147. številka. Ljubljana, v soboto 28. junija. XVII. leto, 1884 Iihaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tisku. Dopisi naj se izvole firankirati. — Bokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „ Gledališka stolba". Upravništvu nuj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, Btare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovć, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velju za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta.......3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. ■ » pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Upravništvo ,,8lov. Naroda'*. V LJubljani 28. junija. Nedavno, ko smo pisali o bolgarsko-srbskem razporu, omenili smo, kako navdušeno in demonstrativno je bil pozdravljen bivši Belgradski metropolit Mihajlo, ko se je preselil iz Ruš Ćuka v Sofijo, kako je vse prebivalstvo tekmovalo v sijajnih in srčnih ovacijah, katerih ost je bila obrnena proti Srbiji, oziroma kralju Milanu. Malo dnij pozneje pa je druga važna vest vzbudila pozornost političnih krogov. Črnogorski knez Nikii?« poklical je namreč metropolita Mihajla na Cetinje in imenoval ga metropolitom črnogorskim. S tem dejanjem postavil se je knez Nikita javno in izrecno na stran BolgarBke, ravno tako odločno pa izrekel svojo sodbo o kralja Milana postopanji in njega despotizmu. Izmej raznih glasov omenimo v tej zadevi samo „Varšavskega Dnevnika", ki piše: „Pred nekoliko dnevi se je velečastiti Mihajlo, ki se je odstranil od vodstva srbskega metropolstva, imenoval metropolitom črnogorskim. Misel, tako protizakonito po vladi kralja Milana odstranjenega nad- škofa poklicati v Črnogoro, prišla je knezu Nikiti takoj po smrti Cetinjskega metropolita Visarijona. A častivredni Mihajlo branil se je te ponudbe. Htel je poprej znati, kako bi Rusija smatrala to imenovanje. Od strani Rusije ni bilo, kakor pričakovati, nobenega ugovora. S to zadevo bilo je v zvezi potovanje ruskega konzula na Dunaji, g. Gubastova, v Sofijo, kjer je zdaj Mihajlo. To imenovanje nam je jako simpatično. Častivredni Mihajlo, gojenec Kijevske duhovenske akademije, je prijatelj Rusiji in baš zaradi te lastnosti odstranila ga je vlada srbska, da bi zadovoljila Avstrije uplivu. Častivredni Mihajlo zasluži naše popolno spoštovanje in simpatije kot zanesljiv steber pravoslavne vere na balkanskem polutoku, kot Bvečenik, ki ima mej balkanskimi Slovani neizmeren upliv in je torej poklican, da bode vezal in združeval vse te Slovane." To imenovanje bode neprijetno dirnulo kralja Milana in z nemirom v srci bode gledal na Cetinje, kjer biva od nekdaj že njegov tekmec, „prvi Srbu, viteški Nikita, njegov zet in srbski pretendent Kara-djordjević, odslej pa še nezakonito odstavljeni in pri narodu toli priljubljeni metropolit Mihajlo. Oblaki, ki se zbirajo okolu še ne utrjenega prestola Milanovega, so se za jednega pomnožili. Sodba slepega o bojah. (Iz učiteljskih krogov.) „ Vseh narodnih pravic še nimamo, a pridobili smo Bi ljudske šole, — in to, rojaki, je mnogo!" Jos. Stritar. Tukaj na deželi, kjer nemarno kavarn in tudi ne povsod čitalnic, si pomagamo učitelji tako, da je jeden sosed naročen na ta, drugi na oni list, katera si potem zamenjujeva, kajti ravno zdaj „treba čuti oba zvona, da se resnica prav spozna". Tako dobivam tudi jaz od svojega bližnjega tovariša v zameno za „Slov. Narod" najnovejši naš dnevnik. V njem čitam „pod lipo domačo" prav pazljivo „Dunajska pisma". Priznati mi je takoj, da zadremati se pri njih ne da, ker vsak, kdor pozna dobro naše razmere, mora nehote z glavo zmajevati, Čudeč se smelosti, s katero se zmota prodaja za resnico. Prav sveta jeza pa me je obšla, prečitavši zgoraj nave- deno trditev o našem ljudskem Šolstvu, ter nehote so se mi izvilo iz kipečih persij besede: Če le kedaj, tak je to sodba slepega o bojah! Neki notranji glas pa mi je velel: Tone, primi za pero, kajti tu se govori neresnično o reči, za kojo ti ves goriš! In ubogal sem ta glas, to tem rajše, ker g. profesor pravi: „Kako hvaležen bode tistemu, kdor mu dokaže, da se o čem moti". Morda si zaslužim ravno jaz to zahvalo, če se mi posreči dokazati, da se mu vidijo razmere našega ljudskega šolstva iz daljave vse prosvitle. Ker pa g. profesor ponovJjaje zatrjuje, da je imel v mislih samo kranjske zadeve, mu moram izrecno povedati, da bodem tudi jaz v teh vrsticah govoril samo o kranjskem ljudskem šolstvu. Ker sem se pa sam izdal, da sem naročen na „Slov. Narod", me bode sigurno g. profesor smatrM za hudega radikalca, ki vsako reč pretirava, zaradi tega se drznem mu to-le svetovati: Blagovolite si poslati po svojem tovarišu, sedečem v kranjskem deželnem šolskem svetu „Lebrgang ftir den Uuter-richt an den Volksscbulen in Krain vom 19. Miirz 1879". Proučite ta „brevir" kranjskih učiteljev, po kojem se je vestno vsem ravnati, ker ima do te ure zakonito veljavo, če tudi imamo „moža rojaka, ki je sedaj na čelu kranjske deželne vlade", in kljubu temu, da smo že pet let preživeti „pod vrhovno vlado, ki je vender Slovanom prijazna, kakor nobena do sedaj", — in prepričan sem, da Vam bode nvzkipelo srce, ker imate srce", osobito ako Vam povem, da se morajo po tem učnem načrtu začeti učiti nemščine šestletni dečki in deklice že v drugem semestru I. razreda na čveterorazrednici v Št. Vidu pri Zatičini, koji kraj Vam je gotovo dobro poznat, dasiravno ne živi ondu niti jeden Nemec! In glejte! tak „humbug" se b slovensko deco uganja še po 20 čvetero-, 17 tri- in večinoma po 62 dvo-razrednicah. Vse te šole se tedaj ne morejo „naša pridobitev" imenovati, ker je v njih nemščina tista točka, okolu katere se vse drugo suče, sicer ni šola v očeh večine nadzornikov nič vredna. Nadalje ima Kranjska še 1G7 jednorazrednic. Za Auerspergovega ministerstva in Widmanovo deželne vlade so bile vsaj te čisto slovenske, a odkar je začel narodni deželni zbor tekmovati s „Schulvereinom", kateremu LISTEK. Nedeljsko pismo. Gospod urednik! Posebno prikupili se mi neste, ko ste mi „mej vrstami" dali razumeti, da je bil moj zadnji listek prekratek. „Mej vrsticami" čitati jo sedaj v Slovencih, posebno pa v „Slovenci" jako v modi in ko bi tega „sporta" ne bilo, bi znani članek „Čemu domači prepir?" ne bil zagledal belega dne, oziroma katoliške tiskarne črne tiskarske črnine. Ves članek bil je naslonjen skoro samo na to, kar je njega pisatelj čital „mej vrsticami" in da Bem jaz jednako domišljiv, spisal bi članek ter dokazal, da je „izmej vrBtic" posneti Članek plod blagega Brca, deloma pa tudi nepotrebnega, ker prisiljenega bizantinizma, kar se v vrsticah Bamih bere. Toda molčimo o tem, neplodna bila bi in jalova vsa polemika, kakor je neumestno Vaše sicer „eub rosa" izrečeno očitanje. Tudi kratkost je relativna in če naš Preširen pravi: „Dolgo s t življenja našega je kratka", smel bi reči tudi jaz: „Dolgost podlistka mojega je kratka" in na svojej strani imel bi klasično pričo, kajti Preširna vsaj smemo prištevati klasikom slovenskim. Da se pa v prihodnje izognem Vašemu očitanju, plunil sem si danes v roke. „Fi done!", porečete, „kako rezarobljeno!" Ali prosim Vas, ako kolovodja in kralj naših list kar ji; v vsaki trenutek nastavi rovnico, da bi bi na Selu puščal, zakaj bi ga jaz ne posnemal." Rovnica je teško orodje in kdor jej hoče biti kos, ne škoduje mu, ako si malo dlan oslini. Sicer pa izpovem, da si jaz v roke plinu m samo takrat, kadar se spravim na kak listek, to pa tudi le zaradi omenjene r o v n i c e. Rekli boste morebiti, da to vse preveč po pripro-stem kmetu diši. Imate sicer pravo, a resnično, resnično Vam povem, da mi je vse, kar prihaja in vzraste iz kmeta od nekdaj že posebno na srce pri-' rastlo. Naš temelj je kmet. Izmej naše inteligence so — exceptis excipiendis — oni najodličneji in najzanesljivejši, katerim je zibelka tekla v kmetskej hiši in dokler bode naše razumništvo svoje vrste pomuoževalo in dopolnjevalo izmej oratarjev slovenskih, se nam ni bati niti za sedanjost, niti za bodočnost. „Rovnica" in „uš" si nesta posebno v rodu, a ker sem o prvi Že govoril, tudi o drugej molčati ne morem, to pa zaradi tega ne, ker ta ušiva figura ni nova mej nami. Že 1848. 1. pisal je pokojni Jurij Jenko: „Laibach ist eine L . . . am Kopfe Sloveniens." Pokojni Jurij Jenko — čujem namreč in zagotovlja se mi, da se je preselil na boljši svet, o čemer pa nemam nobene gotovosti, kar bi mu pa prav iz srca privoščil — dasi je bil brezoziren, Bi vender ni upal napisati vseh črk, še le v današnjej dobi porodil se je tolik pogum, da se kaj tacega javno pove, in to kljubu činjenici, da je mej tem izšel „Olikani Slovenec". Ker mi je že ravno pokojni Jurij Jenko pod palec prišel, naj priobčim o njem še par podrobno-stij, zlasti ker se čudim in ne razumem, da noben slovensk list o njem ni priobčil niti najmanjše črkice. Jurij Jenko porodil se je v Škofjeloškem okraji, od koder imamo naše inteligence najštevilneji nabor. O njegovem šolanji, uradovanji itd. ne bodem govoril, ker prav nič ne vem. A to pa moram zabeležiti, da je 1848. 1. z znano deputacijo prišel z Dunaja v Ljubljano in pri tej priliki pade mi na um naslednji dogodek: Vest, da so prišli imenitni gospodje z Dunaja, razširila se je bliskoma po deželi. Prišla je, se ve da mnogo olepšana in pomnožena, tudi do Jenkove matere, ki je imela že mnogo križev na hrbtu — in starej, dobrej mamici ni dala miru, rada bi bila videla svojega Jurčeka, ki je postal imeniten gospod, in o katerem B6 je pripovedovalo, da je denarja kar živ. bi se posrečilo ravno v jedoorazrednice utihotapiti več nemščine, — zdaj tlači le itak slabi napredek teh šol nemška mora s rplačano roko". Ker bivate na Dunaji, si lahko priskrbite učni načrt za ondotne ljudske Šole, in če ga primerjate 8 kranjskim, bodete našli „unicum", da se pri nas zahteva v obeh jezikih učni smoter, kakor pri vas samo v jednem! Ako bodete blagovolili primerjati ta dva učna načrta, »se Vas zna lotiti želja, pogledati v učne načrte, ki so za ljudske šole veljavni v Čehih, Poljakih, naših Italijauih, v Magjarih in Hrvatih. Iz njih se bodete uverili, da so vsi ui nabrojeni narodi tako srečni, da smejo vsaj ljudsko Solo „svojo pridobitev" imenovati, kar je res „mnogo". Primerjajte te načrte z našim, se bodete pa tudi na svoje oči prepričali, da smo v Avstriji jedino Slovenci tisti ubogi narod, ki še iz svojega Žepa vzdržavanega ljudskega šolstva ne more „svojo pridobtev" zvati, tudi ne na Kranjskem, kar je pa Bramotno „mulu44! Da me ne postavite na laž, moram vse povedati. Kes, tudi na Kranjskem sme nekdo šolstvo „svojo pridobitev" imenovati — in to 80 Kočevarji! Ker ta „Muster-Lehrgaug" (?) kolo kranjskega ljudskega šolstva že pet let nepotrebno zavira, smo se rodoljubi mej kranjskim učiteljstvom jako veselili, da nam bode še letos prilika daua v deželni učiteljski konferenci to „cokljo" Odstraniti. Kar je te dni počil glas, da letos konference ne bode! Gospod profesor! ali uganete, zakaj je ne bode? Jediuo za voljo tega ne, ker je nemščina tudi pod „nam tolikanj prijazno vlado" — uoli me taugere! — katerej na ljubo se brezvestno žrtvuje naravno osnovano ljudsko šolstvo. Ker pa šolska novela z 2. maja 1883 določuje glede konferenc, da Be bodo v prihodnje iste sklieavale še le vsako šesto leto, zato se je bati, da nam bodo še dolgih G let nadzorniki nustivijili na prsi do viha z nemščino nabasani „revolver", rekše dosedanji učni načrt! Naj Vam povem še sledeče: Lanske velike počitnice sem porabil v to, ker sem bil vojaških vaj zarad bolek-nosti oproščen, da sem jo krenil na Hrvatsko. Tu Bo mu hrvatski učitelji natančno seznanili z njihovim ljudskim šolstvom. Oh, kolika razlika! Da ne bodem predolgo govoril, rečem samo še to-le: Vi gosp. profesor, c»te postali jako uphvua oseba, teče Vam spretuo pero, zato Vas prosimo, ker nam gre tudi samo za stvar, dajte nam v najuovejšem dnevniku priboriti od Duuajj^ke vlade tako ljudsko šolstvo, katero vender s svojimi žulji vzdržujemo, ka-keršno dovoljuje Hrvatom Budapeštauska vlaJa vzdr-žavati tud; na hrvatske Btroške. In če se Vam to doseči posreči, potem vas bodemo naprosili, da nam zložite uit vlado zahvalno himno, miš tovariš g. Faj-gelj jo bode uglasbil, učitelji pevci se je bodemo naučili, m /a kakih velikih počitnic priredimo v Ljubljani koi.cert, Vas bodemo naprosili za pevovodjo, in zapeli ;o bodem.- tako navdušeno, da se bode kar reduta tresin, a letos smo za petje tike himne pre-hripavi. Kje tči tej lirippvost; uzrok, o tem se lahko sami poučite, ako ravnate po mojem svetu. Trgovska in obrtna zbornica. v Dalje.) XI. Iz poručila o poslovanji se objavijo na slednje voinejse reč : 1. Ukazi c. kr. trgovskega ministerstva, in sicer: a) poročilo, da se bode do jeseni 1884 1., kakor kaže, Budimpešta zvezala z železuico z Belgra-dom in Nisem; in v poročilu tem se opozarja zbornica na velik pomen in važnost te zveze srbskih železnic z avstrijsko-ogerskimi za naš promet s Srbijo in mejnimi Balkanskimi de* /elami, in na približanje poljedelskih krajev, kateri so za naš izvoz in našo trgovino velike važnosti; b) naročilo, naj se predložijo sestavljeni, dne 31. decembra 1883 obstoječi industrijalni in trgovski obrti, in sicer v ta namen, da se more občasno konstatovati, kako je zakon o premeni in dopolnitvi obrtnega reda z dne 15. marca 1883 uplival tudi na število nekaterih obrtov; c. vabilo, naj bi se trgovci in obrtovalci v zborničnem okraji opozorili, da je primerno in v njih lastno basen, da vse c. in kr. avstrijsko-ogerskemu konzulatu namenjene dopise poslovne vsebine adresujejo na dotični urad, ne pa na osebo dotičnega uradnega predstojnika. Primerilo se je namreč že, da so bila vprašanja, katera so avstnjsko-ogerski obrtniki in trgovci stavili c. in kr. avstrijsko-ogerskemu konzularnemu uradu, adresirana na konzulovo osebo, ta pisanja pa so zaradi službenega potovanja, dopusta ali zaradi premeščenja dotičnega opravilnika ali k|e obležala ali se mu doposlala, ter so mogla še le čez nekaj časa b konzulatu se vrniti; tako se brez krivde konzulatove mogel dati odgovor na vprašanje večkrat prepozno. 2. Na opetovane zbornične prošnje do c. kr. ministerstva zaradi upeljave puškarije v Kropi in Kamnigorici je z ukazom c. kr. ministerstva za uk bogočastje z dne 31. marca 1884, št. 4591 došla naslednja rešitev : „Oziraje se na vlogo z dne 8. marca 1884, št. 452 se naznanja slavni trgovski io obrtni zbornici, da je naučno raiuisterstvo na zadevo o upeljavi puškarije potom obrtnega pouka neprestano obračalo svojo pozornost ter že naročilo nadzorniku obrtnih učilišč mehauično-tehnične meri, c. kr. pravemu javnemu profesorju Leopoldu vitezu HaufTeju, da na mestu samem izvede strokovne poizvedbe. Temu naročilu nameraval je profesor vitez Haufte v teku meseca marca 1884 ugoditi, a nastopivše slabosti so ovirale njega odpotovanje, zaradi tega se je za kratek čas odložiti moralo.4' 3. Dopisi c. kr. dež. vlade, in sicer: a) poročilo, da je Nj. ekseeleuea gospod trgovski minister zopetUO izvolitev gosp. Josipa Kušarja predsednikom in g. Jana Nep. Horaka podpredsednikom te zbornice za 1884. 1. potrdil; b) i?ročilo potrjenega zborničnega proračuna 1884. leta; c) ukaz, da se takozvani raandoletarji in kaudi-tarji prištevajo slaščičarjem in kolačnikom. kateri so v miuisterskem ukazu z dne 28. septembra 1883, drž. zak. št. 148, zadevajočem ozna-menilo rokodelskih obrtov pod točko 35 navedeni ; Ko je nekega jutra po v veselej družbi pre-bitej noči Jurij Jenko še spal v mehkej postelji v Mokarjevej gostilni, potrka nekdo rahlo na duri in na Jenkov oblastni „uoter4 potisne se skoro plašuo skozi duri njegova priletn« mat: v starodavnej jopici in b tirnažasto „omrelo"' pod pazduho. Približa se Bvojemu siuu, ogleduje ga pazuo, naposled pa vpraša s pristnim Škofjeloškim naglasom: „Ljubi Jurček, povej mi vender, ali si ti res antekrist?" Vsako drugo domnevanje bilo bi bolj opravičeno. A autekrist bi Jurij Jenko nikoli ne mogel biti. O antekristu se namreč pravi, da bo deuar Bejal. A Jurij Jenko, kako bi on bil autekrist, ker je neprestano obiloval na prevelikem pomanjkanji denarja? Zbog tega se je tudi lastni materi smijal. Njegova najsijajneja doba bila je brez dvojbe 1S48. leto, o katerem je znal veiiko in jako živo pripovedovati. Žal, da ni napisal svojih „memoire" ! Mnogim Slovencem pa bode še znan z leta 1SG0. in pozuejih. Takrat bil je J. Jenko sodelavec pri — če se ne motim — najstaršem Dunajskem listu nWanderer". Takrat se je sezuauil z mladimi Bolgari — vseučiliščuiki, ki so se šolali na Dunaji iu po njih narekovanji pisni je rt dno listke o bolgarskih raz- merah v BWanderer". Mož uživel se je vsled tega tako v Bolgare iu Bolgarsko, da je pri vsakej priliki napeljal govor na Bolgare, na Staro planino, Kasanlik itd., tako, da so slovenski dijaki zagledavši J. Jenka, večkrat rekli: „Bežimo, Jurij Jenko pride s svojimi Bolgari !J Od takrat postali so bolgarski vseučilišeniki narodni vodje in uplivni možje — trojica storila je na Balkanu za domovino junaško smrt, — iz robskih Bolgarov navstal je zaveden, krepek narod, ki ima pred soboj s'jajno bodočnost. Jenko, ki je Bolgare upeljal v Dunajsko časnikarstvo, umrl je pozabljen in v vsej svojej soeijalnej bedi in neznatnosti, mi Slovenci pa, ki smo preziraje gledali na stremljenja bolj tihih, zmernih, a vztrajnih iu žilavih Bolgarov, smo še vedno na istem mestu kakor leta 1860. Nehotema spominam se krasnih Gundulićevih stihov: ..kulo sreče n okoli Varteti se nepristaje Sto bi gori, eto je dol' A što doli, gori ustaje." Da bi se puč to „kolo sreče" privrtelo jeduo-krat tudi pred naša vrata, kakor se je v od uas nekdaj prezirunih Bolgarih! Alfa. d) poročilo, da se je mestni občini Krško dalo dovoljenje za preložitev živinskega letnega sejma s Pustnega torka na soboto pred Angelj-sko nedeljo. (Konec prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 28. junija. Češki listi se vedno bavijo z volitvami za moravski deželni zbor. Kakor „Narodni Listv" računajo, upajo Čehi zmagati v 25 volilnih kmetskih okrajih v 11 mestih, in v fidejkomisnem veleposc-stvu, ter dobili bi vsega vkupe z virilnim glasom Brnskega škofa 42 glasov. Nemška liberalna stranka bi pa dobila 17 poslancev iz veleposestva, 19 iz mest in trgov. 6 zastopnikov trgovskih zbornic in 6 zastopnikov iz kmetskih občin, tedaj vkupe 48 glasov. Srednja stranka bi pa dobila, ako se prišteje virilni glas kardinala knezonadškofa OlomuSkega, 10 glasov in bi tedaj odločevala v deželnem zboru. Iz te Bestave je razvidno, da v jedru naroda, v kmetskih občinah Nemci uemajo dosti zaupanja, njih opora so pred vsem filejkomisno veleposestvo, kjer im^jo nekaj malega več glasov, kakor Čehi in tako odločijo za premeroma veliko poslancev v Ueželnem zboru, ponemčeaa in od Židov prenapolnena mesta in trgovske zbornice, katerim se je menda bilo nekdaj zato priznalo volilno pravo, da bi Nemci kedaj kje ne bili potisneni v manjšino. Državni zakonik je priobčil statut za organizacijo državnih železnic. Vsa uprava teh železnic bode podredjena generalnemu ravnateljstvu, državnih železnic na Dunaji. Poleg tega se bodo pa ustanovila v raznih krouovinah železniška ravnateljstva s precej obširnim delokrogom. Službeni jezik državnih železnic bode nemški, vendar bodo železnišl I uradi pri občevanji z avtomnimi oblastmi in prebivalstvom morali posluževati se deželnih jezikov. Nemce to jako bode v oči, ker bode sedaj pri državnih železnicah kaj težko dobiti kfko službeno mesto brez znanja kakega slovanskega jezika, sosebno, ako se bode na to določbo strogo pazilo- Nemci se ne-čejo nikjer učiti slovauščiue, naposled bodo pa le sami zaradi te trdovratuosti škodo trpeli. Čehov pa nova organizac'ja tudi ni zudovoljilp „Politik" pravi, da ta nasprotuje članu 19. osn. drž zakonov, da bi bil notranji službeni jezik pri državnih železnicah nemški, in se je sploh premalo oziralo na induvidu-valiteto in potrebe po:amičnib dežel. Kuez Sapieba obrnil Be je na gališkega deželnega maršala dr. Zyblikiew.eza z nujno prošnjo, da naj sili, da se glede na situvacijo, ki je navstala vsled povodnji, sklice deželni zbor. Od diugih stranij se poroča, da se deželni zbor auide sred' julija, da bo ukrenil, kar jo potrebno za podporo po povodnji poškodovanih. Vlada misli neki dovoliti poškodovanim ueobrestna posojila, ki se bodo vračale v več letnih obrokih, jamčiti za vrnitev posojil bode pa moralo deželno zastopstvo. V bi a nje države. „Pol. Corr." objavila je dve noti, ki se tičeti srbsko-bolgarskcga spora, kateri je poslal bolgarski minister vuanjih del na srbskega agenti Simića. V prvej izjavlja Balabanov, da bolgarska vlada nikdar ni imela nič opraviti s kako srbsko stražo onostran meje; Vidiuske oblasti so le zavrnile nekatere srbske oborožene osobe, ki so se potikale po bolgarski Keniji. V drugej noti pa Balabanov poudaija, da se je bolgarska vlada, kar se tiče srbskih emigrantov vedno držala najlojalneje in naj* pravilneje. Bolgarija že po mejnarodnem pravu ni mogla odreči begunom pribežališča. Ravno tako ne more ustreči zahtevi srbske vlade, da bi pregnala izseljence iz Sofije in Vidina. Bolgarija pa ni ničesar storila, proti mejnarodnemu pravu, tedaj jo tudi ne zadene nikaka odgovornost. Srbska skupščina je jednoglasno dovolila, da se gradi železnici Kragujevac-Lavovo io Sme« derevo-Velika-Plana. Bolgarski knez Aleksander podal se je včeraj v Varno. Ministra Cankov in Saratov odpotovala sta v Trnovo, kjer se skliče narodno sobranje. Itall janskej zbornici predložil je mini-sterski predsednik Depretis načrt zakona o stroških mejnarodnega zdravstvenega kongresa, ki se v oktobru snide v Rimu. Poslednji dogodki v Tonkingu so jako vznemirili francosko prebivalstvo. Pokazalo se je, da francoska oblast še tam ni tako utrjena, kakor se je mislilo. Kitajska vlada pa neki ni nič kriva poslednjih dogodkov v Lan-Sonu, vsaj tako je zagotavljal kitajski poslanik pri francoskej vladi. Napadalci neso bili kitajski redni vojaki, ampak vojaški beguni, ki se ne upajo vrniti domov, in se hočejo vzdržati v teh krajih. V torek so bile na Danskem volitve v narodno zastopstvo, Folkething imenovano. Izvoljenih je 82 levičarjev in 19 desničarjev. Kodanj volil je socijalistično. Ali se bode sedanje konservativno mi-nisterstvo Estropovo sedaj umaknilo? Verojetno ni, kajti ministarski listi že prete, da bode vladala vlada sedaj brez parlamenta. Pod takimi odnošaji je vprašanje, zakaj so bile sploh volitve. To miuister-stvo že vlada 9 let, iu že neštevilnokrat dobilo je nezaupnico v parlamentu in propalo pri volitvah, I vender se kralj ne more odločiti, da bi je odpustil. „Daily. News" menijo, ko bi »n«leska zgornja zbornica zavrgla volilno reformo, sklicala se bode jeseni k novemu zasedanju. Ko bi potem jo zopet zavrgla, razpustil se bodo parlament in razpi-Bale nov«? volitve. — Došlo je ofieijalno potrdilo, da je pal Berber in skoraj vsi moSki bili pobiti. Ženskam in otrokom se je prizanašalo. Dopisi. Z Dunaja 27. junija. [lav. dop.] Ko se je za Nižje-Avstrijsko odredilo izimno stanje, se jo to marsikomu pretirano in nepotrebno zdelo. A v teku časa uvidelo se je, da je bilo izimno sUnje potrebno, in da je grof Taafte bil jako dobro poučen, ko je v zbornici izjavil, da je položaj jako ozbiljen. Tukajšnji časniki baš zaradi izimnega stanja ne smejo vsega povedati, zatorej bode čitateljem ugajalo, ako sporočim naslednje istinite podrobnosti: Naše redarstvo dobilo je pred par dnevi iz Švice zaupno poročilo, da sta dva pristaša anarhistov mej potom na Dunnj z namenom, da se povodom Steli-macherja zvrši velika demonstracija. Ker dan danes kaj tacega brez dinamita možno ni, imata seboj dokaj te tvarine, vrhu tega male bombe in oborožena sta oba. Redarstvo storilo je vse mogoče ukrepe, da bi se ta namen preprečil. Jeden od naznanjene dvojice je baje že blizu Dunaja, kje je drugi, se ne ve. Znamenito je, da bo zadnje dni na Dunajskih ulicah, kakor tudi v stanovanjih posamičnih delavcev dobili več diuamitnih bomb, katere so poslali v arsenal, kjer imajo že celo zbirko tacih predmetov. Veščaki so se izrekli, da je dinamit amerikanskega izvora. Povodom potovanja cesarja iu cesarjeviča k vajam vvjnega brodovja v Pulj, bode se z vso previdnostjo za varnost skrbelo, ker je zlasti zadnja kradnja dinamita iz forta Valmaggiore napravila velik utis. Iz Gradca 26. junija. [Izv. dop.] (Konec pravde proti anarhistom.) Po trinajst dnij dolgi obravnavi je sinoč porotno sodišče izreklo svojo sodbo o krivdi tri in dvajsetero zatožencev, na katere je svet pazljivo gledal, ker nosijo na sebi pečat mejnaroduih nevarnežev, anarhistov. Štiri ure bo potrebovali porotniki, preduo jim je bilo mogoče oddati glasove o vsakem posamičnem zatoženci in za vsako njemu zapisano kažnjivo dejanje. Konec pa <: bil ta-le: Hudodelstva veleizdaje, silovite izpremene vladavine, bili so vsi zatuženci oproščeni. Tu je šla posamičuim jako trda; le pet j h je bilo oproščenih soglasno, šesterim pa je manjkal do krivde le jeden sam glas. Vprašanje glede moteža javnega miru je bilo potrjeno pri Kappaufu (11 glasov), Krainerji (11), R. Hartlu (8), Schranku (10), Sleiku (10), Schueiderji (11), Ledineggu (8), Roggenbauerju (8), Huberji (11), Lindnerji (12). Teh deBet je torej spoznanih za krive. Vprašanje glede poskušanega atentata na našega cesarja za njega bivanja v Gradci lani bo porotniki zanikali pri vseh zatožencih. Razdajanje tiskovine „Delavcem Avstrijskim" se je potrdilo pii zatoženci Schranku, a vzelo se je, da je bil popolnem vinski. Razdajanje časopisa „Freiheit" je večina od zatoženca Huberja odvrnila, tako tudi od zato-ženca Karla Hubmujerja, Ljubljančana in brata bosenskemu Hubmajerju. Vprašanje glede skrivnega podpiranja ubežnikov po Kleinerji se je s 6 glasovi zanikalo, soglasno pa se je potrdilo vprašanje glede nakupa sumnega usnija pri zatoženci Streitu. Državni pravdnik je predlagal kazni, izrekel, da uičevnosti ne bode prijavil, ter predlagal, naj se takoj izpusti na dan uekrivimi spoznane zatožence. Tako je torej završena hrupna pravda. V primeri s pripravami, z dolgimi in mučnimi obravnavami, v primeri s težkimi sumi in obtožbami je tak konec jako pohleven, in to protivje opazujočega napoti k Bklepu, da je ali ua jedni strani bilo preveč naglosti, ali pa na drugi strani preveč milosti iu optimizma. Tak izid državi ne more biti posebno po volji. Državnemu pravdniku se ni posrečilo, porotnikom dopovedati, da bo ti zatoženci vredni strogega pripora in nadzora, češ, da so državi in družbi Človeški nevarni, da bo anarhisti, ker delajo za radikalno preustrojenie družbenega reda. Marsikoga, čitajočega poročila o obravnavi tej, je nemilo zganilo, da razbrzdani čini radikalne delavske stranke neso mogli porotnikov dovesti do hujše sodbe. Ali baš tu se kaže javna vest, javni duh, ki ga porot- niki zastopajo v lice sodnikom, stoječim na jeklenem stalu napremične postave. Javno mnenje se upira proti obsodbi dejanj, ki jih morebiti dobro zagovarja duh časa, teženje za potrebnimi reformami. Čudovito jednakomerno glasovanje pri tej priliki kaže, da se stvar, delavski preporod namreč, odobruje in v nujno rešitev priporoča, a da se oblika, katera se mu po anarhistovski meri urezati hoče, obsojuje in kaznuje. Želeti bi bilo, da bi se ta nauk izpred porotnega tega sodišča razširil in v ozir jemal od vseh strank. Domače stvari. — (Novi kuponi.) Ker so pri delnicah „Narodne Tiskarne" kuponi že pošli, pričelo se bo s 1. julijem t. 1. z izdavanjem novih kuponov in sicer proti oddaji starih talonov v „Narodni Tiskarni". — (Requiem za cesarja Ferdinanda) služil je danes zjutraj ob 10. uri g. stolni prost Zupan. Navzočni :-o bili: deželni predsednik baron W in kler z mnogimi uradniki deželne vlade, finance in pošte, FML. baron Reinlauder z mnogimi c. kr. častniki, deželne soduije predsednik g. Kapretz, deželni odbornik, cesarski svetnik g. M urnik, kup-čijske zbornice predsednik g. Kušar, oodžupan g. Vaso Petričić z mnogimi mestnimi odborniki, magistratni svetnik g. Perona, c. kr. profesorji in učitelji in mnogo pobožnega občinstva. — (Vender jeden korak!) Včerajšnja „\Viener Zeitung" objavila je novo organizacijo državne železnične uprave. Po §. 7. novega statuta morajo se vse k prometnemu ravnateljstvu dohajajoče uloge in dopisi strank, avtonomnih oblastev in organov reševati v istem v deželi navadnem jeziku, v katerem so pisane. — Vsa občinstvu namenjena naznanila, razglasi, napisi in okrožnice morajo se poleg nemškega izdavati tudi v do-tičnem v deželi navadnem jeziku. — To je vsekako korak k jednakopravno.^, katerega se nam je veseliti Slovenskemu občinstvu pa polagamo na srce, da se izključno poslužuje teh novih pravic. — (Pa zopet!) Če je res, kar se govori in piše v Dunajske časopise, to nemško ženstvo v Ljubljani snuje „Sebulvereiuuu podružnico, v kateri bode zastopau sum krasni in nežni spol. Trdi se celo, da je „Schulvereiuov4 general en chef dr. Weitlof te dni v Ljubljani tudi v tej zadovi nekoliko okolo sebe stikal. Kakor jo videti, nemškega Gradca moda politična prodira, kakor \s ka druga še tako smešna modo, in čudo ni, da se je Ljubljanske plavičurice dolgo ustavljati ne morejo! Ljubljanski Nemci in nemškutarji so že vse poskušali na svetu posnemati in ponarejati, sedaj bodo torej svoje žene in hčere po Graškem vzgledu postavili v ogenj proti Taafte jevemu kubinetu, — se ve da, če bodo količkaj galantni, v prvo vrsto armade! Svet bode po tem lahko opazoval, kako Nemke politične hlače nosijo! „Kaj doživel sem na sveti I*1 — (Spominska plošča) na hiši g. župana Bavdeka v Vodinatu, ua spomin navzočnosti Nj. Veličanstva odkrila se bode slovesno v nedeljo 13. julija ob 4. uri popoludne. — (Z Dolenjskega.) Poroča se, da so se nekatere občiue na Dolenjskem, katerim je od velike nesreče in kvare zadnja povodenj, obrnile do našega deželnega predseduištva s prošnjo, naj bi se jim pomagalo z občim naborom darov, kar drugače jim preti sila lakote. Samo škoda v Račni dolini se ceni na 60.000 goldinarjev. Tu bi pač bilo potreba, da človekoljubje ne ostane pri sami besedi. — (Za vseučiliščnike Kranjce na Dunaji.) Oskrbništvo Knafljevega stipendija je ukrenilo, da se ima štipendij v bodoče izplačevati na štiri dele, a ne več, kakor doslej v dveh obročih. Ako bode ta ukrep na pristojnem mestu odobren, bodo dobivali dotičniki po 60 goldinarjev začetkom oktobra meseca, začetkom januvarja, začetkom aprila iu začetkom julija meseca. Sedanjega oskrbnika g. dra. Crobatha na Dunaji, ki je jako vnet za blaginjo svojih sodeželauov, vodila je pri tem ukrepu misel, da bode s tem uajlaglje dosezan namen ustanovuika, za slovenstvo prezaslužnega Kuaflja. Tudi se gleda ua to, in utegne se morebiti že prihodnje leto zgoditi, da se znesek vsacega stipendija poveča ua 300 gld., namesto dosedanjih 240 gld., ali pa, da se zvekša število mest, ki jih je sedaj 36. Za poslednje imenovano alternativo dalo bi se navesti to, da bi srečo uživanja doseglo več prvoletnikov, ki se imajo boriti b posebnimi težavami, ki pa stipendije ne dobijo, zlasti tudi zato ne, ker se jim ua pot nastavljajo itnoviti Kranjci, vzdihujoči in slepeči z „beraškimi" — „Standesaus-weisiu. — (Kegljanje na dobitke) na korist ^Narodnemu domu" v Rudolfovem pričelo se je v gostilni gospe Brunerjeve v 23. dan t. m. — (Oaobni vlak povozil) je včeraj popoludne pred železniškim mostom čez Ljubljanico pod Žalostno goro nekega kmetskega moža delavskega stanu ter ga raskosal na grozen način; vlak se je takoj ustavil, da ao pobrali posamične dele razmesarjenega trupla. Ali se je nesrečnež ulegel iz 8amoumornega namena ali v pijanosti na Železniški tir, še ni znano; govori se pa, da je bil pijan. — (Bivša cukraruica) se bo še tekom tega leta prezidala, da bo imela mesto sedanjih šest nadstropij le tri in bo sposobna za transenalno vojašnico. VQnjej se bode nastanil najbrže kranjski bratnbovski polk. — (Slovanska Čitalnica v Trstu) otvori danes zvečer slovesno svoje nove prostore pri „Ze-lenem hribu". Začetek ob Va8. uri. — (Razpisano je mesto) tehničnega ravnatelja pri mestnej plinarni v Trstu. Plača 4000 gld. na leto, prosto stanovanje itd. Prosilci, ki morajo biti inženirji ali pa primerno znanstveno izobraženi, morajo dokazati svojo sposobnost in znanje italijanščine. Prošnje do konca avgusta t. 1. na mestni magistrat. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Pariz 28. junija. Kolera se ne širi. Včeraj v Toulonu sedem ljudij za kolero umrlo. Vest, da je kolera navstala v Marseille-u, se zanikava, kajti jedina žrtva kolere bil je lice-alni učenec, ki je iz Toulona došel. Rim 28. junija. „Popolo Romano" za-gotovlja, da kakor se je konstatovalo, ona osoba, ki je v Ventimigli v lazaretu, ni za kolero zbolela. Ventimiglia 27. junija. Včeraj ustavili so mladega moža, prišedšega iz Toulona, ker so se prikazala znamenja kolere. Deli so ga v lazaret in uporabili primerna zdravila. Javne dražbe. 30. junija: 1. eks. držo. poa. Jakoba Učakarja od sv. Valentina, 1026 gld., na Brdu. 1- julija: 1. eks. držb. poa. Antona Ažinana iz Kranja, 8350 gld., v Kranj i. ;jr(|Jci: dne 27. junija. Evropa: Trampuš iz Trsta. — Priutz iz Pulja. — Novak iz lteke. Pri Nloiiu t Knrtz z Dunaja. — Donaner iz Trsta. — Doleti/, z Dunaja. — liažboršelč z Hloda. — Lebowitsch z Dunaja. Pri >q nlMfl : Pirker z Dunaja. — Sicurta iz Trsta. — Klingeisen z Dunaja. — llrodotz iz Gradca. — Ogorevc iz liudoltbvega. Pri avMtriJNkeiu ecMarji: Podgoršek iz Beljaka. — Šumi iz Št. Martina. Poslano. □STeirzog-S/olji-v-© ! S to besedo začenja so anoasa v današnjoj številki, katera priporoča novo, po slavnem zdravniku dr. Pinkas-u izumljeno sredstvo, Ruborantium (lase ustvarjajoča tekočina), katero jo pri izpadanji las, plešcih, golobradcih in osivelih že neverjetno mnogo koristilo in doBlej v svojih uspehih ni bilo še doseženo. Nečemo na dolgo in široko razkladati ter hvalisati to iznajdbo, kakor bi zaslužila, temveč opozarjamo p. n. čitatelje na dotično anonso in priporočamo poskusiti s tem sredstvom. Ako no bi imelo uspeha, pripravljen jo izumitelj denar brez ugovora povrniti. Meteorologično poročilo. Čas op*-L ® J2etra zevanja , „ ,nIn Temperatura Vetrovi Mo- Nebo I krina v 7. zjutraj 731)05mm, -|- 17(5 U brezv. 2. pop i), zvečer 737-82 mm. i 4-29*8*0 al. szh. obl. obl. O'10 mm. dežja. 73866 mm. | -j- 180° C J Drezv. j d. jas Srednja temperatura -j- 19-5°, za 0-6° nad normalora XD"ULxa.ađ©ls:a. bor-aa duo" 28 junija t. 1. ilr. »n.c colognificnu poročilo.) Papirna .en a ........ Srebrna ienta .... • Zlata ron..... • • • 5U/, marčna renta......... Akcije narodne banke ..... Kreditno akcijo...... • • London . .... Srebro ........... Napol.. ........... C. kr. eoKim . . . ... . • Nomške mark« ..... 4°/0 državno ..ročko iz 1. 185-4 250 gld. Državne srečk« ii 1. Idri4. 100 gld. 4°/0 avsn\ zlata routa, davka prosta. . Ogrska zlata renta 60/0...... „ papirna renta 5°/0 ..... B»/0 štajerske zemljišč, od/ez. oblig. . . Dunava rog. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4,/*°/0 zl'iti zast. listi . Prior, oolig. lilizabetiue zapad, železnice 80 gld. 05 kr. 81 20 n 10i! 15 ■ 95 • 60 n • — ■ 297 ■ 30 n 121 ■ 80 o y n a 69 ■ • 5 n 77 B 59 n 60 n 125 ■ — ■ 168 • 25 m 102 ■ 15 m 122 60 n 91 a 40 n n 20 B 104 s 50 n L16 n — • 121 n 50 ■ 107 B) 30 ■ Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 gld. 75 Kreditne srečke......100 gld. 174 , 75 Budolfove srećke .... 10 „ 18 „ 75 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 109 . — Trammway-drust. velj. 170 gld. a. v. 218 , — Zahvala. Za nam skazane dokaze sočutja povodom mnogo prezgodnje izgube nepozabljive soproge, oziroma matere, tašče in stare mamite, gospe Marije Krisper, poroj. Killer. izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem s tem najprisrčnejšo zahvalo. Ravno tako izrekamo tem potom zi mnoge darovane lepe vence in za mnogobrojno spremstvo pri mrtvaškem sprevodu od strani tolikih vele-častitlh oseb iz Ljubljane in Kranja našo naj-iskrenejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 28.junija 1884. (417) Žalujoči ostali. Več stanovanj ■e odda o sv. MJhelu v izvrstno popravljeni hiši fit. 48 na Pol|aut)kem naitipu; sobe in kuhinje so vse lepo obnovljene. (412—1) IVI. Zdešar. 500 hektolitrov izvrstnega vina, večinoma od leta 1883, iz Illzeljskili in Nroineljakllt goric je na prodaj pri (406—2) Lenardu del Cott-u v Brežicah. Nove Matjes slanike (385—3) najboljše, v sodčkih po S kilo za gld. 2.50 in gld. 3, vožnine prosto, vender izvzemši carino priporoča Carl IFr. BvLXgr2ia,rd.t, Hetzn.'to-u.rgr- Cerkvene ure izdeluje in popravlja najbolje Tanez Sraziskole v vasi Rečice h. *t. 7, zadnja pošta Semič na Dolenjskem; zato ga podpisana župna urada v Semiču in C r-nomlji vsem cerkvenim in občinskim predstojnikom zaradi njegovega natančnega dela, kakor tudi zelo nizke cene naj-topleje pripotočati. Dekanijski urad v Semiču in mestni žnpni nrad V < ii m. ml ji (402—3) v 10. dan junija 1884. Anton Aleš, Viljem Wessel, dekan. mestni župnik. : JOSIP RAUNICHAR, m v I .} ii 1.1 im i. Židovsko ulice *&t. O, priporoča svojo bogato zalogo (178—15) za gospode, dame in otroke, ;: dobro in elegantno izdelane, po najnižjej ceni. ■ i Takoj delujoče. Uspeh zajamčen. JVei&og/iMgivo S Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane moj sigurno delujoči ROBORANTDJM (bradu ustvarjajoče sredstvo) brez uspeha. Ravno tako sigurno pri pleftab, lzpalih in osivelih laseh. UBpeh po večkratnem močnem utrenji zajamčen. Pošilja v steklenicah po 1 gld. 50 kr. in v steklenicah za poskus po 1 gld. Grolioli v Umu. V Mjjutoljani se dobiva pri g. iftahr-Mi v Trstu Peter Slocovich, via Ranita 13; v Gorici lekar C. Cris-toffoletti; v Neki lekar C. Šilhavt/; v Celji Fd. PelU; v Ma-riboru J, Jtfartinz ; v Jiovinji lekar C>. Troniba. Tam se tudi dobi: K'III «le TiY»hp orijentalsko lepotUno sredstvo, ki uau UC JlUJCij nar*3ja nežnost, belino ia obilnost telesa, odstranuje pege in lase — cena 85 kr. BV~ Ni sleparija! -^fl (333—7) 1 AOOLF EBEBL, \ m stavbeni in pohištveni barvar. Izdelovalec T ^ slikanih napisov. Lakirnik. * J Lastna labrlkacija f *«•*■•- - - - V < oljnatih barv, lakov ia flrnežev. ► ' "" t Prodaja na debelo in drobno. Ljubljana, (301-9) % Marijin trg, tik irančiškanskogra mostu. ► ^Gonilniki se pošiljajo na vse strani, kdor jih želi. ^ RAZGLAS hranilnice in zastavljavnice Ljubljanske. Zaradi sklepanja računov za prvo polovico 1884. leta bo hranilnica in zastavljavnica od I. do 15. julija t. I. za občinstvo zaprta. Ravnateljstvo kranjske hranilnice in zastavljavnice, v Ljubljani, dne* 16. junija 1884. (399—3) Za zamašenje otlih zob ni sigurnejšega in boljšega sredstva, kakor sobna plomba c. kr. dvornega zobozdravnika dr. i. ii. Popp-a, na Dunaji, Stadt, Bognergasse Nr. 2, katero vsakdo sam lahko in brez bolečin dene v otel zob, ki se potem sprime z ostanki zoba in zobnim mesom, ker varuje zob pred daljnim rušenjem in bolečinami. Anatherin zobna pasta dr. J. <». Fopp-a« c. kr. dvornega zobozdravnika na Dunaji, Stadt, Bognergasse Nr. 2. Ta preparat ohrani svežost in čistost dihanja, daje poleg tega zobem bleščeči in beli vid, jih varuje pred kvarjenjem in utrjuje zobno meso. Cena stekleni skledici gld. 1.22. Izza 30 let izkušena Anath. zobna in nstna voda dr. J. Cl. Popp-a, c. kr. dvornega zobozdravnika na Dunaji, Stadt, Bognergasse Nr. 2. Radikalni zobni lek za vsako zobobolje, vsako bolezen v ustih in v dlesnu, olajšuje zobenje pri otrocih in je neogibna pri uporabi mineralnih voda, izdatna za grgranje pri kroničnem vratobojji in zoper difteritido. Velika steklenica po 1 gld. 40 kr., srednja po / gld. in mala po :•<> kr. vegetab. zobni prašek stori po kratkej rabi zobe blestečo bele, ne da jih pokvari. Cena Škateljci U3 kr. aromat. zobna pasta, najboljše sredstvo za varstvo in ohranenje ust in zob. V kosih po 35 kr. med. milo lz zelišč, izvrstno toaletno sredstvo zoper hraBte, lišaj in pege, za čiščenje in ohranenje bole, čisto in svitle polti, zoper ujedce, nečisto kožo in muzole. JfC P. n. občinstvo so prosi, vselej odločno zahtevati izdelke c. kr. dvornega zobozdravnika dr. Popp-a in vsprejemati samo take, ki imajo mojo varstveno znamko. (218—1) Dobiva bc v Ljubljani pri lekarjih J. Swoboda, G. Pic-coli, V. Mayr, Jul. pl. Trnkoczy, E. Birschitz, dalje pri trgovcih Ant. Krisper, Ed. Mahr, J. Karinger, F. M. Schmidt, V. Petričič, L. Pirker, P. Lassnik, Terček & Nekrep; v Postojni: A. Lebau, lekar; v Škofjej Loki: C. Fabiani, lekar; v Kočevji: J. Braune, lekar; na Krškem: F. BOmches, lekar; v Idriji: J. Warta, lekar; v Kranji: K. Savni k, lekar; v Litiji: J. Benes, lekar; v Metliki: Fr. Wacha, lekar; v Novem mestu: D. Riz-zoli in J. Bergrnan, lekarja; v Trebnjem: J. Ruprecht, lekar; v Radovljici: A. Roblek, lekar; v Kamniku: J. Močnik, lekar; v Crnotnlji: J. Blazek, lekar; v Vipavi: V. Kordas, lekar; v Pontaflu: P. Osaria, lekar. 1 đ iS i 1 •S o, Z o m £ i T* H liTJ Zahvala in priporočba. t Udano podpisana se toplo zahvaljuje čast. duhovščini in p. n. občinstvu za £ do sedaj mojemu prerano umrlemu soprogu I.otro Zelenca skazano zaupanje X in naklonjenost; ob jednem naznanja, da bode odsihmal ♦ o*brt! nadaljevala s pomočjo vrlega poslovodje, ter prosi, da bi so tudi njej naklonilo ♦ zaupanje z mnogimi naročili ter zagotovlja točno in ceno postrežbo. T (408-2) Odličnim spoštovanjem IiOvro %eleiic>eva udova. 9 =^Tf> « ^tr^ft=^_«^Tr^£«fc^s^Tr^ KOPELI v Hoteli* „pri Slonu*4 v LJubljani. Mnogostranskim željam ustrezaje, uvela se bode tudi za <3.a.xri.e vsak teden đ.-vsu dL-a.1. raba u in sicer v torek od 8. do 11. ure dopoludne in v petek od 12. ure opoludne do 3. ure popoludne; za gospode pa -vssiIe ćLazi od 8. ure zjutraj do 1. ure popoludne, samo v torek od 11. ure do 3. ure popoludne. Za banjsko, šotno, železno, žvepleno, llalluiusl e solne in kopelj iz smrekovih igel je vsak dan od 6. ure zjutraj do 8. uro zvečer za gospode in gospe, kakor tudi za vse ugodnosti preskrbljeno. (405—2) HENRIK LANZ na DUNAJI III., Hlntere Zollamtsstrasso 13 a priporoča Bvoje odlikovane, neprescgljire: mlatilnice, ki se gonijo z rokami, z živino in z vodo; rezalnice za krme in repo, žramlje (domače mline), tri-jere in stroje za čiščenje itd. Najnovejše konstrukcije, najboljše sisteme, jamstvo, nizke cene. Dozdaj se je razprodalo nad 100.000 strojev. — Zlustrovani katalogi gratis in franko. Zvedeni agenti iu prekope! se ifteeio. (41G— 1) tso3sooocaoooooooooooooooo: Glavna zaloga naravnih rudninskih voda in studenčic: Adeluidin studenec, Bilinska kisla vod«. Curinthia-studenee, Kioski Viktoriu-stiulenee, Em»ki hrenčeki, Franc .Fonipov grenki vir, Friedricha-liallua grenka voda, dileichenbergski KoiiHtantinov vir, Sv. Ivana vir, Emin vir, Klansenski jekleni vir, (iioHshiiblerska kisla voda, Mallska jodna voda, Huiiyadi-jevu grenka voda, Karlsbiulska mlinšica, Gradska voda iu vrelec, Murienhadsku križnu voda, Preblavska kisli* voda, Kron-dorfska kisla voda, Bilnaska in Saidschiidska grenka voda, Rodanjska kisla voda, Rakoezy grenka voda, Rogatska kisla voda, Rimski studenec, Otenski Viktoriu-studenee, Selters voda, Sv. Lovrencu jeklena kislina, Knrlsbadskn vrelska sol, Marienhadska in Hallska jodna sol, Krnske X»astile, Biliuske pastile itd. Že 26 let obstoječa trgovina z rudninskimi vodami daje ne samo sanitetnemu uradu, nego tudi vsakemu izmej naročnikov izvirne fakturo na razpolaganje, da se vsakdo lahko preveri, da so sklenice napolnene s pravimi friš-niini imenovanimi vodami. S spoštovanjem Lassnik v Ljubljani. (317—8) (Popise o -\rocla-jb- in Toroš-u.re zastonj.) cx>oooooooccoooooccz>oocoo Jzdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk „Nurooue Tiskarne".