVJE. Osobni vlaki Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m popoldne: isto tako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, 151, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak (direktni vozovi I. in H. razreda Monakovo-Trst). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko Prago i direktni vozovi 1 in JL razr.), Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Ce lovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, šmohora, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta v Solnograd. — PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m in ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, samo oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. MeSani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih in 2amo v oktobru. — Čas pri- in odhoda je označen po srednjeevropejskem času, ki je za s min. pred krajevnim časom v Ljubljani. 1
navodilo za vse one, ki trpe na
kili, zaprtju telesa in
Zlil.
711 11
Dr. M. IteiniaiinM,  Itlaastrlclit (Nizozemsko).
Poštnina za pfama 25 vin., za dopisnice IO vin.
V konkurzno maso Ivana Koželja v Kamniku spadajoča
zaloga mešanega blaga
v Kamniku na Glavnem trgu, h. št. 37 se proda povprek ponudbenim potom.
Konkurzna masa ne prevzame nobenega jamstva za kakovost in množi i blaga, niti za morebitne nedostatke v inventurnem zapisniku, ki je na vpogled pri upravniku konkurzne mase.
Po odracunn nekaterih izločenih in nekaterih že prodanih predmetov znafc.. cenilna vrednost blaga 11005 K 20 v.
Prodalo se bo vse blago sknpaj ali pa tudi v že sortiranih partijah.
Ponudbe je vlagati pri podpisanem upravniku konkurzne mase
do vštetega dne 30. aprila t. I.
in je vsaki ponudbi priložiti 10" 0 cenilne vrednosti tistega blaga, na katero se reflektuje, kot varščino.
Odbor upnikov si pridržuje pravico v 14 dneh po preteku ponudbei-roka ponudbe sprejeti ali odkloniti in je do tedaj vsak ponudnik vezan na iroj ponudbo. Tisti ponudnik,  čigar ponudbo odbor sprejme, mora v 8 dneh, računi od dne, ko prejme obvestilo, kupnino na roke konkurznega upravnika plačati in blago prevzeti, ker sicer zapade njegova varščina na korist konkurzni ma.-.
Prevzeto blago se proti primernemu plačilu še dalja lahko shrani v nave deni hiši, kjer ima konkurzna masa prodajalno z vsemi stranskimi prostori > najemu še do konea junija 1904.
Blago se sme pregledati 20., 23. in 27. aprila popoldan od 2. do ">. ure.
Konkurzne mase upravnik: dr. Alojzij  Kratit, odvetnik v Kamniku. 1
Poskusite
i«
m
pristni rastlinski liker
fin'
Varstvena znamka
Ogreva In oživlja telo, Budi tek in prebavo, Daje dobro spanje,
Lastnik
Po okusu in zdravem učinku prvak 1 likerjev.
5-86
EDMUND KAVČIČ, Ljubljana.
Vzorci se rađovoljno dajejo brezplačno.
,The Mutual'
zavarovalnica za življenje v New-Yorku.
Temelji na vzajemnosti. Ustanovljena 1842. Ustanovljena 1842.
..MUTUAL" ima med vaei.i zavarovalnicami največje imetie. ki je
edino lastnina zavarovancev.
Razvitek v letih 1900, 1901 in 1902:
Stanje  aktiv dne 31. decembra leta 1900:
16071/» milijona kron
dne 31. decembra 1901:
1741 V« milijona kron
dne 31. decembra 1902:
1887     milijona kron
Pokritna glavnica za avstrijske zavarovance je založena pri
108Č-1
C. kr. drž. centr. blagajnici ua Dunaju. Generalno ravnateljstvo za Avstrijsko :
Dunaj I., Kartnerring št. 2.
Največja zaloga,
PnniAoi/  za pleskarje, sobne UUpiUCV   slikarje, zidarje in mizarje.
I        f>\I    pristnih angleških, za L-a!\VJV| vozove.
Emajlne prevlake,
pristne, v posodicah po 18, V*, Vi in 1 kg.
Jantarjeve glazure
"721   nrSHA    E(3>no trpežno in £d   pUUui   najlepše mazilo za trde in mehke pode.
Voščila, štedilnega,
brezbarvnega  in  barvastega za pode; najcenejše in najboljše.
Oo riiHolsi Popravnega za vsa-rtdplUUIClj kovrstne prevlake
Dr*«inrtlirt o za barvanje narav-Dl U«lu,m«negalesaipohištva.
X
najboljša in najcenejša tvrdka
za naročevanje ozir. nakupovanje
Oljnatih barv, £53^ Oljnatih barv v tubah
dr. Schonfelda.
FirriA7a Prirejenega iz lanenega I  II IIC7£.C1 olja; pristen, kranjski,
Steklarskega kleja,
pristnega, zajamCeno trpežnega.
Ginoo    alabastrskega in T Btukaturnega.
Karbol meja, najboljšega.
Fasadnih barv za apno
Rory criihih kemičnih.prste-Dd5;i oUllin, nih i rudninskih.
Kleja za mizarje in sobne slikarje.
Vzorcev za slikarje,
najnovejših. 645 — 15
Olj o i3r»oti pralni.
ADOLF HAUPTMANN
I.kranjska tovarna oljnatih barv, tir- LJUBLJANA, nežov, lakov In steklarskega kleja.
-AJJ
0 (g)
Zahtevajte pri nakupu
Schicht-ovo štedilno milo
Varstvena znamka.
z znamko , jelen".
Ono je H^T zajamčeno cisto in brez vsake škodljive primesi   - Pere izvrstno
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime
„SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN".
HAtt—1
r
Dobiva se povsod!
14
f
s kožo 1 gld , brez kože 95 kr, brez kosti s kožo 1 gld. 10 kr., plečeta brez kosti 30 kr., suho meso 78 kr., slanina 82 kr., prešičevi jeziki 1 gld, goveji 1 gld. 20 kr. glavina brez kosti 45 kr Dunajske salame SO kr., prave boljše 1 gld., iz šunke 1 gld. 20 kr. Ogrske Ia salame 1 gld. 70 kr, salame S, la ogrske trde 1 gld. 60 kr. kila Velike klobase po 20 kr. — Pošiljam le ;lobro blago od 5 kil naprej proti povzetju
Janko Ev. Sire v Kranju.
3381-9
»rve in druge košnje domačih travnikov
se proda.
VeČ se izve pri Iliji Predoviću
v Ljubljani, Ambrožev trg- št. 7.
Kogar nadleguje kašelj
jtaKposkusi kaSelj ublažu-joSe in veleokusne
Kaiser-jeve
prsne bonbone.
2740
notiirsko overovljenih spričeval Jame! JU i ■ w za 17 o tov vspeh pri kašlju, ltrlpavostl, katarju in zasllzenju.
"zvrnite, kar se vam ponudi drugega! Varujte se prevar! Le pravi z varstveno znamko „tri jelke".
Zavoj 20 in 40 v!n. 2730-26
go imajo: V Orlovi lekarni poleg železnega   mostu  v Ljubljani, v dež.
karni pri Mariji Pomagaj Milana Leu-steka   v  Ljubljani  in pri Ubaldu p!, ■nkoezvju v Ljubljani. — V Novem mestu v lekarni S. pi. Sladović.
■
tovarna psetj
ustanovljena 188 8.
Zal ožnik zveze c. kr.
avstrijskih državnih uradnikov
Alojzij Večaj
I
u
j ubijana,
3
Trnovo, Dpekarska cesta, Veliki stradan 9.
priporoča vsem stavbnim podjetnikom in si. občinstvu svojo veliko zalogo najtrpežnejših in sicer od najmodernejših
prešanih in poljubno barvanih do najpripro stejših
prstenih pečij
različnih vzorcev kakor: renaissance, barok, gotske'secesion itd., kakor tudi štedilnike in krušne peči lastnega in domačega izdelka po najnižjih cenah ter je v svoji stroki popolnoma izvež-ban. 909-3
■
Ceniki brezplačno in poštnine prosto, ^■^aagpg^nm mu fmifmmmMEMm
povabila, koverte, povabila na shode itd. Aparat ima več tip kakor drugi "ranje, Šablone, klešče taki tiskarski stroji in stane z vso opremo:
cenovni k o vsak o vrst-
od tiskarja, Ce se kunite moj aparat za tiskanje s tipami. Z njimi lahko \ nih štampilijah. Najno-
vsakdo takoj tiska: vizitnice, adresne karte, avijse, cirkularje, uradna i veJ81. 8trol* za fj"??
lTiVli i riracje, šablone, klešč
za plombe, vžigalni pečati, pečatne marke z vzbočenim tiskom. Preše za vzbočeni tisek. Klišeji po vsaki predlogi, moderni monogrami in zobci za perilo, solidno izvršeni ODESA na Ruskem, Puškinskaja 16.
69 črkami fl. ©O
«27 „ 140 „ 211
•70 ■85 I-20
1- eo
2- —
283 črk fl 2-40 354   „   „ 3--468   „   „ 3-60 640   „   j, 5—
809 e-—
J. LEWINSON, tovarna stampilj in gumijevih tip, graverska dela.
Dunaj I, Adlergasse 7 (telefofn 12.179) .
in
/MNiopnlkl «e tarejo.
\eiiK»Joee ne vzame nazaj.
(enouilkl zastonj. 76-15
1900
„Grand Prix",
Najmje odlikovanje.
Singer-je vi šivalni stroji. ^Pfi
Original Singer šivalni stroji &° vz°rm v konstrukciji in izvedbi. Original Singer šivalni stroji s°      ™ m m domačo rabo.
Original  Singer ŠiValni StrOJi 80 naJboIJ razširjeni v tovarniških obratovisčih.
Original Singer šivalni stroji ■^p««m **>      * možn08ti-Original Singer šivalni stroji
so "posebno pripravni za moderno umetno vezenje
Brezplačni poučni kurzi za vse domače Šivanje in za moderno umetno vezenje. Svila za vezenje v vseh barvah t veliki izberi ▼ zalogi. Elektromotorji za posamezno stroje za domačo porabo.
Singer Co. šivalni stroji, deln. družba
Ljubljana, Sv. Petra eesta itev. 6. 365 e
Bratje N0VAK0VIĆ
Ljubljana, c^, lastniki vinogradov na otoku Braču in
Stari trg št. 15.        v Makarskem Primorju v Dalmaciji.
Prvo vzorno skladišče dalmatinskih vin, tropinovca, konjaka in
olja na drobno in na debelo.
a.
■
C ">
(D
E
es h.
o
O
O
o.
05
N
s I
3
O C
n
• i » 73 - — « C3 C
c o
no milo
v prid ,Druž. sv. Girila in Metoda' v Ljubljani
IW je najboljše sedanjih kakovosti. "•n
Dobiva se v Ljubljani v sledečih tvrdkali na drobno in na debelo:
Babic F., Cantoni V.7 J. A. Hartmann, llolzer C. C, JebaČin Ivan, Jebačin Josip, Jeran Leopold, Kavčič Edmund, Korbar Anton, Krisper Anton, Lilleg Alojzij, Mencinger T., Murnik Josip, Perdan Ivan, Planinšek Karol, Schiffer V.. Spreitzer M., Sterk Peter, Zorman Janez, L. Češnovar, F. Javornik, M. Jemec. F. Terdina, Ivana Tonich, Fani Zameje.
Dalje se dobiva na deželi v špecerijskih prodajalnicah:
Ajdovščina, Beršlin pri Novem mestu, Bizeljsko, Bled, Bočna pri Rečici, Boh. Bistrica, Brežice, Celje, Cerknica, Čatež, Črnomelj, Dobrniče, Dolenja vas pri Ribnici, Domžale, Gradac pri Novem mestu, Idrija, Ilir. Bistrica, St. Jernej, Jesenice, Št. Jurij ob Taboru, Kamnik, Kandija, Klanjec, Kostanjevica, Kranj, Sv. Križ, Krušnjec, Lesce, Litija, Ljubno pri Celju, Logatec, Lokve pri Divači, Mar. Nazaret pri Rečici, Matenja vas, Metlika, Novo mesto, Nova Štifta (Kamnik), Št. Peter pri Kraljevcu, Št. Peter na Krasu, Št. Peter v Savinjski dolini, Pisece, Podgrad (Istra), Poličane, Ponikva, Postojna, Radeče pri Zidanem mostu, Radovljica, Rakek, Rečica pri Colju, Rečica ob Paki, Ribnica, Št. Rupert, Senožeče, Sevnica, Slov. Bistrica, Slovenji Gradec, Sodražica, Stari trg pri Rakeku. Suhor pri Metliki, Šenčur, Škofja Loka, Toplice, Trebnje, Trnovo, Velike Lašče, Vipava, Vransko, Zagorje na Krasu. 918-3 Cena nadrobno v Ljubljani za kos pol kilograma 36 vin. (18 krajcarjev).
kupujte tedaj izborno perilno milo v prid fJ)ruž. sv. Cirila in Jttetoda'.
o
o
3
S)
3
SO
a
o c
3 O
c" cr
p"
N
O
C0
■o o
o
ta
3 co
C)
5. 3"
00
S. o
£0 C O
<
Reke Kava
direktno z
Reke
najboljSe blago, franko, carine prosto, po
povzetja za 3 kil.
• Santo«, zelena........ gl<l
IDoniiijgo, lahka....... „
Salvador, močea...... „
Java zlat, rumenkasta . . „
Kuba, jako fina...... „
Fer), velefina........ „
(Vvlon, žlahtna....... „
% Java, modrozelena..... „
5 75
«; .»o
6 50
7- — T —
7 J15
8- — H 50
Colouial-Import-Comp.
postni predal 1^3, Reka 621-6
ggT Q<3. leta. 1868. se "£H Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
ki ga priporočajo odlični zdravniki, ikoro w TMh evropskili državah c odLcnim uapehom uporablja proti
vsake vrste izpuščajem
alaati proti kroničnim liaajem in paraa. izpuščajem, dalja proti rdečici na noau, ozeblinam, potenju nog, luakinani na glavi in t bradi. R*jrff#rJ**9u katranuru nt it o ima t aebi 4O odstotkom Umnog« kutraru* in m raalikaj« bi-■tfeao  od  T»«h druglzt mil, ki m nahajajo t trgorim.
Pri neozdravljivih poltnih  bolemtUk m na meato ko-t ranu raga mil« a oj pehom uporablja
Bergerjevo kotranovo žvepleno milo.
Kot Molj« kotranovo milo u odpravljanje
nesnage s polti,
proti   epusčajem   na   polti in glavi pri otrocih, kakor tudi kot nenadkriljivo koametično  mite s<a umiranj" in kopmnjm mm mmmkdmnjo robo eluli
Bergeujevo glicerinovo-kotranovo milo,
v kater«ta j« S6 odat. glicerina in ki je fino parfajaoraoo
Cena komadu vaaka vrst« i
navodilom onporabl 70 v.
Zahtevajte po lekarnah in zadevnih trgovinah iaključno Heraerjova kotranova mila in paaite na poleg stoječo varstveno
znamko ^in na predstojeći urinin podpi* G. HeU & Co, na vsaki" etiketi. Odlikovan s častno diplomo na Dunaju 1363„in z^zlato svetinjo na avet. razstavi v Parizu 1900. Za osebe, ki kotranovega duha ne marajo ali ga ne morejo prenašati, izdelujemo iz brezbarvnega sctščeuega ko-trana antrazotna m Um, ki jih prodajamo pod uzname-niloui Hellora aut nizal na mita (brla kotra uoi/u mita t Glavne vrsta so : A.ntraz<tlno milo }>o .1 in tO ot/atot. a nt razolno ffOrakaoro milo. lntra.olno rr« ;#/ milo, atttraz. šv*-}it*-noml***-no milo, tinti-a:. </l<<tr. u>>\-letno milo. Antrazolna mila so se vsled zdravniške preizkušnje posebno obnesla proti izpuščajem iu nečistosti polti. Vsak kos stane &U vin. Naj roda j v lekarnah in zadevnih trgovinah.
Glavna razpošiljalnlca: C. Hell A Comp., Dunaj, I., Starngasse 8.
V aLJ it t» J a n I se dobiva v lekarnah: MIlan l.fiiNifla. ^I. Mnr<lf!«»hr,i-ir#*r,   .B.   tmu.* i*. Pleroll,   1 • |ll.
Trnkor/.v in v vseh drugih lekarnah na Kranjskem 630—5
Dr. Friderika Lengfiel-a
Brezov balzam.
Že sam rastlinski
sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka
znan kot najizvrstnejSe j lepotilo; ako se pa ta sok, po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer Ž njim obraz ali drugi deli polti ločijo se že drug! dan na-znatne luskine od polti, ki postana vsled tega čisto bela in nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost. ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge ne-snažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1-5C. 895—2
Dr. Friderika Lenglel-a
Najmilejse in najdobrodejnejse milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr.
Dobiva se v LJubljani v Ub. pl. Trnk6czy-ja lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Postna naročila vzprejema VV. Henn, Dunaj, X.
AMSKE TOALETE
se slavnemu p. n. občinstvu najtopleje priporoča v velikem slogu urejeni
slavnoznane trgovske zaloge blaga
616-6
Dunaj VI., Mariahilferstr, 81-83.
Zajamčeno brezhibna = izvršitev!
LESSNER
Modno volnato blago od   24 krajcarjev do goldinarjev 4a30 Modno svilnato blago „   95 „ 4-—
Modno perilno blago  „    12     „ 2-50
Krasni, ilustrovani žurnali z zaznamkom cen in popisom vzorcev volnatega, svilnatega in perilnatega blaga na za-htevanje zastonj in franko. ~j£Q
I Pri naročitvi se sklicujte na ta časopis!
a 516-5
5nazi.n1 el^jtral^t
snaži bolje, nego vsako drugo kovinsko čistilo.
X
New-Yerk in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog.  PoSUjam torej vsakomur sledeče predmete le proti temut da se mi povrne gld. 6*60 in sicer:
6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško klinjo; 6 komadov amerikanskih patentiranih srebrnih vilic iz enega komada; 6 komadov „ „ „      Jedilnih žlio;
12 komadov „ » ,      kavnih žlic;
1 komad amerikanska patentirana Brebrna zajemalnica za Juho;
1 komad amerikanska patentirana srebrna zajemalnica za mleko; 6 komadov angleških Viktoria čašic za podklado;
2 komada efektnih namiznih svečnikov; 10- 16 1 komad cedilnik za čaj; 1 komad najfinejša sipalnica za sladkor.
42 komadov skupaj   samo  ((tel. 4»*€>0.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6 60. Aineričansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na uikakiiii i»£*r»igi zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago vseč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to hninoo ftarnlluro, ki je posebno prikladna kot prelira^uo
ženitovanjsko in priložnostno dax»ilo
kakor tudi za vnako boljše ^«(*|»od«r»uo. — Dobiva se edino I* v
^ A. IllKSClllSEliGi-u
eksportni   hiši   američanskega   patentiranega   srebrnega blaga
na Dunaju II., Rembrandstrasse 19 M.   Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vposlje. ^ Cl*tllnl prašek za njo slane IO kr.
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina).
Izvleeek Iz pohvalnih pl«em.
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture S patentirano srebrno  garnituro sem
jako zadovoljen. Ljubjana.       jako zadovoljen.
Otcn Bartnsch, c.inkr. stotnik v27.pešp. Tomaž Eožanc, dekan v Mariboru.
Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim,  da mi pošljete še jedno. — St. Pavel pri Preboldu.
Dr. Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški zdravnik.
i- J,
Silini mutni mi
(Allgemeine Rentenanstalt*
Dunaj, I. Tuchlauben 4.
Izšel iz Splošnega preskrbovalaega zavoda, ki ga je 1. 1824 ustanovila Prva avstr. hranilnica.
Zavarovanje rastočih rent
za otroke in odrasle.   Če se renta v mlajših letih ne uživa, za poznejša
leta precej naraste.
Zavarovanje osebnih rent
kapitalsko zavarovanje osebnih rent proti enkratnemu vpla-čanju polne kapitalske premije z nastopnim uspehom:
Ako se renta prične uživati po enem letu: Ako se počaka pet let;
za 50letne osebe   7\34 proč. 10*19 proc.
JO
60
70 7"'
8- 26
9- 54 11*36 13-33
1201 14-81 1931
Kapitalsko zavarovanje osebnih rent proti vplačevanju  kapitalske premij* obrokih (delne premije, ; zavarovanje v starostni rentni hranilnici.
zastonji
827-2
L'omttiM ko ne liouoririi.
Zdravje je največje bogastvo!
~ (š
Kapljice sv. Mar
Te glasovite in iienađkriljive kapljice sv. Marka  se uporabljajo za notranje in znnanje bolezni.
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih ublažujejo katar, urejujejo Izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljSujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavosti in prehla-jenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: I?Ie«tim lekarn««, greh, zato naj se naročujejo točno pod naslovom: 916—3
Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka.
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — Onu Je iitiMlednja in sicer franko dostavljena na vsako poŠto:
1 durat (19 iteldcBle) -t 14. * tliicuta <^4 ttleklenl«*)   H It.
3 ducate (M vtoMento) li 14. |
Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg. ki so s posebnim vspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili Ivan Baretinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan BorCić, župnik; Ihja Mamic*, opankar; Zofija Vukeiič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd.
4 .»t«     < s * Mteklenle) i l*«KI 14.
&dueatoi <l»0 utekle«!*)     — 14.
Ustanovljena I. 1360.
Mestna lekarna, Zagreb,
Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka.
Zdravje je največje bogastvo!
Mehanik
mm
Ivan Skerl Opekarska cesta št. 38.
Šivalni   mi roj I  po najnižji eeifcl.
Hlelltle in v to stroko spadajoča |»opr«i%llti izvršuje  prav dobro
lAAAAAAAiiAAAAAAAAAAAAAAAAAM
A. KUNST
Ljubljana
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka za dame, gospode In otroke je vedno na Izbero.
Vsakersna naroČila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo. — Pri eananjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati.
u%%nnnn»nn»»n%nnnnnn%nn%»nnn
% n n n m % n n n %
Ign. Fasching-a vdove
ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Reictnva hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
l stt&dilnik ognjldd
najprlprostejšlh kakor tudi najfinejši,
a žolte medjo ali mesingom montiranih za obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro ni po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrše.
M
n % n n n %
M %
n
M
n
n !C
S
* k
«3» ji s« n nn n n n n n nn n n n n n n n n n n n n n *
A.KRACZMEIK,
LjnMjaia Sv. Petra tasta 6.
___priporoča
popolno zalego
kratkih
klavirjev, mignonov in planin
najbolj renomiranih firm po najnižjih cenah. Preigrani klavirji, solidno in stanovitno prenarejeni so vedno v zalogi.
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. Bosendorfer, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; d^i^a T       Br. Stinpl, c. kr. ' JU-**?*..' ,4 dvorna zalaga-
telja na Dunaju.
Klavirji se popravljajo, ubirajo in izvršuje se podlaganje z usnjem strokovnjaško in preskrbo in zaračunavajo najcenejše.
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoča
R. Miklauc
Ljubljana 17 I  Špitalske ulice štev. 5.
Q<M»»pgO|
KAROL REBEK
od c. kr. vlade potrjeni zastopnik
978-2
,Rdeča zvezda,'
Ljubljana, Kolodvorske ulice4l
od jeznega kolodvora druga hiša na desno.
Najkrajša, najcenejša in najboljša vožnja
v Ameriko
je na brzoparnikih te linije.
Potniki bodo edino pri meni f brezplačno zdravniško pre- | iskani. 1
Veljavne vozne listke in natančni pouk [ izseljencem  dobi  se v moji  pisarni: I Kolodvorske ulice št. 41. '
Karol Rebek.
Ueleelegantni moški m ženski prstani
pristno 14 karatno zlato, c. kr. puncirano.
852 3
► 3
... j
Št. 15. Pristen 14 kar. zlat jp
prstan s simili-brJjantorn % št. 191. Pristen 14 kar
gld. 3-90.
^zlat prstan s simiii-bri-ljant'jm gld 3-90. j
2?. Pristen K kar. zla: prstan „Alliariz" 8 eafir-| jem  in sirmli-briljinti
samo gld  3 00
Št. 840. Najnovejši damski prstan. Pristno 14kar. zlato s 8atirjem iu simili-briljanti samo gld. 3-90.
rŠt. 175. Pristen 14 ka zlat prstan s simili-Lri-|     ljantom gld 390.
Št. 420. Najnovejši dam--? ski prstan. Pristno 14kar. j|t zlato 8 simili-briljanti ali ^ prist. barv. kameni samo ?
gld- 2-75 £
St. 220.  Pristen  14 ka: z^at damski prstan s sa-lirjem in simili-briljanti \     samo gld. 3*30,j|
I S
Poročni prstani, pravuf srebro, zlato platirano gld. 1-20, iz novega zlata gld 2-50, iz prist 14 kar. z ata gld   3 75 za kos.
* St. 42. Najnovejši damski I j rstan, pristno )4kar fzlato s 8imili-l rilianti in I biserom samo gld 2 90
Kamni v teh prstanih sd najboljša imitacija na svetu, prekrasnega bleska ravno brušeni) in jih torej od pristnih bnliantov ni moči ločiti.  Za mero za ti papirnat trak. Razpošilja po povzetju ali če se denar naprej ^oš.je centralnidepot
ALFRED FISOHER Dunaf> '•> *dlerga««e io
■   l^pviikll    Cenik zastonj in j- š:nine prosto.
Prva kranjska mizarska zadruga
v Šent Vidu nad Ljubljano
se priporoča si. občinstvu v narocitev raznovrstne temne in likane NobllC oprave iz suhega lati solidno txgr> tovljene po lastnih in predloženih vzorcih. Velika zaloga raznovrstne izdelane jUHč;] oprave za malone • spalne i ii Jedilne Nobe je na izb ero ee-njeuim naročnikom v lastnem skladišča tik kolodvora v Vižmarjih.
V prav obilno narocitev se priporoča
Josip Arhar
načelnik.
95 -15
m
-iT*
I«-
^ ^ ^   * ^ TT T TtTTtTTtTtTt^
Pozor!
Pozor!
Priporočam svojo bogato zalogo pu^k M^itiM|Mce«i«.% lv iimIiio-lej**   ir«lr,   re% »1% erj«.%   ,   t   d,   vs.h   pripadajoCih   rebvUlt«! in
n t ii iilrije, posebno pa opozarjam na
katere izdelujem v svoji delavnici in katere se zaradi avoje lahkote in priročne** vsakemu najbolje priporočajo. 1
Ker se peCam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobro,na naroČila ter izvršujem tuli v svojo itroki spa-laioCe imr^br m |Mi|iruve toCno, solidno m najcenoc
Z velespoatovanjem
Fran Sevčik
puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
4-16
13
70
R%K
Zaradi preuredbe trgovine
se nastopni, v moji zalogi se nahajajoči, zdolaj navedeni
damski in otroški
predmeti kakor tudi
platneno blago
opuste in se bodo
od ponedeljka 18. aprila
počensi raiprodKJuli s
40 % do 75 o popustom, nekaj predmetov se pa razproda za vsako ceno.
Perilo, srajce, korzeti, hlače, frizirski plašči.
Spodnja krila, svilnata, volnata in satenasta.
Predpasniki, za dom in
za šolo.
Moderci, tudi najnovejših oblik.
Spodnje jopice, tkane Spods-je hlače, tkane. Bluze«
Varovale! modercev, beli in barvasti.
Xog*avice, vsakovrstne.
Oblačilca za dečke in deklice
Čepice za dečke.
Čepice, ploščate za deklice.
Rokavice za dame in otroke.
Kopalno perilo.
Čipkasti trakovi.
Platno za rjuhe.
150, 175, 195 cm široko
Platno za perilo,
60, 78, 90,117 cm široko.
\ainiziii prti, izcela in na meter.
Serviete.
(Garniture za kavo.
Itrisalke, na tucate in na meter.
SSrisalnc rute, za kuhinjo in za jedilno opravo.
Tlžiieu, podo^aste preproge, prtiči za kredence in pladnje.
Različni drugi predmeti.
Gorenje blago je deloma lastnega izdelka, vse drugo pa tudi najboljši fabrikat, ker nikdar nimam v zalogi bazarskega blaga.
Kdor bi torej rad kaj dobrega ceno kupil, naj ne zamudi te ugodne prilike.
Z veleapoStovanjem 1067 —2
C. J. jamami.
Ljubljana, 14. aprila 1904.
1 o l)laj£<» ««* ne po«ilJt% nn dom nn oj£l«*d.
Nikogar se ne sili, da kaj kupi!
Največja zalaga navadnih do najfinejših
otroških vozičkov
In navadne do najfinejše
žime.
M. Pakič
v Ljubljani.
neznanim naročnikom sa pošilja s povzetjem.
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17
priporočala
svojo bogato zalogo
9,
voznih, koles,
glasbenih avtomatov
in
pisalnih strojev.
J(rasno izbero
l^onfcl^eijc
za dame m deklice
kakor tudi
manufakturno blago
vsakovrstne preproge
i. t. čl. p r I p o r o mm
Anton Schuter
Ljubljana
Špitalske ulice šter. 7
X Solidno blago. ?  Ni2ke cene
xxxxxxx
Veliko zalogo
POlCSVlC gospode
kravat za gospode
toaletnega blaga
dalje
šSetlc za zobe, glavnikov, dišav, mil itd. itd.
iz najbolje renomiranih tovarn priporoča
Alojzij Persche
Ljubljana Pred škofijo Nt. 21.
O M C
O
N
mZ "l* oaueu* poj
?!IPS UBA|
to^ojodud 16
I uaqz! M!|9a a | uj qpuo6ej »JisfoAoufpu a
I tr
Glavni dobiteK:
K 100000
„ 70000
„ 90-000 „ 200O00
žrebanje dne 5. maja 1904.
Promese k m\i\š\\\ kreditnim sretan II. emisije  IK .V-
Žrebanje dne 14. maja 1904.
hm k ogrskii hipotek srečka....  it K 4-
Žrebanje dne 16. nuja 1904.
tame k zt'fiicijskiin kreditni inftn I. emisiji1  i K .V-„ „ ogr. preinijskijii srerkani. . . ^11*%,]
1015-8 priporoča in se dobe pri
„Ljubljanski kreditni banki" v Ljubljani.
* Tovarna pohištva J. J. NAGLAS I
Ljubljana, Turjaški trg št. 7.
Največja zalogu
pohištva
^% mwW¥~   ^Hjnl^jr »tik*. \ »J no»i *1 ei rj blt»yo.
za spalne in Jedilne sobe, salone in gosposke sobe, Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žlmnati modroci, otroški vozički itd.
Sedaj
gld. 70.
Zelo znižane vozne cene v
Ameriko.
Preje
gld. 105.
Ravno ista vožnja in postrežoa kakor preje.
Iz Ljubljane v Novi-York samo 70 gld.
s prosto dobro hrano v Hamburgu
v dežele: Pennsvlvamja, Ohio, Illinois, Minnesota, Moutana, Californija i. t. d. toliko višje, kolikor je tarifna cena po ameriški železnici; s priznano najboljšimi parniki družbe
Hamburg-Amerika Linie.
Kdor je odločen potovati in da se mu dober prostor preskrbi, naj pošlje
20 K are na moj naslov: 22H2 r 3
Jr. Seunig, £jubljana, Dunajska cesta št. 31.
j Kaj je in kaj obsega €p
mW ravnokar v c. kr. dvorni in državni tiskarni V
dovršeno delo, ki sta ga pospeševali vis. c. kr. ministrstvi notranjih zadev in za trgovino:
Avstrijski centralni kataster
Ta doslej prva izdana, na podlagi avteut. uradnih podatkov sestavljena
edina popolna
dresna knjiga za vse
Avstrijsko
A'- <V*
"/V* "VV -7V*
obsega v 10. oz. 11. zvezkih, ki se lahko posamič kupijo i
Vse protokolirane in neprotokolirane trgovske, industrijske in obrtne obrate in natančno oznamenilo njih protokoiiranja.
Vse naslove abecedno urejene po deželah, krajih in obrtih.
Abecedno urejeni zaznamek strok za vse zvezke.
Popolni LEKSIKON KRAJEV in POŠT. 31828
V vsakem zvezku v c. kr. vojaško-geografičnem zavodu napravljeni zemljevid dotične dežele.
Natančno oznamenilo vsake mestne, tržke ali krajevne občine, oziroma kraja.
Pri vsaki občini se tudi dalje natančno razvidi:
okrajno glavarstvo in okrajno sodišče, obseg", število prebivalstva, občevalni jezik, cerkvena oblastva, šole, poštne, železniške, paroplovske, brzojavne in telefonske postaje.
Cena zvezkom:
Zv.    I. DUNAJ.....K 13-      II Iv.   VI. PRIM. I. DALM.   , K   6 60
Zv.   I?. SP. AVSTRIJSKO „ 14.60    Zv.  VII TIR I PREDARL . „ 12 Zv. III. G. AVST. I. SLCB. „   11.BO     Zv VIII. CESKO (dva dela) „ 32 -Zv. IV. ŠTAJERSKO   .   . I# 10,—      Zv    IX  MOR I sLEZIJA   „ 25 — Zv. V. KOR. I. KRANJSKO „   8.-     Zv.    X. CAL. I. BUKOV.   . „ 27 -
Naroča ae v
KATASTERSKI ZALOGI, Dunaj IX. Horlg. 5.
kakor, tudi v vsaki knjigotržnici tukaj in*v inozemstvu.
31
Not, racionalni način zdravljenja. Izpričevala znamenitih zdravnikov. Neškodljivo, brez medicin.
Vsem na živcih bolnim
se najtopleje priporoča v 26 izdaji iziBla brošura Rman* n>lmm»imai
„Ueber Nsrvenk ankheiten und Schlagfluss, Vorbeugung und Heilung".
Dobiva se zastonj v knjigarni: 617—2 FRANC FISCHER, Pečuh (Funfkirchen).
Žrebanje nepreklicno 23. aprila 1904.	Glavni dobitek kron 40.000 kion
SV   Dobitki, ki obstoje v efektih, se v denarju ne bodo izplačevali, "pfi	
Specialna obrt za gradbe iz betona, želez, betona in monirske gradbe
ABSOLUTNA VARNOST PRED OGNJEM
FALESCHINI <fc SCHUPPLER
SPECIALNA IZVRŠITEV stropov In streh, varnih pred ognjem, zvokom, potresom in glivami, brez vporabe železnih opor.
DiŽENtB IX MESTNI STAVBINSKI MOJSTER. C. kr. deželnosodno zapriseženi zvedenec in cenilec.
285-13
l
Izvršitev nadzemeljskih in podzemeljskih zgradb
LJUBLJANA
Dalje stopnice, reser-varje, mostove, vodne In kanalizacijske naprave, čistiine naprave za kap-nico, utrjevanje kleti proti talni vodi, prosto stoječe masivne stene, cementna dela vsake --vrste. -------
NAČRTI in PRORAČUNI NA ZAHTEVO BREZPLAČNO
Kupuj pa „le v steklenicah"!
V lijuliljnni pri fcoflpoillli :
C. Cisaf. Iv. Fabiana naal Anton Korbar. F. Groscbl Kari C. Holzer. Ivan JebaCin. Ant. Ječminek.
Ant. Kane, drog J. Mehle. Mihael Kastncr i P. Mencinger Edmund Kavčič* Josip Kordin Anton Krisper. Peter Las3nik. Alojzij Lilleg.
Josip Murnik. Iv. Perdananasl Vaso PetričiC Kari Planinšek. A. Sarabon.
Uradniško kon-šumno društvo.
Viktor Schiffer. Ferd. Terdina M. Spreitzer. Anton Stacul. Peter Sterk. Fran Stupica. M. E. Supaa. A. SuSnik.
Bled: Pavel Homann, Oton i \V61fling.
Črnomelj: Andrej Lackner, J Kari Miiller, B. Schweif,'er, j Anton Zurc.
Draga : P. S. Turk
Hrib : A. Bačar, Fran Kovač
Idrija: A Jelenec, JoBip Se-petavec.
Kamnik: Josip KlomenčiČ, Anton Pintar, Fr. Šubelj.
Kočevje: Fr. Jonke naBl. Robert Koritnik,Fran Loy, Peter Petsche, Iv. Rothel, Mat Rom, Fran Schleimer.
Kostanjevica: Alojzij Gač.
Krško: F. X. Aumann sin, R. Engelsberger.
Kranj: Fran Dolenc, Ivan Majdič, Kari Šavnik, lekarnar ,pri sv. Trojici'*, Josef Krenner.
Litija: Lebinger & Berg-mann.
Lož: F. Kovač Mirna: Josip Schuller Mokronog: Josip Errath,
B. Sbil, ,.pri Škofu". Novo mesto : Kiissel & Kon
čan, A.Pauser, F.Pletersky Polhov gradeč: J. A. Leben. Postojina: Anton Ditrich,
G. Pikel.
Radeče: Ivan Haller, J. Trepečnik, L občno rade-5ko kon8umno drufitvo.
Radovljica: L Fursager,Fr.
Homaon. Oton Homann. bodraiica : Ivan Levstik. Šiška: J. C. JuvančiČ. Skofja loka:  E. Burdych.
M Zigon 993-16 Travnik: G. Bartol. Trebnje; Jakob Petrovčič,
Ivan Zernatto. Tržič: Frid. Raitharek. Velike  Lašče: Ferdinand
M. Doganoc. Vipava, — Vrhpolje : Fran
Kobal.
Vrhnika: Davorin Šetinc Zagorje:   R. F. Mihelčič, Iv. Miiller sen. Žužemberk: Jak. Dereani
Prodajalka
zmožna slovenskega in nemškega jezika, ki Je popolnoma izurjena v trgovini z mešanim blagom (pričet-nice so izključene), se sprejme takoj. — Ponudbe pod: ,,B 170" na upravništvo „Slov. Naroda". 1060—2
RIVIER/4-VIJOLICE
PRAVI VIJOLIČNI PUH
/LMOTSCH&CS,
PCJN/3J
13-8
Leno id?
v lepem iu prijazuem kraju na Spod. Štajerskem, pol ure od kolodvora oddaljeno, obstoječe iz 1 enouadstropne in 1 pritlične biŠe z gospodarskimi poslopji, travnikov, njiv, gozdov, hišnega in sadnega vrta, se radi rodbinskih razmer
=  ceno proda. —
Pri hiši je koncesija za krčmo in je pripravna za trgovino ali vsakovrstno obrt. — — Za letovišcarje jako pripravno. — — Proda se pa tudi samo ena hiša in vrt posebej.
Kje? pove upravništvo rSlovenskega Naroda". 1*25—3
V*rtt. nuunh: 31 aru.
Liniment Caps. Comp.
iz Rlelilerjrve lekarne \ Pragi
priznano Uborno, bolečine tolažeče mazilo; po 80 h., K 1*40 in K 2 - 88 dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega domaČega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v zaklep m cah z naso varstveno znamko „sidro" iz Rlchterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je da je dobil originalni izdelek. 2563—33
Klefaterjeva. lekarna |irl zlatem levu v Pragi, L, EliSčina c. B.
2-45
firAon £škerc
Zlatorog.
To krasno narndno prnvljico o Zlatorogu je pesniško obdelal sedaj ASkerc, in to popolnoma drugače, nego je b^la znana doslej po Funtko-vem prevodu nemške Baumbachove idile. Aškerc sa je tesneje oklenil pravljiSke snovi tako kakor jo je bil zapisal rajni Descbmann ter pndržal tudi demona „Zelenega lovca4*. Tako je ustvaril Aškerc iz narodne pravljice čisto novo, svojo epsko pesnitev; zato se nadejamo, da zaslovi sedaj med cami tudi njegov izvirni, Siovenski „Zlatorog".
Izšei je v založbi
L. Schwentner-ja
v Ljubljani
in velja broširan 1 K 60 h, po pošti 1 K 70 h.
k.
_ie uior»J«t Nkrbi Tati pr« «1 VNHko nesli.«*"
ker ee po tej lahko veaka tudi najmanjša rana razrije ▼ zelo hudo, težko ozdrarljiro rano. Ze 4"> let se je izkazalo mučilno vlačuo mazilo, tako imeuoTfuio prasko «lom«re> mazilo kol *a-nusljivo a redat vo ca obvezo. To rzdrsuje ran* čiste, obvaruje tate, olajšuje Tuetje in boleome, hlmli in pospešuje eaceljenje.
B3" R»«po*HJ» se v«ak d»u. "TE-S
Troti predplačilu K 3 16 se pošljejo 4/1 pušioe ali 3 36 6/2 pušice ali 4 60 a/l ali 4'tiO 9/3 pušici poštnine prostu na vaako postajo avetro-ojrrake monarhije.
V«l deli fmbalai« imajo »akonllo de-ponevHno varati veno znamko
4-luvnu a i« I o k u —
B FBA6HER. c. kr. dvorni dobavitelj
lekarna «.|irl erneni orlu44 a M-m-»ff*m 1112-22
Mala strana, ogel Nerudove ulice 203 Zaloge v lekarnah Avstro Ogrske.
V LJubljani se dobiva pri gospodih lekarjih: G. Plccoll, U. pl. Trnk6czy,  M. Mardetschla-ger, J. Mayr.
Dr.v. Foedransperg
ordinira
1073-1
• t. m.
dopoldne od 8.-popoldne od 3-
11. ure 5 ure
Sv. Jakoba trg štev. 7.
Za čevlje najboljše čistilo na svetu!
rftlMlftlOilHfr-VOSčilO Za Čevlje črndbie^1nThrtnlS^
w" mmmm nanje etanovitn«
ETAMMfilfallflf — iOŠČilna mast za svetle čevlje, ki Be j.o
™        ■ ■■■■■■hmi lepr. svetijo i usnje konservira.
mmm m _■ ■      M* <«•■*■■*• loHrlln« iiimmI) naia&č za
■  ftPnOlftllllt" jjHgr   I kozje iKidl usnje, chevreau-, gams^vu-,
w" »i   IHHn Sagric-usnje in Box-Calf. Usnje postane
nepreinočljivo, metko in voljno, se tudi v mokroti ne od-18—16 barva, obleka se ne maže, čevlji ae pa fino, črno bleščijo.
LNT Dobiva povMod. "VB
<vfpfan Pprnnlonrif mtk Ct kr' priv> ,ova{na (ustanovljena 1832)
UlulUlI  I UI IlUlUlIllI C. kr. dvor, dahaviteli. 0UM). I. $clmlerstrass> 21.
Na razstavah: v Parizu nZlata svetinja", v Londonu ,,Grand PrixM.
^""^Zlati ribi4
lastnica Marija Hozman.
Dobro znana restavracija pri „Zlati ribi"
vhod tz Ribjih ulic in špitalskih ulic
priporoča izborna vina iz doi enjske, Istre in Štajerske.
Vaak dan večkrat sveže, priznano dobro
punligamske marčno pivo.
Na razpolago imam vedno sveža ... xerk» In mrzla jedila \|V\tV
ijtrk, opoldan in zvečer.
Marija Rozman, res:avrat rka. pfc
5^0-8
za zai
elika prodaja
spomladanskega blaga
lirme
Primožič
na Mestnem trgu
(prej Goričnik & Ledenik) se prične
v sredo, dne 6. aprila I. I.
Posebno opozarjamo na 92«-6
dražestno svilnato blago
v bogati izberi od 59 kr. do gld 4B—;
lično blago za obleke
120 cm široko, meter od 36 kr. naprej ;
najfinejše francoske robe
120 cm široko, meter od gld. 2-     do gld. 4-—;
svilnati foulardi, imlt.  78 tm široki, od 36 kr. naprej;
Voile de Laines, imit. 78 cm široko, od 35 kr. naprej;
pralno blago, batisti. bosensko blago
meter od 16 kr. naprej ; pralno blago, batisti, prve vrste fabrikati
meter od 30 kr. naprej;
moško modno blago za cele obleke
od gld. 6' - naprej.
Moške srajce, ovratniki, kravate, žepni robci itd. ceno.
Velika zaloga narejenih bluz, juponov, srajc. — —--—
--Poceni Čipke, Čipkasto blago, svilnato blago za lišp.
Vsakovrstne preproge, posteljne garniture, platneno blago.
Solnčniki se razprodado za vsako možno ceno.
Priporočamo vsakomur, da si ogleda zalogo, ne da bi se ga sililo, da kaj kupi.
Izdajatelj in odgovorni nrednib: Dr. Ivan Taviar,
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne4.