Ljubljana, sreda, 19. maja 1948

Celo K., štev. 118. — Posamezna številka 2 din
PoStnin» ptofrmm V gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVAl LJUBLJANA.
KNAFLJEVA ULICA 8TEV. I TELEFON 55-22 DO 55-2C .............. ■ •' -
ROKOPISI SE NE VRAČAJO
IZHAJA VSAK DAN RAZEN PONEDELJKA
INSEBATNI ODDELEK LJUBLJANA
TELEFON 3S-32 38-S3
POSTNI ČEKOVNI BACUN V LJUBLJANI ŠTEV <-98601-1
OGLASI PO CENIKU
MESEČNA NABOCNINA 45 DIN
GLASILO
0 S
O B
E
E
E N
E
Proračunska razprava Ljudske skupščine LRS
ljudskega poslanca Ivana Mačka
Ljubljana, 17. maja.
Po ekspozeju finančnega ministra Zorana Poliča se je na popoldanski seji Ljudske skupščine Slovenije pričela načelna razprava o proračunu LR Slovenije za leto 1948.
Ljudski poslanec Ivan Maček je Izrjavil:
Letošnji proračun je sestavni del gospodarskega plana ter predstavlja sintezo celotnega gospodarstva v letu 1948. Njegovo povečanje je rezultat velikih uspehov, ki smo jih dosegli v prvem letu petletke. Medtem ko smo pri sestavljanju lanskega proračuna morali ceniti dohodke iz našega gospodarstva, sloni ugotovitev akumulacije v letošnjem letu na solidnih planih proizvodnje, na planiranju strukture cene in proizvodnih stroškov. Zaključni računi za lansko leto so pokazali, da smo v prvem planskem letu podcenjevali meč našega planskega gospodarstva, zato smo prešli v leto 1948. s presežkom 6C0 milijonov, kar nam bistveno omogoča povečanje proračuna.
Uspehi, ki smo jih dosegli v prvem planskem letu, nam potrjujejo, da je petletni plan postavljen pravilno in da naše delovno ljudstvo preveva globoka zavesi, da so vsi njegovi napori v pogojih ljudske oblasti velik prispevek k uresničenju boljše bodočnosti delovnega človeka, še tako dobro postavljen plan ostane neizvedljiv, če ga ne osvoje široke delovne množice in če ne vidijo v njem poti do splošnega blagostanja. V nasprotju z veličastno prakso socialistične graditve ni opažati v kapitalističnih državah delovnega poleta in samoiniciative, ker ima dvig proizvodnje za posledico le povečanje dobičkov kapitalistov in še večje izkoriščan je delavca.
Če pogledamo uspehe pri izpolnitvi plana v lanskem letu, vidimo, da je bil lani celotni plan v industriji iz-pobijen s 107%, posebej pa v kovinski industriji s 102%. v industriji gradbenega materiala s 194%, v kemični industriji s 86%, v tekstilni industriji s 101°/«, v usnjarski industriji s 152%, v živilski industriji s 66%, v lesni industriji s 107%. plan gozdarstva je bil izpolnjen s 129%, investicijski plan pa s 125%. Izvršitev plana prvega leta petletke nas je obogatila z dragocenimi izkustvi, ki jih moramo izkoristiti v borbi za izvedbo plana v letu 1948. V preteklem letu smo zaradi objektivnih razlogov še slabo poznali proizvodno zmogljivost naše industrije in njene potencialne rezerve, ki jih moramo mobilizirat? za izvršitev petletnega plana. Zato so postavljeni plani daleč zacstajaii za dejanskimi možnostmi, ki nam iih dajejo obstoječe kapacitete. Odkrivanje teh rezerv nam je omogočilo, da smo za leto 194S. povečali plan v primerjavi z lanskim letom za 50%.
Lani smo imeli v glavnem samo letne, to je statične plane. Podjetja so se preveč zanašala na poznejšo izvedbo nalog in so morala proti koncu leta izvršiti velike napore. To nam je na eni strani odkrilo možnost povečanja proizvodnje, na drugi strani pa je postavilo pred nas z vso ostrino zahtevo, da preidemo k dinamičnim planom. Tako je bil n. pr. plan sečnje v gozdarstvu lani v prvem polletju izpolnjen samo s 56% letne kvote in so bili v zadnjem četrtletju potrebni izredni napori, ob povečanju stroškov proiz-
Povečan plan investicij
V zvezi s povečanjem proizvodnje in nadaljnjim dvigom akumulacije smo lahko letos znatno dvignili plan investicij. Celotne investicije znašajo 2596 milijonov din; cd tega odpade na kapitalno graditev 69.2%, na družbeni standard pa 30,8%.
Od skupnega zneska investicij za kapitalno graditev v višini 1795 milijonov din, cdpade na industrijo, rudarstvo in elektrifikacijo 50.3%, na transport in zveze 21.5%. na kmetijstvo in gozdarstvo 21.2%. na gradbeništvo 2.5% ter na trgovino in C6talo 4.5%..
Od investicij, k? odpadejo na družbeni standard v višini 803 milijone din. odpade na republiške investicije 4S% in na investicije ljudskih odborov pa 52%; po namenu pa se te investicije dele tako. ds odoade na stanovanjske zgradbe 41.9%, na upravne zgradbe 9.8%. na šolske zgradbe 19.7°/#, na bolnišnice, okrevališča in zdravstvene postaje 9.1%, na kulturne in prosvetne zgradbe 7.2% ter na komunalne naprave in os+alo 12.5%.
Celotni stanovanjski fond se bo skupaj z zveznimi investicijami povečal za 2500 stanovanj, to je za okrog 80% več kakor v letu 1947.
Pri tem pa še niso izkoriščene vse možnosti mobilizacije surovin iz lokalnih virov za povečano gradnjo stanovanjskih površin.
Povečanje republiške proizvodnje
Republiška industrijska proizvodnja se bo letos povečala na 125% proizvodnje v lanskem letu in bo s tem presegla za 70% proizvodnjo v
letu 1939. Posamezne panoge bodo dosegle naslednje odstotke:	premo-
govniki 104%, električna enerrija 131%, kovinska industrija 121%, kemična 172%, lesna 175%, tekstilna 103%, usnjarska 120%, živilska 105%, grafična industrija 112% in industrija gradb. materiala 155%. Že v prvem tromesečju letošnjega leta je bil plan izpolnjen s 10296. S tem pa je dosežen in tudi presežen naš finančni plan za prvo četrtletje. Poudariti pa je treba nekatero pomanjkljivosti in napake planskih in operativnih organov, ki zavirajo naš nadaljnji razvoj.
Pri sestavljanju plana za letošnje leto smo postavili zahtevo po maksimalnem izkoriščanju vseh razpoložljivih kapacitet. Izpolnitev plana v prvem tromesečju pa nam ^odkriva, da kapacitete nekaterih važnih osnovnih skupin proizvodnje niso. bde pravilno planirane. Tako je pri železni industriji kapaciteta ^ za_ najmanj 25% večja, pri pločevinastih. izdelkih za 30%. pri tekstilnih po-1 trebščinah za 35%. pri barijevem sulfidu za 49%, pri natrijevem sulfidu za 20%, pri kleju_ za 20%, v usnjarski industriji za 25 do 30%, v čevljarski industriji za 20% itd. Gozdne uprave in žagarekj obrati so zatr jevali skupaj s komisi jami, ki so bile poslane na teren, da nimamo potrebnih kapacitet za izpolnitev plana v žagarski industriji Proizvodnja rezanega lesa v prvem četrtletju pa nam kaže, da je plan izvedljiv kljub motnjam pri oskrbi obratov s hlodovino. Pri pravilni izrabi kapacitet bi lahko postavili plan v višini 200% proizvodnje iz leta 1959
Izpolnjevanje plana prvega četrtletja pa izkazuje tudi zaostajanje za planom posebno pri izdelkih za investicijsko graditev. Tako je n. pr. dosegla proizvodnja sanitarnih kovinskih izdelkov le 55% plana, proizvodnja gradbenega okovja 45%, paTketov 77%, lesonitnih plošč 74% in gradbenega mizarstva 82%. Za pravilni razvoj proizvodnje moramo odločno zahtevati enakomerno izvrševanje plana vsaj v razdobju enega četrtletja. Nadalje opažamo forsiranje proizvodnje tistih predmetov, ki so vpeljani. Tako je dosegla proizvodnja kovinske posode 130% plana. proizvodnja sanitarnih kovinskih izdelkov pa samo 58%: proizvodnja bombažnih tkanin za moško perilo 117% in za žensko perilo 66%: proizvodnja perila iz umetne svile je dosegla celo 556% (s čemer je že prekoračen eelo!et.n; plan), medtem ko je proizvodnja tkanin iz umetne svile znašala le 47% plana.
Namesto, da bi planski organi usmerili svoje napore na iskanje in odkrivanje novih možnosti povečanja proizvodnje, na pravilno razmeščanje proizvodnih sil in na analizo vzrokov zaostajanja, se pogosto omejujejo na mehanično sestavljanje problematike v težnji, da bi dosegli razbremenitev plana. Proizvodnja prvega četrtletja je pokazala, da direkcije še ne morejo precizno planirati, da proizvodnje niso zasledovale in da so v premalj meri z operativnimi ukrepi zagotavljale njen uspeh. Pri solni kislini je bilo n. pr. zahtevano znižanje plana za 52%, plan pa je bil izpolnjen s 97%; nasprotno pa je bilo pri laneni preji predlagano zvišanje za 6%, medtem ko je bil plan izpolnjen samo s 70%; pri okovju so zahtevali zvišanje plana za 8%, plan pa je bil izpolnjen le z 39%.
Lokalna industrija
Proizvodnjo lokalne industrije je lani karakteriziral še močan privatni sektor. Razmerje med posameznimi sektorji je bilo naslednje: državni sektor 55%, zadružni sektor 10%, privatni sektor 57%. Po izvršeni nacionalizaciji je privatni sektor izpadel in predstavlja sedaj državni sektor v lokalni industriji 90%. S tem se je gospodarska moč ljudskih odborov znatno okrepila. S prevzemom novih nacionaliziranih podjetij pa se pred ljudske odbore postavlja velika naloga, organizirati in voditi vso lokalno proizvodnjo. Tu so še velike neizkoriščene kapacitete. Lokalna industrija je v prvem četriletju izpolnila proizvodni plan le s 64%.
Nadalje karakterizira naše lokalno gospodarstvo premajhna iniciativnost v borbi za mobilizacijo lokalnih surovin in prj nabavi materiala. Lokalna industrija mora dopolnjevati zvezno in republiško proizvodnjo, biti mera predvsem dopolnilo v proizvodnji za široko potrošnjo. V tem smislu so ljudski odbor? pokazali še malo pobude.
Velike naloge gozdne proizvodnje
V celotnem proizvodnem planu LR Slovenije je težišče na povečanju proizvodnje rezanega lesa in sploh gozdne proizvodnje. Za kritje našega uvoza moramo znatno povečati naš izvoz. Naše gozdno bogastvo nam tako služi za obnovo in izgraditev naše industrije. Za izvedbo naše elektrifikacije in industrializacije bomo morali uporabit? letno 2.5% naših zalog iz državnih gozdov. Celotna sečnja se mora letos nasproti letu
1947. povečati za 125%, in sicer pri mehkih hlodih za 151%, pri jamskem lesu za 145%, pri celuloznem lesu za 124%, pri tesanem lesu za 129%, pri bukovi hlodovini za 79% in pri drvah za 56%.
Dosedanje izpolnjevanje plana iz^ kazuje zaostajanje predvsem pri glavnem proizvodu, to je pri mehki hlodovini. Plan sečnje je bil v prvem četrtletju izpolnjen le s 53% (v državnem sektorju s 46 % im v zadružnem s 66%). Potrebni so energični organizacijski in ostali ukrepi za zagotovitev plana. Nikakor se ne smemo zanašati, da bo plan do konca leta že izpolnjen.
V kmetijski proizvodnji moramo od administrativnega načina planiranja oziroma razbijanja setvenih planov preiti k vključevanju kmetijske proizvodnje v plan na podlagi ekonomskih ukrepov, z okrepitvijo zadružništva in z razvojem vezane trgovine. Po dosedanjih podatkih lahko ugotovimo, da bo letošnja setev presegla planske kalkulacije. Državna kmetijska posestva bodo morala poleg vzreje plemenske živine in gojitve semen proizvajati tudi za trg, predvsem klavno živino in vrtnino. Doslej so pokazala malo gospodarske pobude in operativne sposobnosti.
Plan gradbenih del se poveča v primeri z lanskim letom za 40%. Ta plan bo treba doseči z isto strojno opremo, z istim številom kadrov in ob mnogo večji štednji z materialom kakor leta 1947. Lan so podjetja premalo upoštevala gradbene stroške. Letos moramo poleg izpolnitve planov zahievati znižanje teh stroškov in zboljšanje kakovosti del. Izkoristiti moramo vse možnosti za povečanje strojne opreme.
S povečanjem planov proizvodnje se večajo tudi naloge transporta. Dosledno moramo izvajati uredbo o izkoriščanju motornih vozil in zagotoviti polno izkoriščanje transportnih sredstev. S štednjo pri bencinu smo letos prihranili 30% ne da bi občutili kakšno pomanjkanje ali motnjo v proizvodnji. To je dokaz, da 6mo lani razsipno trošili bencin.
Zagotovljena preskrba
Za izboljšanje prehrane delavcev in uslužbencev je bil uveden nov sistem garantirane preskrbe, kar je tesno povezano z izvajanjem odkupa po vezanih cenah. Obveznosti iz garantirane preskrbe smo izpolnili pri moki s 100%. pri maščobi z 80 do 100%, pri sladkorju 6 100%, pri mesu v mestnih in industrijskih naseljih s 40 do 60% in pri mleku s 30 do 40%. Pri maščobah je predvsem nezadovoljiv Sortiment. ker se dodeljuje pretežno olje. Za gozdne delavce bodo od junija zagotovljene potrebne količine slanine. Ni še zadovoljivo rešeno vprašanje mesa. Plani odkupov se postopno izpolnjujejo, vendar zaradi mrtve serije odkupljene količine še ne dosegajo potreb.
Fond za zagotovljeno preskrbo v tekstilnem blagu je po točkah pokrit, vendar pa Sortiment: niso zadovoljivi Proizvodnja bo šele v drugem in tretjem četrtletju v celoti zadovoljila potrebe glede sortimenta. Tudi naloga trgovine je, da se v okviru dodeljenih količin bori za pravilen Sortiment in kvaliteto. Pomanjkanje obstoja pri usniu za popravila in pri nizkih številkah otroških čevljev. Navzlic vsemu temu se kaže v zagotovljeni preskrbi znatno zboljšanje v primeri z letom 1947. Tako se je preskrba s tekstinim blagom povečala za 173%, pri obutvi pa za 230%. Za preskrbo z ostalimi predmeti je treba prvenstveno izgraditi zadružno trgovsko mrežo, ki se mora usposobiti za odkupe po vezanih cenah. S tem bomo ustvarili pogoje za redno i zpolnjevanje obvez-' nosti zagotovljene preskrbe in za ekonomsko intervencijo na prostem trgu.
Trgovina po vezanih cenah kaže prve make okrepitve blagovne izmenjave med mestom in vasjo. Tako je bilo letos odkupljeno v primeri s celotno lansko odkupljeno količino že 75% jajc in 800% fižola. Še vedno pa so razne poman tkiiivosti. Zadruge ne skrbe zadosti, da b‘ kupcem nudile primerno izbiro blaga in zadostile zahtevam po kukum i postrežbi. Na drugi strani pa odkupljeno blago zaostaja v zadružni mreži, ker ni dispozicij in se še vse preveč posluje na administrativno -birokratični način. Leta 1947-48 je odkup žita dosegel 180% odkupov v letu 1946-47, odkup krompirja 330%. mesa 135% in mleka i44%. Z dosledno uvedbo vezane trgovine bosta zadružni in državni sektor letos povsem obvladala blagovno izmenjavo med mestom in vasjo. S tem bo zagotovljena preskrba delavstva in bodo izločeni špekulantski elementi
Napredek družbenega sektorja v trgovini
Znatno je napredoval od lanskega leta družbeni sektor tudi v trgovini na drobno. Državni in zadružni sektor sta leta 1945. zajela le 12.8
blagovnega prometa, lani pa že 80 odstotkov. Široke delovne množice morajo sodelovati v organizaciji trgovine, kontrolirati delo trgovske mreže in se boriti proti vsem oblikam špekulacije. Posebno pozornost pa morajo zadruge posvečati pridelkom, ki se hitro pokvarijo in kjer lahko zaradi malomarne ali počasne distribucije nastane velika škoda.
Letos se z vso ostrino postavlja vprašanje kvalitete naših proizvodov. Povsem napačna in nesocialistična je tendenca mnogih podjetij, da na račun povečanja proizvodnje slabšajo kakovost in zožujejo Sortiment. Tako proizvaja na primer konfekcijska tovarna v Murski Soboti perilo, ki ne ustreza niti najpotrebnejšim pogojem kvalitete. Pogosto opravičilo za neiniciaiivnost glede kvalitete in izbora je napačno pojmovanje dolžnosti glede izpolnjevanja plana. Zato bo treba pri republiški planski komisiji organizirati upravo za izboljšanje proizvodnje z nalogo, da določi norme za kvaliteto in skrbi za obogatitev sortimenta.
Znižanje proizvodnih stroškov in kadri
V državnem proračunu in finančnem zakonu prihaja letos do izra-
za tudi plan znižanja proizvodnih stroškov. Medtem ko je lani znašalo to znižanje 6 do 14%, mora republiška industrija letos po planu doseči nadaljnje znižanje za 10%, in sicer s povečano storilnostjo dela in z boljšo organizacijo dela. Pri gradbenih delih je postavljena naloga znižati stroške v državnem povprečju za 15% ,in sicer s korekturami projektov, z zvišanjem norm, z boljšo organizacijo dela in z dosledno borbo proti vsem pojavom razsipnosti.
Z znižanjem stroškov je tesno povezano vprašanje delovne sile in kadrov. Odstoiek delavstva, ki dela po normah in v akordu je še vedno nezadovoljiv. Potrebni bodo veliki napori za pravilno postavitev normativov delovne sile in za ureditev tarifnega sistema, ki mora zagotoviti dosledno izvajanje socialističnega načela nagrajevanja po količini in kvaliteti dela. Brez normativov delovne sile bi bili naši plani nepopolni in bi bilo omogočeno pri podjetjih ustvarjenje rezerv delovne sile. Ne-oravilna je tendenca tistih podjetij, ki skušajo povečanje proizvodnje reševati z ustreznim povečanjem števila delavstva, namesto s povečanjem storilnosti dela, ki je hkrati
zagotovilo za izvedbo plana znižanja proizvodnih stroškov.
Naša republiška industrija ima spričo lanskega povečanja števila delavcev vse pogoje, da izpolni letošnji plan z obstoječo delovno silo. Pri tem pa bo treba odstraniti nesorazmernosti pri razdelitvi delovne sile med direkcijami, tako tudi med pod» jetji. Potreba po večjem številu delavcev in po mobilizaciji nove delovne sile se nanaša predvsem na panoge sezijskega značaja. Tako je r gozdni proizvodnji potrebno povečanje za 4800 delavcev in pri gradbenih delih za 16.500 delavcev. Z dotokom delovne sile v gozdarstvo do konca maja je letošnji plan glede delovne sile zagotovljen. Prav tako moramo zagotoviti povečanje števila kvalificirane delovne sile. Po planu moramo vzgojiti 9600 novih priučenih delavcev in 11.2C0 kvalificiranih delavcev za vse gospodarske panoge in sicer predvsem z večernimi tečaji.
Predlog proračuna LR Slovenije je v skladu s celotno močjo našega gospodarstva ter z ostalimi republiškimi proračuni FLR Jugoslavije za leto 1S4S.
Gmm Ijnisktga pmlmza. Lfdife šeatpsfc
Ljudski poslanec tov. minister Lidija Šentjurc je v začetku svojega govora poudarila, da stopajo ljudski odbori v letošnje proračunsko leto z jasno začrtanim programom dela, ki ga dajejo lokalni petletni plani. Ti lokalni plani pomenijo velik uspeh naše ljudske oblasti in velik korak naprej v odnosu prebivalcev do svoje lokalne oblasti. Zasedanja okrajnih ljudskih odborov so pokazala, da smo z volitvami v večini primerov tudi kadrovsko zboljšali zasedbo krajevnih in okrajnih ljudskih odborov. Tov. minister za komunalne zadeve je nato govorila o- reorganizaciji okrajnih izvršilnih ljudskih odborov, Iti se z njo pripravljajo na sprejemanje statutov ljudskih odborov.
»Materialni pogoji za nemoteno delovanje lokalne uprave so zagotovljeni s proračunom, kjer so določeni izdatki za administracijo okrajnih ljudskih odborov v znesku 532 milijonov, kar pomeni v primeri z zneskom 520 milijonov v letu 1944 povečanje za 2%, in za krajevne ljudske odbore v znesku 218 milijonov. kar pomeni glede na znesek
124,811.000,	kolikor je bilo potrošenih leta 1947, povečanje za 74%.«
Nadalje je govorila o poverjeništvih ljudskih odborov, ki se bodo morali zboljševati predvsem po kvaliteti ljudi, nakar je dejala:
»Potrebno bo posvetiti mnogo več skrbi izbiri ljudi za aparat poverjeništev in jih iskati predvsem v vrstah borcev, mladih aktivistov, zadružnikov, delavcev in kmetov, katerim bomo v tečajih nudili potrebno osnovno znanje in jim bo treba potem pri delu sistematično pomagati, jih kontrolirati in popravljati. Na ta način se bomo tudi najlažje uspešno borili proti glavnim slabostim lokalne uprave, ki so še'vedno: birokratizem, brezdušno, šablonsko, papirnato poslovanje birokratski cen-trahzem okrajnih ljudskih odborov, ki duši vsako samostojno iniciativo, povečati bo treba sodelovanje in kontrolo množic, odstraniti prakti-cizem in brezperspektivnost ter apolitično gledanje na reševanje osnovnih nalog.«
Nadalje je poudarila potrebo večje, jasne, premočrtne organizacije v graditvi ’ socializma pri delu ljudskih odborov, ki svoje delo še vedno preveč drobijo pri reševanju drobnih prakticističnih problemov.
»Velik porast v primeri z lanskim letom beležimo v investicijah ljudskih odborov, kar je bilo razvidno že iz analize proračuna.
Letošnji program investicij določa 629,692.000 din investicij, in sicer po proračunu 478,594.000 din, 109 milijonov, ki jih bodo ljudski odbori krili z dohodki svojega gospodarstva, in direktnih investicij, za kar pa je prav tako zagotovljen gradbeni material po normativih republiške planske komisije, ostalo iz plafona investicij MKZ, predvsem za dela, ki so vezana na več okrajev, n. pr. skupinski vodovodi itd. Na osnovi tega plafona so ljudski odbori tudi že pričeli svoja gradbena dela in za to vsoto izdelali operativne plane, če primerjamo to številko z lansko številko 302 milijona (in sicer 208 milijonov, kolikor so znašale lanske proračunske investicije za okraje v Sloveniji, plus 46 milijonov dotacij za investiciie v okrajih Slovenskega Primorja, plus 48 milijonov za gradnjo in obnovo šol iz kredita za obnovo), vidimo, da se je plafon letošnjih investicij več kakor podvojil.
Efekt lanske investicijske delavnosti pa je znašal skupno z obnovo podeželja 924,737.801 din. brez obnove podeželja in mest 636,824.000 din, kar pomeni 2103 planiranih investicij. To zvišanje gre sicer na račun
kreditnega plana ter na račun dodatnih proračunov okrajnih^ ljudskih odborov, toda nazorno kaže, kolikšne so možnosti iniciative ljudskih odborov, koliko lahko ljudski odbori z mobilizacijo lastnih sredstev, finančnih, materialnih in prostovoljne delovne sile še dvignejo plafon svojih investicij. Odveč bi bilo naglašati, da morajo ljudski odbori za vse te nepredvidene in neplanirane investicije iskati in najti lastna sredstva gradbenega materiala, ki še zdaleč niso izčrpana, kar dokazujejo mnogi primeri iniciative ljudskih odborov in množičnih organizacij v zvezi z gradnjo zadružnih domov, ko gradijo in postavljajo apnenice in poljske opekarne. Nekateri ljudski odbori pa beležijo celo še večje uspeli. Na primer KLO Cerkno si je postavil veliko krožno peč, ki je sezidana na zunanji strani iz kamna, znotraj pa z opeko, stroje pa je delovni kolektiv organiziral brez pomoči in sam poiskal tudi žičnico za dovoz gline in katere otvoritev je bila 1. maja.
Na isti način je zgradil novo opekarno tudi KLO Kobarid. KLO Bežigrad - šiška je obnovil popolnoma opuščeno opekarno v Kosezah iz lastne iniciative, se povezal s posameznimi strokovnjaki iz Litostroja, Gustroja. Tobačne tovarne in z delovnim kolektivom električne cestne železnice, ki so skupaj z ostalimi prostovoljci dali mnogo prostovoljnih ur in vso strokovno pomoč, že v maju^ bo opekarna s polno kapaciteto žgala opeko. Takih primerov bi lahko navedli še več. Omeniti pa je potrebno tudi iniciativo za zamenjavo apna za strešnike z drugimi republikami. kar prav tako omogoča razvijanje iniciative posameznih ljudskih odborov.»
Nadalje je poudarila vso odgovornost, ki jo imajo ljudski odbori do tistih, ki so največ izgubili v vojni. Na osnovi analize kontrolnih poročil in pregleda doslej izvršenega dela obnove, ki znaša od 48.143 porušenih objektov 30.713 obnovljenih objektov, to je 64 %, je ugotovljeno, da je prav v tistih predelih, kjer nimajo lastne delovne sile, kjer je večino moških ubil okupator, storjenega najmanj. Poudarila je, da je prav tu naloga množičnih organizacij, posebno pa še Zveze borcev, da pomagajo in zboljšajo gradbeni program in pospešijo tempo obnove.
Nato je analizirala strukturo dohodkov ljudskih odborov, ki jih proračun zajema. Na osnovi te strukture. teh dejstev vlada LRS predlaga predloženo strukturo proračuna predvsem tudi za to, da v maksimalno možni meri stimulira gospodarsko pobudo ljudskih odborov.
»1. Taka finančna politika daje torej maksimalno vzpodbudo ljudskim odborom, da uredijo svoje gospodarstvo, uredijo osnovna in obratna sredstva, fonde vodstva, amortizacijske sklade, pokrijejo — v kolikor to še ni bilo izvršeno — že z lanskimi dobički — vse tuje investicije, obveze itd., da uredijo knjigovodstvo in izvedejo operativno evidenco. V tem pogledu beležimo sicer velik korak naprej, toda še vedno je od dosedanjih podjetij lokalnega značaja brez novo nacionaliziranih 14.2% podjetij še neregistriranih. v 42.5% podjetij knjigovodstvo še ni v redu oziroma ga v 15% podjetij krajevnega značaja še ne vodijo. Preslaba je operativna evidenca, ki je zadovoljiva v ca 70% podjetij, ki pa se vendar iz meseca v mesec izboljšuje. Z nacionalizacijo se je število lokalnih podjetij znatno povečalo in bo potrebno v večini okrajev ustvariti dinge organizacijske oblike za vodstvo podjetij, uprave ali direkcije in tako ustvariti poverjenikom potrebni aparat in ljud-
skim odborom zasigurati vodstvo in kontrolo. Morali bomo podrobno proučili strukturo povečanega lokalnega gospodarstva in eventuelno ponekod nekatera manjša proizvodna podjetja združiti in racionalizirati proizvodnjo, v izpraznjenih lokalnih pa ustanoviti predvsem nova repa-raturna in služnostna podjetja krajevnega ali rajonskega značaja za zadovoljevanje vsakdanjih potreb delovnih ljudi. V tem pogledu čaka naše ljudske odbore še ogromno dela.
2.	Taka finančna politika do dohodkov ljudskih odborov omogoča nadalje razviti vso možno iniciativo, da ljudski odbori plajon svojih investicij dvignejo, v kolikor najdejo lastna sredstva gradbenega materiala. Potrebno pa je v tej zvezi opozoriti na nekatere napake, ki so jih ljudski odbori vršili lansko leto, in sicer da niso prvenstveno izvrševali planski del, to je del ki jih je pre-videval proračun, Mako da je bila proračunska posta%;a za investicije črpana le v višini 88% od planiranega zneska. Okraji in kraji so začeli že takoj v začetku gradbene sezone z raznimi drugimi izvenproračunskimi deli, za katere je bil sestavljen dodaten proračun in kreditni plan, ki ne samo, da je bil črpan stoodstotno, ampak je bilo treba še iz republiških sredstev dodatno izplačati 10,454.000 din, ne da bi ljudski odbori pravočasno predlagali virmane iz proračunskih postavk. Druga napaka v letu 1947 je bila v tem, da so okraji investirali v dela, ki jih niso vključili v petletni plan, tako da je za dela po petletnem pianu od 636,824.000 din, kolikor je loilo investicij LO lani, investiranih le
522,972.000	din za dela. ki so predvidena v petletnih planih ljudskih odborov, kar znaša 11.3% petletnega
Elafona. Letos je treba te napake rezp-ogojno odpraviti. V kolikor bodo ljudski odbori samoiniciativno z lastnimi sredstvi dvignili plafone svojih investicij, je trena to predvideti predvsem za planska dela kot dopolnilo onih postavk v proračunu, ki bi se izkazale prenizke za planirane naturalne pokazatelje (v kvadraturah) in torej na ta način pospešiti dovršitev objektov. Dodatno pa se je treba pri izvenproračunskih investicijah v prvi vrsti orientirati na gradnjo stanovanj ali upravnih prostorov, ki bodo razbremenili sedaj zasedene stanovanjske prostore in tako pospešili tempo izgradnje stanovanj, dvigati nadstroDjo, kjer se to da, adaptirati podstrešja ter zagotoviti ^ zadostna sredstva za popravila obstoječega stanovanjskega fonda.
3.	Taka finančna politika do dohodkov ljudskih odborov pa sprošča tudi vso, možno iniciativo ljudskih odborov za neposredno izboljšanje pogojev življenja, za dvig življenjskega standarda in kulturnega nivoja.
O zvišanju življenjskega standarda v vsedržavnem merilu je bilo govora o priliki pretresa zveznega proračuna in je zlasti tov. B. Kidrič v svojem ekspozeju to še posebej obravnaval ter s številkami podprl porast življenjskega standarda ki bo v letošnjem letu dosegel indeks 107 v primeri z indeksom 100 v letu 1939, z indeksom 54.88 leta 1945, z indeksom /9./2 leta 1946 ter z indeksom 86.87 leta 1947.
Toda kadar govorimo o dvigu življenjskega standarda in kulturne-ganivoja v zvezi z delovanjem ljudskih odborov, navadno ne mislimo na podatke te vrste. Mislimo na vse hste_ vsakdanje pogoje življenja ki delajo življenje urejenejše, normalnejše, kulturneiše. V vsej tej dejavnosti, ki v veliki večini primerov ni
Proraitguslca razprava LludsSie skupščine LR Slovenile
vezana na kake kritične fundirane materiale, ampak na iniciativo, na mnogo dobre volje in zavesti, da gradimo socializem, da gradimo sami sebi lepši in svoboden dom, ki je vezana na krepko podporo množičnih organizacij, naši ljudski odbori niso razvili še vse možne iniciative, čeprav beležimo mnogo lepih primerov v mestih in krajih, zlasti v letošnjem letu, so dcsedaj bili ljudski odbori zaradi slabo razvitega lokalnega gospodarstva z izdatki te vrste tudi dokaj utesnjeni. Že letos, še bolj pa prihodnje leto, bomo v resnici lahko beležili hiter porast in dvig izdatkov za te vrste dejavnosti in bodo prebivalci tudi najneposrednejše lahko začutili korist iz svojih podjetij in skrb ljudske oblasti za človeka.
4.	S tako finančno politiko omogočamo slednjič ljudskim odborom m volivcem, da še bolj neposredno spoznajo, kakšno korist imajo od svojega gospodarstva, ker so pridobili na času in bodo v proračunski diskusiji, na zborih volivcev in okrajnih skupščinah lahko ponovno kritično pretresali, kako se v njihovih podjetjih gospodari, koliko dohodkov vendarle lahko iz gospodarstva pričakujejo, kje so najbolj pereče potrebe in kam bodo najboljše naložili te izvenproračunske dohodke. Ob takem množičnem sodelovanju in kontroli pri sprejemanju proračunov bilanc podjetij ljudskih odborov in pri kontroli finančnega poslovanja sploh se bodo seveda znašli v največji nepriiiki mnogi finančni in drugi birokrati, ki dosedaj niso obveščali množic o finančnem stanju okrajev in krajev in so vlivali strah v kosti pred finančno problematiko z učenim frazarjeniem o partijah in pozicijah, kjer da ni kritja za kako zelo nujno popravilo in so o tem prepričali dostikrat celo predsednike in tajnike, ki se sami niso v dovoljni meri poglobili v proračune, v čemer Hajdemo tudi največkrat odgovor na' to. zakaj proračuni ljudskih odborov kljub tolikim potrebam niso bili izčrpani
Proračunske diskusije v skupščinah okrajnih ljudskih odborov bodo morale dati za svoje okraje perspektivo in kritiko dosedanjega delovanja tako. kot jih je dala diskusija v zvezni skupščini za vso državo in
to danes dajemo za našo republiko, ’redvsem bo treba poleg drugega obravnavati nekatera vprašanja, ki jih je tov. Kidrič nakazal kot csnavna vprašanja za plan 1948 in ki niso važpa samo za to leto, temveč so važna za petletko in za vse nadaljnje perspektive:
1.	»Prvo vprašanje se Uče odkrivanja in izkoriščanja'vseh prikritih, še neznanih in neizkoriščenih rezerv v našem gospodarstvu in njegovi sedanji zmogljivosti,« pravi tov. Kidrič in "velja še posebej za lokalno gospodarstvo, ki ima že po svojem bistvu dopolnilni značaj. V tem pogledu je vsekakor bilo storjenega mnogo premalo. Kaši ljudski odbori sami niso preštudirali vseh možnosti in v zadostni meri operativno posegali v vodstvo podjetij, ampak so še vedno ponekod birokratsko administrativno pošiljali na podjetja razne razglase in nekritično sprejemali in pošiljali
navzgor matematične zbirnike planov, kapacitet, potreb materialov in klicev za pomoč, ne da bi na licu mesta ugotovili in kontrolirali, kaj drži in kaj ne drži, v čem ie potrebna pomoč in v čem si lahko pomagajo sami. V mnogo premajhni meri so se ljudski odbori posluževali strokovnjakov, ki so zaposleni v republiških in zveznih podjetjih na njihovem teritoriju, kot smo videli primer rajona Bežigrad - šiška pri obnovi opekarne ali kot poznamo primere n. pr. iz Trbovelj, z Jesenic in drugod in ki so in bi 'lahko še več koristili že s samimi nasveti pri odkrivanju in izkoriščanju prikritih, ne-znanh in neizkoriščenih rezerv v gospodarstvu. Koliko je teh rezerv in možnosti poleg že znanih primerov, kažejo _ n. pr. še tile primeri: MLO Šoštanj, kjer že obratuje tovarna otroške konfekcije iz samih ostankov, je postavil pri tej tovarni dva električna talilna kotlička in dal izdelati pomožne strojčke za izdelovanje gumbov iz ostankov ostankov.
, V Murski Soboti so v tovarni perila začeli z izdelovanjem utenzilij, ki smo jih doslej uvažali iz inozemstva in so bile dvakrat dražje. Livarna Solkan je po nasvetu strokovnjaka z Jesenic sama popravila livarsko peč in dvignila kvaliteto proizvodov ter zmogljivost livarne. Na Jesenicah so ustanovili novo okrajno kovinsko podjetje, ki predeluje odpadke železne industrije. OLO Kranj se mnogo trudi, da bi organiziral za svoje manjše opekarne potujoči opekarski stroj, ki bi ga montirali na star tank. MLO Celje je pričel z izdelavo delov za bicikl j e iz starega materiala, OLO Sežana je vložil mnogo truda v kamnolome in že pričenjajo z obdelavo materiala in slično. KLO Srpenica pri Bovcu je pričel z izdelovanjem _ urede, kjer postavljajo še nove sušilnice in bodo zmogljivost dvignili že letos za 200 °/o. OLO Brežice je skoraj iz nič razvil lepo mizarsko delavnico, ki že danes zaposluje 100 ljudi. Lokalne usnjame so pričele izdelovati tesnila za plinske aparate, ki po kakovosti ne zaostajajo za inozemskimi. KLO Gotovlje -Celje okolica je otvoril pečarski obrat iz domače gline, KLO Reteče širi svojo pilesekarno in vrši že pomembno vlogo z nasekavanjem starih pil. OLO Ljubljana - okolica uvaja proizvodnjo anilinskih ban-, OLO Lendava pričenja z izdelovanjem zelo važnega kazeina iz mleka itd itd.
Potrebno bi bilo zato formirati pri okrajih komisije iz strokovnjakov, ne glede na to, lije so sicer zaposleni, ki bi proučevale možnosti in perspektivo razvoja lokalnega gospodarstva in tesno sodelovale s slično komisijo pri ministrstvu za komunalne zadeve, ki bi dajala sugestijo in iniciativo tem okrajnim komisijam. Tako bi s skupnimi napori in ob sistematičnem študiju konkretnih prilik krajev in okrajev lahko odkrivali in izkoristili vedno več neznanih rezerv in možnosti za razvoj našega lokalnega gospodarstva.
2.	Drugo osnovno vprašanje, ki ga rešujemo v planskem letu 1948, je vprašanje resnega znižanja proizvodnih stroškov in prihranka materiala.
Tudi o tem naši ljudski odbori dosedaj, razen nekaterih izjem, skoraj niso vodili računa ker je borba za štednjo uspešna šele takrat, kadar do dobra poznamo finančno stanje podjetij. Dokler pa je knjigovodstvo naših lokalnih podjetij še neurejeno, dokler naši ljudski odbori gospodarijo še vedno precej od danes do jutri, je seveda Konkretna in efikasna borba za štednjo bila slaba in so besede o tem ostale samo besede. V gradbeni stroki lani skoraj nikjer niso bile uvedene norme in niso okrajna gradbena podjetja delala operativnih planov in vodila operativne evidence. Letos pa se bodo morala okrajna gradbena podjetja držati republiških normativov tako glede potrošnje materiala kot potrebe delovne sile in finančnih stroškov in bo zato treba vložiti vse napore, da te normative tudi lokalna podjetja dosežejo. Za industrijska podjetja lokalnega značaja pa je akdja za ugotavljanja normativov šele v teku in bo predvidoma do 1. julija končana. Vsekakor bo že samo to delo na ugotavljanju normativov ustvarilo posebno sodelovanje med ljudskimi odbori, podjetji, sindikalnimi aktivi in inšpekcijami dela. ki je bilo dosedai še vedno pomankljivo in ki bo rodilo tudi sicer mnogo koristne iniciative. Toda zavedati se moramo, da je to šele začetek dela, da bo treba v tem pogledu še mnogo _kon-kretnega dela, ker so normativi v lokalni" industriji lahko samo individualni, in vztrajno in uporno razviti tudi v lokalni industriji boj za nov dvig produktivnosti dela.
3.	Mnogo je že bilo govora o nujnosti tega. da je treba dvigniti kvaliteto izdelkov naše industrije, kar velja za lokalno gospodarstvo še posebej. Lokalno gospodarstvo je prav po svojem bistvu dopolnilno gospodarstvo tako v kvantitavnem, a še posebej v kvalitativnem pogledu. Potrjeni so bili sicer že nekateri konkretni ukrepi za izboljšanje konfekcije, pletilstva itd., toda še vedno ni zavest, da je dobra kvaliteta čast firme socialističnega podjetja, čast vsega delovnega kolektiva, prodria v zavest naših delovnih ljudi, še vedno naših delavcev in kmetov ne prežema in vodi v dovoljni meri zavest, da delajo drug za drugega in za sebe. Na vsakem koraku se je treba začeti boriti s tujo kapitalistično miselnostjo, da je vse dobro in da ljudje itak vse vzamejo, in se zavedati, da imajo prav naši delovni ljudje vso pravico, da zahtevajo dobro kvaliteto in izvor in da je tudi v tem eden važnih pogojev dviga našega življenjskega standarda.
4.	Hkrati pa je treba še razširjati in do kraja decentralizirati lokalno trgovsko rürezo in na osnovi najaktivnejšega množičnega sodelovanja in budnosti še zaostriti borbo proti špekulantskim kapitalističnim elementom v privatni trgovini in v državnem aparatu ter v socialističnem sektorju trgovine, zlasti v zadružni mreži pregnati birokratsko poslovanje in usposobiti našo državno in zadružno trgovsko mrežo za čim eks-peditivnejše in kulturnejše trgovanje in tako pospešiti dvig življenjskega standarda, kar je ena največjih nalog lokalnega gospodarstva.
Gsws? ljudskega psslasea	Levstika
Ljudski poslanec Jožef Levstik je Izjavil:	i
Z drugim letom petletke prehajamo v preobrazbi našega kmetijstva v splošno široko ofenzivo in v poostreno borbo za izpolnitev kmetijskega plana. Po izkušnjah prvega planskega leta se vedno bolj kristalizirajo konkretne oblike prijemov za izvedbo kmetijskega plana. Te oblike so nakazane v načelnih govorih naših voditeljev, zlasti tov. Kardelja, ki je jasno opredelil vlogo zadružništva v rekonstrukciji kmetijstva.
Kakor je bilo že večkrat poudarjeno, smo prevzeli žalostno dediščino kapitalistične dobe z razdrobljeno kmečko posestvijo, s slabo tehniko, tako rekoč brez mehanizacije, s primitivno obdelavo, nizkimi hektarskimi donosi in nizko produktivnostjo živine, zlasti pa kmetijstvo, ki ur uporabljalo izsledkov novejše kmetijske znanosti. Naša ljudska oblast je takoj zastavila vse sile, da krene naše kmetijstvo po novih potih. Izvedeno je bilo načelo, da zemlja pripada tistemu, ki jo obdeluje. Lovi odnos do zemlje je utrl pot novim, v kapitalistični dobi neznanim oblikam dela v kmetijstvu. Od vseh novih oblik dela pa je najvažnejše plansko vodstvo, ki je z vsebino naše ljudske oblasti nerazdružljivo in nam omogoča mobilizacijo vseh sil stalno organično rast vseh sektorjev našega gospodarstva. Že ob zakljn eku prvega planskega leta smo morali ugotoviti, da tempo* _ razvoja kmetijstva zaostaja za brzino razvoja naše industrije. Objektivni pa tudi mnogi subjektivni pogoji so nam v znatni meri onemogočali, d. bi bil plan v kmetijstvu že prvo leto mcbilizator delovnega kmeta in vseh tistih sil, ki izvršujejo postavljene naloge.
Uspehi planskega gospodarstva industriji, ki nam že v letošnjem letu omogočajo, da pri vezanih ce nah zapremo tako imenovane škarje za 16% in da znižamo davek kmetom ža 40%, so nam zagotovilo, da se bo tudi naš kmet še z večjim poletom oprijel naprednejših oblik gospodarjenja. Doslej je plan kmetijstvu največkrat nastajal za zaprtimi vrati in je bil pogosto le zbirka številk, ne pa vsota vseh hotenj njegovih ustvarjalcev. Borba za boljši in večji donos povezana z udarništvom in novoiarstvom zarad tega na kmetijskem področju ni ta ko zaživela kakor v industriji. Iz
nove oblike planiranja in sodelovanja vseh tistih, ki plan uresničujejo. Ker nas prev sedaj čaka naloga, da sestavimo dopolnilni plan za razdobje 1947-51, ki naj postavi za vsak naš rajon, za vsak okraj in kraj smernice nadaljnjega razvoja kmetijstva v povezavi z ostalimi panogami gospodarstva, pczivam s tega mesta vse kmetovalce, da pri sestavi tega plana sodelujejo in da vanj vnesejo vso svojo izkušenost in vse svoje znanje z voljo in hotenjem, da dvignemo proizvodnjo našega kmetijstva in ga usposobimo, da bo dostojen spremljevalec naši hitro se razvijajoči industriji.
Polet v našem kmetijstvu se letos kaže v stopnjevani meri, in se neprestano dviga, zato lahko računamo, da bo kmetijstvo letos svoj plan preseglo. V ilustracijo lahko navedem, da je bilo v sedmih mesecih anskega leta (junij—december) izkoriščenih povprečno 59 milijonov kreditov na mesec, letos v prvem četrtletju pa 112 milijonov. Investicijski krediti za kmečke obdelovalne in živinorejske zadruge so lani znašali 43 milijonov, letošnji predlog investicij, naslonjen na polet zadružništva, pa določi 148 milijc-ov, poleg 170 milijonov kreditov za gradnje zadružnih domov.
Naš kmetijski proračun, ki vse-uje predvsem postavke, namenjene dejanski podpori in razvoju kmetijstva, je znašal leta 1946. 19.2 milijona din (1.74% vsega republiškega proračuna), lani se je že bolj približal dejanskim potrebam kmetijstva in je dosegel 50.8 milijona din (3.S4%), letos pa znaša 66.5 milijona din (3.27%), pri čemer pa moramo upoštevati, da se letos pomoč kmetijstvu mnogo močneje usmerja preko kmetijskega zadružništva, ki potaja vedno važnejši faktor v rekonstrukciji našega kmetijstva.
Še večji dvig pa nam kažejo vsote za kapitalno graditev v kmetijskem sektorju. Medtem ko so znašale investicije v kmetijstvu 1. 1946. le 44.1 milijona din in lani 97 milijonov (dejansko je bilo investirano 169.9 milijona din), določa plan za letošnje leto 198 milijonov din investicijskih kreditov.
Zelo važna postavka našega plana je znesek 37.5 milijona din, namenjen vzgoji našega kmetijskega kadra. Kmetijski šoli pripada odlična vloga v rekonstrukciji našega kmetijstva. Novi kmetijski kadri bodo prvi borci za dvig hektarskih dono-
pokiiiev plana v kmetijstvu zahteva sov za nove oblike kmetijske proiz'
vodnje, preko njih bo kmetijska znanost prodrla do zadnjega kmeta. Kader novih kmetijskih strokovnjakov vzgajamo na novi fakulteti, na kmetijski in veterinarski srednji šoli, od katerih ima kmetijska tri odseke (poljedelsko-živinorejski, vi-narsko-sadjarski, vrtnarski) in na 19 nižjih kmetijskih šolah za vse panoge _ kmetijstva. Na teh šolah imamo že 1100 učencev in študentov. Letos bomo začeli graditi dva nova tehnikuma (Ljubljana-Primorsko), v jeseni pa bomo odprli štiri nove nižje kmetijske šole. Ce upoštevamo, da nam je stara Jugoslavija zapustila samo štiri nižje kmetijske šole, lahko ugotovimo, da smo na tem področju _ mnogo storili. Vse to pa ne zadostuje, kajti kmetijstvo potrebuje tisoče in tisoče novih kvalificiranih delavcev.
Živinoreja
Vlada posveča največjo pozornost dvigu živinoreje, ki predstavlja osnovno panogo slovenskega kmetijstva. Vprašanje živinoreje je zlasti važno, ker zaostajamo v živinoreji za planskimi nalogami bolj kakor v drugih kmetijskih panogah. Vojni čas, tri zaporedna sušna leta, odkup žita in marsikje zgrešen način lanskega odkupa živine so težko prizadeli našo živinorejo.
Za osvežitev krvi in zboljšanje kakovosti je bilo uvoženih 10 plemenskih žrebcev težk. tipa, 34 bikov sivorjave pasme iz Švice in 6S plemenskih merjascev iz Češke. Naši veterinarji nadaljujejo široko organizirano borbo proti jalovosti krav in telic. Lani je bilo pregledanih 9777 krav in telic. Vzporedno se razvija umetno osemenjevanje iz centrov v Ljubljani in Celju. Lani je bilo osemenjenih 969 krav. — S povečano proizvodnjo veterinarskih zdravil se letos z večjim uspehom borimo proti nalezljivi ohromelosti svinj in kokošji kugi, ki resno ogroža našo kokošjerejo. Tuberkuliniza-cija goved se je izvajala na državnih posestvih, v živinorejskih zadrugah in na kmetijah v okolici Ljubljane in Kranja, ki dobavljajo higijensko mleko za bolnike in dojenčke. Diagnostično pregledanih je bilo 5.400 goved, to je osemkrat več kakor prejšnje leto. Pomanjkanju veterinarjev na terenu bamo deloma odpomogli z usposabljanjem nižjega in srednjega veterinarskega kadra. Zaradi dviga živinoreje smo letos začeli načrtno širiti površine krmnih rastlin in izboljševati travnike in pašnike. Nova ureditev od-
kupa plemenske živine po vezanih cenah pa bo omogočila zaščititi plemenske živali in jih zagotoviti interesentom.
Semenska služba
Ljudska oblast je takoj po osvoboditvi prevzela nase skrb za preskrbo semen. Za lansko leto je bil izdelan plan proizvodnje semenskega biaga. Zaradi suše plan ni bil v celoti dosežen. Ker se je izkazalo, da le eno samo semensko podjetje ni kos vsem nalogam, smo letos začeli organizirati semenske odseke pri okrajnih zadružnih poslovnih zvezah kot nekaka semenska podjetja okrajev. Delo je sedaj razdeljeno tako, da opravlja semenarna kontrahiranje, odkup in razdeljevanje samo sortnega semenja, vse ostale posle pa opravljajo okrajne poslovne zveze preko kmečkih zadrug. Izvršitev letošnjega plana proizvodnje semen nam bo zagotovila vse potrebne količine kvalitetnega semena domačega izvora. Izpolnitev tega plana je osnova za uresničenje planskih donosov v prihodnjem letu. Državna semenska služba je lani razdelila 533 vagonov semena nasproti 171 vagonov v prejšnjem letu, letos v pomladanski setveni kampanji pa 234 vagonov.
Kmetijsko-strojna slnžba
Strojno - traktorska služba kaže precejšen napredek, tako po obsegu izvršenih del, kakor tudi po kakovosti del. Z istim strojnim parkom je izvršila leta 1946. 20.000, lani pa 30.000 pogojnih hektarjev. Letos je določen še večji učinek strojev, to je 180 pogojnih hektarjev na traktor, kar da v celoti 37.500 pogojnih hektarjev. Strojno-traktor-ska služba je izvrišla svojo osnovno nalogo, pokazala je kmetu prednost sirojue obdelave in možnosti uvedbe stroja v kmetijstvu. Ni_ pa se še dovolj približala kmetu, ki se traktorjev tudi niso posluževali dovolj načrtno preko kmečkih zadrug in niso skoraj nič pripomgli, da bi z ziožitviio parcel omogočili uspešnejšo obdelavo. Čimprej se moramo lotiti ustanavljanja strojnih odsekov pri vseh kmečkih zadrugah. Kmetijsko ministrstvo pa bo ustanovilo posebno upravo, ki bo nudila kmečkim zadrugam pomoč pri organizaciji in razvojn strojne slnžbe.
Zaščita rastlin
Hkrati z ukrepi za povečanje proizvodnje je ljudska oblast prevzela tudi skrb zavarovanja pridelka pred uničenjem. Težko je presoditi, kakšne bi bile posledice, če ne bi ob pojavu novih škodljivcev — ameriškega kaparja in krompirjevega hrošča — imeli organizirane službe za zaščito rastlin. Proti širjenju ameriškega kaparja sadjarji z individualnim škropljenjem ne bi mogli doseči ničesar. Ob osvoboditvi je bila okužba v polnem razmahu. V letu 1946-47 je bila organizirana prva množična škropilna akcija in je bilo poškropljenih 989.000 okuženih dreves, leta 1947-48 pa je bilo škropljenje izvedeno v vseh IS okuženih okrajih, ob uporabi novih motornih in prevoznih škropilnic, ki so bile dodeljene zadružnemu sektorju. V bodoče bo treba organizirati načrtno škropljenje preko kmečkih zadrug.
Organizirana množična akcija proti koloradskemu hrošču se je lani izvajala zadovoljivo šele v drugi polovici leta. Zato ni bilo pričakovanega uspeha, čeprav je ob dnevih množičnih pregledov sodelovalo po 100.000 ljudi. Vendar okužene njive sedaj ne presegajo 50 ha. Z boljšo organizacijo pregledov in s pritegnitvijo množičnih organizacij v borbo proti temu najbolj nevarnemu škodljivcu v vsej državi moramo letos doseči popoln uspeh. O ogromni škodi, ki bj sicer nastala (okrcg 200 milijonov din letno v Sloveniji) ni treba izgubljat; besed. Država je za te akcije preskrbela brezplačno vsa tehnična sredstva.
Regulacije in melioracije
Regulacijska en melioracijska dela so bila izvršena leta 1945. v vrednosti 2.7 milijona din, naslednje leto v vrednosti 24 milijonov din. lani pa 50 milijonov din. Največjo postavko predstavlja regulacija Lijaka pri Gorici (15.5 milijona din), ki je omogočila,
da se 1000 ha poplavnega sveta spremeni v kulturno zenjljo.
Republiška kmetijska gospodarstva
Republiška kmetijska gospodarstva so še vedno v razvoju- Razvijajo se v velike socialistične obrate. Za kapitalno graditev na kmetijskih gospodarstvih je bilo lani potrošenih 61 milijonov, letos pa bo ta vsota narasla na 100 milijonov din. V rastlinski proizvodnji so državna kmetijska posestva lani dosegla povprečne pridelke, ki znatno presegajo pridelke privatnega sektorja (pri žitu 11 metrskih stotov, pri koruzi 21, pri krompirju 121, pri sladkorni pesi 195 metrskih stotov). Ta posestva so oddala 27 vagonov semenskega žita in 75 vagonov semenskega krompirja. Povečana je bila površina trtnih matič-njakov in drevesnic, ki bodo v prihodnjih letih lahko izdatnejše zalagale naše pridelovalce s trsnim in drevesnim materialom.
Tudi v živinorejski proizvodnji so republiška kmetijska . gospodarstva dosegla tak razvoj, da bodo letos lahko priredila za potrošnjo med drugim 1000 prašičev in 500 goved, za vzrejne svrhe pa bodo oddala okrog 700 merjascev. Državni kmetijski sektor je po površin; sicer majhen, vendar skrbi v veliki meri za proizvodnjo semenskega blaga. Površinsko zajema 1%, pri proizvodnji semen pa znaša njegov delež 25%. Velika je tudi vloga državnih posestev pri preizkušanju raznih novih kultur, pri selekciji domačih sort, pr; prenašanju sodobnih metod kmetovanja na okolico itd.
Kljub uspehom pa moramo ugotoviti, da je še mnogo državnih posestev, ki s svojim gospodarskim obratovanjem, z organizacijo dela, e knjigovodstvom in upravo ne more služiti kot vzor zadrugam in kmetom.
Kmetijski inštituti
Kljub pomanjkanju strokovnega kadra z visokošolsko izobrazbo se ie začelo znanstveno delo za teoretično in praktično reševanje vprašanj v zvezi s kmetijskim planom. Pripravlja 6e rajonizacija glavnih kultur in vinogradniških površin, izvajajo se pedološka raziskovanja, v prakso se prenaša apnenje kislih zemljišč, izvaja se množično pridelovanje lieterotične koruze na površini nad tisoč hektarjev itd. Poleg kmetijskih strokovnjakov prispevajo k napredku našega kmetijstva tudi delavci in praktiki. Tako so naš; nova tor ji že skonstruirali stroj za sejanje krompirja, ki bo prihranil našim kmetom ogromno dela. Tudi delo veterinarskih strokovnjakov pri proučevanju in preprečevanju plodnosthih motenj je rodilo že praktične rezultate, isto velja za zatiranje svinjske ohromelosti, na kar smo lahko ponosni.
Agrarna reforma
in agrarne skupnosti
Po priključitvi Primorske se je tudi tam začelo izvajanje agrarne reforme. Celomi agraru dad Primorske znaša 25.166 ha. 1 je bil izdan zakon o agrarnih skupnostih, po katerem prehaja v splošno ljudsko last okrog 390.000 ha zemljišč in 200.000 ha takih površin, na katerih imajo agrarne skupnost, užitne pravice. Izvedba tega zakona bo omogočila boljše gospodarjenje na teh skupnih zemljiščih in boljšo ureditev paše. Kmečko ljudstvo ie pokazalo pod vodstvom ljudskih odborov veliko pripravljenost z množičnimi akcijami meliorirati planinske pašnike, postavljati hleve, urediti napajališča itd.
Kmečko zadružništvo
Število kmečkih obdelovalnih zadrug v Sloveniji stalno narašča. Gibanje se vse bolj širi iz vrst agrarnih interesentov, ki so bili prvi elani delovnih zadrug, na malega, srednjega in v nekaj primerih celo na večjega kmeta. Medtem ko smo imeli leta 1945. le eno kmečko obdelovalno zadrugo, je lani delovalo že 47 takih zadrug, letos pa so bile ustanovljene še tri. V 24 krajih so ustanovljeni pripravljalni odbori za taks zadruge. Povprečno odpade na eno zadrugo 184 ha. Kmečke obdelovalne zadruge so doslej dosegle v rastlinski in živalski proizvodnji lepe uspshe. Po pretežni večini so oddale vse presežke državi in s tem pokazale visoko zavest. Ljudska oblast pa je zadruge podpirala
s preskrbo semenja, umetnih gnojil, s plemensko živine, krepkimi krmili, s stroji in orodjem. Na razpolago jim je dala tudi potrebne kredite ter omogočila zadružnikom brezplačno šolanje v kmetijskih šolah oziroma povečanje strokovnega znanja v raznih tečajih. Teh tečajev se je lani udeležilo 510 zadružnikov, letos v zimskih mesecih pa 2500. Te zadruge imajo letos velik investicijski program. Zgradile bodo med drugim 12 velikih hlevov za 50 do IM glav živine. Država bo zadrugam nudila pomoč v kreditu, materialu in strokovnih nasvetih. Potrebna pa bo še večja pomoč, da se bo dvignila proizvodnja z višjo tehniko in boljšo organizacijo dela.
Kakor je jasno, da se je v kmečkih delovnih zadrugah znašel naš najnaprednejši element, se moramo vendar zavedati, da je ogromna večina naših kmetov vključena v tako imenovane splošne kmečke zadruge Kardeljevega tipa. Razvoj teh zadrug, ki vse bolj širijo svoje delovanje na številne panoge kmetijske proizvodnje, je v najtesnejši zvezi s socialistično rekonstrukcijo našega kmetijstva. Te zadruge __bodo omogočile planiranje v kmetijstvu in uvedle potrebno demokratičnost v kmetijskem planiranju. Sedaj imamo take zadruge že v vseh krajih Slovenije. Z gradnjo 500 zadružnih domov bodo te zadruge dobile trdno podlago. V današnjih pogojih bodo kmečke zadruge omogočile veliko povečanje kmetijske proizvodnje z uvajanjem novih načinov dela m z uporabo moderne agrotehnike. Kmeta pa bodo tudi kulturno dvigale. Tako se bodo naši kmetje sami učili v zadružnem delu in se razvijali v zadružnem življenju, pozneje pa bodo lahko zavestno in po lastni volji vstopali v višjo obliko kmetijske zadruge, to je v kmečko obdelovalno zadrugo, ki z_ uporabo moderne tehnike m boljšo organizacijo dela šele zagotavlja resnično velik skok, tako v kmetijski proizvodnji, kakor tudi_ glede življenjskega standarda našega kmeta.
Organizacija kmetijske službe
Velike in nore naloge v kmetijstvu terjajo tudi ustrezno organizacijo kmetijske službe. Potrebni _ 60 _ nam dobri kmetijski strokovnjaki, ki niso birokratski administrativa, ampau operativni ljudje in dobri organizatorji, ki znajo razgibati naše vasi Doslej smo imeli brez dvoma prešibek aparat kmetijske službe zlasti na okrajih. Vse letošnje leto komo krepili ta aparat z novimi kadri. Ob istočasni izpopolnitvi kmetijske organizacije pri okrajnih poslovnih zvezah bomo dobili tisto organizacijsko osnovo, ki je nujno potrebna_ za cim hitrejši dvig kmetijske proizvodnje.
Vloga Osvobodilne fronte
Brez pomoči Osvobodilne fronte m množičnih organizacij ne bi mogli izvršiti velikih akcij v kmetijstvu. ^-Ladinska organizacija se je zlasti izkazala pri akciji za čiščenje in škropljenje sadnega drevja in v setveni kampanji pri evidenčni in poročevalski službi. Za pridelovanje semen je razgibala teren organizacija OF, ki je sedaj angažirana tudi v važni akciji za pobijanje koloradskega hrošča. AFŽ pa aktivno sodeluje pri razvoju perutninarstva.
Prav sedaj se začenja sistematična borba za dvig pridelkov v kmetijstvu. Pod okriljem OF iu kmečkih zadrug se bodo ustanavljali aktivi borcev za večje pridelke, aktivi borcev za dvig živinoreje, sadjarstva, vinogradništva itd. Ti borci bedo nosilci tekmovanja in udarniškega dela v kmetijstvu, hkrati pa bedo borci proti zaostalosti in mračnjaštva na vasi. OF je^ v zadnjih letih močno razgibala kmečko delovno ljudstvo, da se je otreslo že mnogih starih kapitalističnih predsodkov' in je navdušeno za vsak nov in boljši način dela. Zato moramo novim borcem za večje uspehe v kmetijstvu nuditi vsestransko pomoč. Tisti, ki bodo dosegli naj lepše uspehe v udarniškem dein v kmetijstvu, pa bodo dobili nagrade. Pet, po kateri gremo in rekonstrukcija kmetijstva sta nam trdno zagotovilo, da bo delovno kmečko ljudstvo, združeno v kmečkih zadrugah, po odstranitvi dosedanjih napak skupaj z delavci doseglo in preseglo naloge petletnega plana na področju kmetijstva.
NADALJEVANJE PRORAČUNSKE RAZPRAVE
Ljubljana, 18. maja- Ljudska skup-ščina Ljudske republike Slovenije je nadaljevala svoje delo s 6. sejo II. red* nega zasedanja. Sejo je ob 11-25 otvo* ril predsednik skupščine dr. Ferdo Kozak. Za zapisnikarja je bila imenovana tov. Mira Tomšičeva, tajnik tov- Miloš Ledinek pa je prečital zapisnik 5- redne seje, ki ga je skupščina sprejela-Predsednik skupščine ie nato prečital poročilo odbora za prošnje in pritožbe
Ljudske skupščine LRS, ki je v času Od 13. februarja do 17. maja 1948 prejel 29 prošenj, oziroma pritožb. Pre-čitano je bilo tudi sporočilo Prezidija Ljudske skupščine LRS o podelitvi stalne mesečne podpore ženi in otro« koma pokojnega ljudskega poslanca Franca Mojškerca.
Skupščina je nato prešla na dnevni red, na nadaljevanje razprave in sklepanje o predlogu zakona o državnem
proračunu LRS za proračunsko leto 1948- s predlogom finančnega zakona za državni proračun LRS za proračun* sko leto 1948- V razpravi je prvi go* voril ljudski poslanec tov. Viktor Avbe/;' o delu Kontrolne komisije in njenih ugotovitvah.
Nato je govoril ljudski poslanec minister za notranje zadeve tov. Boris Kraigher, ki je izjavil
Govor Ijmdikega poslanca
Tovariši ljudski poslanci! V skoraj poldrugem letu planskega gospodarstva so se že dovolj jasno izkristalizirale oblike, ki jili podvzemamo v naši borbi za graditev socializma. Pokazala se je nujnost, da smo prešli k drugi in poslednji nacionalizaciji osnovnih produkcijskih sredstev in pokazala se je nujnost pospešenega formiranja našega lastnega, socialističnega aparata zg distribucijo v obliki zadružnega in državnega trgovskega aparata. Pokazala se je nujnost ostre borbe proti špekulaciji, ki še vedno občutno zavira normalni razvoj našega gospodarstva in ki je nujen preostanek kapitalistične dediščine zlasti v trgovini. Pokazala se je nadalje nujnost ostre borbe proti špekulanlskemu duhu. ki preko kapitalističnih elementov, ki se nam vrivajo v državni in zadružni gospodarski aparat, hromi in ovira razvoj k socializmu.
Borba proti špekulaciji
Kakšne dimenzije zavzema borba proti špekulaciji, se vidi iz nekaterih podatkov o izrečenih kaznih, ki jih navajam na podlagi podatkov naše kriminalistične službe. V letu 1947 so izrekla sodišča po zakonu o »nedovoljeni trgovini, špekulaciji in gospodarski sabotaži« razsodbe v 1580 primerih kaznivih dejanj. Komisije za pobijanje špekulacije pri krajevnih ljudskih odborih so izrekle denarne kazni v 2247 primerih kaznivih dejanj. Skupna vsota izrečenih denarnih kazni in vrednost po tem postopku zaplenjenega blaga se kreta okrog 60 milijonov dinarjev v letu 1947. V prvih treh mesecih leta 1948 je bilo po organih kriminalistične službe izsledenih in raziskanih 1315 kaznivih dejanj zoper gospodarski red. Zaradi teh kaznivih dejanj je bila odvzeta obrt ca 500 trgovcem v teh treh mesecih.
Krsiglierfa
Posebej bi se v zvezi s tem taknil nedovoljene trgovine z vs tami in zlatom. Ta je močno razi v obmejnih okrajih naše republi zlasti v obliki tihotapstva s Trst in Gorico. Vendar kaže preiskava, so glavni centri, kjer se vrši ta dovoljena trgovina v Ljubljani, J riboru in Zagrebu. Zlasti s tihot; stvom valut se pečajo razkrink trgovci in delomržneži. Koliko ške povzroča to tihotapstvo, kaže d stvo. da je samo v enem primeri Ljubljani zaplenjena vrednost zi šala nad 12 milijonov dinarjev.
Jasno je torej, da naša borba socializem ni propagandna fra ampak je izredno živa stvarne jasno je, da zahteva borba za sc alizem ostro borbo proti kapitalist nim elementom naše družbe in d» ti ne mislijo mirno odreci svo profiterskih apetitov. Jasno je, nam ti njihovi apetiti povzročajo 1
Proračunska razprava Ljudske skupščine LR Slovenile
liko škodo in močno zavirajo naš razvoj in zato na tem področju ne smemo dovoliti nobenega popuščanja in kolebanja. Jasno je tudi, da drugače ne more biti, ker borba za socializem ni stvar uredb in zakonov, ampak je stvar mobilizacije najširših ljudskih ustvarjalnih sil in stvar odločne, vsakodnevne, nepopustljive trde borbe za uničevanje kapitalističnih elementov, tako na privatnem, kot tudi na državnem in zadružnem gospodarskem sektorju.
Samo s pomočjo špekulantskih kapitalističnih elementov, ki se trdno drže kapitalističnega načela, da »denar ne smrdie, so možni zločini, ki nam povzročajo tako škodo, kakor n. pr. v državnem sektorju velikopotezne tatvine v mariborskih tekstilnih tovarnah, kjer je bila država oškodovana za 180.000 m tekstilnega blaga ali. n, pr. v zadružnem sektorju slučaj Mike Ezre, »predstavnika Saveza srpskih proizvođjačkih zadrugar v Ljubljani, ki je sam oškodoval našo ljudsko skupnost in naše zadruge za ca 5,000.000 din.
Dokler ne bodo kapitalistični elementi v našem gospodarskem aparatu dokončno uničeni, dokler ne bomo uspeh razbiti kapitalistične miselnosti v naših ljudeh, je jasno, da bo toliko časa aktualna ostra borba, da bo toliko časa vprašanje graditve socializma v naši državi nujno povezano s podvzemaniem ostrih ukrepov proti ostankom mračne preteklosti^
Drugi moment, ki pri nas — po- ' sebno v LR Sloveniji — močno zaostruje borbo proti kapitalističnim elementom, ustvarja okolnost, da mejimo na izrazito kapitalistične države, M niso danes nič drugega kakor ekspozitura najnesramnejših, najbolj barbarskih finančnih oligarhij, zlasti Amerike in ostalega impe- j rialističnega zahoda. Zlasti zaostruje v tej smeri naš položaj še tendenca | zahodnih imperialistov, da napravijo iz Trsta izrazito trgovsko in zato neproduktivno, špekulantsku mesto, ki naj opravlja funkcijo stalnega, dnevnega poživljanja profitarskih apetitov ostankov stare kapitalistične družbe v državah ljudske demokracije. S tem hočejo uničiti Trst kot izvozno luko in industrijsko mesto in napraviti iz njega središče za vse špekulantske elemente, ki so ostali nerazkrinkani v državah ljudske de,-mokracije. obenem pa korumpirati prebivalstvo Trsta samega, ga odvračati od produktivnega dela in sistematično vzgajati v špekulant-skem duhu hlapcev zapadnega imperializma.
Primerov takega špekulirania ob izkoriščanju zvez in pozicij v Trstu imamo več. Eden je že prej omenjeni primer »zadružnega špekulanta« Mike Ezre, ki je imel svojo posebno ekspozituro v Trstu. Drug tak primer je neka trgovska agencija v Ljubljani, katere kaznivo dejanje so razkrinkali naši organi kriminalistične službe, špekulant ima v istem stanovanju registrirana tri agentur-na podjetja. Pri tem uporablja imena žene in otrok, tako da mu zakon formalno ne more blizu. Trguje med dvema državnima podjetjema preko svojih »znancev« v teh podjetjih. Dobi si celo monopol na gotove proizvode in s tem doseže, da gotova vojvodinska živilska podjetja dobavljajo hrano samo drugi njegovi firmi — on pa zopet državnemu podjetju in v Trst. Za vse te mahinacije rabi svojo trgovsko agenturo tudi v Trstu, ustvari si jo v obliki nabave večinskega paketa delnic pri neki italijanski tvrdki. Pri teh poslih za te ljudi izginejo vse nacionalne ovire, državne meje, moralne obveznosti itd. Gre samo za poceni profit na škodo ljudstva in države.
Naravno je torej, da bomo v svoji borbi za uničenje kapitalističnih elementov morali vedno računati z notranjimi kapitalističnimi žarišči ki dajejo stalno hrano špekulantskim elementom in z imperialistično ob-krožitvijo, konkretno zlasti s Trstom, ki je stalen vir, iz katerega se hranijo in se bodo še v bodoče hranili protisocialistični elementi naše družbe.
Brezuspešni poizkusi delovanja reakcije iz inozemstva
Tovariši ljudski poslanci! Ob sprejemu budžeta za leto 1948, ko stoji pred nami v vsej ostrini vprašanje borbe za graditev socializma, smatram, da je potrebno, na tem zasedanju pregledati tudi oblike, katerih se poslužuje reakcija, da bi organizirala protisocialistične elemente pri nas z namenom, da bi nam preprečila izvedbo nalog, ki si jih je postavilo naše ljudstvo, odnosno, da bi nas pri izvedbi teh nalog vsaj občutno ovirala.
Mnogokrat smo že ugotovili, da reakcija za svoje namene nikakor ne more ustvariti neke »legalne opozicije«. ker za njo enostavno ne more najti primernega programa. Postaviti v svoj program zahtevo po zaščiti špekulacije, zahtevali svobodo za kapitalistične, špekulantske elemente, da bi mogli svobodno obnavljati sistem izkoriščanja ljudskih množic, vse to postaviti odprto v program nekega političnega gibanja ni mogoče nikjer na svetu, pri nas pa celo ne. Opozicija bi se zato zadovoljila s tako obliko demokracije, kakor je ponekod na zahodu, kjer imajo izkoriščevalci možnost ustvarjati svoje politične grupacije pod krinko najbolj svobodoljubnih gesel, da z njimi varajo ljudstvo, v praksi pa delajo vse. kar od njih zahtevajo njihovi imperialistični gospodarji. Takih prevarantskih strank, politič--iih grupacij, »legalnih opozicij« in kakor vse se.naj ta goljufija še imenuje, naše ljudstvo seveda ne dovoljuje več in jih pri nas nikdar več ne bo. (Viharno ploskanje in pritrjevanje.)
Zato se Je reakcija pil nas 2e davno odrekla poizkusom, da bt s pomočjo »legalng opozicije« skušala ovirati pot našega ljudstva v socializem. Poizkušala je ustvarjati neke vrste opozicijo pred časom v okviru OF. To so bili načrti Nagode ta, Furlana, Snoja in drugih pri nas ter predvsem Dragoljuba Jovanoviča v jugoslovanskem merilu. No, tudi ta načrt, ki ga je skuhala reakcija v inozemstvu in ki so ga sugerirali tem, danes že v celoti razkrinkanim narodnim izdajalcem, razni bolj ali manj oficielni agenti zahodnega imperializma, od nekaterih njihovih nepesrtdnih diplc-maul-ih zastopnikov pa do navadnih ep!jorov-orgamza*o 'e / raznih špijo-uažnih služb zaho iaega. imperializma, — se je doslej pokazal kot neučinkovit in nezadosten z i namene sov 'až-nikov ljudstva. Tudi ti načrti reakcije liso uspeli kijub združevanju vseh Ustih ostankov sta; e družbe, ki so mogli priti v pošte/ za take na črte Nagode je šel k škofu in skušal organizirano pritegniti cerk.-v v te račune. Snoj jo je praktično pritegoval. Vendar je ostalo vse brez uspehov. Ljudstvo ne gre več na lini tem poklicnim prevarantom. Zato so nujno, v skladu z zakoni družbenega razvoja, morali iskati pomoči v inozemstvu, pomoči pri predstavnikih zahodnega imperializma in pri njihovih i ’apcih, jugoslovanski emigraciji Edino, kar jim je estalo v njihovem sovraštvu do ljudstva, je odkrito priznanje, da jim ni nič za naša ljudstvo, za narod, da jim je samo za oblast, samo za to, da ustvarijo pri nas ponovno pogoje, da bi mogli neomajno, kot nekoč v stari Jugoslaviji izkoriščati naše ljudstvo. Zato so nujno morali vstopiti v službo raznih špijonskih organov zahodnega imperializma — torej na pot oč-tnega izdajstva, na pot podtalnega, protiljud-skega zahrbtnega, špijoniranja in prodajanja naše države za skromne drobtinice, ki pritičejo po običajih kapitalizma gospodarjevemu hlapcu. S tem so se seveda sami obsodili, — za nikogar to ni več »opozicija«, — to je samo še stvar sodišča in ljudske oblasti. Ta pot »opozicije« je bila pri nas odločilno razkrita pred letom dni. Dočim so dotlej še rabili neko »oboroženo odporniško« gibanje, ki naj bi jim ustvarjalo z neredi in preplahom politično situacijo za razširjanje njihove »opozicije«, so kasneje opustili tudi to pot. Bande so zahtevale preveč žrtev v njihovih vrstah. Naše ljudstvo jih neskončno sovraži in zato niso mogle najti opore pri ljudeh. Le izjemno še uspevajo posamezni banditi, da najdejo kot svoje podpornike nekatere zakrknjene belogardistične družine, po večini sorodnike banditov ali stare izdajalce iz štajerske in Gorenjske, ki so po večini Se med osvobodilno vojno služili gestapu kot ovaduhi proti naši vojski in OF. Teh je čim dalje manj, ker 'jih organi državne varnosti stalno odkrivajo in ker jih ljudje sami dnevno razkrinkavajo. Za bedne ostanke teh podporniških gnezd morajo naše organizacije OF poskrbeti, da jih obvarujejo pred uničenjem, ki jim grozi s strani bande, če ji bodo nasedali in služili ter če se ne bodo tudi pravočasno, kakor se je že ogromna večina njih, priključili iskreno OF. Le tako lahko operejo svojo čast za grehe, ki so jih zakrivili nad našim ljudstvom s sodelovanjem z okupatorjem in z gestapom v času osvobodilne vojne.
Redke oborožene tolpe, poslane iz inozemstva, so bile takoj zatrte
Tovariši ljudski poslanci! Poglejmo, kako stoji stvar teh band pri nas
V	letu 1947 je bilo deloma v borbah pobitih, deloma zajetih ln postavljenih pred sodišče 184 banditov. Le nekaterim redkim poklicnim razbojnikom je uspelo, da po več mesecev kljubujejo organom naše oblasti, velika večina oboroženih banditov pa ni mogla vzdržati na terenu nikdar več kakor največ par tednov. Dočim se banda v zimskih mesecih po večini umakne preko meje, kjer ji razne za. hodne obveščevalne službe* nudijo varno zavetje, je bilo v poletnih mesecih onesposobljenih, zajetih, ubitih ali prisiljenih na umik preko meje povprečno 25 banditov na mesec, največ v mesecu aprilu preteklega leta, ko je bilo ubitih oziroma zajetih 69 banditov. Preko meje jih je pobegnilo največ v juliju in avgustu, — skupaj v teh dveh mesecih 101 bandit. Inozemski špij-onski centri namreč preko zime sistematično vežbajo bandite v svojih tečajih in jih nato v prvih pomladnih mesecih vržejo preko meje na naše ozemlje. Zato je razumljivo, da so pri nas imeli v aprilu največje izgube. Preostali so do avgusta obupali nad možnostjo, da se tu vzdrže, in so se skušali vrniti pod varstvo svojih zahodnih »trenerjev«. Vse kaže, da bo podobno letos.
V	prvih štirih mesecih leta je bilo v borbah z bando ubitih 27 banditov In 56 zajetih, skoro vsi v marcu in aprilu. Če pripomnimo, da smo imeli lani v decembru vsega 3 bandite, katerim je uspelo pobegniti čez mejo, vidimo popolnoma jasno, da pri nas domače bande ni, da obstanka na terenu nima, — so samo oboroženi špijoni, razbojniki, banditi, ki jih razni špijonski centri, ki imajo močne postojanke neposredno za mejo v Gradcu, Spittalu, Celovcu, Salzburgu, Trbižu, Gorici in Trstu, pošiljajo na specialne naloge k nam in se od tu hitro izmikajo zopet preko meje.
Tako vidimo, da je z razkrinkanjem Nagodetove-Snojeve »opozicije« kot navadne špijonske organizacije postalo tudi njihovim gospodarjem v inozemstvu jasno, da s pomočjo bande ne bodo uspeli ustvariti ugodnega terena za razvijanje »opozicije«. Zato so spremenili svojo taktiko. Banditi, ki jih pošiljajo preko meje, ima-
jo danes druge naloge kakor tedaj. Poslani so kot izraziti organizatorji špijonaže. Naloge imajo, da se čim bolj pritajijo, da ne delajo nobenih napadov, da samo organizirajo zveze in zbirajo podatke ter jih pošiljajo preko meje. Druga naloga je, da prinašajo preko meje klevetniško literaturo in jo z anonimnimi pismi v namenu, da širijo alarmantne vesti, pošiljajo na najrazličnejše naslove, k ljudem, za katere pač mislijo, da spadajo v krog tistih, ki žele svobodo izkoriščanja in špekulacije. Pri tem se seveda močno motijo tako, da večina te alarmantne pacarije prihaja v arhive Uprave državne varnosti.
To pomeni, da so. definitivno obupali, da bi mogli najti kakršno koli resno oporo v narodu samem. Računajo samo na ustvarjanje vojne psihoze, psihoze nesigurnosti, na ustvarjanje nezaupanja v ljudske sile, na vse to, kar bi moglo koristiti sovražniku v njegovih pripravah za novo vojno in v njegovi težnji, da bi čim bolj oviral razvoj našega gospodarstva. Zato morajo tl špijoni zbirati podatke o naših tovarnah, o strokovnjakih, kako žive, kje stanujejo, kakšne žene imajo, kakšne kuharice, s čim se pečajo v privatnem življenju itd. Itd.
Gospodarji seveda pozabljajo, da morajo njihovi hlapci, banditi-špijooi od nečesa živeti in da se v njihovih skrivališčih na raznih skednjih, v cerkvenih zakristijah itd. ne da živeti od miši in sena. Zato ti banditi, ki so povečini že postali pohlepni roparji, ki gredo v špijonsko službo zato, ker imajo na ta način poleg svojega roparskega instinkta še nek — za zahodne pojme — »legalni« vir dohodkov, vendar ne izpolnjujejo' dosledno nalog svojih gospodarjev, ampak sa iz enostavnega roparskega pohlepa po plenu, vendarle spuščajo v napade. Zato so plen njihovih napadov po večini osamljene kmetije in slabo zavarovane zadruge.
Drugače tudi biti ne more. Zri svoje delo lahko pridobijo samo razne propalice, kriminalne tipe, — teh pa ni mogoče disciplinirati. Njim tudi ni mnogo'do tega. špijonažo organizirajo masovno — iz vrst naše emigracije, pred katero po zaslugi Kreka in Rožmana. stoji alternativa: ali v Argentino ali v špijonažo. Svobodna repatriacija ni možna, ker zahod take svobode ne prizna in noče, — ker tega Krek in Rožman, ker tega ameriški imperialisti In Vatikan nočejo. Ti njihovi špijoni so v emigraciji zgubili vsak čut osebne poštenosti, vsak čut odgovornosti do svoje domovine, v dolgih letih so odvisni samo od Trumanovih drobtinic, zato so do kraja korumpirani. — Za njih ni več normalnega, mirnega življenja, pred njimi je, če se ne iztrgajo iz Krekovih krempljev, samo še pot špijonaže, kriminala, zločina.
Takih ljudi seveda ni lahko disciplinirati, njih vodi samo še najbolj umazan živalski instinkt po samoobrani. Zato ropajo, ubijajo, kradejo in predvsem mnogo klevetajo in lažejo. V njihovih pismih, ko iščejo senzacionalnih vesti, beremo najpogosteje stavke:	»Pošlji m; čimprej
verjetnih senzacionalnih vesti. Nič ne de, če niso točne ,samo da eo senzacionalne in kolikor toliko verjetne. Tako blago gre na zahodu bogato v denar, to je najbolj iskana roba. Plačal bom dobro.«
Taka ie pot »opozicije« po razkrinkanju Nagodetove — Snojeve družbe. Zato v Bitenčev; družbi že m več skoro nobenih tendenc »opozicije«. To je samo še organiziranje špijonaže in direktno pritegovanje v špijonažo vsega, na kar bi se mogel zahod pri nas osloniti. Ne moti jih več, če gre tu za ameriško ali gestapovsko špijo. nažo, samo da je proti ljudstvu in proti demokraciji. Usmerjena je ta sovražna delavnost predvsem na izkoriščanje duhovščine in pozicij cerkve za naloge tujih špijonaž. Kurirske zveze gredo preko župnikov, kaplanov, cerkovnikov, Marijinih tretiered-nic, farovških kuharic itd. Nek Bitenčev kurir je bil zajet v zakristiji cerkve na Dolenjskem. »Bunker« je imel več mesecev v cerkvenem zvoniku. Župnik, če se ne motim, še danes trdi, da zanj ni vedel, in bi morali torej sklepati, da je oboroženi bandit — kurir— verjetno živel od cerkvenih miši. Drug Bitenčev kurir — bandit — ie bil zajet na seniku, hrano in časopisje mu je nosila farov-ška kuharica iz bližnje vasi. Cela vrsta ljudi neposredno iz ljubljanskega škofijskega ordinariata je sodelovala pr« ustvarjanju Bitenčeve špijonske mreže, za vsem pa stoje Krek in višji oficirji anglo-ameriške vojske iz Trsia in Gorice.
Nobenih tendenc nima več ta grupacija, da bi organizirala kakršnokoli opozicijo. Gre samo še za špijonažo, zbiranje podatkov, organiziranje špijonskih kanalov, organiziranje špijon-sftjh oboroženih band za čuvanje špijonskih centrov. Ce vprašate te ljudi, kaj je njihov cilj, kaj je njihov politični program, vas bodo začudeno pogledali in ne vedo kai odgovorit«.
Marsikdo se čudi. kako to, da vsi ti zločinci, ko pridejo pred sodišče, po večini priznavajo svoje zločine. V tem ni nič čudnega. Drugače ne more biti. Nobene ideje nimajo, za katero naj bi se borili. Nobenega programa nimajo, nobenega cilja pred seboj. Edino, kar imajo, je »svobodno« služiti zahodnim imperialistom in z njihovo pomočjo priti ponovno do možnosti »svobodnega« izkoriščanja našega ljudstva. To pa je cilj, ki ga ne more nihče braniti, za katerega ne more nihče dobiti moralne opore, da bi bdi junak. Za zločinske, protiljudske namene ni mogoče vzgojiti niti vzgajati junakov. Za take cilje je mogoče izkoristiti samo moralne propalice, izgubljene ničle. Zato organizatorji špijonskih centrov zahodnega imperializma nikdar niso in ne morejo računati na moralno
trdno in zdrave ljndi, takih se boje in Jih sovražijo.
O duhovščini
Zadnja postavka, preko katere je skušala reakcija organizirati vsaj neko vrsto »opozicije« je bila reakcionarna duhovščina. No, tudi tu so vsi napori izpodleteli. Duhovščina vse bolj spoznava, da bo izgubila poslednji vpliv na ljudske množice, če se spusti na to pot. Ne zato, ker bi bila v svoji večini naklonjena novi ljudski demokraoiji in socializmu, ampak zato, ker čuti moč in odločnost množic, da gredo po pot; socializma, zato se mora umikati s poti, ki ii jo vsiljuje vsa cerkvena emigracija z Rožmanom na čelu in ki jo z vso avtoriteto vsiljuje Vatikan. Obupuje nad možnostjo te poti, zato se njen najzagrizenejši del nujno zateka k podtalnemu sodelovanju s špijonškdmi centri, njihovimi oboroženimi bandami in k organiziranju špijonskih kanalov preko meje. Zaradi teh deliktov in sodelovanja z gestapom je bilo v letu 1947. v preiskavi 37 duhovnikov v LRS; 18 iz mariborske škofije, 16 iz ljubljanske in 3 primorski duhovniki.
Ce ta dejstva povemo predstavnikom katoliške cerkve v Sloveniji, ee navadno farizejsko izgovarjajo, da se pač vedno najdejo kake garjeve ovce in da zato ne smemo kriviti «e duhovščine. Mi so s tem strinjamo, toda vemo, da te garjeve ovce v tej sredi nišo tako redke, vedno odkrivamo nove, stalno se pojavljajo nove in še noben oficielni predstavnik cerkve na Slovenskem jih ni jasno obsodil. Se več, noben še ni doslej obsodil vojnega zločinca Rožmana, noben še ni doslej obsodil vrste duhovnikov — domobrancev, klavcev; noben še ni rekel jasne in javne besede proti raznarodovalni politiki belogardistične duhovščine, Vatikana in italijanskih ter avstrijskih škofov v Trstu, Gorici, Vidmu in Celovcu. Njihov; verski lij sti »Oznanilo« in mariborski »Verski list« se dosledno borijo proti znanstvenim dognanjem s področja priro-doslcvja, fizike itd., čeprav to prav nič ne spada k verskim vprašanjem in čeprav je to nedopustno in protiustavno potvarjat; znanstvene ugotovitve z namenom zavajati ljudi v očitno zmo'.o ne sme, — nikdar pa ne najdejo možnosti, da bi branili cerkev in vero pred nevarnostjo, ki ji grozi od tistih, ki jo skušajo izkori ščati za organiziranje špijonaže in banditizma pri nas «n za raznarodovanje neposredno za naširtli mejami.
Če ugotovimo, da je komaj ‘25% duhovnikov v Sloveniji organiziranih v OF in da se niti ti po svoji večini ne zavedajo dolžnošii člana OF, dočim je v Italiji skoro vsa duhovščina akiivna v vrstah neofašističnih, de-mokristjanskih organizacij, potem mora biti jasno vsakemu, da onih duhovnikov — špijonov pri nas ni mogoče smatrati samo za slučajne garjeve ovce. To je linija Vatikana. Pri nas Vatikan odločno nasprotuje aktivnosti duhovnika v OF, v torbi za socializem in resnično ljudsko demokracijo pod lažno krinko, da se duhovnik ne sme pečati s politiko. V Italiji s pastirskimi pismi organizira vtilivno akcijo pod Göbbelsovo parolo boja proti komunizmu in vnebov pijoči m zločinskim izkoriščanjem verskih čustev poštenih ljudi v protiljudske, imperialistične namene. Ker ve, da pri našem ljudstvu s iako parolo ne b; mogel sploh med ljudi, ker bi ga ti sami izločili iz svoje srede, jih navaja k podtalnemu špijonskemu delu in tajno, z zaupnimi opomin; grozi s cerkvenimi kaznimi in suspenzijami poštenih duhovnikov, ki delajo v OF. Vendar se danes kljub pritisku Vatikana vrste teh poštenih duhovnikov, zavednih članov OF, že občutno večajo in utrjujejo. Na drugi strani pa držijo oficielni predstavniki Vatikana vrsto duhovnikov v OF zato, da bi preko njih varali OF in ljudstvo. S tako politiko bo treba nehati. Naše ljudstvo zahteva jasnost in ne bo dovoljevalo nobenih slepomišenj. Predvsem s!a po zadnjih izkušnjah v Bitenčevem procesu potrebni jasnost in odkritost. Vsaka druga pot bi morala povzročit; samo še večje odtujevanje duhovščine in z njimi cerkve od našega ljudstva v korist ameri-kih, imperialističnih vatikanskih agentov in odločno škoditi cerkvi v LRS. Duhovščina se bo morala odločiti. alj z našim ljudstvom, z OF in za ljudsko demokracijo, resničen mir in graditev socializma ali s tujimi špijoni in imperialistčnimi sovražniki nore Jugoslavije proti našemu ljudstvu in za novo TOjno, fašizem in barbarstvo. (Viharno pritrjevanje).
Tovariši ljudski poslanci! Kakor vidimo, vs; napori reakcije, ob mobilizaciji vseh rezerv imperializma pri nas niso zmogli uspet; v poizkusu ustvarjanja neke »Opozicije« na terenu nove Jugoslavije niso zmogli uspeti v poskusu razbiti ali vsaj malo omajal«, vsaj načet; tisto čudovito borbeno enotnost, požrtvovalnost in predanost novi Titovi Jugoslaviji, Fronti in Partiji, ki jo je 6kovalo naše ljudstvo med težko osvobodilno vojno. Vsej reakciji ne preostane drugo, kakor da se zadovoljuje s skupinicami propadlih, kriminalnih tipov, s katerimi ustvarja bedne špi-jonske centre in neznatne banditske, razbojniške, kriminalne tolpice.
Spletke imperialistov in njihovih hlapcev v inozemstvu
Druga sloji stvar neposredno za našimi mejami Tu so se anglo-ameri-ške vojaške oblasti, italijanska in avstrijska lokalna državna uprava vrgle z vsemi silami na delo, da bi razbili enotnost slovenskega ljudstva, ki se je skovala med osvobodilno vojno. Tu, so pogoji za sovražno delavnost reakcije ugodnejši, saj uživajo vojni zločinci jugoslovanske emigracije vso podporo obstoječih oblasti na tem terenu.
Njihov namen je pod krinko za hodne demokracije skriti v obliki raznih pseudo demokratičnih strank
agenture zahodnega imperializma, ki naj bi slabile borbeno odpornost slovenskega in resnično demokratičnega gibanja na tem ozemlju in ustvarile neko politično bazo za organiziranje imperialističnih špijonskih skupinic preti novi Jugoslaviji.
Naravno je, da so v veliki stiski tudi tam za kakršen koli političen program. Ves program se omejuje na Göbbelsovo protikomunistično borbo, vse drugo jim je nejasno. V vseh drugih vprašanjih se niti t: imperialistični hlapci med seboj o e morejo zediniti.
Duhovščina se je v veliki meri povsem povezala s profašističriimi in protislovenskimi škofi in 7 vojno zločinsko emigracijo. Drugi del duhovščine, zlasti na Koroškem in v Bene-čiji, je pasiven ali tihi pristaš OF, ki pa pod pretnjo Vatikana ne more z jasno besedo na dan. Skratka, ta duhovščina. takšna ali drugačna, ni zadostna opora za namene vojnohuj-skaških imperialističnih grupacij.
O agentih v tuji službi
Zato so se oprli na vrsto raznih, starih preizkušenih agentov in skušajo z njimi organizirati tako imenovano SDZ, ki naj bi inieia svoje organizacije v Gorici in Trstu, zadnji čas pa že tudi v Celovcu in ha Koroškem, in ki naj bi tvorila bazo za rekrutačijo špijonov proti novi Jugoslaviji. Za tako delo so mogli dobiti seveda same špijone, — poštenih ljudi ne morejo zavesti v stvar, ki nima programa iti ki je odvisna samo od dobre volje gospodarjev imperialistov.
Glavno besedo v tej imperialistični agenturi ima advekat Aghelettö. Ö priliki Bitenčevega procesa je smatral za potrebno, da »svečano izjavi«, da nima z njim nobene zveze in da ga ne pozna. Poglejmo, kdo pozna tega advčkata in s čim se lahko predstavi našemu ljudstvu. Sedanji predsednik SDZ. tržaški advokat dr. Josip Agneletto je izjavil dne 25. septembra 1940. ha tržaški kvesturi:
»Razen delovanja na gospodarskem polju odklanjam torej vsako obdolžitev, da sem kakor koli vrši iredentistično aktivnost v korist Jugoslavije. Ob tej priliki bi lahko celo rekel, neupoštevajoč dejstva, da sem po rodu Slovenec, da nisem nikdar čutil naklonjenosti do Jugoslavije; nasprotno, vedno sem bil svojim duhom in svojo družino prepričanja, da je naše življenje vezano s temi kraj; in režimom, ki nas pod pira. Iz teh razlogov si nisem nikdar želel drnge oblasti razen itali janske ter sem vtisnil svoje politično prepričanje tudi svojim otrokom, ki so že itak usmerjen; antikomunistično in antiiredenjistično.«
Podobno izjavlja v prošnji na notranje ministrstvo v Runu dne 50. Vil. 1940.:
»Do oblasti sem bil vedno spoštljiv in se z njimi nisem nikoli sprl, niti me niso preganjale. Nikdar nisem bil revolucionar ali upornik niti nisem sedaj ob svoji starosti Ni ločno, da nasprotujem fašističnemu režimu. Sem discipliniran in strog do samega sebe. zaradi česar morem nujno biti pristaš reda in discipline. Celo v javnosti sem bil tolmač fašističnih -načel, katerih sem p:sal v uvodu svoje knji ge »Prva knjiga o italijanskem pravnem zakoniku«, ki jo je priobčil leta 1959. Slovenski pravnik v Ljubljani.
Podobne podatke bi lahko navedli za ostale vodeče funkcionarje te nove stranke z onstran naših mej, n. pr. za: advokata dr. Vesela, industrijca Udoviča, Srebotnjaka itd. Enaka je ta družba v Gorici, kjer jo vodijo dr. Kacin, Kemperle. Krpan Ivan. Simčič Trofil in drugi. Kemperle je bil n. pr, pravni zaupnik notranjega ministrstva v Rimu in goriške kvesture, med okupacijo pa je bil v posebnem varstvu Rainerja v Trstu. Šuligoj Stanko je n. pr. med * osvobodilno vojno opravljal špionske posle proti našemu pokretu v korist neke tuje obveščevalne službe.
Če danes pogledamo to družbo, vidimo, da so organizatorji sami agenti, ki so že dolgo v službi zapaHno-impe-rialističnih obveščevalnih služb. Po nalogu teh služb organizirajo neko stranko, ki seveda ne more zbrati v svojih vrstah drugih kakor sovražnike ljudske in nove Jugoslavije. Ker so sami agenti, se seveda omejuje glavna njihova aktivnost ua medsebojne spore in konkurenco, kdo bo bolje služil svojemu gospodarju in prejemal za to boljšo plačo. Zanimivo je, da stoji za vsem tem znam Ivan Marija Cok, ki je bil nekoč tajui organ jugoslovanskega notranjega in zunanjega ministrstva obenem, ki pa danes ne nastop.» v SDZ odkrito, ker smatrajo nekateri ameriški oficirji Trstu, da »bi to ne bilo ugodno, ker je preveč znan kot angleški agent « Ti oficirji se ga na eni stiani boje, ker nočejo, da bi organizacija priša pod vpliv druge obveščevalne službe, na drugi stran;, ker vedo. da je toliko razkrinkan pred našim ljudstvom, da ne bi mogli pod njegovim :menom doseč; zaželjenib uspehov. Torej celo tam. kjer naj bi se direktno pod pokroviteljstvom amglo-ameriških vojnih oblast; v vsej bohotnosti razvijala »oboževalna demokracija zapadnega tipa«, med Slovenci ni mogoče ustvariti drugih razbijaških strank po principih zahodnega mnogostrankar-skega sistema«, kakor katoliške grupacije pod vodstvom tujih škofov in njihovih eksponentov ali pa neko SDZ pod vodstvom raznih bivših italijanskih špijonov, oboževalcev fašistične Italije in današnjih špijonov zapadno imperialističnih obveščevalnih služb.
Zakonitost družbenega razvoja je takšna in drugačna ne more biti. Tam, kjer je ljudstvo v borbi spoznalo svojo moč, vzelo svojo usodo v lastne roke, morajo imperialisti prej ali slej priti z vso brutalno razredno jasnostjo na dan. Tam jim ne ostaja drugo, kakor da se poslužujejo najbolj bn -
talnih metod fašizma, kakor delajo to v Grčiji, v nekaterih kolonijah, in da gredo na odkrito pot kupovanja hlapcev — agentov, špijonov. ki naj jim pomagajo varati narod, ustvarjati v vrstah demokratičnega gibanja nesigurnost in nevero v lastne sile, širiti klevetniške in alarmantne vesti in tako slabiti odporno silo in borbeno pripravljenost ljudskih množic. Kadar stoje imperialisti razgaljeni v vsej, svoj; barbarski, nečloveški goloti pred ljudskimi množicami- — ne morejo več uspevati s prevarantskimi metodami zahodnega »demokratizma« in morajo zato v boju za svoj obstanek z vso družbeno zakonitostjo poseči po barbarskih sredstvih fašizma ;n vsredotočiti svoje delu na ustvarjanje podtalnih, ilegalnih špijonskih skupin.
Isti je bil postopek, ki ga je v tem pogledu v naši preteklosti do najvišje mere nemške temeljitosti izvajala Himmlerjeva gestapo ;n ki ga skušajo danes izkoristiti v svoje namene nekatere zahodno-imperialistične špijonske službe. Jasneje in odločneje kakor kateri koli imperializem je nemški usmeril svojo glavno delavnost na razbijanje notranje čvrstine komunističnih partij. Tudi tö je logično in zgodovinsko nujno. Fašizem je. tako očitno razkril pred najširšimi ljudskimi množicami vso brutalno resničnost imperializma, da je postala nujna in očitna delitev družbe, tako, da so na eni strani razgaljeni kapitalistični, finančni mogotci s kupljenimi, razdivjanimi, lumpenproletarskimi nacističnimi tolpami. Zato se fašizem vrže na delo, da notranje slab; komunistične partije in da jih zavaja na napačno linijo preko 6vojih kupljerth agentov. Zlasti je fašizem to pot p^krenil kot svojo skoro osnovno metodo, s katero je hotel slabiti odporno moč osvobodilnih gibanj v vojni podjarmljenih narodov Evrope. Brutalna uničevalna vojna, ki jo je vodil fašizem in ki je postavila življenje ljudi Podjarmljenih narodov in p rol mačističnih krogov Nemčije in A \ sirije izven vsakega zakona, je z vso ostrino postavila pred demokratično človeštvo vprašanje borbe za obstanek celih narodov za ohranitev golega življenja. V tej borbi so mogli uspevati samo odločni narodi, samo močna odporniška gibanja, ki so z vso ostrino postvaljala vprašan ie enotnosti naroda, discipline odporniškega gibanja in ki niso dopuščale nobenega kolebanja v odnosu do okupacijske oblasti
Gestapo je imel nalogo izkoristiti to šitutuacijo zato, đa kupi zase čim več slabičev, da jih pod krinko dobrih »komunistov« in »antifašistov« trine na odgovorna mesla antifašističnega gibanja in preko njih zbira podatke o razmerah v antifašističnih organizacijah in širi gesla in vesti, ki bui te organizacije demoralizirale. Slabile njihovo odločnost, organiziranost, discipliniranost in ustvarile pogoje, v katerih naj bi se posamezniki borili za svoj goli obslanek, četudi za ceno sotovarišev. Prav to je gestapu uspelo doseči v marsikaterem koncentracijskem taborišču in s tem mu je uspelo, da je pridobil iz teh taborišč novo vojsko za fronte, nove delavce za tovarne in da je lahko zmanjšal vojaško silo za vzdrževanje reda v taboriščih.
Za izvedbo te naloga je rabil predvsem ljudi, ki bi mogli uživali med antifašističnimi množicami zaupanje. Zato je iskal vidne komuniste, antifašistične borce in ugledne intelektualce.
Popolnoma napačno bi bilo. če bi danes, ko so te stvari razkrile, sumih vse ljudi te vrste, ki so šli skozi koncentracijska taborišča, prav tako pa bi bilo škodljivo in nevarno, če ne bi bili skrajno budni proti vsem. ki v teh stvareh ne kažejo iskrenosti in ki skušajo stvari olepšavah in razlagati z vsemogočimi posebnimi okolnostmi. To bi bilo nevarno, ker bi omogočilo zahodnim imperialistom ,da še naprej v kalnem ribarijo in iščejo žrtev, ki bi pod pretnjo razkrinkanja morali služili njim proti lastnemu narodu.
O načrtih reakcije
Tovariši, ljudski poslanci! Videli smo, da reakciji pri r.as ne ostaja nobena možnost formiranja opozicije. nobena možnost formiranja kakršne koli legalne akcije v obrambo svojih protiljudskih. profitarskih interesov. Zato je jasno in nujno, da tudi pri nas danes usmerja svoj glavni udarec na podtalno miniranje naše slavne Partije. Kakor je pokazal proces proti skupini Diehl. Oswald, Košir, gre udarec reakcije pred vsem v dve smeri:
1.	S pomočjo dobro zakritih špijonov se skuša vriniti na najodgo» urnejša mesta v naši državni upravi in tam pod videzom najvestnejšega izvrševanja svojih dolžnosti izvrševati zločine špijonaže, načrtnega škod-ljivstva, sabotaže in diverzije. Zlasti se pri lem osredotoči na iskanje naj-talnejših gospodar, izsledkov in na iskanje najslabših in najobčutnejsih točk v gospodarstvu. Obenem organizira načrtno škodljivstvo, to je v formi visoke strokovne usposobljenosti skuša vršiti sabotaže, ki jih moralno niti ne opazimo, tako da posledice ne smatramo za slučajne, rezultat malomarnosti kakega delavca ali kaj sličnega.
2.	Druga smer tega udarca gre na grupiranje frakcionaških elementov,, starih nezadovoljnežev v vrstah partije. večinoma ljudi, ki so davno že orekinili z našo partijo, pa so danes, to je pri nas revolucija zmagaia, užaljeni, ker je zmagala brez njih Ln kljub temu, da oni v njeno zmago niso nikdar verjeli. To not je šel zlasti Košir, ki je skušal zakriti svoje sovraštvo do ljudske demokracije in nevero v možnost gradi Ive socializ-nia J?r'. nas s leni, da je iskal nesoglasij _ in teoretično-idcoloških »napak« in skušal skiilizirati našo Par-

Proračun IR Slovenile za leto 1948. sprejet
tijo-kot neleninistično, kot partijo, ki je zašla z revolucionarne poti.
Ena kot druga pot je naši borbi za socializem nevarna in lahko izredno škodljiva.
No. za eno kot za drugo smer je važno in vzpodbudno dejstvo, da more uspevati samo ob naši nebudnosti in v kolikor jo hranijo zunanji imperialisti. Dejstvo, da smo v našem razvoju tako daleč, da imperialisti nimajo več drugih možnosti, kot da pod krinko kritiziranja naše linije, češ da ni dovolj revolucionarna, da ni čista, dovolj leninistična, dovolj jasno dokazuje moč socializma, moč marksizma — leninizma, njegovo popolno zmago v vrstah najširših množic naših narodov. (Pritrjevanje.)
Končno stojimo še pred eno veliko nevarnostjo. Imperializem nima nobene resne nade na ustvarjanje notranje opozicije, kakor smo že večkrat ugotovili. Zato je zanj največji možni uspeh, če mu uspe omajati zaupanje naših množic v svoje lastne sile. v možnost doslednje in odločne
fraditve socializma v naši državi.
ato mu je osnovno sredstvo, da kleveta našo blast. Osvobodilno fronto, zlasti našo Komunistično partijo, in širi alarmantne vesti, s katerimi skuša obrniti pozornost ljudskih množic od najvažnejših vprašanj. Te vrste so alarmantne govorice, ki na osnovi odkritij sovražnikovih agentur pri nas, širijo nezaupanje z izjavo, »komu pa sploh še moremo zaupati«?
Ravno dejstvo, da so bile te agenture, kljub vsej globoki podtalnosti razkrite, mora vplivati pogum in zaupanje v naše sile. Čim bolj in čim hitreje bomo odkrivali sovražne agenture — in teh bo še dolgo precej, ker se noče sovražnik mirno sporazumeti z našo današnjo stvarnostjo, — tem mirneje in odločneje in tem bolj samozavestno bomo mogli graditi našo novo družbo in tem odločneje in upešneje bomo razbijali ostanke kapitalizma in protisocialistične tendence.
Ob tej priložnosti pa moramo opozoriti še na neko posebnost Neka-
teri se čudijo, kako da se o špionaži in sovražnih agenturah pri nas toliko govori in da je tega toliko. To seveda nikakor ni izraz neke težke politične situacije pri nas, temveč je samo nujna posledica dejstva, da živimo na mejah med dvema svetovoma — med svetom ljudske demokracije in socializma in med svetom — »svobodne špekulacije« in imperializma. V zvezi s tem dejstvom bi moglo čuditi samo, če te špijonaže ne bi razkrili, — samo to bi nas moglo skrbeti, ker bi jasno dokazovalo, da imperialisti uspevajo prodirati v naše vrste, ne da hi jih pravočasno odkrivali.
Drugo dejstvo v zvezi s temi pojavi špijonaže pa je, da so to zločini fiste vrste, ki jih je pošteno delovno ljudstvo smatralo vedno za najhujšo veleizdajo nad lastnim narodom, ki pa za imperialistične posle. ki so davno izgubili vsak smisel za patriotizem, za svoj narod, za državljanske obveznosti, predstavljajo običajno formo varanja naroda in ljudstva in zato o zločinih te vrste ne govore radi in jih rajši rešujejo tajno in z medsebojnimi kupčijami med posameznimi imperialističnimi grupacijami.
Zato jih ti procesi pri nas razburjajo, gredo jim na živce, ker ljubijo zakulisno diplomacijo in se boje odkrite borbe. V tem je še en dokaz moči naše stvari, stvari socializma, stvari borbe za narodno suverenost, ki ne trpi nobenega zakulisnega špe-kulantstva, nobene tajinstvene nejasnosti in ki vodi svojo borbo odkrito in jasno v interesu ljudskih množic in človeškega dostojanstva. (Vihamo pritrjevanje.)
Tovariši in tovarišice! Da bomo v tej borbi za socializem čim uspešnejši grišli do ugodnih rezultatov, je nujno potrebno, da se stalno zavedamo sovražne, podtalne delavnosti, da vztrajno razvijamo budnost v naših vrstah in razkrinkujemo sovražnika. Kakor smo videli, graditev so-cializma ni samo idilična mobiliza. cija ustvarjalnih ljudskih sil v miru in slogi, ampak zahteva z zgodovin-
sko nujnostjo ostro borbo za uničenje kapitalističnih elementov pri nas in ostro borbo proti agenturam zunanjega imperializma.
Ta borba je zlasti v LRS posebno ostra, ker imamo tri meje, na katerih imperialisti sistematično organizirajo kanale za infiltracijo svojih kriminalnih plačancev na naše ozemlje, čim uspešneje bomo preganjali to bando, tem bolj se bo zatekala k obupnim individualno - terorističnim metodam. Čim bolj čutijo moč našega ljudstva in z druge sirani svojo nemoč, da bi dobili vsaj majhno oporo, tem bolj bodo v svojem obupu posegali po terorističnih metodah. To nam dokazujejo zadnji atentati na nekatere naše aktiviste. Smrtno ranjena zver lahko zada še težke rane naši skupnosti, če jo ne bomo z vsemi silami tolkli do poslednjega diha.
To so dejstva, ki se jih moramo stalno zavedati zlasti mi, ki živimo na skrajnem zahodu nove Jugosla-vije in novih ljudskih demokracij vzhodne Evrope. Posebno skrb moramo zato posvečati utrditvi naših mej. — ne mislim samo z vojaškega stališča, ampak v ustvarjanju močnega, politično trdnega, neproduš-nega branika, ki ga moramo ustvariti na naših mejah, da očuvamo naše ljudstvo pred zločinskimi nakanami zahodnih imperialističnih obupancev.
V odnosu do teh obupnih podvigov najprših izrodkov zahodnega imperializma moramo biti v stalni, tako rekoč vojni pripravljenosti — samo tako bomo mogli izvršiti svojo posebno dolžnost, ki jo imamo kot naj-zahodnejši branik pred ostalimi narodi Jugoslavije in demokratičnimi silami v tem delu Evrope.
To so nekatere naloge borbe proti našim sovražnikom, ki stoje pred nami vsemi, v prvi vrsti pa pred organi notranje uprave v LR Sloveniji ob izvajanju velike naloge za graditev socializma in uničenje kapitali-stičnih elementov in ob sprejemanju ostalih nalog v zvezi s proračunom za leto 1948. (Dolgotrajno ploskanje in pritrjevanje.)
Zmaga petletke je odvisna tudi od zmage na ideološko
kulturnem polju
Govor ministra za prosveto dr. Jožeta Potrča
Nato Je dobil besedo ljudski poslanec dr. Jože Potrč, ki je poudaril: Tovariši ljudski poslanci! V prora^-čunu, ki vam je predložen, se ne zrcali samo gospodarsko in politično, temveč tudi kulturno življenje našega naroda, burna in nagla rast vseh njegovih sil in svetla perspektiva nadaljnjega razvoja, že prvo leto petletke nam potrjuje popolno pravilnost naše poti, dokazuje našo sposobnost, da gradimo iz lastnih sil skupaj z ostalimi narodi naše domovine socializem. Naš narod je danes res enakopraven član med narodi, ki so odvrgli jarem imperializma; z velikanskimi koraki premaguje svojo relativno tehnično in ekonomsko zaostalost, s tem pa gradi krepko materialno bazo za novo, višjo kulturo, čeprav še ne moremo govoriti o izobilju sredstev za vsesplošni kulturni dvig našega naroda, ki nam ga bo dala brez dvoma druga petletka, ki bo zgrajena na težki industriji sedanje petletke, lahko že danes ugotovimo iz leta v leto hitrejšo kulturno rast. Ne samo, da smo po strašnem razrušenju šolstvo obnovili in predvojne izdatke za pro-eveto in šolstvo daleč prekoračili, kar pričajo številke: leta 1939 — 131,000.000, leta 1946 — 250,000.000, leta 1948 — 697,000.000, temveč smo samo od lani na letos zvišali prosvetni proračun za celih 42% (tako visok skok je nastal predvsem zaradi priključitve Primorja) in tako prišli od 16% na 17% celotnega republiškega proračuna. Tolikšno upoštevanje prosvete v proračunu lahko izkazuje le malokatera izmed najbolj razvitih kapitalističnih dežel.
NI pa to dejstvo najbolj značilno in bistveno za našo prosvetno politiko. Največja kulturna pridobitev je brez dvoma najtesnejša povezanost kulture s pravo, ljudsko demokracijo. Dati ljudstvu. kulturo, napraviti vse delavce in kmete izobražene in kulturne, to pomeni srečo in blagor vseh ljudi, pomeni krepitev mednarodnega miru, bratstva in napredka (Ploskanje).
Razvijanje prave nacionalne kulture ne loči narodov, nego nasprotno, združuje jih, kajti ni večje kulturne pridobitve, kakor je bratstvo in enotnost osvobojenih narodov. To je naj-globja vsebina novega patriotizma: ljubezen do lastnega naroda in spoštovanja vsega kulturnega-, svobodoljubnega, naprednega, pii drugih narodih.
Zato pomeni razvijanje napredne kulture, ki je edino lahko kultura delovnih množic našo najsvetejšo patri, etično dolžnost. Ljudstvu je treba omogočiti, da kulturo ne samo uživa, nego jo tudi ustvarja. Naša zmagoslavna pot izgradnje socializma pomeni obenem zmago teh načel. Naše ljudstvo je vedno kazalo žejo po kulturi njegov boj za kruh je bil vedno tudi boj za kulturo. Narodno-osvobo-dilna vojna je sprostila vse ustvarjalne sile ljudstva, najboljši sinovi naroda, ki jim protiljudski režimi niso mogli niti hoteli omogočiti razvoja, so dokazali kot borci proti okupatorju vse tvome sile in danes zavzemajo važna mesta v državnem aparatu, v vojski kot oficirji, v tovarnah kot udarniki. Danes je v večernih gimnazijah omogočeno slehernemu, da sl pridobi potrebno splošno izobrazbo. Leta 1947-48 je v 28 takih gimnazijah vpisanih 2600 dijakov, med katerimi je po socialnem izvoru 33% delavcev, 23% kmetov, 16% obrtnikov, ostali so nameščenci in drugi poklici,
V nižjih razredih delavskih gimnazij pa že prevladujejo delavci. Kljub redni zaposlitvi se jih je prijavilo 53% k izpitom. Izmed teh jih je izpite uspešno ohpravilo 70%, — odstotek, ki se krije s povprečnim odstotkom na rednih gimnazijah. Sličnemu cilju služijo »delavski tehnikumi«, ki naj omogočijo nadarjenim delavcem.udar-nikom strokovno srednjo izobrazbo. Okrog 300 tečajnikov se pripravlja v 6 pripravljalnih tečajih za že ustanovljene delavske tehnikume. Torej vidimo: aktivisti, politično zavedni borci in delavci pridno izkoriščajo priliko, da se splošno in strokovno izobrazijo.
Takoj po osvoboditvi smo imeli veliko pomanjkanje učiteljskega kadra. Treba ga je bilo ustvariti v čim krajšem roku. Nadaljevala se je tradicija iz narodno osvobodilne borbe, ko se je leta 1944 na štirih tečajih pripravilo 127 udeležencev iz vrst predanih borcev za pedagoški poklic. Leta 1945 smo Imeli 13 tečajev s 663 udeleženci, leta 1946 — 8 tečajev s 654 udeleženci, leta 1947 tri tečaje s 118 in letos 3 s 100 udeleženci. Na ta način smo dobili za vzgojo naše mladine 1612 novih učiteljev, od katerih jih je nekaj v JA, nekaj pa se jih je tudi razkropilo po drugih službah, tako, da danes poučuje okrog 1100 učiteljskih pripravnikov.
S sedemletkami je, kakor znano, odpravljeno stanje v šolstvu, ki je v stari Jugoslaviji onemogočalo prehod iz končane osnovne šole v višje srednje in srednje strokovne šole. Mi se danes ne moremo več zadovoljiti s tem, da je vse naše prebivalstvo pismeno. Že v prvi petletki bomo dali 75% naše mladine nižjo srednjo izobrazbo in s tem možnost prehoda na vse višje šole. Kaj to pomeni, bomo razumeli, če primerjamo stopnjo izobrazbe pri nas s stanjem v najsilnejši in naj-hogatejši kapitalistični državi v ZDA. Po izjavi ministra za pravosodje Clarcka imajo danes v ZDA več milijonov otrok, ki sploh ne hodijo v šolo in nad 2 milijona otrok, ki hodijo v take šole, ki so absolutno neustrezne .trije milijoni odraslih niso nikdar hodili v šolo in 10 milijonov so bili deležni tako pomanjkljivega pouka, da jih je šteti med nepismene. Brez dvoma je tedaj v našem šolstvu poleg novega učnega načrta, ki jamči življenjsko znanje, uvedba sedemletk največja pridobitev s pomočjo katere bomo dosegli, da bo izobrazba res last najširših ljudskih množic. Letos je delalo 55 sedemletk, v jeseni jih bo 125. Letos bi bili morali v te šole zajeti 1400 otrok, a smo jih v resnici zajeli 3648. V jeseni bo samo v naše sedemletke vključenih okoli 9000 otrok, v 1. razred gimnazije in v 5 .razred sedemletke pa se bo v jeseni vpisalo 12.700 otrok.
V najtesnejši zvezi s problemom sedemletk je vzgoja kadrov za predmetni pouk. V novo ustanovljeni višji pedagoški šoli v Ljubljani, ki pripravlja predmetne učitelje za to šolstvo, študira poleg 70 rednih — študijska doba dve leti — še 499 izrednih slušateljev, katerih študijska doba traja 3 leta. Velik preobrat zaznamujemo v strokovnih šolah, ki nam bodo dale kvalificirane delavce in srednje strokovne kadre. Vseh srednjih in nižjih strokovnih šol je 108 z 9703 dijaki, od tega 19 srednjih s skupno 3707 učenci Okrog 2000 učencev v go-
spodarstvu iz oddaljenih krajev bo pa zajeto v trimesečnih tečajih s strnjenim poukom, tako da bo vsa mladina dobila poleg svoje strokovne tudi potrebno splošno izobrazbo. Kakšno je bilo stanje v prejšnji Jugoslaviji, nam ilustrira dejstvo, da smo imeli takrat samo eno industrijsko šolo, v tem ko imamo danes 28 triletnih industrijskih šol ter smo odprli celo vrsto novih strokovnih šol ali novih odsekov (n. pr. na Srednji tehnični šoli). Za te rastoče potrebe šolstva vseh vrst, dalje raznih tečajev (kot so tečaji za dopolnitev osnovnošolske izobrazbe pri mladini, ki še ni končala osnovne šole, nadaljevalne šole za kmečko mladino, tečaji za predšolsko vzgojo, ki naj zajame prvič v naši zgodovini vse predšolsko mladino), bomo ustanovili razen obstoječih še dve novi učiteljišči v Celju in Novem mestu in še eno enoletno šolo za vzgojiteljice v Mariboru. Da bi mogli naši pedagoški kadri vsaj približno zadostiti potrebam novega časa, izkoriščati izkušnje naše na-rodno-osvobodilne borbe in prave ljudske revolucije in današnje preobrazbe družbe ter aktivno in ustvarjalno delovati na prevzgoji mladine ali vsaj na začetku ne preveč zaostajati za družbenim razvojem, je organiziralo ministrstvo za prosveto osnovne pedagoške in strokovne tečaje z znanstveno politično poglobitvijo. Teh tečajev je bilo leta 1944. 8 s 345 udeleženci, leta
1945.	40 s 4817 udeleženci, leta 1946. 23 s 1376 udeleženci, leta 1947. 23 s 2167 udeleženci. V letu 1948. bo v tečajih preko 2000 udeležencev.
Da bi čim bolj odpravili nekdanji monopol imovitih slojev na višjo izobrazbo, je ljudska oblast omogočila z organizacijo internatov dijaških domov, menz in štipendij tudi nadarjeni mladini iz delavskih in kmečkih vrst, študij na vsaki šoli.
Tako imamo za strokovne šole 36 internatov z 2274 učenci in 30 menz s 1893 abonenti; učenci v strokovnih šolah dobivajo samo iz republiških virov 1368 štipendij v znesku 1.289.200 din na mesec. Razen tega dajejo posamezna podjetja štipendije iz fonda za kadre, nekaj stotin štipendij pa dajejo zvezna ministrstva. Zato se je tudi lahko tako povečalo število dijakov. Dijaških domov z vso oskrbo (srednješolskih internatov) imamo 46 z okoli 5500 dijaki; od teh plačuje samo 10—15% vso vzdrževalnino, ostali pa le delno ali nič. Univerzitetni mladini služi 6 študentskih domov s kapaciteto 442. Letos bomo začeli graditi velik študentski dom in obsežen provizorij. Odločilna pomoč visokošolski mladini pa so štipendije, ki rastejo iz leta v leto. Leta 1947/48 prejema od 3777 slušateljev vseh visokih šol Slovenije 1705 ali 45% štipendije, na tehniški fakulteti celo 57%. Vsota vseh zveznih in republiških štipendij na naših šolah je znašala leta 1946/47 6 milijonov 865.400 dinarjev, leta 1947/48 pa samo v enem mesecu 2,953.700 dinarjev, t j. na leto okrog 30 milijonov. V bivši Jugoslaviji je bilo določenih za štipendije visokošolcev in srednješolcev 200.000 dinarjev.
Z vsemi, doslej omenjenimi napori zasledujemo dva smotra. Dati hočemo najširšim množicam delovnega ljudstva in vsej mladini res napredno, sodobno znanje in globoko patriotično vzgojo, ki jih bo u&po-
Stalinov odgovor Wallace»
Vlada ZSSR smatra, da bi Wallaceov program lahko služil kot koristna podlaga za sporazum o mednarodnem sodelovanju
Moskva, 18. maja. (Tass). Stalinov odgovor na Wallaceovo odprto pismo se glasi:
Smatram, da je med mnogimi političnimi dokumenti, izdanimi v zadnjom času, ki imajo namen, utrditi mir, vzpostavit; mednarodno sodelovanje in zavarovali demokracijo, odprto pismo Henryja Wallacea, kandidata tretje stranke za predsednika ZDA, najvažnejši dokument.
Wallaceovega odprtega pi9ma ni mogoče smatrat; za navaden izraz želje po zboljšanju mednarodnega položaja, želje po mirni ureditvi nesoglasij med ZSSR in ZDA odnosno želje. da bi odkrili načine za tako ureditev. Izjava vlade ZDA z dne 4. maja in odgovor vlade ZSSR z dne 9. maja sta nepopolna v toliko, ker izražata zgolj željo po ureditvi sovjet-sko-ameriških nasprotij. Velik pomen odprtega pisma je v tem, da se ne omejuje samo na izjavo, ampak pomeni že resen korak naprej, ker vsebuje konkreten program za mirno
ureditev nesoglasij med ZSSR in ZDA. Ni mogoče reči, da bi Wallaceovo odprto pismo vsebovalo prav vsa nasprotja, tudi ni mogoče reči, da nekaterih formulacij in komentarjev v odprtem pismu ne bi bilo treba zboljšati; vendar to sedaj ni glavne. Glavno je to, da je napravil Wallace v svojem pismu odkrit in pošten poizkus in predlagal konkreten program za mirno ureditev ier postavil konkretne predloge o vseh osnovnih vprašanjih, kjer so nesoglasja med ZSSR in ZDA. Ti predlogi so vsem znani: splošna omejitev in prepoved atomskega orožja, sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo in Japonsko, umik čet iz teh držav, umik čet iz Kitajske ter Koreje, spoštovanje suverenosti posameznih držav in n e vmešavanj e v njihote notranje zadeve, prepoved vseh vojaških oporišč v državah — članicah OZN, vsestranski razvoj mednarodne trgovine brez vsakih privilegijev, pomoč in gospodarska obnova r vojni prizadetih držav v
okviru OZN. zaščita in zavarovanje državljanskih pravic v vseh državah itd.
Ni važno, če soglašamo z Wallaceo-vim programom ali ne, ena stvar je vsekakor nedvomna: Noben državnik, ki sta mu mir in sodelovanje med narodi pri srcu, ne more prezreti tega programa, ker izraža nade in težnje narodov po utrditvi miru in ga ho brez dvoma podprlo mnogo milijonov »navadnih ljudi«.
Ne vem, če vlada ZDA odobrava Wallaceov program kot podlago za sporazum med ZSSR in ZDA. Vlada ZSSR smatra, da bi Wallaceov program lahko služil kot dobra in koristna podlaga za tak sporazum za razvoj mednarodnega sodelovanja, ker je vlada ZSSR mnenja, da sta istočasni obstoj teh sistemov in mirna ureditev nesoglasij med ZSSR in ZDA ne samo mogoča, ampak tudi, ne glede na različnost gospodarskih sistemov in ideologij v interesu splošnega miru tudi brezpogojno potrebna.
Sovjetska zveza je priznala Izrael
Gromiko zahtevaj naj Varnostni svet takoj ukrene vse potrebnoj da prenehajo vojaške operacije proti Palestini
Tel Aviv, 17. maja. Židovski narodni svet je na svoji današnji seji izvolil za prvega predsednika nove židovske države Izrael profesorja Chaima Weizmana, ki je izvolitev sprejel in se mudi trenotno v Nevv-Yorku.
Zunanji minister Izrael Shertok je prosil komisijo OZN za Palestino, naj prizna židovski narodni svet kot začasno vlado in sprejme državo Izrael kot novo članico OZN. Hkrati je zunanji minister Shertok pozval Varnostni svet, naj zastavi ves svoj ugled in prepreči odprt napad arabskih držav, zlasti Egipta, na židovsko državo. Shertok poudarja, da so Egipt in ostale arabske države članice OZN in da bi torej ne smele napasti Izraela, ki opira svojo ustanovitev na sklep OZN in konec angleškega mandata nad Palestino. — Končno je Shertok izjavil na tiskovni konferenci, da je sporočil ustanovitev Izraela vsem 58 članicam OZN in jih prosil, naj priznajo židovsko državo Izrael. Židovska vlada je vložila protest pri angleški vladi in jo hkrati opozorila, da prepoveduje pogodba med Anglijo in Trans jordani-jo vsako vojaško akcijo brez privolitve angleške vlade.
Včeraj je bil v Tel-Avivu prva seja začasnega židovskega parlamen-
ta, na kateri so bile razveljavljene vse posebne pravice in privilegiji britanskih državljanov na ozemlju židovske države Izrael.
Začasni pravosodni minister je predlagal, da naj petrolejske koncesije, ki so po večini v rokah Američanov, ostanejo še nadalje v veljavi. Proti temu predlogu je nastopil samo predstavnik komunistične partije. Parlament bo razpravljal o tem predlogu na svojem prihodnjem zasedanju.
Kakor poroča Agencija France Presse, je britanski general Me Mil-lam izjavil, da bo mesto Haifa z okolico od danes naprej pod britanskim vojaškim nadzorstvom. V Haifi se konča petrolejski vod z iraških petrolejskih polj.
Kairski list »Al Zahram« javlja, da je egiptski veleposlanik v Angliji poslal svoji vladi poročilo, po katerem je vkorakanje egiptskih čet v Palestino napravilo popolnoma dober vtis na angleško zunanje ministrstvo in angleške uradne kroge.
Agencija France Presse poroča, da so egiptski »Spitfireji« napadli že petič Tel Aviv. Po židovskih virih je bila bombardirana tudi neka bolnišnica in je bilo pri tem ubitih mnogo bolnikov.
Moskovski radio poroča, da je so-
vjetski zunanji minister Molotov na obvestilo izraelskega zunanjega ministra Shertoka o ustanovitvi države Izrael sporočil, da je sovjetska vlada uradno priznala novo židovsko državo in njeno začasno vlada Molotov je hkrati izrazil prepričanje sovjetske vlade, da bo ustanovitev nove židovske države prispevala k okrepitvi mirn v Palestini in na Bližnjem vzhodu kakor tudi k razvoju prijateljskih odnosov med Sovjetsko zvezo in Izraelom.
Ameriški delegacija je predložila uradu Varnostnega sveta resolucijo, ki v njej označuje sedanji položaj v Palestini kot ogrožanje miru in predlaga uporabo čl. 39 Ustanovne listine OZN, ki določa, da se proti vsakemu kršitelju miru uporabijo sklepi Varnostnega sveta. Resolucija nadalje zahteva, da morajo vse vlade in oblasti v 36 urah po odobritvi sklepa ukiniti vse sovražnosti in umakniti svoje čete na izhodne položaja Hkrati poziva komisija za premirje, naj poroča Varnostnemu svetu o uspehih tega ukaza.
Sovjetski delegat Gromiko- je zahteval, naj Varnostni svet takoj razpravlja o predlogu ZDA in tudi sam ukrene vse potrebno, da se ustavijo vojaške operacije v Palestini.
šobila za uspešne graditelje boljšega, socialističnega družbenega reda.
Zato tudi ugotavljamo na vseh področjih kulture nepretrgan, vedno •hitrejši napredek. Ne samo, da smo kljub strašnemu uničenju, materialnim izgubam in ljudskim žrtvam dosegli predvojno stanje, nego smo ga daleč prekoračili. Iz ekspozeja tov. Djilasa v skupščini FLRJ so znane številke o porastu šol in učencev, dvigu gledališč in kinofikacije ter radiofikacije, dvigu založniške delavnosti v vsej Jugoslaviji, dalje številke, ki dokazujejo skrb ljudske oblasti za kulturne delavce. Splošni kulturni polet v novi Jugoslaviji ne sloni, kakor bi to hoteli prikazati sovražniki našega ljudstva, na tem, da bi zelo zaostale republike napredovale na račun in na škodo bolj razvitih, nego prav naš proračun, kulturni polet v Sloveniji priča, da prinaša bratsko sodelovanje koristi in splošno blaginjo vsem narodom. Naj navedem številke, ki veljajo za našo republiko: V srednjih in strokovnih šolah je bilo v Sloveniji leta 1939 25.188 učencev, leta 1948 pa 43.419; visokošolcev leta 1939: 2132, leta 1947: 3777. V tem, ko je leta 1939 izšlo knjig in brošur v nakladi 1 milijon 28.000, jih je izšlo leta 1947: 3,087.380 in je predvidenih za leto 1948: 5,034.680. Poleg že omenjene Višje pedagoške šole sta ustanovljeni ekonomska in agronomska fakulteta, spremenjena v popolno medicinsko fakulteto in tehnična fakulteta izpopolnjena z novimi oddelki: geodetskim in metalurškim, njen strojni oddelek pa je bil dopolnjen. Gradi se več institutov in laboratorijev. med njimi so posebno pomembni vodogradbeni, rudarski in metalurški Ustanovljeni sta nanovo akademiji za igralsko in upadablja-jočo umetnost. Steril o kinematografov je naraslo od 65 v letu 1939 na 94 v letu 1947, število obiskovalcev se je dvignilo od 2,783.339 na 5 milijonov 949.355 (213 %>). Domača filmska industrija raste: leta 1947 smo izdelali 19 filmov, obzornikov in kulturno-dokumentarnih filmov; prvi umetniški film se snema.
Radio, mogočno sredstvo kulturnega dviga in propagande, se je razširil tfe samo s podvojitvijo števila radijskih naročnikov, temveč posebno s tem, da se zadnje čase posveča posebna po» zornost šolskim in sindikalnim krožkom, torej kolektivnemu poslušanju. Število aparatov v šolah je v tekočem šolskem letu naraslo od 148 na 262. Porasli so izdatki za Slovensko narodno gledališče v Ljubljani in Mariboru od 5,967.580 din leta 1939- na 32,901,769 din lani in 42,670.960 din v letošnjem proračunu, kar znaša 715 %> v primeri z letom 1939- Tudi število obiskovalcev je naraslo od 210.000 na 348.000, to je dvig za 166 %. Dograjena je bila Modema galerija ter stavljena na razpo* lago za razstave. V tem, ko je bilo leta 1938/39 sicer v Ljubljani 17 razstav, ki so jih prirejali večinoma posamezniki in so bile večji del namenjene ozkemu krogu (obiskovalcev je bilo skupno 22.000. po 500 do 1500 na razstavo) sta imeli dve viliki kolektivni razstavi na* še likovne umetnosti leta 1947. 38.149
obiskovalcev, kar priča o uspešni popularizaciji likovne umetnosti-
Pomemben kulturni dogodek je usta» novitev slovenske filharmonije, ki danes prireja že po vsej Sloveniji koncertne prireditve. Pred vojno, leta 1939. smo imeli 44 takih prireditev, od teh 32 v Ljubljani in le 12 v ostali Slove» (liji, z obiskom 9413 oseb- Leta 1947-pa 171 (72 v Ljubljani in 99 v ostali Sloveniji) z obiskom 83-999 oseb, letos do aprila že 119 koncertov in 48 938 obiska. Naši reproduktivni umetnosti se odpira neslutena pot razvoja, ko bodo novi zadružni domovi omogočili prireditve kvalitetnih umetnikov skoraj v vsaki vasi- V vsakem pogledu pomemben za kulturno preobrazbo naše de* žele je razvoj ljudske prosvete, saj osredotočuje kultumo-množično delo veh frontnih organizacij ter izraža iniciativo najširših ljudskih množic. Vze» mimo za primer knjižnice. Nasproti 853 ljudskim knjižnicam v letu 1939- smo jih imeli v letu 1947. 1249 in sicer 191 v mestih in 1058 na deželi. Ker so bile umetniško malovredne in ideološko škodljive knjige odstranjene, ima dobra napredna knjiga v življenju našega ljudstva zelo velik pomen. Zelo je porasel pomen ljudskih univerz. Pred vojno smo jih imeli 6, ki so leta 1938/39 pred 14-057 poslušalci priredile 124 predavanj, leta 1947. pa je 85 ljudskih univerz priredilo 2319 predavanj pred 244-313 poslušalci. Ljudskih univerz imamo danes že 108. Velik je porast amaterskih gledaliških skupin; pred vojno jih je bilo 560 s 2744 predstava» mi, leta 1947. pa 925 s približno 6000 predstavami- Pred vojno smo imeli 271 glasbenih skupin s 240 prireditvami, leta 1947. pa 1059 in to 820 pevskih in 239 instrumentalnih s skupno 2604 nastopi.
Z uredbo o sistematizaciji je bil od» ločno popravljen materialni položaj prosvetnih delavcev, s sistemom nagrajevanja pa omogočeno, da se vsakemu požrtvovalnemu delu da zasluženo priznanje in nagrada; posebej pa bi hoteli še podčrtati naravnost revolucionarni preokret v ocenjevanju kulturnega de* la. ki se izraža v izdatkih za umetnost (odkupi, nagrade, podpore itd.) Leta 1939- je znašala ta vsota 226-387 din, leta 1947. skupno z zveznimi nagradami, podeljenimi umetnikom naše republike, 4,143.089 din, torej 18krat več-
Lani smo oddali 51 prosvetnih delavcev v druge republike. Cast in ponos mora postati za vsakogar, da posnema one, ki so vsak trenutek pripravljeni doprinesti za domovino vsako žrtev in ji služiti vsepovsod.
Naša največja naloga je razvijanje novega jugoslovanskega patriotizma, ki temelji na visoki oceni vrednosti našega bratstva in enotnosti, na globokem spoštovanju pred ideali njih, Id so prispevali najdražje, svoje življenje, za našo svobodo, za našo svetlo in srečno kulturno bodočnost. Boriti se moramo za nošo napredno ideologijo, za ideologijo bratstva med narodi, enakopravnosti, tovarištva, za Ideologijo ljudske demokracije in miru, za višjo moralo socializma, za napredne Ideje; to pa pomeni istočasno ogorčen boj šovinizmu, »morali'« iz-
koriščevalcev in špekulantov, hinavskih vatikanskih agentov, vsem ideološkim vplivom našega sovražnika, imperialistične buržuazije, pa naj se javlja kot dekadenca v literaturi ali kot apolitičnost, amoralnost, anacio-nalnost, kot mistika ali filozofski idealizem. Razriti moramo kritiko — naše najsilnejše orožje — krepko moramo zagrabiti in nadaljevati započeto delo razkrinkavanja sovražne ideologije. Imeli smo na univerzi poizkus ustvarjanja in širjenja lažnih teorij o naši ljudski revoluciji kot o malomeščanski zadevi in drugo. Take sovražne teorije imajo za cilj podcenjevanje naše ljudske revolucije, širjenje nevere v naše sile ali celo sploh zanikanje naše revolucije. V osnovnih šolah poskušajo posamezni zakrinkani protiljudski duhovniki s potvarjanjem znanosti pobijati prizadevanja učiteljev. Verjetno tudi ni slučaj, da hvali verski list čudeže baš v času, ko skušajo agenti po Prekmurju varati lahkoverne ljudi s samo »materjo božjo«, ki bi se naj »prikazovala« v drevju, ali da pišejo o izjavah cerkvenih ljudi, da ne smemo nikogar v vero siliti, ne da bi obsodili nasilno pre-krščevanje Srbov pod ustaši ali pojave, da grozijo danes nekateri duhovniki otrokom s kaznimi, če bi ne prihajali k verouku. Vse nakane naših sovražnikov bomo onemogočili, če bomo organizirali odločen boj za ideološki dvig, za prevzgojo množic v duhu napredne kulture. Zmaga petletke ni odvisna samo od zmage na gospodarski, nego tudi na ideološki kulturni fronti. (Ploskanje.)
V popoldanskem nadaljevanju VI. seje II. rednega zasedanja Ljudske skupščine LR Slovenije so v razpravi govorili tovariši ljudski poslanci: Malešič Matija, Reberšek Karel, Petrinja Danilo, Ocvirk Ivan, Stopar Viktor. Rudolf .Tanko, Perov-šelc Franc, Petejan Jože in Dugolič Anton.
Ker je bila lista prijavljenih govornikov izčrpana, je Ljudska skupščina tako v načelu kakor v podrobnostih sprejela soglasno proračun LR Slovenije za leto 1918, finančni zakon k proračunu in zakon o zaključnem računu LR Slovenije za leto 19i6.
O koncu je predsednik dr. Ferdo Kozak prebral ukaz Prezidi ja Ljudske skupščine LRS, s katerim se II. zasedanje Ljudske skupščine zaključuje in sklicuje III. redno zasedanje za 19. maj ob 11. dopoldne.
Rok za oddajo osnutkov za spomenik padlim borcem v narodnoosvobodilni vojni na Kongresnem trgu v Ljubljani se podaljša do 30. junija 1948.
Iz pisarne Generalnega sekretariata Predsedstva vlade LRS.
VREMENSKA NAPOVED za sredo 19. maja
Ponoči zopet prehodne padavine in ponekod nevihte, čez dan deloma sončno, sicer spremenljivo z lokalnimi plohami in razmeroma hladno.
Titova štafeta v Sloveniji se bo začela jutri
w%,
/**■
Jutri bodo krenili prvi tekači v Sloveniji na pot, da ponesejo čestitke in zaobljube vsega slovenskega naroda maršalu Titu za njegov rojstni dan. Iz Dolnje Lendave bodo tekli skozi Beltince, Mursko Soboto, Ivance, Maribor in Marenberg do Dravograda, kjer bo štafeta prenočila. Poleg te štafete prinesejo v Dravograd čestitke za ljubljenega maršala še tekači iz koroških in obdravskih krajev. Tudi kmetska mladina iz Soške doline, Brd in gorišksga Krasa bo pronesla dne 20. t. m. pozdrave in čestitke maršalu Titu iz vseh vasi ob zapadni meji v upravno središče Solkan, kjer bodo štafetno palico predali glavni štafeti.
Naslednje jutro, t. j. . petek pa bodo He tudi štafete iz vseh ostalih krajev Slovenije. Glavna štafeta bo š!a z vrha Triglava, t. j. od Aljaževega stolpa do vznožja v Krmo in nato preko Gorij in Bleda ter Kranja v Ljubljano. To palico k! jo je mojstrsko Izdelal delavec v Jeseniški železarni Dolfe Kramžar, bodo nosili na vrhu naši najboljši alpinisti, pre-
dali jo bodo smučarjem, ti pa gozdarjem, drvarjem in lovcem. V Krm! bodo prevzeli štafeto fizkulturniki, delavci in mladina, ki bedo ponesli štafeto do Ljubljane. Poleg glavne štafete s Triglava bodo šle važnejše proge iz Gorice, Kopra, Črnomlja, Strnišča, na vse te pa se ho priključilo nešteto daljših in krajših stranskih prog.
Vse štafet* bodo pritekle v Ljubljano v petek popoldne cb 16.30 pred Narodni dom na Cankarjevi cesti. Fo izročitvi pozdravov in štafetnih palic vseh glavnih prog bo štafeta Slovenije nadaljevala pot proti Novemu mestu, Kostanjevici in Samoboru, kjer bedo slovenski tekači predali štafeto Hrvatom.
Poleg civilne štafete, v kateri bodo sodelovali vsi sloj i našega ljudstva, bodo letos tekli po Sloveniji tudi pripadniki JA, ki bodo prav tako ponesli svojemu maršalu pozdrave. Štafete JA bodo prišle v Ljubljano ob istem času in na isto mesto kakor druge.
Bosenska in črnegorska štafeta na poti
Štafeti Besne in Hercegovine ter Crne gore sta že več dni na poti. V ponedeljek zjutraj je prva krenila štafeta Ljudske republike Bosne in Hercegovine, ki se je začela v zgodovinskem mestu Pečin pri Drvarju, kjer je bil med sedmo ofenzivo vrhovni štab Narodno osvobodilne vojske z maršalom Titom. Prebivalstvo je v velikem številu spremljajo štafeto in ji povsod prirejalo prisrčne sprejeme
V ponedeljek je krenila na pot tudi štafeta Crne gore. in sicer z mladinske proge Nikšič—Titograd, ki je v petletki največje gradbeno delo v LR Crni gori. V pozdravnem pismu je med drugim zaobljuba maršalu Titu, da bo proga zgrajena do 13. julija, na dan obletnice črnogorske vstaje.
Čestšike bolgarskih fiskuiturniksv
Fizkulturniki Ljudske republike Bolgarije bodo prinesli iz Sofije pozdrave bratskega bolgarskega naroda za 56. rojstni dan maršalu Titu. S tem bodo manifestirali ljubezen bolgarskega ljudstva do narodov Jugoslavije in maršala Tita ter izrazili željo za večno prijateljstvo Bolgarije in Jugoslavije.
Štafeta LR Bolgarije bo šla iz Sofje 23. maja zjutraj in bo prinesla na mejo v Caribrod isti dar. ob 19. uri, kjer bo velika svečanost. Štafetno palico bodo nato ponesli jugoslovanski fizkulturniki čez Pirot, Niš in Kragujevac do Beograda, kjer jo bodo prevzeli bolgarski fizkulturniki in jo izročili maršalu Titu. --
N» Dan jugoslovanskega letalstva bo v četrtek 21. t. m. ob 11. dopoldne v Jakopičevem paviljonu odprta
letalska razstava
Nav rekord jadralnih
medalarjeu
Modelcrski kroželc pri špcrtno-letal-Ekem društvu »žarko 'lajcen« v Mariboru Jo priredji na letališču t Teznem društvene modelarske tekme. 26 modelov se jo drug za drugim dvignilo v zrak .Sodelovalo so tud! modelarke, ki ne zaostajajo za svojimi delovnimi tovariši. V rezultatih so dosegli: Sakelškova čas 4 min. 30 sek., Pokom 7 min. 34 sek., Herzog 15 min. Najboljši uspeh, je dosegel Blažič Danilo z začetniškim modelom, ki je vzdržal 1 uro 52 min, 23 sek. To je obenem nov državni rekord v kategorijah svobodnih modelov in za 54 minut boljši od sedanjega drž. rekorda, ki 60 ga do-»sgli ljubljanski modelarji.
Požl»ljei!0 lizkulfiirno delo s? erfcowfjah
Y	zadnjem času je zavrela fizkulturna razgiLanost v aktivih Trbovelj precejšen razmah. Opaža se to predvsem pri nogometu in šahu, medtem ko so ostale sekcijo že najredilo svoje programe za delo v letošnjem letu.
Da se fizkuitumo življenje poživi v še večji meri je bil sklican ustanovni sestanek upravnega odbora fizkultumih aktivov Trbovelj. Na sestanku so bili podrobno razmotrivani vsi problemi, ki so aktualni za fizkultumo življenje aktivov rudnika, cementarne, elektrarne In ostalih aktivov v Trbovljah. Sklepi, ki so bUI na sestanku sprejeti, bodo gotovo mnogo pripomogli k čim množlčnejšemu udejstvovanju vseh trboveljskih aktivov na ffzkultumom polju.
Drobne zanimivosti
Na turnirju v žillni se je finalna no-psmetna tekma med. moštvom 2ildne; ki je slavjio 4O:0'.nic-> obstoja im Hajdukom iz Splita končala z zmago domačinov 4:1 (1:1). V drugem polčasu igralci Hajduka zaradi utrujenosti: niso več vzdržali, saj so v enem t-ednu odiigrsli šti!ri težke tekmo in imel* za seboj 1500 km dolgo pot.
Na mednarodnem turnirju v odbojki v Beogradu je zasedel prvo mesto Partizan, k je v zadnji tekmi premagal Arm a ta 3:2. Drugo mesto jo zasedla Crpena Zvezda, ki ji slede Armada jn Beograd.
Teniški d:»boj za Davisov pokal mod Madžarsko in Francijo se je končal s porazom Francije 4:1. Asboth je premagal Francoza Abdeselania s 6:3, 6:1. 6:2. Stolpa pa Bernarda z 1:6, 3:6, 6:0, 6:3, 6:4.
V	dirkali na 1 km je pri stoječem startu mani sovjetski motociklist SumilKin dosegel poprečno brzico 119,042 km na uro in, "tako prekoračil Sovjetski rekord za 11 km Sumfiikin je postavil novi rekord z motociklom t Kometa 2«, ki eo ga izdeldi po njegovih navodilih.
Zmaga Jugoslavije na turnirju sla&alÄ mgmmtmk moštev v Ffastdfi
V ponedeljek so bile zadnje tekme tedna mednarodnega športnega lest.)vala n Franciji, hi se ga je udeizllo približno 12.COO športnih predstavnikov Iz J.6 držav.
Na velikem pariškem stadionu, okrašenem z nacionalnimi zastavami inozemskih sindikalnih reprezentanc, je bil pred 15,050 gledalci defile udeležencev. Na častni tribuni so bili diplomatski predstavniki, sekretar Francoske generalne konfederacijo dela In drugi predstavniki.
Inozemske ekipo ]e pozdravil predstav» nik francoske delavske športno-telovadne federacije. Poudaril j» pomen te športne manifestacije za krepitev prijateljskih zvez la mednarodne solidarnosti delav-
cev. V imenu inozemskih meštev Je govoril član jugosloumska sindikalne delegacija Pero Lozica.
Nato je bila finalna nogometna tekma med sindikalnima reprezentancama Jugoslavije in Komunije. V zelo živi in lepi igri je Jugoslovanska sindikalna reprezentanca zmagala nad romunsko z rezultatom 3:0 (C:C). Tehnična premoč naših igralcev je prišla do popolnega Izraza in nam prinesla zasluženo zmago. Občinstvo je z dolgotrajnim ploskanjem pozdravilo zmago jugoslovanske sindikalne reprezentance. Predsednik športne telovadne federacije dela je čestital našim Igraćem in jim Izročil pokal.

Novi prvak Bohiniiik c svetovnem prvenstvu
Pravkar zaključeni match-turnir za svetovno šahovsko prvenstvo je bil največji In najvažnejši dogodek v šahovskem žIth ljenju po vojni, je dejal Botvlnnik v svoji izjavi sodelavcu Tassa, Na tem turnirju so sovjetski mojstri dosegli velik uspeh. Sedaj lahko trdimo, da v tujini ni šahistov, ki bi presegali sovjetske. O posameznih udeležencih turnirja Je Botvin-nik dejal:
Ugpeh Smlslova Je zelo dober. Posebno dobro je odigral moskovski del turnirja ter se je pokazal boljšega v obrambi kot Reshevsky in Keres. Tekmovanje je med drugim pokazalo, da Igra Smislov bolj sigurno na match-turnir j Ih kakor na prvenstvu. To je značilna poteza Smlslova, ki ga dela za nevarnega nasprotnika v vseh mate h jh.
Euurejev neuspeh je v njegovi slabi formi. Ta talentirani šahist bi se lahko plasiral bolj uspešno.
Govoreč o sebi, je Botvlnnik dejal: »Moji uspehi me zadovoljujejo, dasl sem imel v praksi turnirje, na katerih sem bolje igral. Od odigranih partij smatram za najbolj zanimivo in najbolj pomembno za teorijo partijo Iz I. kola z Euwejem in tretjo partijo s Smislovim.
Organizacija turnirja tako v Holandiji kakor tudi v Moskvi — je končal Botv5.n-nik — je bila dobra, če strnemo uspehe match — turnirja za svetovno šahovsko prvenstvo, ne zadostuje, da poudarimo samo zmago sovjetskih velemojstrov, marveč tudi zmago sovjetskega šahovskega gibanja v celoti.
Tupnir v Budimpešti
XI. kolo: Gereben:FUster 1:0, Steiner: Radulescu 1:0, Wood:Trifunovič 8:1, Ba-konyi:Ber.kö remi. Prekinjene so partije Tomovič :Tartako:ver, Sz!iy:Szabo, Barcza: Fcltys in GIIgorič:Pachman.
xir. kc!->: Szabo:Wood 1:0, Tartakower: dr. Szlly remi, Foltys:Gligcrlč remi, Pach-man:Gerel:en 0:1, Fiister:Bakonyi 1:0, Radulescu-.Tomovič remi. Prekinjeni sta partiji: Trifunovič:Barcza in Benkli:Stel-ner.	.
Polfinalni furnirji
NOVI SAD
XI.	kolo:	Logar:Kindij 0:1, Markovič:
Mlkuiič 0:1, AvIrovlč:DJaja 0:1, Bertok: Tlmet 1:0. Fuderer:Omiatlič 1:0. Prekinjene so partije V. Popovič :Rabar, Kul-žlnskl:ž. Popovič in Andrič:Marič.
XII.	kolo: Andr!?.‘Bertok 1:0, 2. Popovič: Markovič 0:1. Marič:Kindij 1:0, Djaja: Kulžlnski remi, Rab»r:Fuderer 1:0. Prekinjeni sta partiji Omladič:Logar in TI-met:Avirovič, Odlcžena je igra med Aviro-vičm in V Popovičem.
OSIJEK
XII. kolo: Simonovič rMarkovič 1:0, Ku-fc07cc’:Kalabar 1:0, Germek:škoti 1:0, Levačič :Fjlipčlč 1:3, Vukovič: Jsnoševič 1:0. Gruber: Rosan d jč 1:0. Pct2sman:Radonjič 1:0. Prekinjeni sta partiji Milič:Horvat in Majstrovič: Vuksanovič.
SARAJEVO
XI.	kolo: Kozomara‘.Mlinar remi, Božič: Preinfalk remi, šubarič:Lešnik 0:1, Fidler: Karakla.iič 0:1, £agar:Kob!er 1:0, živanov: Nedeljkovič 6:1, Carev:Tagirov remi. Prekinjena je partija Logar:RadoičJč.
XII.	kolo: Mlinar:Carev remi, Preinfalk: Kozomara remi, Lešnlk:Božič 1:9, Nedelj-kovjč:Fidler 1:0, Kobler:živanov 1:0. Prekinjene so partije Taglrov:Longer. Kara-klajič:šubarlč In Udovčlč:Žagar. Radoičlč je bil prost.
Razstava bo trajala do vfitate nedelje. Vstop prost od 9. do 21.
Obisk razstave priporočamo vsemu občinstvu, posebno sindikatom in Solarn.
Tekmovanje med rudniki v aprilu
Na seji zveznega tajništva rudarske industrije za Slovenijo, ki se je vršila 14 t. m. v Trbovljah je bila v zvezj s tekmovanjem med rudniki ugotovljena na podlagi rezultatov in mesečnih poročil, da je v aprilu do, segel prvo mesto kot najboljši delov-ni kolektiv v A skupini rudnik Trbovlje. V aprilu je prekoračil plan za
0.7 %, zmanjšal proizvodne stroške za 2,4 97, pri razstrelivu pa je prihranil 40 %. Od vseh rudnikov ima rudnik Trbovlje hul.i najboljše uveden način dela po normah, saj dela 64.2 97 vsega zaposlenega osobja po tehnično postavljenih normah. Neupravičenih izostankov ima rudnik 0.1 97 in je v primeri z marcem znižal neupravičene izostanke za 0.2 97.
Drugo mesio si j« priboril zmagovalec v majskem tekmovanju, rudnik Velenje, ki je presegel plan za 0.6 97, zboljšal kvaliteto proizvodnje za 18.54 odstotkov, prihranil pri lesu 9.8 97 in pri razstrelivu 5.6 97, neupravičenih izostankov pa ima 0.6 97. Tretje mesto v A skupini jo dosegel rudnik
Zagorje, ki je prekoračil plan za
1.6	97. Rudnik Hrastnik, ki je po proizvodnji najboljši, je dosegel šele četrto mesto, kljub temu, da je plan presegel za 1.8 97, Ima pa višje pro-; izvodne stroške in 2.4 97 neupraviče- j nih izostankov. V tem pogledu ho ; treba v vrstah delovnega kolektiva rudnika Hrastnik še mnogo dela, da se izboljša delovna disciplina ki onemogoča boljše rezultate. Na petem mestu je delovni kolektiv rudnika Senovo, ki pa ni dosegel plana za 9.38 97. Rudnik Senovo se bori še vedno z raznimi jamskimi iežkočami, ki zavirajo izpolnjevanje piana.
V	skupini B je dosegel prvo mesto rudnik ZabnkoTea, ki je presegel pbn za 8.2 97. Slede mu Huda lama, Pečovnik, Liboje. Kočevje in Krmelj v St Janžu.
V	skupini C je prvo mesto pripadlo rudniku Crna-Kaolin, ki je plan presegel za 6.2 97, drugo mesot rudniku Idrija, tretje mesto pa rudniku ba. rita pri Škofljici.
Maert zadružnega doma mma upoštevati razmere In potrebe vasi
H gradnji zadružnega doma v Pregarjih
V	okraju Ilirska Bistrica bodo letos zgradili zadružne domove v vaseh Bitnje, Trnovo, Slivije, Pregarje, Ob-rov, Podgrad. Zabiče, Jelšane, Tatre in Nova Kračina. V Knežaku pa so dom že zgradili in odprli 1. maja. Sedaj gradijo domove na Tatrah, v Pregarjih in Nov.; Kračini.
Gradnja zadružnih domov je posebno važna v tieiili vaseh, ki so bile popolnoma požgane in ki 60 oddaljene od glavnih cest in večjih središč. Med takimi vasmi sta tudi vasi Pregarje in Tatre v Brkiaih. Tu so vaščani takoj spoznali velik pomen zadružnih domov in se lotili dela. Če bi okrajna gradbena uprava skupaj s krajevnimi organizacijam,; še tesneje povezala skupne napore in težnjo vaščanov, bi bil; uspehi še večji.
V	Pregarjih so že izkopali temelje, zravnali prostor, navozili kamenje in zbrali precej gradbenega materiala. Zadružni dom bo služil trem vasem, Pregarjem, Hujam .in Gabrku, deloma tudi že Rjavčam In Zajelšju, v celoti skoraj 1500 ljudem. V teh vaseh ni nobene trgovine razen zadruge v Pre-garjrh, kjer je sedež krajevnega ljudskega odbora. Tu sta tudi kmetijska obdelovalna zadruga in sindikalna r-o-družnica zidarjev s 130 člani. Spričo ieh okolnosti je seveda treba zgraditi v Pregarjih primerno velik zadružni dom.
Sedanji načrt doma pa vseh teh okolnosti v glavnem ne upošteva. Tako je n. pr. prostor za trgovino dolg 8.75 m in 4,40 m širok, medtem ko bi skladišče merilo po tem načrtu samo
4.25	m krat 4 m. Videti je, da je bil načrt narejen šablonsko, ne da bi upošteval razmere in potrebe. Okrajna uprava za gradnjo zadružnih domov in druge organizacije načrta niso proučile, toda tudi domačinom ni bil pravočasno predložen, da bi o njem razpravljali. Nujno potrebno je, da ee takoj napravi še dodatni načrt za skladišče.
Pri izdelavi načrta so pozabili še na neko drugo važno stvar, kar pa se tudi še da popraviti. Vprašanje vode je v Brkinih, zlasti v Pregarjih zelo pereče. Ob suši se vaščan; zatečejo k šolskemu vodnjaku, ki pa tudi ne zadostuje, če traja suša delj časa. Potrebno bi bilo tudi pri zadružnem domu izkopati večji vodnjak, kajti površina strehe je znatna in bi se ob dežju zbralo v vodnjaku precej deževnice, ki bi prišla prav v največji potrebi.
Za zadružni dom v Pregarjih so se zidarji zavezali, da bo vsak opravil po 3 dni prostovoljnega dela, kmetje bodo dali 3000 ur za prevoz gradiva, LMS 2555 ur, sindikalna podružnica 2000, AFŽ 5C0. kmečka zadruga pa 600 ur. Poleg lesa so zbrali že tudi nekaj denarnih sredstev, med drugimi je prispeval župnik Milič 500 dnn in
dal več kub. metrov kamenja. Vaščan; so na množičnem sestanku sklenili, da bodo delali po vrstnem redu hišnih številk, tako da bodo vsak dan delali ljudje iz 15 hiš. Če bosta tudi gradbena uprava in gradbeno podjetje pravočasno izpolnila svoje naloge, bo zadružni dom v Pregarjih kmalu pod streho.
Na čelni strans zadružnega doma v Pregarjih nameravajo vzidati lepo izdelano sipom insko ploščo z imeni vseh listih vaščanov, k? so dali svoja živ, ljenja za svobodo. To bo najlepši izraz hvaležnost,- borcem in žrtvam, ki so s svojimi junaškimi dejanji omogočili, da si more delovno ljudstvo sedaj zidati zadružne domove.
Izvršena je smrtna kasen nad Dšehlont in ostalimi vohuni
Ljubljana, 17. maja.
Ker predsedstvo Prezidija Ljudske skupščine FLRJ ni upoštevalo prošnje za pomilostitev, je bila izvršena smrtna kazen nad obsojenimi vohuni inž. Brankom Diehlom, Stanetom Osvaldom, Karlom Barletom. Jankom Pufflerjem, Martinom Prester-lom, Borisom Kranjcem, Milanom Stepišnikom,. Vladjmirom. Ličenom, Paviom Gasserjem“_in Oskarjem Ju: raničem, ki jih je vojaško sodišče v Ljubljani obsodilo na smrt z ustrelitvijo.
Predsedstvo Prezidija je upoštevalo prošnjo Hildegarde Hahn za pomilostitev in ji kazen z ustrelitvijo zamenjalo s časovno kaznijo.
Radio Ljubljana, Maribor in S!. (Primorje
SPORED ZA SREDO 6.00 Veder ju trap ji gp-krag, vmes poročila, pregled dnevnega sporeda in jutJa-nj* telovadba. 7.00 Rsdijaki koledar iz dans&njtfi časopisov, objave. 7.10 Jutranji koncert. 7.30 Naipov-cd. časa in poročilo. 7.45 Cešk-e in stG»7iaSfce pesmi, 8.00—8.30 Šolska ura. 12.30 Napoved časa in poročila. 12.45 Zabavna glasba, mali oglasi čn objavo. 13.00 Igra. Mat ansambl Radia Izubijana. 13.30 Igrajo in pojo slovanski umotnitai. 14.00 Ruski x«čaj Društva aa kulturno sodelovanje fc*io-venjje s SZ (32 lekcija). 14.10 Same« p eve rus-tsn skladateljev poje sopranistka Ivica Can-kar-Bin&erJeva, pr; klavirju L. M. Škerjanc. 14.30 Napoved čas in poročila ter objava večernega sporeda. 14.45 Partizanske pesmt. 15.00—15.30 Šolska ura. 18.00 Operne u'veirture. 13.30 Fizkultumo pre-vanjo. 18.40 Pisan spored, izvaja na har-monLfcp Avgust Stanko. 19.00* Radijski dnevnik. 19.10 Naredne pesmi jugosio-vaCRkćih narodov. 19.30 Napove*, časa in poročila. 19.45 Zabavna glasba, mili oglasi in objave. 20.00 Oddaja za mladino. 20.10 Skladbe zv violo igra Srečko Zalokar, pri klavirju Jelka Suhedolniik. 20.30 Večer mladi,h sl-orrenskJli pesnikov (Literarna oddaj-a). 21.00 Kar si kdo želj. 21.30 Pojo fantje na vasi. 22.00 Prenos poročil Zvezne postaje Beograd. 22.15 Iz del Maurice Ra vola.
DNEVNE VESTI
KOLEDAR
Sreda, 19. maja: Celestin. Vii^slava Četrtek, 2G.mava. Bernard, Mu odar
SPOMINSKI DNEVI
19.	V. 1944. — Borci Br^ko -fcene^kesa. odredi skupno z Ciarioa:dincr. napadejo sovražno postojanko pri Attimisu. boi-liLi m rurt*eniii je blo več so.ražmn vojakov.
DEŽURNA LEKARNA
Centralna lekarna, Tromostovje, Marijin tr0- s.c v. 5.
Filozof:! Danes obv^en množični sestanek fakultete v mne-roMki predaval-nieft ob 19.30. — Sekretaru LsM 1642-n
SLOVENSKA NARODNA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI IN MARIBORU
Drama v Ljubljani
Sreda, 13. maja. ob 20.. Kozak:	Vida
Grantov a. Red Sreda četrteL, 20. maja. ob 20.: Ljnkart: županova Micka. Srn.?.le: Varb. Rr-d B. — Upr>zoritev Akademije za igralsko umetnost-
Opera v Ljubljani
Sreda, 19. maja, ob 20.: Mlakar: Mala baler, n a, Red. četrtek.
Četnik v 20. maja. ob 20.: Donizetti: Da PasquaVe. Red. A.
Drama v Mariboru
Četrtek, 20. maja cb 20: Simonov: »Rusko vprašan je*. Zaključena predstava za ^ KOZ gradbene industrije.
Sobota, 22. maja ob 2U: Goldoni: »Krčmarica Mirar.dohna« Gostovanje v Ptuju. Nedelja, 2ö. maja ob 15: Gv>ldcni: »Krčmarica Mirandolina*. Gostovanje v Ptuju.
Opera v Mariboru
Sreda, 19. maja ob 20: Puccmi; »La Boheme«. Premiera. Izven.
Petek, 21. maja ob 20: puccmi: »La Boheme«. Keu A.
Sobota, 22. maja ob 20: Verdi: »Trubadur«. Za sindikate. V stopnice v prodaji tudi za ostalo občinstvo Neaeija, 23. maja ob 2Ö: Puccmi: »La Boheme«. Izven.
•
AKADEMIJA, ki jo priredijo koroški dijaki Iz Radovljice, Kran a m Ljubljane s sodelovanjem aijakov ah ur.:, gimnazije Ljubljana-št. Vid, bo 29. maja cb 13.30 v ipharuionični d*. Gram i-MuLice«, Slovanski komite Slovenje m univerza prirejala javno prodavanje akademika M. Abramiča- »'Pregled staroslo-' t inske arheologije v Jugoslaviji«. Preda-vaC'Je, ki ga boco panaGorja.e ćDke, b) v če is stek, 20. ma ja, ob 13. v niacruloški čvo-naa, im i verso.	10*1 - a
Vsi reprezentanti, ki s& bodo uđ?icziu studenUhiih igrer v Zagrebu, naj »e javljajo dnevno od. 10. du 12. ure v pisaml fizkultuicega aktiva univerze v gimnaziji. I. nanstropje, dzeno, Vegc^a u.ica, da dvignejo rekr.aite m dridamo bruno.
izlet ua Ran priredi Lutnia — njnosana v dneh 23, 24. m 25., maja 1343 Cena za posameznika znaša 745 din Kti je š^vuo za t.a izlet omejeno, se pravočasno ur— javite v v^eh poslovalnicah Putni :u 1Cl3 a ObjSk velesejma v Budimpešti prir-cdl v mesecu juniju FUTNIK. Zato se pez'-jo stroko"»vjaki posameznih panog 7 ns.’-'h industrij5kin. trgovskih in ku?turno-pn>-Kvetivii ustanovah, da 91 nabav Jo za. to potrotoa odobrenja. Privatni/i £,3. zaradi cmer enega števila obit>kovalc:v na l>ado upoštevali. Vse ctsals informaci te daj a PUTNIK-Ljubljana, Celje in Maribor.
Dramska sekcija mladinskega kulturno umetniškega društva »Kajuh* prirodi v predo, dno 19. maja ob 19.30 v mladinski drvemni (Francic-karrha uVc.i) s''oj prvi lUersmi večer dr’ mladih književnikov z mladinske proge. — Vstop pro-.t.
FredaTpnje o letalstvu. Sp-or-nri leti oko dmšlro »Milena Hudnika t v Ljub’j .mi pr rodi v po-te»k 21 t. m. ob 20. v I.T'a-dr.nski dvorani (Frančiškandra) predavanj e ing. Strom; V a o letalstvu. Preda-vanje bodo-spremljale s!.ko- Vr, oljeni ' si ljufcttoelji letalstva- Vstop prosti
CCssitscrtj
: . Koncert LimiKe gxasb£, kt ga bo • izvajaj. Teii&i simionicm cr^eater Slo iiihaiCatch.ja p-cd vodstvom JaiO“ a o-p-ei>a v petes, 21. maja ob 20. v LdKrnu, puinaš-a vrjio izjviiimn a-i ruših s.a;aw-loljevi. Ker gre glasba pri	p*ec-
vajamju n-^.^o minu. je pra-', cu pjuHemoru. aeia slovenja a-ki j o/ zu a; y ucacsirtaii dvorani. Temu je zaaica.ui l>9tkoiv koncert. V*stopmce v Knj m.ua kalij.	IbJI-n
Na glasbenem večeru ob pni kccijren-cj mladih kg j iževnikov Slovenija v nedeljo, 23. ma,a, ob 20. v Filharmonija iu a-spored gojenci in alui-iJiciji naša AkadeniLjo za glasb-j. p^enirskt Z'>or Cankar pod vodati-etn Mi->-sa P-in: k a m £ ruden tski pevski zbor Ijuclj ansiksä uhivetze i-cd vodfstvcm Radovana. Gobca. Spore-i je se g ta vi j en is dei naših in rushh c-kia-djateljev. Predprodaja: Knjigarna musi-kalij.	1037-n
Opozarjamo na koncertni več?r, ki- ga bodo izdajali najboljši slušatelji zagrebškega kon&ervaor.ja v ponedeljek, dn e 24. maja ob 20. t Folhamnonij.i. Mat.-./:--kul spored, priobčimo. Vstopnice: Kar g :na munJkalij.	1C33 n
Sprememba voznih redov na avtobusnih progah *
I. CELJE—VITANJE CM 20. t. m. dalja bo a"ic-bU3 odhajal iz Olja ob 12.20 remas-to ob 12.GO. Prihod t Vitanje ob 12.30. Avtstas rt® vsalc dac.
H. BAJEEN3URG—KOZJE Z 21. majem bo odhajal avtobus ja Kozjega ob 12.30 namesto ob 12.45. Avtobusna proga bo obratovala vss> dan.
IIL KOZJE—SV. J UKU Od 21. maja 1043 bo avtobus odhajal iz Kczjcda ob 4. 15 s prihodom v Sv. Jurij ob 5.40. s čimer bo potnihnm snroec i.ena zveza za prvi vlak proti Celju. DAPP3
KULTUaNI PREGLED
Premiera „Don Pasauala“
Italijanski skladatelj Gaetano Donizetti, ki ga poznamo z našega opernega odra po njegovi resni »Luciji Lammennoorski«, po šaljivih »Kapljicah za ljubezen« ln sedaj ponovno po »Don Fasqaalu«, je zadnji v nepregledni vrsti skladateljev, ki so ustvarjali tisto komično oporo, ki jo Imenujemo »Opero b’iifo«. Poslej najdemo v operni literaturi le še tu pa tam kak lik. kako sceno ali kak glasbeni utrinek, ki verno navezuje na to, svojčas zelo razširjeno obliko opernega ustvarjanja. Baš »Den Pasquale* (1?43. 1.). ki ga je ljubljanska opera zopet vstavila v svoj spo red v torek, 11. maja, je zadnji tipični predstavnik te zvrsti, ki ima svoje korenine v vedrih medigrah (intermedijih) zgodniega 18. stoletja, ki so kot vme»ni akti k resnim operam že prvotno služila občinstvu za razvedrilo.
Opera buffa je dete svojega časa. Označuje jo udobno plemiško, še bolj pa meščansko okolje, lagodno življenje, želja po površnem In salonskem razvedrilu. Odrski junaki v njej so skoraj brez izjeme: do ušes zaljubljeni kavalir (tenor), mlada, hkrati bistroumna in zvita lepotica (cbičajno koioratura). lahkoverni in ogoljufani starec (bas-buffo) ln prebrisani posrednik v ljubezenskih zadevah (brivec, doktor, trgovec in slično, bariton). Dvorane, sobane, parki, balkoni, palače so tem operam pozorišče. Lahkotno, okretno. živo. vedro igranje, recitiranje In petje jim kumuje. Blesk, okras, svetloba, pisanost v opremi in razsvetljavi jih nujno spremlja kat izraz časa in okolja.
Iskrenost v podajanju, virtuoznost v obvladanju igralskih in pevskih težkoč ter smisel za komiko in improvizacijo pa jim pomaga do uspeha in zmage na odru.
Nemara je urjenje naših — posebno mlajših — odrskih umetnikov vplivalo na osvežitev Don Pasquala v letošnjem repertoarju; morda potreba po nadomestilu za Rossinijevega že tolikokrat Izvajanega Seviljskega brivca; končno tudi razpolaganje s primernimi solisti in ansamblom, v katerih Don Pasquale številčno ni zelo zahteven, govori taki osvežitvi v prilog. — Vsekakor učinkuje Don Pasquale danes In morda prav danes močno zaprašeno kljub dokaj ugodni letošnji uprizoritvi. Med prikupne, tipično Italijanske melodije se vrivajo tudi manj prikupne, plehke, pa tudi take, ki služijo pevcu ln pevki le za to, da pokaže zmogljivost svojega glasu v zgolj tehničnem smislu. Med toplo zvenečimi orkestralnimi mesti so taka, ki a svojo neizbirčnostjo in kričavostjo ne ugajajo. Razpleti in zapleti dejanja pa tudi niso tako napeti, da bi odtehtali navedene hibe ln pripeljejo pač do bolj ali manj komičnih In posrečenih situacij, ki torej v mnogem zavlsljo od igralčeve osebnosti.
Opero je navežbal ln vodil dirigent R. Simoniti, ki Ima očitno smisel za podajanje te vrste glasbe In je svojo le na videz nezahtevno vlogo zadovoljivo Izpeljal. Ugodno je tokrat kakor tudi sicer v letošnjih predstavah vplivala preciznost zbora na in za odrom. Kot solisti so se udejstvovali L. Korošec (Don Pas-
quale), V. Janko (Doktor Malatesta), J. Lipušček (Ernesto) In O. Otta (Norina) ter v epizodni vlogi I. Anžlovar (notar), ki so se že vsi Izkazali v sorodnih delih in sličnih vlogah. Tokrat so se še prav posebno obnesli: Jankova Igralska in pevska gibčnost in izkušenost, Ottin razsežni In prodorni glasovni material, ter Koroščev prirojeni smisel za podajanje bas-buffo vlog. Uspeh svojih vlog pa bodo — če izvzamemo V. Janka — neprimerno stopnjevali, če bodo polagali na lahkotnost m 8lobost v deklamaciji in v oblikovanju tona več pažnje in se otresli predebelega nanašanja tona ter maniri-racosti, ki sd radi vkradeta v podajanje In sta tokrat posebno tenorjev uspeh močno zasenčili.
Režija (H. Leskovšek) in Inscenacija (V. Molk) sta duhovito In praktično, stilno ln okusno rešili vprašanje scenskih nastopov in sprememb, poživili s svoje strani dejanje in bistveno pripomogli k prikupnosti dela. Premiersko občinstvo je »Don Pasquala« ugodno sprejelo.
*■ * •
Dne 24. aprila je slavila v ljubljanski Operi 23 letnico svojega umetniškega delovanja Ivanka Ribičeva, ko je pela glavno vlogo »Traviate« v istoimenski Verdijevi operi. V ostalih vidnejših vlogah sta se pridružila jubilantki Jože Gostič kot gost (pel. je slovensko) in Vekoslav Janko. Želimo, naj bi bile — glede na pomanjkljivosti poslednje predstave »Traviate« — vse jubilejne predstave tako skrbno izbrane in tako vestno pripravljene, kot so bile do nedavna ali v obliki premijere ali kot primemo osvežene reprize. Naj nam prikažejo jubilanta v najugodnejši luči in z vso zasluženo pozornostjo! I. Ribičeva je z izredno zahtevno
vlogo Traviate prodrla v poslednjem dejanju, kjer je dala vlogi tisti pristni pevski in igralski izraz, ki stopnjuje njeno tragiko do resničnega ganotja.
V četrtek, dne 29. aprila, sta nastopila v Puccinijevi operi »Boheme« R. Mih a j-1 o v a in I. J o s i f o v, solista državno opere v Sofij i, v glavnih vlogah Mimi in Rudolfa. Oba gosta sta enako ostalim bolgarskim pevcem, ki so naa doslej pred in po okupaciji obiskali, ponovno dokazala visoko raven solističnega petja, ki se naslanja na vzore »bel canta«. Oba gosta sta se pri občinstvu s svojima do potankosti izdelanima vlogama in s svojo umetniško zmogljivostjo najlepše uveljavila. Domači pevci (Otta, Janko, Lupša in Langus) so se z gostoma brž stopili v ugodno celoto. Prezreti pa ni mogoče neugodnega vtisa, da hočejo — z izjemo Janka — na škodo lepega tona in prožnosti glasu — stopnjevati jakost izraza, pa najsi je temu kriva slaba akustika v gledališču ali pomanjkljiva tehnika v oblikovanju tona, ali način studija vlog. — Dirigent dr. Švara je vodil predstavo z jasno, razumljivo kretnjo in prilagodljivo. Zal že omenjena akustična pomanjkljivost gledališča ne prenese večjih in muzikalno utemeljenih vzponov orkestra, ker dušijo pevce in razumljivost besedila. Treba jih bo še bolj vskladiti po.aili razmer.	P. Š.
Stendhal!,
Lucijan L'euwen
(Roman. Prevedel Bogomil Fatur. Slovenski knjižni zavod)
Stendhalov roman »Lucijan Lenwen«« ali »Belo in črno« je tretje veliko delo francoskega pisatelja preteklega stoletja, ki smo ga pred kratkim dobili v sloven-
skem prevodu Bogomila Faturja. Stendhalov značilni hladni, navidez neprizadeti način pripovedovanja, mrzlo naštevanje dejstev, zdravniško mirno opisovanje navidez preprostih, a v jedru zapletenih doživetij, vse to vzbuja včasih v bralcu vtis enoličnosti ln utrujajočega mini. Pod skorjo neprizadetosti, (sam je dejal: »Stvar je napisana v slogu državljanskega zakonika«) pa vse vre in kipi samih čustev, strasti, ljubezni in sovraštva. Saj je tudi »Leuiven«, kakor vsa Stendhalova dela, čudovit primer pripovednega dela, ki zdnižuje v sebi širokopotezno naslikano podobo sodobne zgodovine z globoko premišljenim in občutenim slikanjem osebnih usod, združuje preudarno analizo družbenega dogajanja z nič manj preudarno analizo posameznih značajev. Prav v tem pa je Stendhalova veličina in njegov trajni pomen. Za nas, po več ko stotih letih, je roman zanimiv ln pomemben — bodisi kot politični pamflet (kar v bistvu je), bodisi kot življenjepis mladega človeka, ki mora ob vsej svoji poštenosti in dobroti, pameti in izobrazbi, počenjati celo vrsto reči, katere mu jemljejo zadovoljstvo in mir. Pri vsem tem pa vedno nosi g seboj neizbrisno podobo žene, ki jo je ljubil, a mu jo je iztrgalo malenkostno, umazano kovarstvo.
Stendhal je upodobil v Lucijanov! zgodbi dobršen del svojega lastnega življenja: svojo vojaško karijero, svoje življenje v pariških salonih, ljubezen do Me-tilde Viseontinl, slnžbo ▼ diplomaciji Louis — Philippove Francije ln morda še kaj. Malo je tako vernih in prepričljivih podob Francije po julijski revoluciji, prav to pa je eno na jzanimivejših ln najvažnejših poglavij evropske zgodovine 19. stoletja, Tu je dosegla zmagovita »Srna«
buržoazija svoj prvi veliki vzpon, čeprav še v trdi borbi z ostanki fevdalizma — »belimi« legitimists burbonovci. Oba ta dva razreda je predstavil Stendhal v celi galeriji značilnih tipov. Prvi del »Nancy« je posvečen predvsem umirajoči aristokraciji, drugi »Paris« pa mladi zmagoviti buržoaziji." Da bi bil napsial še tretjega (»Madrid« ali »Rim«), bi se najbrže ne bil mogel izogniti še »tretji barvi časa« — rdeči, prebujajočim se revolucionarnim silam, ki jih v napisanem prvem in drugem delu predstavljajo le skromni početkl meščanskega republikanstva.
Z »Lucijanom Leuwenom« smo dobili v prevodu tretji veliki Stendhalov rcm.an, ob katerem se nam znova razgrne pred očmi vsa pomembnost tako svojevrstnega, toliko napadanega, a na koncu vendarle zmagovitega pisatelja, enega največjih duhov evropske književnosti 19. stoletja, ki ga znani madžarski esejist in kritik G. Lukacz označuje z besedami: »Kakor Balzac stremi on za tem. da bi pokazal družbo v celoti, le da združuje značilne poteze posameznih dob v življenjepis določenega tipičnega človeka ... V vsem svojem delu je ustvarjal samo junake takega tipa, ki kljub svojim strogo Individualističnim potezam ... vendar s svojim najglobljim bistvom koreninijo v Stendhalovi dobi.«	— tg —
.Vopp Trtt.iiffp m revije
»Nevi svet« št. 4. IIL Izdaja Društvo slovenskih književnikov.
»Proteus«, ilustrirani časopis za poljudno prirodoznanstvo, leto X., št. 9—19.
»Priroda, človek ln zdravje«, mesečnik za poljudno zdravstvo, leto 111., št. 4—5.
»Brazda«, časopis za književnost i umjetnost, leto I., št. 4, Sarajevo.
Kinematografi
UraUiSA UNION: savijea*i film »Naše srce«, tednUk.
MOSKVA: sovjetski film »Tahjjr la Zuh-
za.<r, tsdnilk.
SLOGA: sovjetski film »LennoDjixtf?«, ted-nik. — Predscave v gom>ili ümemats>-grofjh ob 16.15, 18.15, in 20.15.
LETNI KINO »TIVOLI«: sov^effekl fS3m »Sto. pdka«, tednik, — Predstava ob 20. KGDUU EV O: sovjetski barrni film »pjesni sporede, tednik, — Predstava ob 20. nit,
MARIBOR ESPLANADE: sovjetski film
*Ma£s mova mladost«, tedni it. GRAJSKI: sor^jetslsi mm »Otofc aMtib
2iaikIiadov«, tednik.
CEUB 2JSTROPOL: sovjetski film »Poraz
Nemcev pred. Moskvo«, tedEük.
DGIvI: sovjetski flilm ^Najdenčeik«, tednik. KAMNIK: francoski film >Sem© v vetru«, tednik.
KRANJ MESTNI: sovjefcsfcfc film »Igralka«,
tednik,
PTUJ:	f ancoski, film »MaS'čna Inka«,
tednik.
Šolstvo
KANDIDATOM - PKIVATISTOM DRŽAVNEGA UČITELJIŠČA
RamaaieUstvo državnega učiteljišča. v Itfubiiant poziva vse kandidate - privati-ste, da vloÄüo prošnje za opravljanja privail-illi izpitov na učiteljišču do 31. maga t. 1. Oipcearjamo na odločbo, objav-loco.0 v VestokSm Mac. za. prosveto LRS E čine 21. apr J m 1943, štev. 50.
MESTNO PODJETJE »PECIVO« Kranj
potrebuje za takojšen nastop:
Z shsšeišesrsha psmß&tika g slaščičarska vajsnsa
(iz Kranja aü okolice)
OBVESTILO
DRŽAVNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE — PODRUŽNICA V LJUBLJANI,
obvešča vsa podjetja in delodajalce, kakor tudi delojemalce ter vse bolnišnice, razne zdravstvene ustanove in interesente, da začne z 20. majem 1. ID48 poslovati teritorialna ekspozitura v Domžalah.
Ta ekspozitura posluje v razširjenem Ceiokrog pod uradnim naslovom:
Državni zavod za socialno zavajava-njo — ekspozitura v Domžalah,
V pristojnost ekspoziture spada vse ozemlje naslednjih krajevnih ljudskih odborov:	Blagovica, Češnjice, Dob,
Domžale, Ihan, Jarše, Krašče, Krašnja», Krtina, Lukovica, Mengeš, Moravče, Peče, Prevoje, St. Ožbalt, Trzin, Vir, Vrhpolje.
Ostali krajevni ljudski odbori na območju okrajnega ljudskega odbora v Kamniku pa spadajo v socialno-zavarovalnih zadevah v pristojnost ekspoziture DZSZ v Kamniku. Ti krajevni LO so naslednji: Bukovica, črna, Godič, Homec. Kamnik, Kamniška Bistrica, Komenda, Moste, Motnik, Nevlje, Paioviče, Podgorje, Radomlje, Srednja vas v Tuhinju, šmarca, Šmartno v Tuhinju, Špitalič, Tuhinj, Tunjice, Vodice, Zalog.
Ekspozitura v Domžalah opravlja te-le posle:
1.	Prijave in odjave delavcev in nameščencev v socialno zavarovanje.
2.	Obračunavanje prispevkov z delodajalci, ki so zavezani predlagati mesečno plačilne liste.
3.	Priznavanje in izplačevanje soci-alno-zavarovalnih dajatev iz naslova bolniškega zavarovanja.
4.	Priznavanje in izplačevanje dodatka za otroke.
5.	Opravlja posredovalne posle za priznavanje pravic iz naslova nezgodnega in pokojninskega zavarovanja.
Pozivamo vsa podjetja in delodajalce z omenjenega področja, da svoje prijavne dolžnosti izvršujejo odslej pri ekspozituri v Domžalah in ne več pri podružnici v Ljubljani.
Socialne prispevke in zavodove terjatve pa naj kakor doslej preodkazu-jejo na račun podpisane podružnice • pri Narodni banki FLRJ na štev. tekočega računa 6-92.000-0 (Pri vsakem nakazilu je treba natančno označiti katasirsko-kontno številko ter obdobje, na katero se plačilo nanaša).
Prav tako pozivamo vse zavarovance, zaposlene na omenjenem področju, da odslej uveljavljajo svojo pravice pri ekspozituri v Domžalah, kamor bodo tudi zavodovi zdravniki odstopali vse njihove listine.
Vse bolnišnice, razne ustanove in podjetja., ki imajo terjati kakršnekoli stroške iz naslova socialnega zavarovanja za zavarovance, zaposlene na navedenem področju ter za njihove rodbinsko člane, pozivamo, da svoje račune in listine predlagajo odslej na naslov ekspoziture DZSZ v Domžalah.
Državne oblasti, ustanove in podjetja, ki odvajajo 6,8%-ni prispevek podružnici DZSZ v Ljubljani, nakazujejo le-tega še vedno naravnost podpisani podružnici, dočim uveljavljajo koristniki zdravstvene zaščite (državni uslužbenci, upokojenci itd.), ki prebivajo na področju ekspoziture Domžale, svoje pravice iz te zaščite pri tej ekspozituri.
Prizadeti interesenti Iz področja novoustanovljene ekspoziture DZSZ naj torej odslej naslavljajo vse svoje dopise, račune in listine na označeni naslov ekspoziture v Domžalah in ne več na naslov podružnice DZSZ v Ljubljani.
DRŽAVNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE PODRUŽNICA V LJUBLJANI

SLUŽBE IŠČEJO
GOSPODINJSKA POMOČNICA samostojna, Išče zaposlitve. Bleiweisova cesta 9, dvorišče. Vprašati samo od 8. do 7. ure Smrekar.	14161-1
SLUŽBO DOBE
FRIZERKO sprejmem v stalno službo takoj ali po dogovoru. — Vaši Ciril, frizer — Ljubljana, Borštnikov trg.	14107-2
KRAJEVNI BRIVSKI ln česalni salon Išče brivskega pomočnika odnosno pomočnico za moško stroko: nastop takoj. Krajevno gospodarsko podjetje Guštanj.	13722-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO, pošteno. vajengo vseh hišnih del, sprejme k mali družini Dolenc, Škofja Loka, Gorenjsko.	13449-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem takoj. Hrana in stanovanje preskrbljena, plača po dogovoru. Ahlin, Rimska cesta 7, pritličje. 14176-2 FRIZERKO, brivsko pomočnico, potrebujem takoj. Tomin Ivan, Poljane nad Škofjo Loko.	14187-2
SPREJMEMO TAKOJ: 1 nabavljača, 1 administrativca-nabavljača in 1 pisarniško moč z znanjem strojepisja. Biro za trgovsko posredovanje pri MTS Bosne In Hercegovine, Ljubljana, Sv Petra cesta 25.	14202-2
ZA VODSTVO GOSPODINJSTVA na podeželju Hrvatske iščem k trem odraslim osebam hišno pomočnico do 35. leta starosti, ki zna kuhati. Dopise : Lekarna Virje, Podravina. Hrvatska.	14203-2
BRIVSKEGA POMOČNIKA ali briv-sko-frizersko pomočnico sprejmem v službo takoj ali po dogovoru. Sera-fimovič žika, Zagorje ob Savi številka 133.	14204-2
DVE MLAJŠI DEKLETI, ki imata veselje do stalnega dela, hkrati pa imata čas tudi za postranski zaslužek, delavoljni, iščemo šlajpah, Slomškova ulica 6.	14142-2
ZA TAKOJŠEN NASTOP potrebujemo več prodajalcev ali prodajalk in poslovodij za svoje poslovalnice. Nastop takoj. Ponudbe na: Delavsko-nameščensko potrošniško zadrugo z o. j., Ljubljana-St. Vid.	14278-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem v službo. Plača 1600 din, hrana in stanovanje. Gostilna, Borštnikov trg 2.	14282-2
VAJENCI
SODARSKEGA VAJENCA sprejmem. Rudolf Veinhandl, Partinje, Sv. Jurij v Slov. goricah.	14221-3
ZASLUŽEK
POUK ZA NEŠIVILJE nudi salon »Kuclar«, Knafljeva 4-II.	13820-4
DOBREGA INŠTRUKTORJA MATEMATIKE za četrti razred iščem. Plačam dobro. Jelenc, Murnikova 18 a, II. nadstropje, Mirje.	14183-4
PERILO grem šivat in krpat v bolnišnico ali zavod. Ponudbe pod Delo v Ljubljani na oglasni odd. 14211-4 PRIMERNO ZAPOSLITEV v letoviškem kraju želi čez počitnice dobro ohranjena 60 letna izobraženka. — Cenjene ponudbe pod Zaneslji-va na oglasni oddelek.	14275-4
OTROKA, starega tri mesece, dam v oskrbo v okolici Ljubljane. Zadružna ulica 15, Kodeljevo.	14255-4
PRODAM
STOJEČ HRASTOV LES blizu železniške postaje, prodam ali zamenjam za strešno opeko, vodovodni in električni instalacijski material. Ponudbe pod Večja količina na oglasni oddelek.	14124-5
ČEBELE, dva AZ panja prodam. Bur-kelca Ivan, Gorenja Sava, Krant Gorenjsko.	13988-5
PREPROGE, domače ln perzijske. Kupuje in prodaja trgovina »Kirman Sah«, pasaža Nebotičnik. 12675-5 RADIO na tri valovne dolžine, štiri-cevni zelo dobro ohranjen, in lepo otroško diatonično harmoniko Hoh-ner prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	14165-5
MOTOR SAX, 98 ccm, prodam ali zamenjam za deske ali radio. Omejc Vinko, Mengeš 56.	14166-5
SVETLO MOŠKO OBLEKO, čevlje 42 in klobuk, vse dobro ohranjeno — orodam. Prule št. 11.	14173-5
ŽELEZNA VRATA, dvokrilna, 340 cm širine, 270 cm višine, ugodno prodam. Ogled dnevno: Dunajska cesta 35, garaža. Vprašati od 12 do 14: Gruden, Celovška cesta 130-IV.	14175-5
OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK naprodaj. Hrenova ulica št. 8-II, Ljubljana.	14181-5
VINOGRADNIKI, POZOR! »Nirosan«, sredstvo za zatiranje senenega črva in kiseljaka na vinski trti, uporabljivo kot škropivo proti peronospori in črvu, na razpolago brez nakaznic pri »Oskrbi«, Maribor, Partizanska cesta 34.	13467-5
ANGLEŠKO ŠKOLJKO za stranišče, ročno blagajno, novejšo pisalno mizo, stekleno podolgovato mizo za slaščice, novo sedlo za konja, umivalnik -marmorovi plošči, ogledalo, prodam. Naslov v oglasnem odd.	14169-5
STARO VIOLINO, zelo dobro, prodam. Ogled popoldne. Naslov v ogl. oddelku.	14168-5
UMETNO SVILO »Sava« za ročna dela prodam. Naslov v ogl. odd. 14180-5 LEŽALNO MREŽO prodam. Vprašati od 13. do 15. Prečna ulica štev. 6, II. nadstropje.	14188-5
A-ŽNIDARŠICEVE PANJE, nove, — prodam Okršlar V., Radio cesta 6, Domžale.	14178-5
MOTORNO KOLO Sax, novo, in moško kolo prodam. Ogled od 15. do 16. ure.
I Naslov v oglasnem odd.	14180-5
YelsfEMiir za šaftevske prvenstva sveta
V 18. kolu veleturnirja je doživel sovjetski velemojster Keres liud poraz v borbi z ameriškim prvakom Reshevskim. Na videz je bil žrtev svoje nove varianto v tako Imenovani odprti španski otvoritvi. Analiza pa ugotavlja, da je dokaj pomanjkljivo igral. Keres je v tem turnirju kakor aprilsko vreme: včasih igra vedro, sveže, ostro, drugič pa nenavadno medlo, brez energije in kar slabotno. V berbo za najvišji naslov v šahovskem svetu je očitno zašel v dokaj neugodni termi.
Reshevsky je v izvrstni formi. Dve težki pomanjkljivosti pa so v njegovi igri. Ves svet že ve, da ameriški prvak ne zna gospodariti s svojim časom: v vsaki partiji je v časovni stiski. Manj znano pa je da je teoretska izobrazba Reshevskega precej šibka. Zato hodi mož v otvoritvah po svojevrstnih potih.
Praktični Američan skrbno ogleduje partije, ki jih igrajo njegovi tekmeci, in raziskuje variante v njih, ki se mn zde sumljive. Zato zaigra rad, kar je pred njim ž,2 kdo v tem tunirju igral in prinese kot dodatek nekaj, kar je sam našel. Na ta način je doslej še kar dobro vozil. Teda velemojster, ki ne pozna temeljito otvoritvene teorije in zahaja redno v
LAROSTIDIN — 24 lnlekoU — prodam. Ponudbe pod »Larostldln« na
oglasni oddelek.	14179-5
ŠIVALNI STROJ Pfaff, levoročni, čevljarski, skoraj nov, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku.	14177-5
ŠPORTNI VOZIČEK prodam. Dvorakova 3, pri hišniku.	14232-5
ŠESTILO »Richter Präzision« prodam.
Naslov v oglasnem odd.	14230-5
RADIO »PHILIPS«, 6-rl, starejšega tipa, prodam. Blejska Dobrava številka 73.	14217-5
JEKLENO ŽIČNO VRV, 10 mm, 42 m, prodam. Mareza, Maribor, Ob Dravi štev. 2.	14220-5
STROJ »Samoveznlca« za žetev znamke »Lanz« skoraj nov, ugodno naprodaj Naslov v podružnici SP Maribor.	14222-5
POHIŠTVO: namizni štedilnik, kredenca, spalnica- kumik in transportni sodi naprodaj Poizve se pri Miklavcu, Komenskega ulica 24 a, pritličje.	14228-5
MOŠKO KOLO, dobro ohranjeno, prodam. Naslov v ogl. odd.	14207-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen, orodam Naslov v oglasnem oddelku.	14206-5
OMARO za obleko, dobro ohranjeno, decimalno tehtnico z utežmi, nosilnost 500 kg, in jahalno sedlo, kompletno, prodam. Vprašati: Rožna dolina, Cesta VII-15.	14210-5
MOŠKO KOLO, dobro ohranjeno, prodam. Klokočovnik Ivan, Jernejeva cesta 41, Šiška.	14247-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, nov, znotraj tapeciran, iz predvojnega materiala, prodam. Ogled lz prijaznosti pri Pokornu Cirilu, Vegova S, dvorišče, pritličje, desno. 14195-5 MLADA KOZICA, odlična za pleme, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku SP.	14198-5
PRAVO KAVO prodam. Naslov v ogl.
oddelku.	14196-5
OTROŠKA POSTELJICA (kompletna) in jedilnica iz trdega lesa naprodaj. Ogled v popoldanskih urah. Naslov v oglasnem oddelku	14200-5
JEKLENO ŽIČNO VRV, cca 300 m, 26 milim., prodam. Ponudbe pod žična vrv na oglasni oddelek.	14263-5
VINSKE SODE, 150—500 litrov, prodam Milavec, Komenskega ulica številka 24 a, pritličje.	14259-5
UGODNO NAPRODAJ: kompletne postelje z žimnicami, omare, žensko kolo, razne knjige, tehniške knjige, kuhinjska kredenca in razna posoda. Zglasite so od 11 do 17. Peričeva št. 8-1, levo.	14231-5
VELIK DEŽNIK, pripraven za na trg ali vrt, naprodaj. Hafner, Peruškova ulica 21, Ogled od 15—16.	14241-5
BROCKHAUS:	Konverzations leksi-
kon, 17 lepo vezanih knjig, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 14240-5 PSIHO in omaro za obleko prodam.
Medvedova 5 a.	14243-5
PRODAM: originalne UNRRA paket MENU 2, novo moško kolo, amerikan-ske čevlje št. 43, amerikanske dolge in kratke hlače, širina 85 in gumirano platno za plašč. Ogled od 15 do IS. štrukelj, Sv. Petra e. 11. 14250-5 ELEKTRIČNA BLAZINA, skoraj nerabljena, naprodaj. Ponudbe z navedbo cene pod Blazina na oglasni oddelek	14249-0
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK prodam. Jereb, Poljanski nasip številka 12-1.	14252-5
SADIKE KRMILNE PESE Ekendorf, rumene, proda Sever, Lončarska steza 10	14251-5
100 kg KROMPIRJA takoj prodam. — Naslov v oglasnem oddelku. 14256-5 TEHTNICO do 5- in 10 kg, lepo orehovo kredenco in nadposteljne slike prodam. Naslov: Rimska cesta št. 7, vrata 5.	14258-5
VELIKO OMARO (kredenco) za knjige ali perilo prodam. Hribernik L., Resljeva cesta 4 a-IV.	14257-5
ŽENSKO KOLO, dobro ohranjeno, prodam. Hrenova ulica štev. 7, pritličje, levo.	14272-5
KONCERTNI KLAVIR, prvovrsten — črn, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	14271-5
STENSKO URO in dve veliki krasni palmi prodam. Sv. Petra cesta 31-23, dvorišče.	14276-5
BELO DOLGO OBLEKCO za 7 do 9 let prodam Grablovičeva ulica številka 30.	14274-5
MOŠKE ŠKORNJE št. 42 prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 14273-5 DVA KOVČEGA, usnjen amerikanski in avtomobilski, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku.	14281-5
OTROŠKI VOZIČEK, globok in dva žična plašča, 28, prodam. Stari trg štev. l-III.	142S0-5
ŽELEZEN ŠTEDILNIK prodam. Kolodvorska 7.	14283-5
TRGOVSKI INVENTAR: pulti, police, prazne škatle, Izložbena stekla in stojala ter nekaj galanterijskega blaga ugodno naprodaj. Ogled vsak dan, razen nedelje od 5. do 7. ure v trgovini »Irma«, Miklošičeva cesta št. 14, Ljubljana.	14265-5
NAPRODAJ: stara kuhinjske miza, stoli, nočna omarica, otroški leseni tricikel — nov, čipkasta bluza in fotoaparat Agfa, nov, na 36 posnetkov. Pušner Anton, Gregorčičeva ulica št. 12-11., desno.	14264-5
DAMAST-PRT ln serviete» velike, za 12 oseb, predvojno blago» novo, prodam. Naslov v oglasnem oddelku Sl. poročevalca.	142S6-5
ELEKTROAVTOMATIOEN HLADILNIK, velik, prodamo. Naslov v ogl. oddelku.	14287-6
KUPIM
GODBENE INSTRUMENTE in njih potrebščine, klavirske harmonike itd. kupi ali vzame v prodajo — Alfonz Breznik, Ljubljana, Cankarjeva cesta 7-1 (Aleksandrova).	12849-6
PREPROGE, perzijske ln domače, po najpovoljnejših cenah dobite v trgovini »Kirman šah«, pasaža* Nebotičnik.	12676-6
KOMISIJSKA TEGOVINA JOS. BUJINA Prešernova 32 sprejema m prodaj» dobro ohranjena oblačil» to druge lepe predmete.	SP 45-6
TRIOGLATO NEPREMOČLJIVO ŠO-TORKO in majhen bencinske kuhalnik kupim. Ponudbe pod Turist na oglasni oddelek.	14163-6
ZNAMKE:	Pen-klub, dobrodelne in
priložnostne serije stare Jugoslavije, DFJ natiske in redna izdanja ter NDH jubilarko kupim in dobro plačam Ponudbe pod Stalno na oglas, oddelek SP.	14160-6
BIRMANSKO OBLEKCO za 13 letno deklico, belo, dolgo, kupim. Ponudbe pod Birma na oglasni odd. 14184-6 LEP MODEREN VOZIČEK, globok ali športni, tapeciran, prešit, kupim. Ponudbe z navedbo cene pod Lep na oglasni oddelek.	14185-6
STREPTOMICIN INJEKCIJE nujno kupim. Mencinger, Jesenice, Murova ulica 1.	14219-6
OMARO, navadno ali tridelno, kupim. Ponudbe s ceno na oglasni oddelek pod Takoj I.	14224-6
GUME 19X3.50, nove ali dobro ohranjene, kupim. Naslov v oglasnem oddelku.	14208-6
VRATA IN OKNA, rabljena, lahko brez stekla, kupim. Ponudbe pod: Okna na oglasni oddelek. 14193-6 KNJIGE Cankarja (kompletno), Hram In Modro ptico kupim. Ponudbe pod Cankar na oglasni oddelek Slovenskega poročevalca.	14201-3
RAČUNSKI STROJ, dobro ohranjen, kupim Ponudbe pod Računski stroj na oglasni oddelek.	14235-6
OTROŠKI VOZIČEK, pleten, in posteljico, kupim. Ponudbe pod Lepo na oglasni oddelek.	14230-6
KNJIGO o preprogah Grote-Hasen-baig kupim. Ponudbe pod Vse tri dele na oglasni oddelek.	14238-6
SPALNICO, dobro ohranjeno, kupim. Luirovič Jure, kletar. Delavski dom, Bleiweisova cesta 13-III, od 17. do 22. ure.	14279-6
ELEKTROMOTOR, okoli 6 kilovatov, 220-3S0-660 voltov. 1400 obratov; elektromotor 220-380-660 V, okoli 4 kilovate, 800 obratov, kupi ali da delno kaj drugega: Ivan Šibila, posestnik, Slovenjgradec.	14262-6
BIRMANSKO OBLEKCO za desetletno deklico, res lepo, kupim. Naslov v oglasnem oddelku.	14253-6
KOMPLETNO MEHANIČNO DELAVNICO ali posamezne kose orodja oziroma stroje kakor tudi vsakovrstni avto-moto material, kupimo. AMDL »Tehnikum«, Gosposvetska cesta 1, dvorišče.	14269-6
PISARNIŠKO OPREMO : 4 pisalne mize, 2 rolo-omarl In mizico za pisalni stroj kupimo. Pogoj je enoten slog. Ponudbe pod Pisarniška oprema na oglasni oddelek.	14277-6
ZAMENJAM
SAMOTNO OPEKO, 1000 kosov, zamenjam za strešno opeko. Naslov v ogl. oddelku.	14218-7
OREHOVO JEDILNICO, novo, z razteznim kavčem, primernim za dve postelji, zamenjam za zidno opeko. Ponudbe pod Orehova na ekspozitu-. ro SP Kamnik.	14214-7
ELEKTRO-DINAMO-MOTOR, »/s k. S.,
. 110 V, istosmerni tok, zamenjam za bencinski motor, stabilnik, do 4 k. s. Razliko doplačam. — Hajdič Franc, Motnik pri Kamniku.	14215-7
CERKVICO, lepo zidano, vel. 1.10X0.50 metra, res lepo, primemo za predsobo, verando ali vrt, zamenjam za malo rabljeno žensko kolo in nekaj denarja Ogled vsak dan. Naslov v oglasnem oddelku.	14209-7
MOTOR BMV, 200 ccm, zamenjam za težji. Naslov v ogl. odd. 14199-7
NEPREMIČNINE
ENODRUŽINSKO HIŠO z večjim vrtom ali njivico, tudi starejšo, in s prevžitkom, kupim Prednost: Bežigrad do Ježice. Resne ponudbe pod Prijeten dom na oglasni oddelek Sl. poročevalca	14192-8
ENOSTANOVANJSKO HIŠO. novejšo, z vrtom v Ljubljani, št. Vidu, Kranju ali drugem kraju Slovenije — kupim. Ponudbe pod Ljubek dom na oglasni oddelek.	14229-8
Vsak, kdor še ni igral
m srečko Drž. razredne loterije,
naj v 9. kolu poskusi svojo srečo. Žrebanje!, razreda bo 7. junija 1948.
Izžrebanih bo veliko število dobitkov in
PREMIJA V SKUPNI VREDNOSTI 1,371.900.- DINARJEV.
Srečke I. razreda so že v prodaji in jih dobite v naših prodajalnah ln podprodajalcih, — Oglasite se osebno ali pa pišite na naslov:
Kolektura srečk za Slovenijo, Ljubljana, Tavčarjeva ulica štev. 5.
Cena srečk: cela 200 din, polovična 100 din, četrtinka 50 din.
časovno stisko, ne more upati, da bo svetovni prvak.
V 18. kolu je Reshevsky pričakoval, da bo Keres vnovič nastopil z novo svojo varianto v odprti španski partiji in ni se zmotil. Pripravil je zanimivo žrtev kmeta, drugače povedano, spremenil je otvoritev v gambit in je s tem vidno presenetil svojega nasprotnika. Žrtev mu je dala pospešen razvoj figur. To da nazadnje vsak gambit. Keres pa se je dal potisniti v mučno pozicijo, v kateri je naredil usodno napako. Reshevskijev gambit pa po mojem mnenju le ni korekten.
ŠPANSKA OTVORITEV Igrano 27. aprila 1948. 1. v Moskvi Beli: Keres	Črni: Reshevsky
1.	e2—e4	e7—e5
2.	Sgl—f3	Sl)8—c6
3.	Lfl—b5	a7—a6
Starejša poteza 3.------Sg8—16 se že
dolgo ni pojavila v mednarodni turnirski areni.
4.	Lb3—a4	Sg8—f6
5.	0—0	Si6Xe4
Na tem mestu vodi 5.--------LfS—e7 v
tako imenovano zaprto špansko partijo in v težko pozicijsko igro.
6.	d2—d4	b7—b8
7.	La4—b3	d7—d5
8. d4Xe5	Lc8—e6 Vse te poteze so že tako preizkušene, da jih igrajo velemojstri brez premišljanja. Tudi poteza 9. c2—c3 je bila že skoraj tako rekoč uzakonjena. Keres jo je zamenjal z novo:
9.	Ddl—e2	-------
Tako je igral Keres že v 16. kolu proti Euweju.
9. —------ Se4—c5
Euwe je igral 9.--------LI8—e7 in je
kmalu zašel v obupno pozicijo. Preprosta logika bi mu bila morala povedati, da je stara, preizkušena poteza 9. c2—c3 nesmiselna, da trati dragocen čaš, če v resnici ni treba zavarovati belega kraljevega lovca proti zamenjavi. To pomeni, da je pravilni odgovor na Keresovo petezo
9.--------Sc6—a5 ali pa 9.------------
Sc4—c5. Reshevsky, ki se je nedvomno pripravljal na to partijo, je najbrž predvsem vpregel preprosto logiko. Potem pa je študiral pozicijo, ki jo ta logika gradi
10.	Tfl—dl	Sc5Xb3
11.	a2Xb3	Dd8—c8
Ta poteza hoče preprečiti c2—c4. Reshevsky je z njo svojega nasprotnika dejansko prepričal, da je c2—c4 zdaj nemogoče. In vendar je v 19. kolu Smislov, ki mu je Keresova varianta všeč, nastopil s presenetljivim udarom 12. c2—c4!
12.	Lel—g5	h7—h6
13.	Lg5—h4	LI8—c5
To je uvodna poteza gambita, ki ga je Reshevsky izkubaL
14.	Sbl—c3	g7—g5
Na videz v nameri zavarovati kmeta d5 s Sc6—e7.
15.	Lh4—g3	Dc8—b7
16.	Sc3Xd5	0-0—0
17.	Sd5—f6	g5—g4
18.	Sf3—el	--------
V borbi z gambitom ne smeš igrati pohlevno ali pa celo bojazljivo. Napad je In bo najboljša obramba. V svoji 17. potezi je postavil beli napadenega skakača na silno polje (6, zdaj. poteza kasneje, pa potegne svojega drugega konja v hlev.
Velemojster Kotov je kmalu po končani partiji našel energično varianto: 18. Sf3—h4,	Sc6—d4 19. Dc2—e4! Z njo za-
varuje beli svojega kmeta c2, grozi b3— b4, »centralizira« svojo damo in zavaruje popolnoma svoje kraljevo krilo. Kako naj črni kompenzira žrtvovanega kmeta?
18. -------- Sc6—d4
19.	De2—II	h6—h5
Zdaj ima črni lepo pozicijo in marsikaj za gambitnega kmeta.
20. Lg3—14	h5—h4
21- Lf4—e3	h4—h3
22. Tdl—d2	h3Xg2
23. DfXg2	Sd4—f3+
24. SelXf3	Lc5Xe3
25. TdXd8+	Th8Xd8
26. Sf3—el			
ENODRUŽINSKO HIŠO ali vilo kjer koli v Ljubljani kupim.-Ponudbe pod »Miren dom« na oglasni odd. 14174-8 TRISTANAOVANJSKO HIŠO na Ga-lejviei prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	14246-8
ENODRUŽINSKO HIŠO ali manjše posestvo kupim v okolici Ljubljane, na Gorenjskem ali na štajerskem. Naslov v oglasnem oddelku.	14266-8
V NAJEM
TRAVNIK SLADKE TRAVE ali lucerne vzamem v najem. Ponudbe pod Manjša parcela na oglasni oddelek Slov. poročevalca.	14237-9
MAJHNO PARCELO za Bežigradom oddam v najem. Ponudbe pod Bežigrad na oglasni oddelek.	14267-9
SOBE - STANOVANJA
DVOSOBNO STANOVANJE, manjše, z vrtom, primerno za otroke, zamenjam za večje. Ponudbe pod želo ugodno na oglasni odd. 13049-10 KOMFORTNO TRISOBNO STANOVANJE V Bjelovaru zamenjam za ne-komfortno na periferiji Ljubljane. Vera Selevšek, Bjelovar, šenoina ulica 14, Hrvatska.	14164-10
STANOVANJE z veliko sobo in veliko kuhinjo, nevezano, v pritličju, zamenjam za manjšo sobo in kuhinjo, vezano, kjer koli. Ponudbe pcd_ Zamenjava na ogiasni odd. 14172-J.O IŠČEM SOBO za pomoč pri gospodinjstvu Imam veselje tudi do otrok. Ponudbe pod Srečen otrok na oglasni oddelek.	14182-10
KATERA DIJAKINJA ali vlsokošolka bi sprejela mirno inteligentno sostanovalko. Otomano ima sama. Ponudbe pod: Plačam dobro na oglasni oddelek.	14167-10
VELIKO SONČNO SOBO s pritiklinami zamenjani za manjšo kjer koli. Ponudbe pod šmartinska cesta — takoj na oglasni oddelek. 14233-10 DVOSOBNO STANOVANJE zamenjam z enosobnim. Zarnikova 9.	14234-10
X. JUNIJA oddam SOBO samo čisti, solidni zaposleni tovarišici. Pismene ponudbe pod Sonce na oglasni oddelek SP.	14226-10
DVOSOBNO STANOVANJE v Mostah ob tramvaju zamenjam za podobno v Rožni dolini, na Mirju ali v šiški-Št. Vid Naslov v ogl. odd. 14227-10 PRAZNO SOBO, za takoj ali pozneje, iščem. Sem ves dan odsotna. Ponudbe pod čim preje na oglasni oddelek Slov. poročevalca.	14205-10
OPREMLJENO SOBO brez perila ali prazno išče drž. nameščenec. Ponudbe pod Dobra tovarišica na oglasni oddelek.	14245-10
SOBICO oddam postrežnici proti pomoči v gospodinjstvu. Ponudbe pod Poštena na oglasni odd. 14236-10 MIREN MEDICINEC išče opremljeno ali prazno sobo v centru ali izven v bližini tramvajske proge. Lastno perilo. Ponudbe pod Poročen na ogl. oddelek.	14242-10
ENOSOBNO STANOVANJE z vrtom v Trnovem, zamenjam z enakim v sredini mesta, najraje na Mestnem trgu. Starem trgu. Naslov v oglasnem oddelku.	14254-10
VEČJO PRAZNO SOBO v centru zamenjam za manjši opremljen kabinet, Naslov v oglasnem odd. 14268-10 ENOSOBNO STANOVANJE v Varaždinu zamenjam za enako ali kakršno koli v Ljubljani. Mrsel Drago, Indus, tovarna obutve, Sv. Petra cesta — Ljubljana.	14284-10
RAZNO
POZOR: Barvamo ln čistimo najcene je usnjene in semič čevlje ter torbice. Demalj, Mestni trg 11. 13131-14 IZGUBIL SEM VILICE za kolesne prestave. Najditelja prosim, naj jih proti dobri nagradi odda pri: Kristal, Tyrševa cesta 14.	14152-14
NA HRVATSKEM TRGU v stranišču sem v nedeljo popoldne po 18. pozabil dežnik. Prosim poštenega najditelja naj mi ga proti nagradi vrne. Ostanek, Hradepkega cesta 74.	14171-14
ZAPESTNO URICO z graviranim datumom sem izgubila 15. aprila 1948. Najditelj dobi nagrado. Naslov v ogl. oddelku.	14191-14
DNE 16. MAJA sem Izgubil v tramvaju proti Viču odlikovanje »Zasluge za narod«. Poštenega najditelja prosim, naj ga odda v oglasnem oddelku ali pa na naslov — (proti nagradi).	14189-14
RAZGLAŠAM za neveljavno izgubljeno kolesarsko knjižico, tovarniška štev. 1499010, znamke NSU, na ime: Antolič Franc, Moškajnci štev. 27, okraj Ptuj.	14216-14
NAJDITELJA ženskega dežnika, pozabljenega v petek popoldne v vlaku II. razreda Ljubljana-Celje, prosim, naj ga vrne na naslov: Kopitar Marija, Celje, Aškerčeva 17.	14223-14
IZGUBLJENO LISTNICO s kolesarsko knjižico na ime Marn Franc, Kljunova štev. 16, jo vrniti proti nagradi.	14225-14
DNE 13. MAJA je bila izgubljena denarnica s 500 do 700 din in legitimacijo kolesa v »Velmi«. Najditelja prosim, naj vrne na naslov legitimacije.	14248-14
IZGUBLJENI, industrijski nakaznici št. 760014 in št. 760013 na ime Golobič Martin in Marija, Dolnja Piro-šica št. 28, razglašam za neveljav-no.	14194-14
NALIVNO PERO, pozabljeno 13. maja na pošti. čaka. Naslov v oglasnem oddelku SP.	14285-14
+ Po dolgi in mučni bolezni nas je zapustil naš dragi mož
JOŽE LAMPE
Na njegov zadnji dom ga bomo spremili 20. maja 1948 ob 16. uri popoldne na Kranjsko pokopališče.
Kranj, Ljubljana, Cerknica 18. maja 1948.
ŽALUJOČI OSTALI.
radio-
aparate
vseh vret rabljene. prodajamo.
Trgovina •Naredni radio«, Zagreb. Prilaz Jngosl. Armije 76 (bivša Deželičeva ulica)
Telefon 24-105
Lesno industrijsko podjetje Bled
potrebuje za takoj sledeče uslužbence :
1 BLAGAJNIČARKO ln 6 POMOŽNIH ADMINISTRATIVNIH MOČL
Plača po uredbi. Nastop službe takoj.
Ponudbe z osebnimi podatki poslati LESNO INDUSTRIJSKEMU PODJETJU, BLED, kjer se re-flektanti lahko tudi sami predstavijo.
OPOZARJAMO
POVERJENIKE IN NAROČNIKE
„Ctesfcßssa“ m „Fl&mrja“,
da bomo upoštevali naknadna naročila za knjigi
„T©ü&fe“ in „Mule“
le še do 23. maja. Fozneje nam to ne bo mogoče.
MLADINSKA KNJIGA
LJUBLJANA, Miklošičeva 16-L
PREDSTAVNIŠTVO Zagrebških mestnih trgovskih podjetij v Ljubljani
išče za takoj:
dobro strojepisko
(slovanski, hrvatski), tudi z nekaj prakse v pisarniških poslih;
moško trgovsko verzirano moč
s samostojnim nastopom.
Ponudbe osebno od 11. do 14-SV. PETRA CESTA 88.
I V 89. letu starosti nam je umrl “ naš oče, ded, praded In tast
GAŠPER RUPNIK
Pogreb bo v četrtek, 20. maja t. 1. ob pol 9. uri izpred hiše žalosti Pod-gora 30, na pokopališče v št. Vidu nad Ljubljano.
Podgora. dne IS. maja 194S.
Žalujoči: sinovi z družinama, vnukinja in ostalo sorodstvo.
Za vedno nas je zapustil dne 15. t. m. dobri mož in skrbni oče
FRANC NEVEC
K zadnjemu počitku na pokopališče v Rudniku smo ga spremili dne 17. maja 1948. Vsem, ki so se udeležili njegove poslednje poti, darovali cvetje ln z nami sočustvovali — iskrena zahvala.
Lavrica, 17. maja 1948.
ŽALUJOČI OSTALI.
+ V 80. letu svojega vrednega življenja in v 55. letu dela v svetem poklicu je dne 17. maja odšla po plačilo k Begu
s. FILIPINA TAMŠE
prednica sester Zavetišča sv. Jožefa
Pogreb blage pokojnice ho v četrtek, 20. t. m. ob 3. popoldne iz kapele sv. Marije.
Ljubljana, IS. maja 1948
Usmiljene sestre sv. Vincencija Pavelskega.
ZAHVALA. — Ob tragični smrti nenadomestljivega ljubega moža
ALOJZIJA PROSENCA
rudarja
mi veleva dolžnost, da se iskreno zahvalim vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, ga obsuli s cvetjem ln venci. Posebno hvaležnost upravi rudnika, sindikatu, godbi, pevskemu zboru in tov obratovodjl za poslovilni govor.
Trbovlje, Kresnice, 18. maja 1948.
ŽALUJOČI OSTALI
Po vreti bolj ali manj izsiljenih potez je imel zdaj beli izbiro med igrano in potezo 26. I2Xe3. Tako, kakor je igral, prepušča nasprotniku silno orožje dveh lovcev v dokaj odprti poziciji. Po 26. f2Xe3 bi Imel dvojnika* na vrsti e in precej razgaljenega kralja. In vendar se mi zdi, da: 26. f2Xe3, g4Xf3 27. Dg2—f2 z naslednjim e3—e4 ni tako neprijetno, kakor se v prvem trenutku zdi. Beli skakač na fS je silna figura, črni kmet na f3 je pa slabotnejši, kakor se zdi.
26. ------- Le 3—d4
27.	Sel—d3	Le6—f5
28.	Tal—el	-------
Beli je moral zavarovati svojega kmeta e5.
28.	— — —	a6—a5
Da bo ta skromni kmet izsilil zmago za črno vojsko, je v tej poziciji še zelo malo verjetno.
29.	SI6—e4	Kc8—b8
30.	b3—b4?	-------
Razumljivo je, da bi se beli rad osvobodil pritiska, ki leži na njegovem daminem krilu, In igral po b3—b4 še c2—c3. Toda črni obrobni kmet postaja nevarn. Črni lovec meri s polja d4 na ali
30.	------- a5—a4
31.	c2—c3??	-------
To je seveda usodna napaka, ki vodi neposredno v poraz. Toda beli je bil že v zelo težki poziciji
31.-------------------- LI5Xe4
32.	TelXe4	Ld4Xc3!
33.	Te4—e3	Db7Xg2+-
Začetek zaključne kombinacije.
3.4	KglXg2	Td8Xd3!
35.	Te3Xd3	Lc3Xfc2
Zdaj grozi kar preprosto a4—a3—a2—at, ln beli je brez obrambe. Keres pa vendarle še zadrži črnega prodirajočega kmeta.
36.	Td3—d5	c7—c6
37.	Td3—dS+	XbS—c7
38.	TdS—a8	Kc7—b7
Hudomušni Reshevsky bi rad ujel trdnjavo: 39. Ta8—a5, Lb2—c3 in Lc3Xb4
39.	Ta8—18	--------
Poslednji poskus: beli hoče prodirati s kmetom e5.
39.	-------- Lb2Xe5
40.	Tf8Xf7-r	Kc7—b6
Na tem mestu je imel Keres ob prekinitvi partije zapisati svojo potezo. Dolgo je premišljeval. Seveda je videl, da je popolnoma izgubljen. Saj ne more zadržati črnega kmeta oziroma črnih kmetov na daminen krilu. Nazadnje je zapisal:
41.	f2—14.
Jasno je, da to ne spreminja nevzdržnega položaja. Keres je hitro videl, da je nadaljevanje borbe nesmiselno, pa se je naslednjega jutra vdal. Igral je to za teorijo španske otvoritve važno partijo nenavadno slabotno, brez močnih idej, brez borbenosti, predvsem pa brez iznajdljivosti, ki je sicer odlika njegove igre.
Milan Vidmar
Urejuje uredniški odbor, Ljubljana, Knafljeva ulica K, 6/D
Telefon uredništva b uprave Ut 55-22 do 55-25, telefon uprave *a ljubljanske naročnike «t, 88-21 — Tilkama »SUoveaakeas poročevalca« — Odgovorni
irednli Cen« Kranj«