Stsv. 103 TRST, v petek 9. aprila 1909 Tečaj XXXIV <«_ IZHAJA. VSAKI DAN — -3*t\ «ft asNl]«* praalkih sk 5 , rt p«a**eljttlh ib 9. zfotraj. »tet- a« prodajajo po 3 nv6. (C ufcofc.) ▼ aiogi ▼ Trstu in okolici Gorici, Kranju, Si. Petra. Piitmmi, Sežani, Nabrežini, St. Luciji, Tolminu, Ajdov-Đmbergs itd. Zastarele S te t. po S nvč. (10 sto*.). „ se računajo na milimetre t širokosti 1 , CENE : Trgovinske in obrtne oglas« po8st mm, Ica, uJtvaJe, poslanice, oglase denarnih za vodo t p* Za orlaae t tekstu lista do 5 Trst 20 K, vsaka _ rrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. besoda, naj-IPM pa. 46 (toi. Oglase sprejema Inseratni oddelek upravo jM&ioifc". — Plačuje se izključno 1« s erari „Ediaosti". Edinost m KA&OĆNINA ZNAŠA k no teto 24 It, leta 12 K, 3 me»ece « K; c* nflbe brez Aopoefane naročnine, se uprara ne owra Mut« „JEDIMO STI** oCaae: «h» 5-ao, uu a so ■ — so pošiljaj« na uredništvo lista. Nofren^ -pisma oa ao sprejemaj« I« t«kepM v« a« vraćaj je peM^ati aa upravo lid^i. Gicrs'n Galstti t« (Nar^nl d**) i* odgovorni urednik ŠTEFAH SODIM. Lmmi* iiot« „SdiaMf. - Hatisnila tiskarna k »e 8© ralje * TntB, ml. Giorgio €WatU it. 1». It 041632. TELEfOn 5t. t»-3r BRZOJAVNE VESTI. Ma Češkem se pripravlja „veleizdajniški" proces po zagrebškem uzoru. Hišne preiskave. 270 čeških društev razpnščenih. Mnogo oaeb aretiranih. PRAGA 8. Včeraj je bilo v kraljestvu Češkem razpušeenih 27<) društev narodne delavske organizacije. Vršilo ne je neštevilno hišnih preiskav. Fre-mozenje r izpuščeni h društev je vlada zaplenila. Aretiranih je bilo neštevilno or^b. — Društva, katera so bila razpuščena, so štela 15**00 členov, večinoma mladih ljudij. Novi ruski trgovinski minister Ti-mirjosev in slovanstvo. PETOGRAD 8. V Moskovskem borznem odboru jo govoril nosi trg. min. T.rmirjosev me« drugim sledeče : S čustvom boli ia g;o-boke žalosti se dotaknem kcčljivega vprašanja o rtšem poicža;u na polju mednarodnih dogodkov. a ne sme se pustiti premagati od :eh občutkov, pa nti bi bili isti šo tako glotaki io opravičeni. Ni dvoma, da naš glas pri mednarodnih dogodkih raog;Č3 ni bii tsko uraževan, ne tako mercdajen, kakor bi to pritikalo moći :n ugledu Ruaije. A miilim da je 'o mimogrede- Naši ideali ne morejo ott; vnxeni skozi eno ali drogo kombinacijo na zapsdu. Sam 1 snu je ideja udruženja vseh Slovanov enako draga. Ona ne bo v ruskih .-rcih in ruskih mislih nikdar udusena. Ta ideja bode r nas živela jednako zastav narodnega čustvovanja. M; i^or&iao na eno misliti: Da nam bode mogeče to ideje preje ali pozneje uresničiti, mora biii država močna, a to oe samo na bajonetih in topO'ih. ampak v prvi vrsti po blagostanju ljudstva. Zbirfcjte zaklade za ljudstvo, razširjajte oc k . napravite kolikor mogoče ica-terijtlDO zi-.lo?cljnih ljudi in »oUtiška moč, ter poiitiSki vspebi Rusije bedo dosegli ono mesto kattro jej pritiče. Pogreb Sonnenthala. DUNAJ 8. Danca se je ob ogromni tdeicžbi vršil pogreb gledališčnega igralca Soncentkal?.. Zopet potres v Messini. MEŠSINA Sinoči ob 9. uri 45 min. je bilo čuti tukaj močan potrebni sunek s podzemskim bobnenjem. Maroko. PARIZ 8. — Minister za unan;e stvari Picbon je vsprejel danes f ancosk^ga odposlanca v Tangerju, Regnaulta: TANGER 8. Angleška misija je danes prenpoiudne odpotovala od tuka'. Ruska železniška obligacija v Berolinu. BEUOLIN 8. 4 7//« obligacije železnic Moskva Kijev — W ironeš, Moskva — K. z-ii in 4!/*0/o obigaci;e vlsdivostoŠke železnice bo dosegie na tukajanjom trgu velikanski uspeh. Na borzi se govori, da je podpisana svota srćkcračiio nameravano izdajo oV-iShcij -a stokrat. PODLISTEK, Z bornirali za svoM. — Povoft z makt>dor.ske«a ž!vl)orJa. — Piše Niko Nlrtl^ Nič, ie odvrnil oni. Nič ? I - Da, nič! Miilim ipak, da moramo vsaj počakati, kaj ukrene naš odbor, a do tedaj da uata-vimo vsako delovanje. TrajkoviČ je molčal. Ipak ostaneš tu do jutri. Pričakujem ▼saki hip kako poročilo odbora. Nd počakam nič. Odidem takoj za svojo če:o. Potem pošlješ za gotovo kakega četnika, da te po istem obvestim. Pošhem je odvrnil Trajkovič, se obrnil in cdšel. Ostala trojica je gledala začudeno za nun1, dokler jim ni izginil izpred oči. Tudi ta je bila Trajkovičn podobna, je spregovoril končno Spasorič. Pouki aneksijske politike. Pod tem naslovom je priobčila graška „Tcgespost* te dni članek, ki mu je predmet označen že v naslovn. Tendenco temu članku je možno označiti * par besedami: Nemci so jedini, nak&tere se more zanašati avstrijska država, ker vse drugo gravitira kam drugam, je torej nezvesto in tu pa tam celo direktno izdajalsko! To bi bil krhtki smisel dolzega čianka v graškem listu. Naipreje zavija člankar pobažno svoje nemško oko proti nebu in milo toži zbog grozne krivice, ki se je delala Nemcem doslej s tem, da ie jih je sumničilo, da ni«o zresti ali da so vgaj brezbrižni do države. Glavna taka klevetnika da sta bila nekdanja ministerska predsednika grof Tatffd in Ba-deni, ki sta na dvoru razširjala mnenje, da z Nemci ni možno vladati in sd opirati nanje na vodstvu svetovne politike. Zaustavimo se malce, predno navaiamo dalje iz izvajanj graškega lista. Spcmiojajmo se historičnih d e j s t e ki jih ne more utajiti nikdo. Grofu Ta&ffiju ni trebalo Cisto nič obrekovčti. kor so Nemci sami poskrbeli, da je bilo ja«no vtemu svetu, da država ne more — da govorimo s „Tagesposto" — računati na Nemce na vodstvu svoje vnanje politike. Bilo je v letu 1879, ko so bili Nemci v najstroži opoziciji proti Andra ssyjevi okupacijski politiki in bo odrekali okupacijski kredit. In dejstvo je, da je morda tedanja nemška vlada apelirati na patrijotizem tedanjih opozxijonalnih strank, to je Slovanov, da se je v parlamentu na Dunaju dobila večina za cdobrenje berolinibega dogovora. A ša nekaj druzega. za patrijotizem Nemcev velekarakteriitičnega je- hstori^na re»nica. Gra&ki list o2n»ča gr fa Ttibti'a-ja kakor klevetnika Nemcev. Dejstvo pa e, da sta baron Pretiš in gref Tasti'e, ko so Nemci se svojo okupacijsko politiko provzročili pL-dec svojega lastnega nemškega nsiniiter^tva — Auers^ergovega —, hotela etablirati novo vlado brez spremembe zistema, torej novo nemško vlado, a da so Nemci to preprečili se svojo f a k c i j ozn o, trmoglavo strankarsko politiko, kakor je bila svoj ča=: označena tudi z visokega mesta. Niso bile torej krive „klevete" grofa Tafitfeja, ampak politiki Nemcov samih je bila posledica ta, da so j:m padli va;eti vladne politike iz rok in da ]e bil Tasfla poslej prisiljen iskati podpore pri ne-nemškib strankah ! Povrnimo se k nadaljnim izvajanjem graškega lista. Vsa ta 3amničenja n3 škodo Nemcev — pravi — so se popolnoma razbila sedaj ob izvajanju aneksijske politike. Sedaj da se je pokazalo, kako da vsa pozicija Avstrije kakor velesile sloni na tesni zvezi dinastije z — Nemci! Tudi s to svojo trditvijo se je člankar pekazal perfi3nega in brezvestnega fa!zifi»a-torja dejstev. Namen mu je najbrezobrazneja kleveta na škodo Slovanov! Hotel bi vzbujati mnenje kakor da so bili ob sedanjem sporu radi anekiije Bo^ne ia Hercegovine, v tem velekricičnem času, ko je groiiia monarhiji kr?ava vojna, Nemci jedini, ki so se stavili državi patrijotično ta razpolago. Ćiovek kar ne more pojmiti tolike drznosti, ki hoče potajiti stvari, ki bo se godile pred par dnevi in pred očmi vsega sveta: v parlamentu duaajakem, kjer so tudi slovanske stranke — izvzemfii par neznatnih skupin — dovolile rekrute in izjavile po svojih govornikih, da bodo slovanski narodi tudi v tem konfliktu vestno vršili svojo dolžnost do države 1 A prosimo : slovanski govorniki so dali tako slovesno izjavo* da-si jim je pri tem krvavelo srce vgpričo dejstva, da bodo morali avstrijski slovanski vojaki, ako bi prišlo do krvavega konflikta, prelivati kri svojih lastnih krvnih bratov! Vzemimo pa nasprotni slučaj : da bi grozil tak krvavi ples z Nemci?! Bi-li avstrijski Neaeci storili tako kakor so Slovani ?! Kar nič se ne bojimo izjaviti tu svojega trdnega prepričanja, da sedanje navdušenje Nemcev za državo ne prihaja iz zvestobe in ljubezni do države, ampak le izsovražtva do Slovanov. Da so Srbi — Nemci, biii bi Nemci gotovo nič manje srditi sovražniki Aehrentbalove aneksijske, nego so bili nasprotniki Andrassy-jeve okupacij ske politike. V takem slučaju bi jih hoteli videti mi in potem bi država res dobila pouk, a gotovo ne v smislu, kakor ga piše graški falzi-tikator in hinavec. Ta klevetnik izvaja namreč iz dogodkov povodom aneksije Boane in Hercegovine v zaključnem odstavku, ki je ob enem naj-markantnejši v vsem članku. ta-Ie pouk za državo: da se razmerev Avstriji morejo konsolidirati le tedaj, ako je diaaetija v tesnem razmerju z Nemci. Na tej podlagi hoče nemški list odpraviti tudi narodne spore v Avstrjji! Ža ta nesramna inainuvacije, ki jo 3tav-Ijajo Nemci naši dinastiji, nas uči, kski av-s tri Taki patrijotje so ti Nemci, ki ae aedaj bahsjo se svojim patriiotizmom ktkor kakov bfthač, ki neprestano rožlja so svojimi tolarji v Žepu in se drugim — studi! Da, da! Se svojim drznim in nesramnim izkoriščanjem Aehrentbalove aneksijske politike dajajo Nemci nam Slovanom dragocen pouk, ki bi si ga morali mi dobro ohraniti v spominu in srcu za vse bodoče postopanje. Tudi v teh razburljivih časih, ko je grozila nevarnost, da bodo morali tiseči avstrijskih sinov — po večini Slovanov, ker ti tvorijo večiao države — žrtvovati zanjo kri in življenje, so miilili Nemci le na svojo strankarsko in nacijcnalno korist. Pokazali so se torej najhmše strankarske in narodne egoiste, ki gore za državo tedaj, a le tedaj, ko se pre-tvezna koriit države pokrila z njih narodno in strankarsko koristjo ! S svojim zlobnim izkoriščanjem Aehren-thalove aneksijske politike, se svojimi per-fiinimi sumničenji na škodo Slovanov hočejo Nemci zavesti dinastijo v politiko gonje proti Slovanom, L»ovor-venci, ki jih Nemci ovijajo Aehrenthalu okolo glave radi zaalug aneksijske politike — katerih resnično vrednost nam še ie bodočnost pokaže — na) bi ee pretvorili za Slovane v trnjevo krono na giavo tlačenim in proganjanim ! Bodi nam dovoljena odkrita beseda : če bi hotela dinastija res izvajati takov, po nemšiih — pttrijotih usiijevaDi jej pouk iz Aehienthalove aneksijska politike, potem bo možna le ta jedina posledica, da začno Slo rani izgubljati vero, da bi jimtadržava hotela nuditi pogoje življenja!! Ia nadaljna poiledica, ki jo moremo prerokovati z matematično gotovostjo ?! Katastrofalni degodki. Dunajski krogi naj ne pozabijo znanega latinskega svarila: Timeo Danaos et dona ferentes — Bojim »e Danajcer, tudi kadar prinašajo darove! Aplikacija na naše razmere : Bojte ae Nemcev, tudi kadar prinašajo svoj — patrijotizein !! „Veleizdajniški" proces v Zagrebu. (Nadaljevanje včerajšnjega poročila). Včeraj smo izpustili poročilo o zašitša-vanju dveh tožencev, čc-š, da ni nič važnega v njiiu izpovedbah. Ipak je neksj momentov, ki bi utegnili zanimati naše čitatelje. Kakor šestintrideseti obtoženec je bil zaslišan Gjuro Era k. posestnik, trgovec z drobnino in občinski pisar v Dubici, Obtoženec je ume! obtožnico in se čuti ravno radi tega nedolžuim. Srbske pesmi je prepeval že kakor mladič. Ako so se Hrvatje in Srbi stepli, se je zgodilo to radi deklet. Predsednik ga je vprašal radi društva „Kolo srbskih sester" in koledarja „Vardar^, ki ga izdaja to društvo. Erak ne ve za to društvo, a koledar je kupil lansko leto prvikrat, no da bi ga bil čitai. Predsednik: „A koledarju je bil priložen zemljevid, ki ste ga vi pribil na zid". Erak : „To je napravil moj sin Nenadu. Preds: „ A zakij je to napravil?" Erak: Jednostavno za to, da bi bil na steni. (Smeh). Preds. : „Ali je vel;k ta vaš sin?" Erak: „Stda pojde prvikrat na nabor. Pisati ia čitati n e zna. A kako naj bi tudi zna!?! Hodil ;e pet, šest let v šolo, a potem za govedo". (Smeh), Preds.: „Ali ste člei izvrševalneg t odbora radikalne stranke", Erak: „T-z ne vem, kaj je to izvrševaini odbor. Izvoljen je bil nekak odbor, v katerem sva bila tudi iaz in Vašič, a ta odbDr ni imel niti sei, niti ]e ! kaj delal. Kaj jss vem, kij je to?" (Stn li). 'Preds.: „Povem vam taki j. Priče pravijo, da ste te sastajali 8 soobtoženci pri Vašiči" Erak: „V birtshausu \M (Smeh). Preds.: Ne, ampak v prvem nadstropju, v privatnem stanovanju, tako pravijo priče. Erak: „Ni to sveto pismo, kar govore priče. Ko grem v gostilno, grem med kmete in ne med gospodo Jaz sem zabuni tja za svoje groše, da popijem časo rakije ali piva". (Šmch). Pr^Ja.: „Priče pravijo, da ste vi širiteij pojavov in slik kralja Petra'. Erak: „Vsi ti poiavi ne pomenjajo nič. Kaj jaz vem. kaki po &vi io to!" Preda.: „Pojavi, ki sem vam jih a-da} predočil." Erak : „To so slabi pojavi". (Smeb). Predsednik je vprašul glede sestanka ter kaj in kdo je govoril v izvrŠevalnem odboru". Erak: „Nek izvr&evalni odbor? Ta cdSor nima sei, a niti ne izvršuje ničesar. Vetu samo, da «em z Giišo Vašičeci v tem oi-boru, a drugo me ne briga". (Suaeb). „Na sestanku, kjer je govoril pop Joco Jo^anović iz Nove GradiSke o programu radialne straoke, sem si zapomnil samo tri točk e". Preds.: „Katere «0 te tri točke ?* Erak: Pripovedoval je, da mora delovati srbska rad* kalna stranka na odpravo davka od psov. (Baren smeh). Naj plačuje gospoda za svoje pse. Potem je rekel, da moramo dobiti svobodno kuhanje žganja, in tretjič, da tvorno lahko svobodno sadili tobak. Jaz sem kadilec, žgatije rad pijemf a psa potrebujem pa so tni ostale v glavi satno te tri točke. (Buren smeh). Slike kralja Petra obtoženec Da, baš njemu, je potrdil pop. Potem, ko je odšel Trajkovič, tudi daljni ostanek Laza in popa v koči ne bi bil imel nikake svrhe več. Zato sta se vrnila v Črnopolje. vzemši seboj Danico. XXVII. Po vsem tem, kar se je bilo dogodilo v zadnjih tednih, je sklepal pop Vasilij, da se pripravlja nekaj izrednega. Husejn-bega hitri povratek, njegovo zažuganje, da se mora čuvati življenje in lastnino raje, in konečno proglas Enverbeja, so bile stvari, ki so mu dajale misliti. A on je že toliko pretrpel ▼ svojem življenju, da ni pričakoval nič več dobrega. Tolažil se je samo > tem, da sledojič slabše ne more priti. ipak je mislil, da je konečno najbolje, če se Lazo in Danica takoj združita. Zato je blagoslovil sam, tiho in brez hrupa, srčno zvezo svoje hčerke s učiteljem Lazo Stona je vim. Pozabljeno je bilo trpljenje, pozabljene ■o bile muke, in mlada poročenca sta živela •rečno ter viivala trenntke sreče in radosti življenja. In videča to srečo mlade dvojice, sta tudi pop in žena mu Jelena še enkrat po-mladeia, pozabivši prestane bridkosti in težave. Tu se je kar naenkrat raznesel od sela do sela, od koče do koče, od brda do brda glas: Ustava je dovoljena, svoboda nam je daca ! Po selih in kočah., po brdih in dolinah, po gozdih in planinah je odmevalo v tisoč in tisoč odmevih: Živela svobeda, živelo bratstvo, živel narod! Ljudje so se zbirali, pevali, poslušali goslarja in rajali. To, kar je preje spalo v globini ljudske duše, je sedaj izbruhnilo z elementarno silo na dan ter se združevalo v enem samem vskliku: Svoboda! Niso poznali dosedaj svobodo; zato niso niti prav umeli pojma te besede. A znali so, da jim ta beseda obeta bolje in arečneje življenje. Zato niso nehali vsklikati: „Živela svoboda" 1 Pozabljene so bile muke, pozabljeno bilo trpljenje, pozabljeni vzdihi, pozabljen* prelite solze, pozabljeno je bilo vso gorje. Nastopila je nova doba, doba bolje, mirneje in arečneje bodočnosti. Agi so vabili k sebi podložno rajo v svoje kule, «0 se s svojimi podložnimi kmeti poljubljali ter jih pogoščali. Napcčila je nova doba, pozabljeni so bili stoletni predsodki, vse je bilo srečno in zadovoljno. Tudi pop Vaših j se je z drugimi vred veselil, akoravno ni mogel prav verovati v odkritosrčnost preobrata. Prišlo mu je vse preveč nepričakovano in prenaglo. Lazo pa se je spomnil na Trajkoviča in čim je doznal za splošno pomiloščanje, je takoj hitel do Spasoviča, da bi potom njega obvestil Trajkoviča, da se lahko povrne med ljudi. In ke se je par dni kasneje oglasil Trajkovič pri Spasoviču, mu je ta poleg po-miloščenja naznanil tudi ukaz srbskega r evolucijskega odbora, da se ima podati • svojo Stran II »EDINOST« štev. 105. V Trata, dne aprila 1909 ni imel. Taka slika bi stala 50 do 60 kron za katere bi on raje kupil kravo. Prišel je ca vrsti sedemintrideseti obtožene Glisa V a š i č, posestnik in gostilničar. Na vprašanje predsednika je izj&vii, da on nič ne ve o všivanju arbskega grba v *ra;ce, ker ni mladič ter se ne briga za žecske srajce, niti ne prihaja v dotiko z deklet«. (Smeh). Preda.: „Prvikrat so napadli Srbi Hrvata ravco v vaši krčini". VašiČ: „Mene takrat ni biio doma. Ce sem jas doma. primem vsakega, ki as hoče pretepati za Trat ter ga vržem ven14. (Smeh). Pred«.: ^Torai vi ste obenem birtaš in ven metalec ? (Smeh). Vašič: ».Imam močnega cica, pa ako žreba zagrabiva razgrajača oba, ter ga vrževa ven". Preds.: Ali ne bi bilo bolje z lepa? Vfišic: ,Z onim, ki se hoče tepsti, ni mogoče z lepa postopati*. Pred«.: „Jaz ne poznam vaših navad v Dubici". (Smeh). Tako se vodi v Zagrebu „v e 1 e-izdaj ništi" proces! „Veleizdajniški" proces v Zagrebu — škandal in nesmisel. Včerai smo podali kratek ekicerpt iz čistka, s katerim je iist „Die Zeitu izrekel najstrožjo obiodbo nad „veleizdajniškim" procesom v Zagrebu, Noj podamo tu še nekoliko misli iz teh nepobitnih izvajanj. „Die Z sit" izvaja : „Ravno politiške procese treba voditi z največo mirnostjo ia objektivnostjo. A da v Zagrebu temu ni tako, to opazujemo tudi iz daljave. Kakov proces je to, ako državni pravdnik o dejitvenih dogodkih, ki da so 89 vršili v preiskovalnem postopanju, podaja apodiktične izjave, a ob enem zabranjuje braniteljem in tožencem vsako repliko; ko se predsednik daj a rabiti kakor pokorno orodje za presedanja drž. pravdnika ?! In krona vsemu: predsednik ne spušča le cele toče d sciplinarnih kazni, ampak izključa tudi vse obtožence za par dai od razprave ! !! Ali je to še evropsko sodno postopanje?! Ta proces je škandal za vso monarhij o, stavlja nas pred inozemstvom v slabo luč in napravlja utis kakor da se h:če žnjim oaravst opravičevati stremljenje vtn iz državne zveze, v kateri so možne take stvari. In kaj pravi baron Aebrenth&I k tej žalostni sodni — burki ? ! Zagrebški toženci niso vendar nikaki roparji ali tatovi, ki se jih mora brezpogojno preganjati. Njihovi pregrešiti so politične naravi. In ali se ima tak proce* uvesti ali ne — to ja pred vsem politično vprašanje. V Avstriji smo že davno prišli do tega, da se na to vprašanje odgovarja z ne ! ! Tudi pri nas ]e bilo političnih procesov v obilici, fcli ravno s konservativnega državnega stališča interesov smo nabrali s takimi procesi jako žalostnih izkušenj. Ali ae ogrska in skupna vlada nočeta okoristiti na skušnjah avstrijske vlade? Položaj sedanjega časa napravlja iz ju-goslovanstva posebno važnega činitelja; zato ni se morali izogibati vsemu, ker bi moglo ?ekšati razburjenje teb itak kaj razburljivih plemen. In to specijeluo, kar se tiče Srbov — saj vendar ne iščemo novih za-petljajev s Srbijo, ampak si želimo mirnega sosedstva. Čemu torej izbrskovati stvari, ki morejo Srbstvo to- in onikraj meje spravljati v vedno nove emocije ?! Zagrebški proces, je bil že za časa vo;ne ne?arnosti brez smisla, danes, po vspostavljenju miru, je podvojeno nesmiseln. Zastonj zasledujomo kako korist, kako pametno politično svrho, ki naj bi se dosegla • tem. Bedasto je bilo, da se je sploh začelo s tem brezsmotrenim procesom; ali, ker sedaj ni drugače, nego da se ga dovrši. Ti nazori so tako veljavni, da jim mora pritrditi vsakdo. Ta proces je zares škandal in nesmiseln. Ali če je že proces sam na sebi škandal, je pa dejstvo, da je tudi slovanskih listov, ki ta škandal direktno ali indirektno opravičujejo — ševeči škandal. četo takoj v Bitolj na slavnost proglašenja svobode. Trajkovič se je brez druzega pokoril dobljeni zapovedi. V Črnempolju so se pridružili njegovi četi tudi pop Vasilij s svojo ženo Jele no, Lazo z Danico in ša mnogo drugih seljakov iz črnopoljske parohije. V Bitolju so vsprejeli Trajkovičevo Četo z velikimi častmi. Ob uhodu v mesto jo je čakala turška vojaška gcdba, ki je svirala himno svobode. Z godbo na čelu je etopala četa med špalir^em vojakov in neštevilnega ljudstva do trga, ki se je imenoval preje O-man-pašev trg, a je bil sedaj prekrščen v „Trg svobode**. Sredi trga je bil postavljen oder, okoli katerega so že bili zbrani razni četniški vojvode, turški častniki in drugi odličrjaki. Bili so tu poleg Trajkoviča srbski vojvode : Skcpl;anič, Grigorev, Daresinski ter mnogi drugi; bolgarski: Sandonski, Panica, Tanajev itd. Od begov in sgov so bili naj-odličneji: Husejn - beg, Oiman - beg, Muharec-beg, Hasan - beg in Kadri - beg. Na prostranem trgu pa je bilo na tisoče naroda; tiščala se je glava pri glavi. (Dalje). DOGODKI NA BALKANU. BOSNA. Deputacija radi agrarne banke v Bosni se ne pripravlja. SARAJEVO 8. Vest, da se pripravlja iz Besne deputacija, ki naj bi zaprosila za hitro rešitev vprašanja agrarne banke za — Bosno, ne odgovara resnici. Na tako deputacijo ni nikdo mislil, najmanje pa skupni finančni minister Bu:i;an. Bosanci proti delitvi dežolo. SARAJEVO 8. Z ozirom na vest v „Pokretu", da so namerava Bosno in Hrce-gcvino razdeliti v d?a dela, ugovarjajo časopisi vseh strank nameravani razdelitvi dežele. Bosna in Hercegovina. DUNAJ 8. Neki tukajšnji list poroča, da bode objavljen za praznike volilni red za bos. herc. deželni zbor. Takoj po praznikih se pošlje reserviste domov. Isti bodo odpu ščeni v istem redu, kakor so bili pozvani, t a k-o da bodo do sredi maja že vsi doma. ČRNOGORA. Črnogora je popustila. DUNAJ 8. Črnogorska vlada je obvestila a. o. odposlanika na Cetinje, da je pripravljena, se podrediti odložbi velesil glede premembe člena 29. berolinskega ugovora. Istodobno je naslovila črnogorska vlada na italijanskega odposlanca na Cetinju noto, v kateri izjavlja, prostovoljno, da ostane v Baru tudi nadalje trgovska luka, da ista ne bo ovirana v svojem razvoju po neprilično* stih, katere lahko zadenejo vojno luko. Knežja vlada se zahvaljuje kraljevski italijanski vladi za storjene usluge, izjavlja da želi obdržati a sosedno Avstro-ogrsko monarhijo prijateljske odnošaje ter upa, da bode tudi avstro-egrska vlada pokazala popolno zaupanje do črnogorske vlade. Avstro-ogrski odposlanec je odgovoril, da je a.-o. vlada vzela z zadovol stvom na znanje izjavo knežje črnogorske vlada, ter da je pripravljena se ozirati na izražene želje, ter privoliti v premembo či. 29. berolinskega dogovora. Ker je z izmenjavo teb not odpadel zadnji razlog, radi kojega so držali pod orožjem naše sinove, može in rodbinske očete, upamo da bodo isti v kratkem odpuščeni. Avstro-Ogrska in Črnogora. DUNAJ 8. „Fremdenblatt" konstatuje z zadovoljstvom, da znajo merodajni črnogorski krogi prav soditi pripravljenost s katero želi Avstro-Ogrska ustreči željam Črnogore, Ako bi se tudi dalo črnogorski noti v formelaem oziru marsikaj ugovarjati, je treba priznati, da je položaj črnogorske vlade jako težaven. Zato ne kaže istega še bolj obteževati. Vsekako gre italijanski vladi zahvala, da je bil konflikt tako hitro poravnan. SRBIJA. BELI URAD 4. Vlada je imenovala svojim pooblaščencem v trgovinskih pogajanjih z Avstro-Ogrsko bivšega ministra za trgovino Popoviča. Nov tiskovni zakon v Srbiji. V Srbiji imajo sedaj popolno tiskovno svobodo. Sedaj pa se dela na to, da bi se tiskovni zakon povsem predelalo. Pred vsem bi se imelo zabranit kolportažo na ulici. Ne verujemo, da bi bilo mogoče dobiti v srbski skupščini večino na tako premembo tiskovnega zakona. Srbi imajo danes menda v celi Evropi najliberalneji tiskovni zakon. Tej okolnosti in svobodni kolportaži se ima srbsko časopisje zahvaliti na svoj razvoj tako, da izhaja samo v Bdemgradu preko 20 dnevnikov. Ako bi omejili tiskovno svobod?, osobito pa ako bi zabranili prodajo na ulicah bil bi zadan srbskemu časopisju smrten udarec. Srbska princa. 3ERIGRAD 8. Govori se po mestu, da bivši prestolonaslednik G-jorgje neče zapustiti dežele, dokler ne dobi izplačan en miljon dinarjev, katere mu je ooljubil Pašić, ako se odpove prestolu. Prestolonaslednik Aleksander ne pojde v inozemstvo, ampak bode nadaljeval svoje navke doma v Bele m grad u BOLGARIJA. SOFIJA 8. Riscfilski list „Dan" zagovarja ozko zvezo med Romunijo in Bolgarijo, ki bi bila umestna, izlasti sedaj, potem ko je romunska vlada podelila prebivalcem v Do* brudži vse državljanske pravice. CARIGRAD 8. Grški patrijarhat je izročil včeraj porti spomenico in listo grških cerkev in zavodov v Bolgariji, ki jih je bolgarska vlada zapleni a. Patrijarhat zahteva, da se povodom ureditve bolgarskega vprašanja, odškoduje Grke. TURČIJA. CARILRAD 8. Armenski odbor preredi tukaj jutri velik shod. Na shodu se bo zahtevalo, da se raztegne vojaška dolžnost tudi na nemobamedauce in da se odpravi taksa za oproščevanje od vojaške službe. Shodi z enakim dnevnim redom sa bodo vršili tudi po drugih mestih. Razpravljalo se bo tudi, o tem, da bi se Armenci pridružili propagandi i od strani Grkov. Strankarsko vrvenje v Turčiji. — Umor liberalnega urednika. CARIGRAD 8. Tukaj je bil umorjen na ' mostu Gal&ta, Hasan Felunis, glavni urednik lista „Serbeiti". „Serbesti zastopa ideje liberalne unije, ! ter je strašno napadal mlado turški odbor, a napadal je opetovano tudi armado in posamezne 09ebe. Javno mnenje obio'žuie mladoturšk odbor, da je naročil ta umor. Morilec je baje nek kavalerljski častnik. Spremljevalec umorjenega glavnega urednika, kateri je podoben ravnatelju „Serbesta" je bil ranjen. Umorjen Hasan Fehnis je bil 32 let star j pod starim režimom je živel v prog-nanstvu- Da-si ie b i poprej sam član mTaio-turškega odbora, je v svojem listu isti odbor strastno napadel. Vršile so sa velike demonstracije proti mladoturškemu odboru. Demonstranti zahtevajo, da ae ima najti morilca in istega strogo kaznovati. Mladoturški govorniki so vendar odločno nastopili proti trditvi, da se gre tu na politiški umor. Pogajanja z Bolgarsko. CARIGRAD 8. Danea predpoludae se je vršil izredni ministrski svet, ki se je bavil s po gaj a ni z Bolgarsko. Popoludae so se nadaljevala pogajanja med turškimi in bolgarskimi delegati. Na bolgarski strani se nadejajo, da se pogajanja brzo končajo, vzlic temu, da stavljajo na turški strani visoke zahteve glsde vakufa, to je 60 milijonov. Minister Liapčev je dal namreč tozadevno odločno izjavo. Grški patrijarhat zahteva za zaplenjene grške cerkve in zavode v Bolgariji okrfcg 10 mil. frankov. CARIGRAD 8. Sanat je danes na svoji seji v načelu vsprejel sporazumni zapisnik. — Definitivno ga vsprejme pa še le na sobotni seji. CARIGRAD 8. Zbornica je s 123 glasovi Miadoturkov, Staroturkov in duhovnikov vsprejela šibanje za potepuhe. Proti je glasovalo 123 paslancev, to je liberalna unija in kristijani. Govornik oposicije Icaail Kamal je izjavil, da je Turčija z vsprejetjem šsbanja izgubila svoje stališče kakor moderna država, ki je je zavzela od pariškega kongresa. OGRSKA. Svoboda na Ogrskem. Iz Brna poročajo : — Proti veroučitelju češke realke v Godingu, profesorju dr. Koii-seku, je na Ogrskem izdana tiralnica, ker je v stvari znanega župnika Hlinke posredoval v Rimu. HRVATSKA; Odceplenje reke od senjske škofije. „Hrv. Pravo44 je zvedelo iz Rima, da si ministra Josipović, in Apponyi in guverner grof Nako prizadevajo, da bi izbojevali od« cepljenje reške župnije od senjske Škofije. Kakor pravi omeajeni list, ima ta akcija nado do vspeha. DROBNE POLITIČNE VESTI. Avstrijski proračun vojne mornarice. .Beri. Tageblatt" poroča z Dunaja, da bo vlada zahtevala zoaten po« višek proračuna vojne mornarice. Razun ladij, ki jih sedaj gradijo, namerava zgraditi tri vojne ladije tipa Dreadnought". Proračun vojne mornarice, ki znaša sedaj 63 milijonov, se v letu 1910 poviša na 110 mil. kron. Novo portugalsko minister-itvo je sestavljeno. Predsedstvo in vojno je prevzel Sabastian Telles. Sestanek francoskih škofov se bo vršil v Rimu 18. t. m. Škoije bodo razpravljali o položaju cerkve na Francoskem in o postopanju na prihodnjih parlamentarnih volitvah. Imenovanje novih kardi-n a 1 o v. Iz vatikanskih krogov se doznaje, da bo imel papež meseca junija konzistorij, na katerem bo imenoval več novih kardinalov. Romunski parlament je s posebnim kraljevim dekretom razpaščen. Dnevne vesti. Trgovinski minister dr. Wefskirchner v Trstu. — Včeraj je trgovinski minister dr. Weiskircbner nadaljeval svoje obiske po raznih zavodih in ustanovah. Ob 10. uri predp. ogledal si je poštno poslopje. 01 tam se je podal na pomol sv. Karla, kjer se je vkrcal na krov vladnega parnika „Audaz* s kojega si je ogledal delo v luki pri S7. Andreju. Ministra so spremljali namestnik, vod telj pomur«ka oblasti iti. Od sv. Andreja ae je »Audaxu obrnil proti prosti luki, kjer so gjspod e zapuatili parnik, ter se takoj podali na Lloydov parobrod „Bohemia", kjer je dal predsednik „Llojda" dejeuner. Pri šampanjcu so ti gospodje obljubo-vali za Trst vse mogoče in nemogoče. Ako se spolnijo vse te obljube, se približujejo za naše mesto zlati časi. Da vidimo — je rekel slepec! Neko časopisja! — Prejeli smo: Naloga listov je, da ljudstvo izobražujejo, da ga informirajo o vseh dogodkih, ki se vrše po ftirni zemlji. To bi bil pravi „idealni" smoter modernega časopisja. Tega načela se drže tudi vii pošteni listi. Poročila, ki jih podajajo svojim čitateljem so resnična in vsakdo izpozna, da je listu res do tega, da ustreza čitateljem, ne da bi vzbujali v njih zle nagone. Takemu časopisju vsa čast 1 Ž sli bog pa ekzistira tudi časopisje — ako je smemo tako imenovati — ki ne pozna poštenja, ki ne pozna sramote in fiegar izdajatelji niso nič druzega nego brezsrčni „afa-risti". Mi«limo časopisje, h kakoršnema spada tudi naš „Piccolo". Nekateri pravijo, da so J „Picco!oveu zasluge za tržaško občinstvo ne-I precenljive. — Menijo, da je le on iz-' obrazil tržaške meščane. Prepričajte se sami Evo vam nekaj naslovov njegovih čiaakov, „II ru3SO nel baule". „L'iffire Sieiaheil", „Sucidio o delitto". „Una lugubre acoperta" itil. Za pri čitanju teh naslovov se človeku skoraj ježe lasje. Kaj pa še le potem, ki čita dolga poročila o takih aenzacijonelnih dogodkih v njih vsestranskih podrobnostih ? Opisuje vam na^grie in naj brutalne 5e strari na tak način, da človek skoraj obžaluje svobodo ti3ka. Kaj pomoga, da se ljudem prepoveduje moralnost, ako se jih pa ob ene a na tak način navada ravno v naaprotno ? ! Ni čudno ako ljudje izrršnjejo take zločine, pri katerih se nam dozdeva, da ima zraven sam satan svojo roko. Velik del zailug na „izobrazbi" teh zločinov, gre gotovo takemu časopisju. Pomislite le, da tak „smrad* pride v roke neizkušenim mladičem, da, celo otrokom. Fantazija takih čitateljev se vam naravnost navdušuje za tako — romantiko, Tako se pchgoma vzgaja prave pravcate zločince. La cgle]to se malo po takem časopisju. Polovica tega „vzgojitelja" je napolnjena s takimi poročili. Dozdeva se nam skoraj, da je človek po»tal žival ali ša nekaj slabšega. V teh poročilih opisuje le to, kar čiovrka mika, kar mu provzroča hinno naslado, kar je „pikantno« in kar razdražuje du5o. Človek je že sam po sebi nagnjen k hodemn. Kaj postaja še le po takem čtivu ? ! Posledice take „izobrazba" se že širijo tudi pri na3 in ni ga skoraj dneva, da bi se kaj na zgodilo, kar ni v posebno ča?t meščanom. Samomori se vrste drug za drugim. Juu&ki pa so rgol-mladi ljudje, da, Se celo petnajst-, šestnajstletni mladiči ali mladenke. Umorilo jih je le tako časopisje. Tako se vzgajajo hudodelniki ! Ti vam pridno segajo po Časopi3ju, da se — „izpopolnjujejo" v svoji „stroki". Ali je možao, da bi taka vzgoia dajala koristnih državljanov ? ! Tako časopisje krade denar ljudem iz žepa in jim v z&h?alo vzgaja še zločince. To so pravzaprav moderni ,tatovi in zapeljiver. ki pa žalibog ne spadajo pod nobeden za^on. Primerno ste zavrnili tiste pobožne ia brezbožne neodkritosrčneže — čudno, da sa ta dva ekstrema dotikata ob vsaki priliki, ko se moreta zaganjati v našo narodno strutko — ki so nastopili proti vam s smešoemi obtožbami radi tega, ker ste podrobneje poro* čali o procesu Foiransperg. Pojasnili ste jim. da ni gla?no, o čem se poreča, ampak kako sa poroča. I?laiti treba opozoriti aiib ki vedno naglašajo svoje versko stališče in ki so »as prijeli radi poročil o procesu Fb dranspergovem, da ja Ijubljaaiki „Slovanec." — da-si ni tižiški lokal&i iUt — prinesel ? svoji sobotni številki 5 koloa dolgo poročilo o tem procesu. Kar ni „Slovencu" greh, manda tudi „Edino*tiu ne bo. Ali obenem ste izjavili, da ste tudi vi sovražniki tistega Časopisja, ki se svojim načinom poročan a špekulirajo na človeške zl-i nagjne, opitovaje zločin v vabljivi luči. — Proti takemu časopisju hočem spregovoriti tudi jaz. S—c. Seja prometne komisije. Včeraj se je pod predied;tvcm t'goviaskega mini«tra dr. Weiskirchnerja vršila 8. seja prometne komi sije. Seje so se udeležili nanestnik, sekcij ik; načelaik vitez Fries, župan Sandrinelli, predsednik trgovinske zbornice, ministeri) alni svetnik Ddlles, ministerijalni sretnik dr. Prantner in zastopniki raznih oblastni] in interesentov. Po daljšem govoru ministra je k)mi«i]n prešla na dnevni red ter razpravljala o napredovanju dela v Fran Jo^ipovem pristanišču in o vrhutalnih stavbah, ki so gradijo v carinski luki. Tekom razprave je sekcijski načelnik dr. vitez Fries izias:i nazUšal, da se še lotos ivt-žeta obrežja VI. in VII. in se na ta načii* poitavi temelj za veči razvoj prometa. Pofnoi se je razpravljalo o predlogu dr. Fr^j-agled^ mednarodne konferenca o izseljevanju, k. se namerava skiicati. Seja je trajala dve uri. Hristos V03krese! V Zagrebu tiči v tem 53 sinor bratskega srbskega naroda! V tem niči so ti narodoi mučeniki le zato, ker so zvesti sinovi svojega nareda in zato, ker s. bui posvetili vsa svoje sile v korist ia probujo svojib bratov. Ža skora' osem mesecev trpe ti na$t bratje po zaporih, a seda) so izročeni na milost in nemilost neusmiljenega državnega pravdnika Accurtija ii istotako neusmiljenega pr^d sodnika veleizdajnik3 razprave v Zagrebu ! Vsi Slovani in — lahko rečemo — vet civilizovaii svft spremlia z največjim gnusom ta proces — škandaL Ii vge, v»e se zgraža na tem, da se v 20. stoletju more ia stne vršiti taka — justica. Angleži, Francozi, Italijani, Nemci in celo Turki se Skandaliziraj o nad aličnim držarcim nasilstvom ! Nas Slovane preganjajo, ker hočejo za vaako ceno imeti med nami vetaizdajalcev ! — Nam pa krvari srce, ko vidimo, kako se plačuje sinove naroda, ki je bil vedao lojalen in ki je prelil cela potoka krvi ▼ obrambo ravno one d-nnovin?, ki naj bi jo bil sedaj izdal :n ki ga danes tako neusmiljeno pregin a ! „Pravico v grob so de vali, pri grobu jaz sem bil, pogrebci si prepevali, a jaz soli* sem lil!" Tako je 3el naš slavni planinski alavček — in tako plakaje govorimo mi vsi — vsi l V Trstu, 0. aprila 1909 »EDINOST« gt. 103 Stran III Celo dunaiska „Die Zeit" ae zgraža nad spremil v lekarno Suttinovo. Tu so, spozravš: nezaslišanim proganjanjem 53 nedolžnih žrtev, nevarnost slučaja, poklicali zdravniško postajo, oozivbajoč kompetentne faktorje, naj že sto- Ko pa ie od tam prišel zdra?nik, je bil rijo kcn c ti nezaslišani brutalnoati! Mi se Naccsri že mrtev. Na zahtevo brata so truplo pridružujemo vsemu civilisovanemu svetu in ponesli na dom. Izaklinjamo odločujoče kroge, ra; že verdar Koledar in vreme. — Danes : enkrat narede konec tej nezaslišani sramoti Veliki petek. — Jutri: Velika sobota. — in raj ne mučijo več naših in src vseh p o- Temperatura včeraj ob 2. uri pcpoludne št en i h Siovanov. -f- 16*0 Cela. — Vreme včeraj: lepo. Dajte ! Pošljite trpine domov! Vremenska napoved za Pri- — Naj v cbjemu svojih dragih po tolikih mu- morsko : Lepo, večinoma jasno. Zmerni kah zopet dihajo svobodni zrak in nai tudi vetrovi. Temperatura mila. V začetku lepo oni, ki niso, kakor je ves s?et prepričan, za- potem motno. ______ grešili nič kaznjivega — naj tudi oni smejo j i-v* vskbkniti svojcem : Hristos voakrese! Jf £88 nSeOElKSCB. Najlepši dar Srb.tvu, vsemu Slovanstvu % Na velikonočni ponedeljek dne 12. t. m. in civilizovanemu svetu bo to, ako mrgcfna ob uH zveč?r se * na odrQ roka potegne črto preko vse ^ ^ t noyiteta (|) in ^ tridejailska veselo. medije in s tem skuša vsaj deloma popraviti ^ v' * kar so mogotci zlobno in Eep imišljeno ra- s T tJ grešili proti 53 nesrečnikom, njihovim druži- ■ reije zvonenje ^ icm, n ihovemu narodu ia proti nam vsem, _ Češki jo je spisal znati dramaturg V. j ! ' „Oimu Šfcech. avtor večje vrste prav i:bornih koma- " Izseljevanje v Ameriko. Opozarjamo naše d ^ >gra ce je nalašč z\ tržaško gie- mditvo. da se razmere v Ameriki (-amreč v dališče poslovenila in ni bila d^s!ej še na no-Združenih državah serero&merikanskih, kamor bsoem slovenskem cdru uprizorjena. Za za-se izseljuj največ naših ljudi') nikakor še bavnost in priljubljenost tega komada je za-ziiso toliko zboljšale, di bi obetale izbijen- dosten dokaz dejstvo, da je doživel češki cem u^odnf* eksistenco. Rokodelci in navadni ongmal že pet (reci pet) natisov! Pisatelj s dninani splc h nims omnogo pričakovati za.lužks. ^im tumorjem in pristno življenjsko ver-Svarimo torej kar najodločneje pred izsclje- nostjo riše in črta značaje m prikazni malo-• mestnih velikanov, ki se napihujejo kakor . ttx : x 1 purani, pa jih vsak nered na izvršenem kolo-Umivanje nog. Včeraj na velik c-trtek _ .....:_______ Popolnoma nouo BB ES Tovariši! Konsumna zadruga členov li. D. registrovana zadruga z omejeilm poroštvom je odprla svoje prvo skladišče v ulici Bosco št 17 TOVARIŠI! Za praznike si vsaka delav. družina privošči kaj boljšega. Kar je najboljšega, najokusnejšega in najcenej., to je našim članom na ponudbi v skladišču v ul. Bosco 17 - .... ■*■ x. ___. '1*; vozu vsakdanjosti soravi v velikanske zadrege, }č v baaliki sv. Jušta po pontifikalni maš . J - . . ' . Nagi umil noge 12 starčkom, ki f9* Pr|Jetn° naše .n povzrcc* -j i j nmm. —t* „Li bučen s^eh Dri gledalcih, ki zro na te ►ram deb ma od uprave javne uboz-, _ . . - * _ .u „ ... o škof mon« so bili izb , , j »i n i______t;«..!, ».Backe* iz „Sure vasi" z višine seveda. niče, debma cd škofijskega ord nanjata. Vseh 5 ^ d& bodo n£mi U fetarčko 7 šteje skupaj 971 let. Najstareji ^ žapan ^^ K ^ ^ ^ e star 89, najmlajšii7b le:. . ^ včeraj pa gQ bili celo pred8edDik p0. Pravična naredba. Kakor doznajemo, je rotnik07, kar jim še vtdao hudo roji po uprava mornarice izdala naredbo, s katero se ^kodrastih* možpan h ; videli bomo tudi go-n sls ga vsem učitel em mornariških Sol, da se spcda podžupana" Koširja iz rPrči dola", morajo naučiti hrvatski. V prihodke bodo kjer imaj0 ^^olioiiskd referat" in so sila stregi. meli za vgako izpraznjeno mesto prednost Mati županja aicer ni?o niti posebno vaŽDa učitelji iz Primor-ke, Daloaacije in Kranjske, oieb8) aii skrbna mati so in dobra družica. k\ bodo morali poznati hrvatski ali slovenski ^juna edinka Roža, ki se ima danes poročili ezik. Ta naredba vojne mornarice nas veseli, — 0 to vam j0 zanimiva pntka, čo treba ^er daie dolžno pažno hrvatskemu in sloven-jpa &0 boj| sa£n0zavestno nastopajoča dokto-skemu jez-ku. Opozarjamo naše čitatelje na ricg? kadar gtojj nagproti konkurentinji. Ia to naredbo- ... . . kaj še-le mlada vdova gospa Ka»eljčeva, pe- Strajk lekarntskUi asistentov. Konflikt, ti6n3> lepa in ponoSna dama. kt jo najbolj ki je že dlje č^sa obstajal med tukajšnjimi , ^ da n08i to ime in da jc bil njen ranjki astniki lekarn in ssi.tenti, je prišel včeraj — „vrvar". Sol iz mesta in sol igre je dudo izbruha. Ssoraj vsi asistenti eo opoludne h37iti ženin dr> ginaec. Za gibanje in smeh stopili v štrajk. ^ zrok: so sLdeči: Lani so bo marijjv0 8krbel gospod PUz z Dunaia. več tukajšnji lastoiki lekarn privolili v provizo-.kot dvomljiva ekzistenca. ričuo uravnavo plač asistentov. Med tem so: pfav hvaležna uioga je cdkazana svatbe-L: seniki pri »topili k držnvai z ezi lekarnarer nemu drugu, Slančevemu prijatelju Zvezdin- V dobroznani prodajalnici oblek Alla citta. di Triosta, Trst Velika izbera molkih oblek od K 14 do 4-4-, dedkih od K 9 do 23 — Obleke za otroke cd 3 do 10 let od K 2 do 16. Zaloga tn- ln lnozamskega blaga za obl6k3 po meri, ki se izvršujejo v lastni deialnici. Specijaliteta hlač, jop in srajc za deriavce, po neverjetno nizkih cenah. -——- , Ala citta di Trisste" Trst, ul. G. Carduc:i 40 (prei Torrente) mce in presenci Specijaliteta presenceu iz praženih mandeljeu v pekarni in slaSčičarni Vekoslav SI p cel j uiica Solitario št 8 (vogal ulice S. ^aurizio) Točna ia »olldoa postrežoa. | Pno DMorsKn pfiiti za piDi sollšlia In sgicii. rti« Rudolf Exner. Trst == VIA D£XLJl STASIOKE Štev. 17 = Filijalke : v PULI, GORICI, REKI in CRADEŽU Prevažanje pohištva na vse kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. Pošiljanje predmetov, ki se jemljejo na potovanje in prevažanje blaga na vse svetovne proge. Sprejema ss tndi DofcjStvo in drage predmEte ? shrambo r lastna n to pripravljena jula sklalista. EDINI TRŽAŠKI ZAVOD ZA ČIŠČENJE \i ^PIIM PI r AMFP" IN SHRANJEVANJE PREPROfr »IMUUm ULtrti^Ln . «1 n o :u kaj Soji asistenti prizadetimi, ker bi ?la&ti tr4nim praktičoim nameaom. In tudi drugi mlajši pri tea zgub;li od 10 do 30 kron na ^j 80 ,rlo Zborni. mesto. Nova regulacija je morala stopiti v' - vezavo 1. m. Asistenti pa so protestirali; i&^ufina v^oti proti znižamu plače in zahtevajo, Dajsef »ft© astanovi dežtlno penzijsko zavarovalnico. Ker* „Divji iovec". Marsikdo se bavi sedaj, ko so bila pogajanja brezvapeSna. so asistenti so napočili tako lepi dnevi, z vpra&aniem kako sklenili štrajk. La štirje baje delajo 5 boljše uporabi velikonočna praztiike ? I kako Poroke, rojstva in smrti Od 28. marca neki boljše, nego če :g:emo na velikooočni tfcib. Umrlo je 123 eseb, in sicer 62 moških diletantje se potrudijo, ds izoede igra čim :e il ženik, od teh 38 izpo'd enega leta. ; boljše. Torej na vehkonečm ponedeljek k sv. --I/aoTz. fržaftka mata kronike., i Darovi. Odmev z nedavnega krvavega čina. — j Dramatičnemu društva sta podarila v s&tel Ciiuoiino, od, ki je bil v torek po noči [ pokritje primankljaja za letošnjo sezono go-;ib3deo z nožem v src^t bori »e še Tedaoigp0da Mankoč Ivan in Mibelič Peter, trgovca smrtjo ia življenjem. — Noče povedati' po g, za kar se jima odbor na]pri«rčneje uiena ranittlja, bržkone zato, ker te hoče | zahvaliuie. »ani maščevati nad njim. (Cimoliao fe bil Moški podruž. dr. sv. Cir. in Met. je da-iiin večkrat kaznovan). Komisarijat pri S\1 roval g. Vrabic K 5. — Denar je nležan v akobu pa je še i«to noč areriral dva] ^Tržaški poiojtbici". :ndi?idna, ki sta se oni večer oahajala si isti podružnici je daroval g. Babič 2 K. ^'lmolinoin in s katerim sta — kf^kor se je | g^-joa hvala. doimalo — skupaj vkradia nekega petelina. .------ Uta sta Viktor Požar, stsr 20 let. težak iz j dotaV. Organizacija irsta, stariujoč v uuci S. Marco št. 29. in! _ . , , , Aagei Zuvutca, 19-letoa težak iz Tr*ta. fctinu-!VT J**1 ▼ »oboto dne 10. t. m. bode urad! v ul. S. M lurizio, oba ne prav dobro N D- O. odprt od 3—5 ure pop. rupis^na v reg strih policije. Pri prvem se je; N. N. daroval za N. D. O. kron 10. —j Mi&lo več 7etnhov. Pri izpraševanju sta več-'Srčna hvala, krat padla v protislovje. j w +; - G izs ljencl na povratku. Včeraj zjutraj je fWH aa -4 ia pel daevni vcnnji priplul ir New-! Društvo .Nada" v Sovodnjah priredi na Tcrz& v Trat parnik A. A rMnrta \Vasbing- V^likonočoi pcneceljek običajno pr?o spoiula-t s-. Izkrcalo se je tukaj 409 emigraiitoF, dausko vev-:i;c3 s plesom. Vprizori kraćao večinoma iz Ogrske in Hrvatike. j opersto „Placšarica Ančka". | Goljuf Včeraj je bil aretiran nek RudoU Ker je zveza z vlakom jako ugodna, t aiconeth. stanujoč v ul. Nuova št. 21 radi naiejati se je obiie udeležbe. ?«očina goljufi e. Isti je potom nekega posre-' Mesec dni zapora radi „Abbasso i š6aviw> noralca Amadii sprejemal uradnike ca na- Včera; ae je vršila pred goriškim okrožaim mišljena mesta Dajal si je izročati od tvojih sod šč^in kazesska razprava proti znanemu —tov svote denarja. Tako mu ie Viktor Luigi Zai ^adi knkov „Abbass j i ščariob Picicele iz Mesiine izročil 300 KHumbsrt razaih prilikah lanskega leta, in tudi radi Zemlič 20 K Josip Gu»tinčič 50 K. Hotel je takih krikov pohodom bakljade v čast novome več izvabiti, ali ni šlo. Zdi se, da je še izvoljenemu županu Bombigu dne 14. oktobra te! oškodov&nia ljudij. i m. 1. Sodnemu d?oru je predsedoval nad- Padel z okna. Ivan Preionza, stsr 54 svetnik Ratar. Zaslišanih je bilo več pnč. e:. stanujoč na Verdeli št. 829 nezaposlen Luigi Z?i, ki je bil radi kričanja „Abbasso i nu,2a, je včeraj, da bi prisiužii kak vinar, šel žčavi" že vekrat kaznovan, je dobil na vče- neko stanovanje hiše Št. 74 v u!. Giuiia, rajšoji razpravi 1 mesec zapora. .h bi »pravil stran zunanjo steklene šips na Pogorelo je v nedeljo dopoludne poiiopje kaih in jih nadomestil z veternicaini. Pri krčmar:* m posestnike Matije Voos.na v Go-«m je zgubil ravnotežje in padel na ulico, renji Treboš . V biši je bila nastanjena tudi K sreči njfg:.ve poškodbe niso smrtne. šola. Z^oreia je tudi knjižnica 140 zvezkov, Nenadana smrt Prodajalec rib Angel rešili so le nradne spise. Vnelo se je bilo v Nt:cari, star 40 let, stanujoč v Androni dimniku m skozi dimnik no padle iskre na °orta št. 1. je imel predsisečnjem napad slamnato streho. Škode je okolu 7000 K — jiipne slabosti. Njego* brat ga je po kočiji ali poslopje ni bilo zavarovano. I Točna in solidna postrežba. Mnenje g. Dr. Jos. Fabricius-a, Dunaj primanja in docenta --• » •-- Gosp. J. SERRAVALLO Trst. Naznanjam Vam, da rabim ie več let Vaš e ŽELEZ NATO KINA-VINO SERRAVALLO (Vina di China Ferrugginoso Serravallo) toliko v bolnišnici kolikor doma. in da sew dosegel s istim izvrstne vspehe. DUNAJ, meseca julija 1907. Dr. /. FABRICIVS. i V DOBROZNANI PEKARNI in SLADĆIĆARNI OIHKO SKERR, Trst, al- Acquedotto 15, podružnica ul. Hlnanare 9 0 priliki Velike noči bodo obe moje prodajalnice preskrbljene s poticami mm in presnici prve vrste. Prodajalo se bo tudi fine sla$čice in vino v butelj. S I Syež kruh 3-krat na dan, moka prvih mlinov, postrežba na dom. I ohištvo i olidno in elegantno po zmernih cenah Rafaele Ztalia TR8T — Via Maioanton as Motto pogrebno podjetje pisarna in prodajalna Via Oincenzo $el\\n\ št 13. Telefon št 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon it 1402 Zaloga oprave ulica Maaaimo D' Aaeglio it. 18 Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantnejše vrste v odprtih, kakor tudi v a kristalom zaprtih vozovih. ima bogato zalogo vseh potrebščin z& mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrsdeoe le««" rakve; čevlje, vence iz umetnik cvetlic, kovine, porcelana in perL Bogata uloga: VOŠČENE SVEČE. Ceae aizke, d« se si Sati ksaknrsaea. Za slučaj potrebe se uljudno pripoiočajo HENRIK ST1BBLJ in drugI Stran IV »EDINOBTc Ste*. 105 V Trstu, S. aprila 1909 Požar. T nedeljo popolodne ie pc gorelo Bcelopje gostilničarja Antona Kodriča pri NeGiicu cb Ko»ovljab. GtSenje je bilo tem težatneje, ker je divjala silna burja. Pogorelec ie bil zavarovan. M znano, kako je ogenj ■astal. Le sreča je bila, da stoji hiša na samoti. x Vedno regnicoli! V Gorici kar mrgoli U&kib podanikov, nastavljenih v vseh mogočih •lačbah in ne mine skoraj dan, da ne bi bil Bajmanje eden obsojen zaradi kakega zlo-ftiaa. — Teko je bil tudi v četrtek obsojen 38 let stari vozsik Giateppe Santin iz Assanno Danino, t Videmski provinciji, na štiri mesece težke ječe, poostrene vsak mesec z enim postom in trdim ležiščem, ker je ▼ svoji laški pohotnosti zlorabil neko enajstletno dekiico. Le čudne, da okrožno sodišče ni izreklo tudi odgon iz avstrijskih dežel tega brezsrčnega nesramneia. x Nadebuden dečko. Pred dobrim tednom ste javili, da je goriška policija pobrala na cesti štirnajstletnega dečka, ki ni dal na nobeno vprašanje odgovora, marveč je z znamenji mutcev zahteval, da se mu da pepir in svinčnik. Na papir je zapisal potem svoje ime m starost ter da je prišel peš iz Ueasine, kjer je ob potresu poginila VBa njegova družina, on pa je zgubil govorico. Po par dneh poslala ga je policija v Videm; tam ga je odbor za pomeč S.cilijancev izročil neki krčmi v oskrbo. Deček se je vsak dan igral na ulici s svojimi soletniki, ne da bi izpre-govoril le besedo. V torek se je nekaj zjezil in je začel pošteno oštevati svoje pajdaše. To je zvedel tudi tajnik omenjenega odbora, vzel dečka v razgovor in je posnel po njegovi govorici, da govori čisto tržaško laško narečje. Slednjič je prebrisani dečko priznal, da je pobegnil od svojih ioditeljev iz Trsta, bi imajo v ulici Amerigo Vespucci krčmo, radi strahovanja, ker ni hotel obiskovati šole. Iz Trsta je prišel v Gorico peš, klateč se pri kmetih ; ko ga je policija prijela, zmislil si je feaiko o Messini. Obvestili so iz Vidma njegovega očete, Andreja Bonazza; ta je naznanil, da deček manjka od 18. marca, da so ga povsod brez vspeba iskali- ter da mu ni 14 let, kakor je povedal, marveč le 11, Pride ga e&rn iskat. Veste iz Sstre. Iz Boljunca Botanov Nin iz Boljunca nam je poslal k naši notici o Štra}ku orehov, popravek, v katerem trdi. daon ni kruni i r i i. Ker pa popravek ne odgovarja za Ltev&m zakona, t>mo ga vrgli v koš (popravek namreč). Od druge strani smo doznali, da je itraik koLčal. Na? to le veseli. Vesti iz Kranjske« 10.000 K državne podpore je dovolilo naučno minuterstfo deželnemu muzeju v Ljubljani. Deželnim zadružnim komisarjem na Kranjskem je imenovan dr. Lovro Pogačnik. Silna bur a je divjala v scboio. nedeljo in ponedeljek po vipavski dolini. Ljudje že davno ne pomnijo take. Italijanskih delavcev prihaja letos manje, nego ztdnia iete. V tem tednu je prispelo v Ljubljano 100 delavcev, 60 jih je cdpotovalo v Budimpešto, 40 pa v Kočevje. Vesti iz Štajerske. Pet volov se je zadušilo v železniškem vozu ua poti iz Ogrske v Gorico. Nesrečo so zapazili na Prugarskem, kjer so voz odpregli. Uvedeca je preiskav*. Vesti iz Koroške. Koroški deželni zbor bo sklican baje v drugi polovici meseca aprila. Koroški deželni zbor. Volitve v Koroški deželni zber, ki obttoji iz 43 poslancev, so dovršene. V istem bo sedelo 37 nemških ca-ciionaicev, 2 Slovenca, 2 nemška krščanska cccijalca in škcf dr. Kahn kakor virilist. Razne vesti. Sokolstvo v Rusinih. Rusini imajo v ti&licji in Bukovini okoli 300 sokolskih d uitev,* k&tere imenujejo „Sokilu in „Siču. V;a ta dru Št a štejejo okoli 5000 členov. — Po%ebno se iztiče v cokolstvu vseučiliška mladina, katera si prizadeva proizvesti v društvih tudi razne druge kulturne ustanove. Med drugim Be bavi rusinsko sokolstvo posebno z cgnjegaitvom, ter si prizadeva napraviti svoje narodne podružnice v tej stroki, ker trpe- ruske vasi, ki so lesene in po večem delu s slamo krite, zelo veliko valed pciBrie*. Samomor na očetovem grobu. Z Dunaja peročajo : Radi fiuamiielcih težkoč se je na tokaišniem centralnem pokopališču na grobu svojega očeta ustrelil arhitekt Oskar Mar-Korek. Najfinejši teran STE i Pristni tropinovec po K 1-20 liter. Izvrstno belo vino. , P o r e š k a klet — Opfine.__693 V soboto se je odprla na novo goplilna na prijaznem Skorkoljanakem gričku, od koder se ima krasen razgled na morje in bližnje griče. Točil se bo pravi kraški teran, belo kraško in ćrno iBtreko. Obmejni Slovenci ! Ako Vas kedaj dovede pot tod mimo. oglasite »e pri Markonu (p. d. Pangos).___685 Nova prodajalnica delikates Glusepp. Kroschouetz Trst, ulica S. Lazzaro štev. t TELEFON 20-58 O priliki Velikonočnih pravnikov vsak dan novi dohodi najbolj iskanih tuzem. in inozemskih delikates najtiucj.se kakovosti in v bogati izbori. — Posebno pozornost za si niijo najfinejše praške gnjati in jako bogate bombonijere, napolnjene z najukus" nej*imi alaičicami. Dobi se tudi r bogati izberi kolonijalno blago in jestvine sprejmejo *e naročila r.n najfinejšo »taiiino retano i u pripravljeno za soupere, kakor tudi priprav, rib. Pluo Porter, Herkules. Spnt-ten, Plzensko Itd. vedno sveže, držano v ledu. Poi'.ljatve na deželo ?e izvršujejo r. največjo točnostjo in natančnostjo pofirn. priMto. Brezplačna poMrtiba na dom. V kratkem izide obziren cenik. 300 litrov ^'t^Z?^ | Kis se najemnika zemliiSče z vsemi potrebnimi gospodarskimi lokali pii Šv. Alojziju (S. Luigi) v Tr9tu. Pojasnila daje upravitelj hiše tržaške posojilnice, Trg vojašnice iPiazza Caserma) štev. 2. C42 Črnivrh nad Idrijo. 649 Proda se ali odda v najem hi5a štev. 14 v Krogljah (Dolina) ter raznovrstna zemljišča ravnotam. Naslov: Eugenio della Torre, prod. manufakt blaga ulica Stadion 11. '>65 Mnčlfp nhlfilfP dežniki' iave0e> pogajala IflUORC UUIOIVC in preproge se prodaja na mesečne ali tedenske boroke. Madonnina 43, I. nadstropje. Zmerne cene. 599 O priliki Velikenoči. GNJATI Praški in Oraški pO Kr. 2.20 k,§r- se prodaja v prodajalnici slanine | ins. KI Trst, ul. S. Hicolo no. 11 Di*nflo ©o ^iSa 2 gostilno v tigu na GoriSkem, rrUUd OC Več pove H. S t i b i e I, Trn;, via Scoglio 3. 660 Slovenci pozor! lega vipavskega vina, naj se poda v ulico deUa19 takoj vešč vrtnar Slovenec. - Naslnv pri Ins. odd. Edinosti. t>*?4 Išče se praznike Ustredni banka českych sporžtelen v Pragi Kupon št. 6 akcij I. II. III ia IV. emisije »e izplačuje počenši z dnem 9 /4 /09 s K 20.— t. j. 5°l„ in to pri blagajnah centrale in podružnic v Brnu, Lvovu, Trstu in na Dunaja. «1 m 111« 1111111 * ne zamudite priti v ulico Campanile ŠS. 15 'nasproti prodajalnice Alberti), kier najdete > »trato izbero itajor»ko perutnine SPECIJALITETA , gosi, poularfls. piščanci, race in v^akovr-tne druga perutnina. — Vrhu tega — | — | — j — — milansko namizno in čajno ma>io po najzmernejših conah. Izvoz jajc, čajnega, kakor tudi navadnega masla. :: Postrežba na dom. \ ji Musico TRST, VIA SAN MAUR1ZIO 9 Štajerskih in fur Postrežba na dom. j lanskih kokoši in j razne divjačine. :: Tržaška posojilnica In hranilnica Piazza della Caserma štev. 2 u lastni palači (Vhod po glavnih stopnicah) TELEFON 952 irr.a nu razpolago Jekleno varnostno celico ki ie vama proti vlomu in proti požaru, v kateri so shrambice, ki se oddajejo strankam v najem in sicer : sa celo leto kron 30 . pol leta „ 20 „ četrt „ „ 12 sa en mesec „ 8 Blirambice so 24 cm visoke, 21 cm široke, 48 cm globoke. Sbrambic ne more nilide drugi odpreti kakor stranke, ki same osebno shranijo in zaprejo svoje stvari, katerih ni treba prijaviti. mr OddAja hr&nlna puiloe, katero ae priporoča poaebno »tarišem, da ^T S^ na ta najnovejši In naju.pešneji način navajajo štedltl .vojo deeo w Nadaijna pojasnla daje zavod ob uradnh urah Hočete se prepričati ? obiščite velika skladišča Fonte delta Fabra 2 ul. ?oste Na o (voi^fil Torreritel Alla cittA »1; ! ■• Velifer izbor i*L'«»ti,vlie:iiu oblek n moSke i kcBtunii z: Dtrorc. Površniki, m »ie jor>e. i rariiih palet.otnv. « ''^tek" a liom i.. »u/ujete 1<* Slovanski brivn^ci ? Hici saverio larcaiaite ste?, i ,.n sio7?ii»K6 ajiuuns — - V GJURIN. brtveo k prve vrste iz usnja in blaga po jako zmernih cenah v • PROPAJAL-MCi ROKAVIC r= peli • • __ o O PC H z - C3 -o > pa CC p-3 O c: tr s: o rn ** "H C^^t^^I^T < i- F« « M- Clalp 4b TRST, Corso 4 GORICA, Corso Verdi H Specijelna tvrdka za gumijev, predmete Gumijeve cevi, gum- posteljnine, gum. podvzglavniki itd. POTREBŠČINE ZA POSTREŽBO BOLNIKOM. | RASOCELNISKO ORODJE ff IZDELOVANJE ORTOPEDIČNIH APARATOV. m Kilni pasi, opaanice. nogfovice in obvese *a krtice, ravnodriaji, ortopedični oplečki itd. itd. Snspenzorji, iriiatorji. siialice, iialatorji in mrzlični termometri. Mila, dišave, toiletne potrebščine in ščetke. PRISTNI ANGLEŠKI PLAŠČI. RUSKE 6AL0ŠE. HIGIJENIČNI PREDMETI IR. fiUBMRMM Jrst, Corso i9 - Ustan. Ura 1865. ^ t i m # A f-Ki Zaloga porešk. vina Trat - Ul. Coroneo 3 - Xrr,t __ — {LAcjTNI IZDELEK) iz kleti g. Sebastiana Sbisa izbrane vrsti. Posebno m za družine- Prodaja na dronno in na debelo. „ ... POSTREŽBA NA DOM ::: Teran . . po 48 stotink liter Belo vino po 64 stotink liter. Tovarna železa za zgradbe in artistične predmetB Th. DEUTSCH, Qraz npre jc>e po jnko rmernih cenah tolik,, ^a tu«a- i v kolikor za inozemstvo vsakovrstna fina dela kakor n Pr. železne ograje, StcdliiM peči, vsake vrste