V-. rOSTMItTA fWÖAKA'v GOTOVINI. Z E N S K I ^ r? --T- -S-T - IZSELJENKI LETNIK VIL DECEMBER 1929. ŠTEV. 12. VSEBINA 12. ŠTEVILKE: BEGUNSKA DRUŽINA, — SBka;(Ft. Tiatnilc) . ........■,„, m SESTRI ESEUENKl. — (VMa P.) ......... . , , 384 NAŠE IZSEUENKa . . . . ......... . . , , , , , , v , , , , , 35S IZSELJEVANJE V ARGENTINO . . . .... . .... , , , , , , , 357 BRISELJEVANJE V URUGUAY . ....... , , , , . , , AMERIŠKA KViOTA ZA IZSELJENCE IZ JUGOSLAVIJE . . . . ... . . 360 IZSELJEVANJE V KANADO . . ..... .....,..,,,,,,, 381 KULTURNO STANJE NASE ŽENE V AM'BRIKI . . . . . ,, . .... . , 363 POZDRAV IZ STAREGA KRAJA.(Lea Fatarjeva) . '. . ■...........364 > PREKMURSKE SEZONSKE DELAVKE NA BAVARSKEM ..............365- O NASIH WESTFALSK1H IZSELJENCIH, - (VladlratrskO.............30* PEPCA KUREŠEVA- SE; NI. POZABLJENA. (Mdlrca Schaupova) . " . . . . 368 , NASA SLUŽKINJA NA FRANCOSKEM. . . .. ...........' ■ 371 O NASIH DEKLETIH V EGIPTU . . . . . . . . , . . .■., ., , , , i , 373 TUJINA. — (Janez Rožencvet) .................. , , , , , , , 373 RUSKA ŽENA V TUJTNL-..(O-va) . ..... ... . . . ,,,,,,, 371 IZ ŽIVLJENJA RUSKE BMIGRANTKE. — (N. P.) . .......... , 379 UKRAJINKA V iINOZEMSTVU. — (Marija . OmeliSeoiko™.) .- ... ... . - 381 t DiWA GOLIA-KOBLERJEVA. — (Pavla Lovšetova) . . . .. . . .' . ... 383 DANL ^-Pesem. — (Vera,Albrechtova) . . ..- . .....,,, , , , 385 NAPOLEON IN ŽENSKE. — Konec; -- (Josip: Turk) . . . ........ . ,, 386 POVEST SVAKINJE. Konec. — (Carola Pr.osperi-Ivan Vou© v . . ; . .... 393 IZVESTJA: Po ženskem svfelu. — Materinstvo. — Kithiiiia, — Gospodinjstvo, ^ ' ' .Književna poroSila . . . . . .. . ... , , ,, ,. , , , , , , 397 ■ ROČNA DELA. . „ŽENSKI SVET« Izhaja vsak mesec v Ljubljanii Letna naročnina Diifi 64—, polletna Din četrtletna Din 16-—. Ža Italijo Lir 20-—. za U.S.H.Dol:2-—, za Hrgentino Pcs.450, za Hvatrijo Sch. 10"—, ostalo inozemstvo Din —. Uredidštvo in uprava v Tavčarjeyruttci'12/IL Izdajateljica in odgovorna urednica: Dar i n k a V d o v i 6 e v «. Tiska ttelcama J. Blasnika nasi. v Liubllaiil Odgovoren Janez Vehsa-. DARINKA VDOVIC prel Ivanka Praznik LUUBLJANA, ERJAVČEVA ĆESTA ŠTEV, 2 CNASPROTI dramskega .eLEDALIŽČA) Prfporoča veliko izbiro pisefn-skega papirja, šolske, knjige in zvezke, pisarniške potrebščine. Primerna, darila za vse slav-nostne prilike,- Cenjenim naročnicam „Ženskega Sveta" 10% popust ŽENSKI SVET 12. ŠTEVILKA. Fr. Tratnik: Begunska družina. STRAN 354. ŽENSKI SVET štev. 12. LETNIK VII. Sestri izseljenld. (vidap.) Daleč od nas živite, ve žene, sestre naše. Gore se dvigajo, oceani se poglabljajo med vami in nami, nepregledna je razdalja, ki nas loči, kajti zanesla vas je, sestre, usoda dalj kot na štiri vetrove: tam po francoskih šamah in luestfalskih rovih, pod žgočim egiptovskim solncem, v daljni avstralski tujini, pa po solnčnih plantažah Južne Amerike in v oglušnem ropotu Unije živite. Naj bo pri plugu ali pri stroju, v skromni svoji hiši ali u razkošnih tujih sobanah živite, trpite, uživate sladkosti in bridkosti življenja. Tujina vam je dom. Ali v teh mrzlih božičnih večerih, ko je telo najbolj gladno toplote rodne peči in je duša najbolj željna odmeva iz Itrvno in duhovno sorodnega srca, v teh večerih plovejo vaše misli na krilih ljubezni in hrepenenja preko gora in oceanov do rodne grude, pod našo skromno streho... V teh skrivnostnih večerih začutite, da vas tujina mrzlo oklepa, in duša vam bolestno pohiti v topli objem mladostnih .spominov... Zopet vstane v vas Lepa Vida, vsa polna hrepenenja, taka, kakor vas je pred leti izvabila & svet. Kaj vam je dala? Morda nič, morda malo, morda obilo. Ali v teh večerih so mrzli vsi njeni darovi, pa naj se zovejo blagostanje ali beda; ni ga srca, ki bi v teh trenotkih ne rodilo tajne ali očitne solze: človek, s katerim ste za vedno združene in ki vam je najbližji, vam postane nocoj tujec, če ni naše krvi; deca, ki prisrčno čeblja okoli blesteče smrečice, vas rani, če ni nje govorica beseda vaše malere; brezskrbno, udobno življenje, sredi katerega srečno živite same zase, vam postane nocoj temnica življenske praznote in brezciljnega koprnenja;. zavest da vam tujina ne da kruha, vas peha v obup; želja, da bi mogle mrtve še enkrat občutili objem rodne grude, vam trga dušo... ,■■■ a,- - Bridki so v teh skrivnostnih večerih vaši občutki, sestre v tujim. Ah se bridkejši, še obupnejši so občutki drugih naših sester - onih, fci vztrajajo na domači grudi... Prešli bodo mehki božični večeri, dan se bo daljšal, duša vam bo zopet polna čile življenske zavesti — njim pa bo rana vedno globlje krvavela. Morete li razumeti to bol, bol trpink na lastnem domu? Še delajo dekleta na rodni zemlji, še jih greje plamen domačega ognjišča. še žive pod okriljem svojih roditeljev — ali temen, pretemen jim je pogled Ü bodočnost, pregrozen je krik, ki se vije iz njih duše: V najlepših letih, pa smo zapisane umiranju, smrti... Kje ste, mladeniči naši, da bi nam dali prijazno besedo ob poljski stezi, zapeli podoknico v mesečni noči; kje ste, da bi nas gledali pred cerkvijo v velikonočnih oblekah, nam kupili srček na sejmu in utrgali nagelj na oknu? Kako ste nas mogli zapustiti, oditi tako, da se ne boste vrnili več... Razmere so vas silile drugam, daleč od nas; zasijala vam bo ondi sreča... Kako bo nam? ...Ko ste odhajali, je uvenel nagelj na našem oknu. LETNIK VtI. ŽENSKI SVET štev. 12. STRAN 355. vztrepetalo je naše dekliško telo, zakrvavela naša ženska duša v obupni misli na bodočnost: nepoznana nam bo topla lepota dekliških let, ne bomo stopale po živ-Ijenski poti ob strani ljubega moža, ne bomo zibale dece, ki bi srkala živ-Ijenske sokove iz naših materinskih prsi, ne bomo dale rodu, ki bi zajemal in dajal življenje naši grudi... * * * Dvoje bridkih, prebridkih naših vzdihov plove v teh svetih božičnih večerih preko gora in morja ... Naše izseljenke. (N. F.) Ko je po svetopisemskem nauku ustvaril Bog prvega Človeka, Adama, je takoj spoznal, da mora mož imeti družico-pomočnico, in je nato ustvaril še Evo. Obema je nato nakazal za bivališče skupni raj. S tem je ljubi Bog pdltazal, da morata biti moški in ženski spol v enakem številnem razmerju in da morata mož in žena prebivati skupaj. Naš narod se tudi v tem primerju razmnožuje po naravi, to se pravi, za vsakega moškega je rojena tudi družica-žena. Ako pri kakem ljudskem štetju prekorači žena število moških, ni to zabreda božje narave, ampak zlo človeške isäle, ki, na primer v vojnah, v rudnikih itd. ubija mnogo več moških kakor ženskih bitij. Naša žena je z malimi izjemami vedno dokazovala, da razume, kako mora biti po božjih in naravnih zapovedih moževa družica in pomočnica. Tam, kjer je usoda tako kruta, da ni dobila kaka žena doma svojega moža, ker so se moški radi pomanjkanja dela in primernega zaislužka v domovini izselili v tuje dežele, so pričele prijemati tudi žene izseljeniško palico v roke ter se podajati za njimi, daleč v prekomorske dežele, v Ameriko, si ondi poiskale isvoje slovenske dezerterje ter se tam poročile. Posledica je, da so se ustanovile po vsej obširni Severni Ameriki cele naselbine našega življa in sicer tako, da štejejo skoro enakomerno mož in žena. V Zed. državali Amerike je približno 250.000 slovenskih izseljencev in njih potomcev. Od teh je polowa moških in polovica žensk; sicer bo morda kdo ugovarjal, da to ni res, pa vendar je: o tem se človek lahko prepriča pri naših izletnikih iz Amerike. Polovica jih je vedno žensk. Ako hodite po vaseh in štejete po hišah, koliko je odsotnih v Ameriki, ise boste prepričali, da je med njimi polovica žensk. Samo v novih deželah naše emigracije, na primer v Kanadi in v Arigentini ter v Franciji, Belgiji in Holandiji je moškli več. Ta pojav STRAN 320. ŽENSKI SVET štev. -356._LETNIK VII. pa ni naraven, ampak prisiljen, ker tukajšnje oblasti in oblasti dotićne dežele ovirajo preseljevanje naših žena. Ta nenaravni pojav za človeško družbo nima ugodnih posledic. Ni čutiti, da bi se naši izseljenci v teh deželah, kjer nimajo slovenske družice pri sebi, gospodarsko tako povzpeli kakor oni v Zed. državah Amerike, kamor je bilo dio leta 1923. izseljevanje jugoislovenskih žena popolnoma svobodno in ga šele od tega leta dalje na vse načine ovirajo. Na izseljeniški konferenci, katero je priredilo ministrstvo za socijalno politiko dne 5. avgusta 1929. v Splitu, se je celo razpravljalo, da bi se izseljevanje ženam in otrokom popolnoma zabranilo. P. Kazimir Zakrajšek, ki je deloval 22 leti med našimi izseljenci v Ameriki, je to namlero ostro pobijal. Po statistiki za leto 1928. je izseljevanje iz naše države sledeče: a) kvalificranih* delavcev: 1602 moških, 515 žensk, b) nekvalificiranih delavcev: 1331 moških, 1146 žensk, c) poljskih delavcev: 12.467 moš-kih, 1996 žensk, d) brez poklica: 208 moških, 225 žensk, e) starih ljudi in dece: 251 moških, 1068 žensk. Skupaj 16.859 moških in 4950 žensk. Iz dravske banovine je leta 1928. odpotovalo 2246 moških in 916 ženskih izseljencev. Največ slovenskih žena se je izselilo, dokler je bilO' dovoljeno- izseljevanje v Zed. države Severne Amerike. Radi tega iimamo .tajm tudi slovensld naraščaj in ako bi se naše izseljevanje sm:elo prosto kretati v to državo, bi imeli tam že slovensko individualnost z vsemi dosegljivimi vrlinami. Za Unijo imamo največ naših žena na Westfalskem v Nemčiji, kjer so se pa moški in ženske že popolnoma priučili nemščine, tako da prav malo število otrok obvladuje svoj materni jezik. Zadeva «e je sicer nekoliko na bolje obrnila, lodkar delujejo tam naši duhovmiki in pošiljamo tja jugoislovensike ča/sopise in knjige, vendar bo- treba tukaj mnogo truda, ako hočemo ta del našega naroda ohraniti. V Argentino se je iizselilo' veliko kmetskih slovenskih žena posebno z onega ozemlja, ki ga je onektirala Italija. Vehiko število primorskih deklet je šlo za kruhom v razna mesta severne in srednje Italije ter v I^gipet. Tuidi v Uruguay se je naselilo mnogo žena iz Dravske banovine. Samo iz mariborske oblasti je odpotovalo od 1. januarja 1928. dosedaj preko 300 izseljencev ženskega spola. Mnogo žena iz Prekmurja hodi vsako leto na sezijska kmečka dela na Bavarsko, kjer so na jako dobrem glasu kot izvrstne delavke. Po voijni so si nekatere utrle pot tudi na Franoosifco, kjer opravljajo večinoma hišna dela, in celo v daljno Avstralijo. * strokovno izučetiih. LETNIK VII. ŽENSKI SVET štev. 12. " STRAN 357. Izseljevanje v Argentino. Argentina je ogromna poljedelska država v Južni Ameriki in ima razmeroma jako malo prebivalstva. Njena površina meri 2% miljiona km'', prebivalcev pa šteje le 10 miljionov; torej pridejo na vsak kms po-vpreöno 3 osdbe! Držami jeeiik je španski, !ki je moöno podoben italijanščini in se ga hitro nauče posebno oni naši ljudje, ki poznajo italijansko. V to držaTO se priselj^uje jako mnogo našega sveta iz Primorja. Argentinska vlada dovoljuje priseljevanje: a) osebam, Id s pravilnim potrdilom svoje občine dokažejo, da so strokovno sposobni delavci za delo z maderniimi poljedelskimi stroji. Poleg tega morajo dokazati, da bodo imeli, .ko se izkrcajo na argentinskih tleh, še 25 Dol. gotovine. b) osebam, ki so jih pozvali tja soroja'ki, ki že žive ondi in so jim tuidL že preskribeli delo. Pri teh priseljencih ne gledajo na delovno vzpo-sdbljenost ne na gotovino. c) Argentinski generalni konzul v Beogradu je 24. 9. 1928. pod št. 405 objavil, da je poleg omenjenih oseb idovoljeno priseljevanje v Argentino tudi mizai-jem, ikovačem, sedlarjem, zidarjem, krojačem, sobnim slikarjem, mehanikom, pekom in čevljarjem. Argentinski konzul sam ugotovi, če ustreza izseljenec tem predpisom. Zato se mora vsakdo, ki se hoče izseliti v Argentino, obrniti na argentinski konzulat v Zagrebu, in sicer osebno ali pa s prošnjo (spisano v našem jeziku) ter priložiti sledeče iekaize: a) Uradno izjavo občine o delovni vzposohl jen osti in predpisanem imetju 25 Dol. oz. rokodelsko učno izpri^čevalo. b) Poziv našega rojaka v Argentini, iki mora Ibiti overovljen po policiji iz dotičnega okrožja Argentine, kjer pozivatelj stanuje, in v Icaterem je zapisano, da je pozivatelj res v takem položaju, da jamči priseljencu zaposlitev. c) Zdravniško izpričevalo v našem in španskem jaaku. d) Nravstveno iapričevalo, pisano v našem in španskem jeziku; iz te listine mora biti tudi razvidno, da ni prosilec pripadal komimističnim in anarhističnim društvom. Ko dobi čloivek od argentinskega konzulata izjavo, da mu bo vizum dovoljen, šele lahko zaprosi za jKutni list. Po raapisu našega ministrstva za socijalno politiko iz 1. 1925. je zabranjeno izdajanje poitnih listov izseljencem, ki so stari nad 45 let in onim, ki ne morejo dokazati, da jim je tam zaslužek že presikrbljen. Iz-seljeniški komisarijat v jZagrebu je 1. 1928 o'bja\äl, da velja za poljedelce STRAN 320. ŽENSKI SVET štev. -358. LETNIK VII. in prej imenovane rokodelce tot dokaz o ipreskrlbljenem delu tudi izvirno in overoivljemo pismo prosilčevega prijatelja ali rojaika, iki ga vabi v Ai-gentino. Ako vabi argentinski priseljenec k sebi svojo ženo- ali otroke, mo-rajio argentinska oblastva ugotoviti, če je pozivatelj res v položaju, da jih more vzdrževati z lastnim zaslužkom. Zanimivo je, da more naseljenec pozvati k sebi samo zakonsko ženo in deco, nikalior pa ne neveste in nebračnega otroka. V tem slučaju se mora nevesta prej poročiti per procura, to je z namestnikom ženina. Ker pa naša dekleta navadno nečejo podati roke drugemn nego pravemu ženinu, zato si vendar pomagajo drugače. Na podlagi posebne izjave ženinove dobe vendar dovoljenje za priselitev, toda morajo se poročiti ,s pozivateljem takoj, ko se izkrcajo v argentinskem pristanišču. V item pogledu je jako zanimiv odlomek iz pisma, M ga je pisala neka naša izseljenka, ko je dospela po takem potu v Argentina: Ljuba mati in vsi mojil V Buenos Aires srno dospeli dan pozneje, kot bi bili morali. V zalivu Sv. Katarine pri Santosu smo imeli hudo morje in se je naš.parnik le korakoma pomikal dalje: ta del pota je .namreč najbolj nevaren. Prišli smo zjutraj, a radi preobilega brodovja v glavni luki ni mogel naš parnik tatcoj pristati in smo šele po dvanajsti uri smeli stopiti na argentinska tla. Jaz sem bila med zadnjimi, ker je prišel iz emigrantskega urada uradnik z listinami od argentinske vlade in me peljal v ogromno omrežje, ki je krog m krog pristanišča, tako da ne more nihče stopiti v mesto brez dovoljenja.- Bila sem v velikih skrbeh, kje je France. A ko stopim z Milančkom ob roki v pisarno, je France že sedel praznično oblečen na klopi. Skočil je k meni in naju pritisnil na srce. Revež me je čakal od osmih zjutraj do petih popoldne. Dragi moji, to je strogo. Jaz sem mislila, da bo dobil samo mojo brzojavko, ki sem mu jo poslala iz Mentevidea (10 ur pred Buenos Airesom), toda motila sem se: par dni pozneje, ko se je naša ladja zazibala na „luži", je že dobil brzojav od Kozuliča iz Trsta, tako da je točno vedel za dan, kdaj pridem. Tudi argentinska vlada ga je pozvala, naj me tam pričakuje. To je jako natančno. France je mislil, da bo še tisti večer vse odpravljeno, ali za poroko je bilo prepozno in tako sem morala eno noč prespali z Milančkom v tisti kasarni, ki je zunaj sicer krasna, a postelje so trde slamnice. Drugega dne točno opoldne je moral bili zopet tam. Vzela sem svoje stvari in sva šla v pisarno. Tam je bila najina poroka. Poleg pisarne je krasna soba, prav kakor kapela. Ondi so naju poročili skoro na isti način kakor^ v cerkvi: prav malo drugače. Dobila sva poročno knjižico argentinske države: ko sta se priči podpisali v ono veliko njigo, sva se kot mož in žena odpeljala z avtom v neko nemško restavracijo. (France je moral Milančka priznati za svojega otroka, htotako tudi jaz.) ftes sem misllila, da je bolj priprosto, a je silno LETNIK VII._ŽENSKI SVET štev. 12. " STRAN 359. Potem sva se z avtom kočirala na svoj dom. S kakšnim občutkom sem prestopila prag svojega novega doma, iji lahko mislite... A ko sem videla, kako je France srečen, kako je vse za naju preskrbel, sem bila prepričana, da je vse to iz ljubezni in prav nič prisiljeno. Mati, hiša je prav amerikanska, bolj železna kot lesena. Imamo veliko sobo, 6 m visoko.--- Imela sem veliko dela, ker je bilo precej zapuščeno. Sedaj je vse čisto in Snažno kakor pri nas v starem trnju. France mi je kupil tudi likalnik na eleldriko, še predno sem prišla. Po.'ioda mi je prav prišla; on je je imel nekaj in tudi novo je kupil, ali takih stvari ne, kakor sem jih jaz imela s seboj.---Jaz kuham po svoje; on je ves srečen, da zopel enkrat v redu je in živi.---y kratkem pojdemo v cerkev, da sprejmemo še .v cerkvi blagoslov kot kristjani in da še jaz svoje račune poravnam. Pa, Vam rečem, mati, bom najsrečnejša žena na svelu. On naju ima tako rad in vedno pravi, kako z veseljem hodi domov ali v tovarno, ki je tako blizu. Milanček se ga je že navadil; pestuje ga in se mu vedno smeje, ves srečen je. Jaz mu storim vse, kar morem. Zjutraj vstajam zgodaj in kadar pride domov,, je obed že na mizi. Sama hodim po me.w, v prodajalno, na trg; govorim malo po nemško, ker je mnogo Nemcev, a največ Špancev. Tako tudi malo španslco brbljam, če je sila „Buenos tardes" (dober dan), šiko (malo), mučo (veliko), no komprendi (ne razumem) i. t. d. Včasih se tako smejem, potem pa rečem prav po naše: v uh me piši! Pa reče branjevka: non komprendi. Seveda: v uh me pišil je za njo isto tako špan.^]w kakor zame njeno. Vendar razumem že precej; France pravi, da se bom naučila, ko sama ne bom vedela kdaj. Mati, jaz bi Vas prav lepo prosila, da spravite, kar je mojih starih knjig, tako, da me bodo čakale. Pozneje se bomo vsi skupaj vrnili v naše kraje, pa mi bo to dragocen spomin. Mati, kje je moj mili slovenski dom? Ako Bog da, pojdemo še k Sv. Katarini in na Šmarno goro. Pozdravlja Vas vse I. I. Priseljevanje v Uruguay. ■Uruguay je južnoameriška republika in meji na Argentino. Zadnja leta 'Se je izselilo tja precej (Jeklet iz Prekmurja. Zaposlene so kot služkinje po mestili in pišejo skoro vise, da se jim godi dohro'. Nekatere so tudi poslale v domovino že precejšnjo ^soto. Ker je med temi mnogo mlađih deklet, Iii sporočajo, da so nastavljene kot kuharice ali sMno z visoko plaöo, in je težko verjetno, da bi mogla strokovno neizučena dekleta res toliko zaslužiti, bodo naši pristojni uradi vsekakor poizvedovali, če si te izseljenke ne služijo kruha na nedostojen način. Dosedaj imamo o položaju teh deklet malo zanesljivih poročil in nikakor ne moremo reči, da je Uruguay primerna in priporočljiva točka za izseljenke. STRAN 360. ŽENSKI SVET ätev. 12_LETNIK VII. Ameriška kvota za izseljence iz Jugoslavije. Vlada iZeđinjenih držav Severne Amerike je določila, da se sme iz naše države priseliti tja vsako leto 841 oseb. Polovico te kvote določaji ameriški konzulati sami, popolnama brez vpliva jugoslovenskih 'oblaisti. Pri tem pridejo v .poštev: a) starši, ki potujejo k svojim otrokom, ki so že ameriški državljani; b) zakonski možje ameriških državljank, poiročeni po 31. maju 1928. c) kvalificirani poljedelci, katere valbi k* farmer Unije na delo na svojo fanrno. Ta prvenstveni del kvote je po zadnji objavi ameriškega konzulata v „Izseljeniku" zaseden že za Sleta naprej. Osebe, ki bi prišle v poštev v navedenih treh točkah, bi torej najmanj tri leta še ne mogle priti v kvoto. Za drugo polovico kvote določajo naše oblasti. Potne liste dobe v prvi vrsti žene in otroci onih naših državljanov, ki ®o ise priselili v Zedinjene države postavnim potom. Teh prasilcev je pa toliko, da ne boido niti ti nikoli prišli vsi na vrsto, in je zato popolnoma izključeno, da bi dobil dovoljenje še kdo drugi. Tako nimata stric ali teta prav nobene sorodniške pravice, da bi mogla pozvati k sebi nečakinjo ali nečaka, in je zaman vsako upanje, da bi se kdo priselil v Unijo, če se ne more sklicevati na katero prej navedenih točk. Naša dekleta, ki se v svojih mislih že vozijo preko oceana, naj se le streznejo ter se spoprijaznijo z dejstvom, da se da in mora živeti tudi izven Amerike. Danes ima Unija zelo strogo nadzorstvo nad priseljevanjem in je izključeno tudi upanje, da bi se mogel kdo vtihotapiti tja. Nekateri so že poskušali priti tja po tihotapskem potu preiko' Eube in Mehike. Tamkajšnja parobrodna podjetja so jih pač sprejemala, ali, kakor je bilo pred kratkim čitati v časopisih, so dotični potniki izginili brez sledu. Nikogar niso izkrcali na tleh Zedinjenili, držav, kar je tudi nemogoče brez ipravilnega dovoljenja; potnike pa sio enostavno potopili sredi morja! Zato moramo naša dekleta najodločneje svariti, naj se pri tem ne zanašajo na katerekoli obljube, posredovanja in pomoči! LETNIK VII. ŽENSKI SVET štev. 12. " STRAN 361. Izseljevanje v Kanado. Kanada obsega ogromne goadove in razsežne poljane. Njeno pre-ibivalstvo se ibavi Tečiaioima s poljedelstvom, z živinorejo in z gozdarstvom. Zato se smejo naseljevati v Kanado samo poljedelci, to so delavci, Id so zaposleni po obsežnih kmetijah, takozvanih farmah. Je tudi nekaj rudnikov in tudi v industriji je zaposlenih imnogo' delavcev. Ker ima pa Britanska, ki je gospodar Kanade, že doma v Evropi toliko brezposelnega delavstva, hoče predvsem svoje ljudi namestiti po kanadskih tovarnah in rudnikih, ^ato. je dovoljevala večje skupinsko priseljevanje le fanmerskim delavcem. Letos je pa kanadska vlada zmanjšala celiO onO' kvoto srednjeevropskih poljedelcev, M je bila že odobrena, le da napravi prostor nezaposlenim delavcem z Angleškega. Tako ne bo mogel prihodnjo pomlad tudi iz naše države odpotovati marsikdo, ki je bil pri parobrodnih družbah že določen, če ne dobi posebnega poziva. Kdo se ibo mogel še izseliti v Kanado? Samo posamezni poljsfki delavci, če potujejo na poiziv najbližjega sorodnika, ki je sam lastnik farme, in družinski člani, če gredo tja na poeiv glavarja družine, ki je že nastanjen v Kanadi kot poljedelec. Če je tedaj mož že zaposlen tam pri poljskem delu, lahko pokhče k sebi ženo, otroke in stariše. Do zadnjega časa so sprejemali v Kanado tudi ženske, ki so potovale kot islužldnje na poziv kakega farmerja. Sedaj je tndi to ukinjeno in naša dekleta se morejo izseliti v Kanado le, če imajo tam že očeta, ki je zaposlen pri poljskem delu. Pismo naše naročnice iz Britanske Kolumbije (pokrajine v Kanadi) nam kaže sliko iz življenja tamkajšne naše priseljenke. Spošlovano uredništvo! Kolikokrat čitam v „Ženskem Svetu" pisma Vaših naročnic in si želim, da bi Vam tudi jaz kaj napisala, ali kaj, ko se takoj premislim, ker se bojim, da se osmešim. Živim namreč že mnogo let med tujci. Ko sem bila v Evropi, je tudi minulo več ko par let, da nisem .Hlišala nikdar slovenske besed. Vedno rada čitam v „Ženskem Svetu" lepe nauke, katere dajete materam o materinstvu, o higijeni in sploh o vsem potrebnem. Jaz sem tukaj poročena že dve leti in pol Imam dva otroka, deklico in malega dečka, starega 16 mesecev. Moj mož je v pokoju, jaz sem' Slovenka po rodu in seveda Angležinja po poroki, ker je moj mož Anglež. Moj mož, gospa, ni tujec zame, ampak najboljši človek na svetu. Nisva si enaka ne po veri, ne po rodu, ali ta razlika naju prav nič ne ovira v sreči. Živim uro oddaljena od mesta Vankouvra in tri milje od Haneija, mene torej ne vidi mnogo ne vas ne mesto. Tudi me javnost ne zanima, živiin za svojo deco in svojega moža. STRAN 362. ZENiSKI SVET žtev 11._LETNIK Vil. Tukaj so velike farme, kjer imajo po tisoče kokoši, vzgajajo jih namreč na umeten način. Kadar naše uboge evropske kokoši končajo svoje delo, začno nesti kanadske, in to čez vso zimo. V tem okraja je veliko Japoncev. To so pridni delavci; od jutra do večera jih vidite pri neprestanem delu. Vse naokoli so še gozdovi in tudi „stric Marko" prebiva v njih, ker so še to poletje enega ustrelili prav blizu tukaj. Oh, kaj se je meni tako čudno zdelo, ko sem prišla prvič sem? Ko smo šli v gozd, ni bilo slišati ptičjega petjal Tukaj ne pojejo ptičtd, samo kaka sraka kriči tam pa tam. Ali drugače je zelo lepo. Skozi Haney teče velika reka Fraser. Tukajšnji ljudje sploh ne hodijo; od gospoda do delavca, to vam vse leti na avtomobilih. Skoraj bi tudi rekla, da je ni hiše, katera bi ne imela radija ali vsaj gramofona. Pri nas nimamo ne enega ne drugega, ali ne zato, ker smo siromašni. Moj mož je v pokoju, zato hoče imeti pokoj, in jaz ga ubogam, ker ga imam rada. Vem dobro, da so Jugoslovani v Vankouvru, ker so lansko leto slavili desetletnico ujedinjene Jugoslavije. Na letošnji razstavi v Vankouvru je žena tamošnjega jngoslovenskega konzula razstavila nekaj manekinov v narodni noši. Vedno rada čitam o stari domovini. Nekega dne .sem čitala, kako so Angleži pohvalili Jugoslovane, „kako so inteligentni in napredni" (namreč ti v Vankouvru). Kolikokrat si mislim, kako skromno žive ljudje v stari domovini. Tukaj greste k farmer ju (pri nas bi rekli kmetu), sprejmejo vas v sprejemnici; ako vam kaj ponudijo, vas povabijo v jedilnico, zunaj vas pa čaka avtomobil najnovejšega modela. Zvečer imajo ženske „Party", vse v svilenih večernih oblekah, in to so žene farmerjev, tesarjev, voznikov in drugih delavcev. Britska Kolumbija je največji angleški del Kanade, zato je tudi večina prebivalcev, anglikanske vere. V Haneyu je lepa katoliška cerkev, moj mož pripada angleški cerkvi, ali jaz in moji otroci smo naše rimsko-katoliške vere. Mož mi je zgradil lepo hišo, jaz imam ta svoj lasten dom. Akoravno bivam tri milje od vasi, je moja hiša opremljena vse povsod z elektriko, s telefonom, s toplo in mrzlo vodo v kuhinji in. kopalnici. Ah, morebiti me bodete imeli za kako napihnjeno žensko, ker Vam pišem te podrobnosti o svoji hiši? Gospa, akoravno sem Vam nepoznana, se mi vendar zdi, da je tako lepo, če se malo pogovarjam s svojim človekom. Jaz si prav mislim, da Vas poznam že od nekdaj, od vedno, čeprav Va.s nisem še nikoli videla. Ne vem, kaj bodete rekli temu pismu, vedno se bojim, da sem tako nerodna. Ali svoji materi pišem ravno tako dolga pisma. Veste, kaj se mi je zdelo tako lepo in obenem tudi žalostno. Gospef Maši G. so naši fantje izročili kepo rodne grude. Oh, tistikrat sem pa jokala, in ako bi me videla gospa, ko Vam te vrstice pišem, se tudi jočem. Takaj, tako daleč se vedno spominjam rodne vasi... Sedaj bom pa res končala to pismo, ali prej Vas še prosim, ne pore-cite mi več, da je moj mož tujec. Jaz ga imam tako zelo rada in se mi zdi greh, ko bi kaj takega mislila. Vas iskreno pozdravlja Marija Hertslet. LETNIK VII. ŽENSKI SVET štev. 12. " STRAN 363. Kulturno stanje naše žene v Ameriki. Kako je z našimi izseljenkami v kulturnem pogledu? Ker so med Jijimi z malo izjemo le priproste žene in dekleta, zato isikoro ne moremo govoriti o njih javnem prosvetnem delu. Tudi niso lUJijer naseljene v takem ševilu, da bi jim bil sredi močnega -drugo-rodnega življa omogočen lastni skupni nastop. Izjema so le naseljenke v Zedinjenih državah. Ze pred leti so si ustanovile v Chicagu prosvetno organizacijo „Slovensko Žensko Zvezo", ki ima nad 20 podružnic po raznih krajih Unije. Društvo širi. med našimi izseljeTikami prasveto s predavanji, gledališkimi in pevskimi nastopi ter z izdajanjem lista „Zarja". Urejuje iga marljiva društvena delavka J u 1 i j a G o 111 i e b o v a, med sotrudnicami pa najčešče čitamo ime Marije P risi lan-dove, društvene (predsednice. .jZveza" ima v iprogramu gospodarsko, kulturno in politično izobraževanje žene ter doba-odelnost Dolga je bila pot naših žena do sedanjega napredka; v 1. z\'ezku „Zarje" piše >0 tem naš zaslužni duhovnik Čeme: „Priseljevanje slioveiis-kih delavcev se je vršilo večinoma s kmetov. Prinesli so s seiboj tako izobrazbo in ohko, kakoršna je bila tedaj v njih domači vasi. Izobraženih je prišlo razmeroma prav malo, na;mreč nekaj duhovnikov in dijakov, ki so tu nadaljevali svoje študije. Večina izmed njih se je odločila za duhovski stan, trije so pastah zdravniki. Slovenski delavec v tujini je moral prijeti za najtežja in najbolj nevarna dela, ker si radi neznanja jezika ni znal pomagati drugače. Zadovoljiti se je moral z najbolj. siromaš.iiimi stanovanji in najskromnejšim načinom življenja. Pole.g tega priseljevanje ni bilo sistematično, kakor na primer pri Nemcih za časa kulturne vojn^, ko so se izseljevali z družinami. Pasledica je bila, da je bilo preveč moških in premalo žena in deklet. Ako so razmere dopuščale, je skušal vsak dober in po'štee mož ddbiti svojo ženo in družino iz Slovenije. Kakor hitro je taka žena dospela semkaj, si je poleg svoje družine vzela v oskrbo po šest, dvanajst in še več drugih, katerim je dajala proti mali odškodnini hrano in ^stanovanje. Ako je prišlo kako dekle, je toilo še večje veselje. Na razpolaga je imela takoj po deset ali dvanajst ženinov. Komaj so po svatbi harmomke utihnile, je tudi ona dobila več ljudi na hrano in stanovanje. Iz tega je razvidno, da se je slovenska žena trudila za obstanek svoje družine z možem vred. Naravno, da je v teh razmerah trpela vzgoja otrok in da slovenska žena ni imela časa za kako izobrazbo: glavno je bilo, da je bila dobra gospodinja. Časi so se isipremenih. Danes ima večina slovenskih družin svoje lastne hiše, kjer slovenska žena lahko ■ posveti več časa vzgoji in iz- STRAN 364. 2ENSKI SVET žtev. 12. !__LETNIK VII. obrazbi svojih otrak. In kako težavna je v Ameriki pot «io izolbrazbe v slovenskem duhu. Po večim vse slovenske .\merikaoke izdiajajo e dežele, brez višjih šol in torej nimamo na razpolago visoko učenih žen in nimajo zaslombe v kakem našem kulturnem središču. Tudi mora priprosto ljudstvo gledati v prvi vrsti za svoj o'bstamök in zato velja še danes .prislovica v domovini in tujini, da „žena spada v kuhinjo". Zadnjih 15 let so slovenske žene ustanovile svoja društva pri podpornih organizacijali po raznih naselbinah. Zanimanje «a dosegO' svojih pravic je rastlo. Med tem je prišla na površje v Zedinjenih državah ženska volilna pravica. Ženske vseh narodnosti so' začele hoditi v -večerne šole, da so dobile državljanske pravice. Slovenske žene so pred leti ustanovile prosvetno organizacijo „Slovensko Žensko Zvezo". Začetek je bil težak, ali njih vztrajnost in dobra volja zmaguje po vseh naselbinah. Da so se družinske razmere pri nas ziboljšale, gre velika zasluga našim ženam. Dobra žena, mati, je zlata vredna. Ako ji čas dopušča, zakaj bi ne smela sodelo'vati po svoji moči in zmožnosti pri ženski organizaciji?" Pozdrav iz starega kraja. (LeaFaturjeva) r B mrakom božičnega večera je nastal nemir v duši farmerice .lennie g Kelenove. 2e je bila pokadila po hiši in hlevih, že sta čakali njeni g J punčki Lizzie in Lilijan, njon mož Frank in posli, da prižge svetice na drevescu in da razdeh darila. Tiha lučica pri jashcah je bila vsem premima, predolgočasna. „Taka lučica", je reliel mladi farmer, „te zasanja, vznemiri. To ni za nas — to je za 'štarokrajce". Lizzie in Liüjan sta vpraševali mamo, če pride že skoro ona teta iz Cikaga? Jennie je odgovarjala raztreseno možu in otrokom, poravnala je deklicama lase in poslušala v večer: Prijateljice pričakuje, spomin na stari dom, na mladost, ki je bila ostala tam doma, spomin vsega neizrekljvega, sladkega, ki je vezano s prvimi leti življenja v oni daljni ljubljeni deželi, katero pozabiš v trudu dneva, h kateri se vrača duša v sanjah. Doimača vas! Kako sladek je isipomin nate! Se li še naslanjaš na Golovec, še kipi v nebo stari ljubljanski grad? Kakor včeraj s« ji zdi, pa je petnajst let, kar je vzmamilo njo in Lenčko v Ameriko. Tam ju je ločila pot za kruhom. In nič ni moigla izvedeti prva leta tukajšnjega bivanja o svoji vrstnici in sošolki. Potem se je omoižila, pozabila je v skrbeh dneva na Lenčko. Zdaj pa... Dobila je pismo od Lenčke! Po nekem čudnem slučaju je izvedela pri trgovcu s pohištvom za njen naslov. In piže, da pride na božični večer... LETNIK .VII._ŽENSKI SVET štev. 12._^_STRAN 365. .Zunaj izatuta Fo.rd. Jemnie loti po stopnjicah in pripelje v sobo telo, ki se otrokoma takoj iprikupi z lepim darilom. „Tako so' oblečeni na starem diomii vajinega oćeta in matere," pravi; nato Franku: „mal spoanin iz Ljubljane", poda mu sliko Napoleonovega istebra. Pa roka se ji povesi, smehljaj ji izgine, začudeno gleda v svojo prijateljico in vzdihiie: „Ančka —iS ikakim veseljem sem hitela sem. Menila sem, da grem v svoj stari dom. Pa vidim, da pri vas sploh ne govorite po naše..." Razjoltala se je. Začudena je odgovarjala Jennie: „Da — moj Bog... Poglej, saj dela še meni težavo ... Moj mož ni znal po naše, ko sva se seznanila, četudi so ibili njegovi stariši iz naših krajev. Govoriš vedno angleško, čitaš angleške časopise, ne slišiš domačega, pa pozabiš." „Jennie, Lizzie, Lilijan, Frank! Jaz pa isem oštala stara Lenčka. Visaj kakšno besedo hi iapregovorila s svojimi po naše, učila bi jih." Nič kaj prijeten ni bil tisti večer za Franka. Žena, tako razburjena in nekam osramočena, govori, česar ne razume on, dasi se mu zdi znano in ljubo. Gost, ki hi rad govoril samo po svoje, mora drugače, da razumejo vsi. In punčki začudeno ^^jrašujeta, ikako govori teta, ponavljata njene besede, prosita mamo: „Tudi midve bova govorili tako!" Zakaj da nimajo časopisov, iltnjig in pesmaric v domačem jeziku, zakaj da niso pri .slovenskih društvih, ko je vendar vsega tega toliko, da misliš, če prideš nä primer na cesto St. Claier v Clevelandu, da si v domačem kraju. Nam se ni treba vtapljati in poginiti, v novem domu ne smemo poza'biti starega. Vneto govori ženina prijateljica. Hladno odgovarja Frank: „Tu smo pred vsem Američani. Eaj je dal stari kraj mojim starišem? Tu tone in izgine vsaka druga narodnost. Američani iso se odtrgali od stare domovine in živijo svoje lastno življenje." „Teta Lenčka!" kliče Lilijan in Lenčka objame otroka, odgovarja Franku: „Vse svoje lastnosti smo> dobili od svtOijih dedov; s tem, kar jim je dal stari kraj, so si pridobili tvoji stariši tukaj kruh, se preživljam jaz in drugi. Bodimo hvaležni svojim materam, ki .so nam ohranile in izročile dedščino svojih starišev, naš jezik in naša narodna svojstva. Ne pozabimo in ne zaničujmo starega kraja, naj nam ostane živ v duši in jeziku." Prekmurske sezonske delavke na Bavarskem. Bavarska, najjužnejša pdkrajina Nemčije, sprejema kaj rada naše delavke za poljsko sezono. Potom Borze dela išče vsaJ^o leto ženske za obdelovanje zemlje. Prekmurke hodijo rade tja. Odhajajo spomladi in .se vračajo jeseni domov ter prinašajo okoli 5000 Din prihranjenega zaslužka. STRAN 366. _ŽENSKI SVET žtev. 12._LETNIK Vil. O naših westfalskih izseljencih. (Yladimitski.) Naprošen s strani uredništva „Zensliega sveta", da napišem par besed o življenju naših izseljencev, pravzaprav naših izseljenk, sem sprejel nase prav težko nalogo, ker poznam to ži-vljenje le v toliko, v kolikor so mi izseljenci in njihove žene same pravile ob letošnjem posetu v domovino. Večino izseljenk tvorijo žene naših izseljencev, ki so šli za kruhom v tujino. Za naše žene ni prav nić prijetna taka pot v tujino, ker imajo veliko težav s preseljevanjem in jih mori skrb, kako bo življenje v tujini. S kakim težkim srcem pride naša žena v tujino, nam je povedala vedno dobro razpoložena Kotarjeva mamica, ki je bila dolgo vrsto let v Nemčiji. Pravila nam je, da se je morala vedno smejati, ko je hodila nakupovat. Ni znala besedice nemški in je samo z roko kazala in odpirala anošnjiček, da isi je tranjevka vzela denar, kolikor ga je bilo treba dati za kupljeno blago. No, sčasoma je že šlo. Ni je slovenske žene, ki bi se v toku časa ne priučila tujemm jeziku, če že ne iz potrebe, pa vsaj radi kramljanja. Veliko je tudi naših deklet, ki gredo v „fremd". Tja jih vlečejo ali sorodniki ali pa fant, ki je odrajžal za kruhom. Dekleta gredo za služkinje, pa tudi v tovarne in rudnike, v kolikor so sposobne za opravljanje posameznih del. Tudi tem ne cvetejo rožice, posebno radi ne^ znanja jezika. V hišah so dobrodošle, ker slovijo kot pridne in zanesljive, in kaj kmalu se udomačijo. Jezika se hitro privadijo, saj veljamo Slovenci za brihtne glavice. Mene je posebno zanimalo, če se naš živelj ne odtuji svojemu jeziku. In priznati moram, da so naše žene v tem oziru žilave. Otroci, ki so prišli z mamicami na obisk, so v pretežni večini govorili slovensko; dasi je zvenel naš jezik nekoliko drugače kot pri nas, je vendar dokaz, da vzgajajo naše anatere tudi v tujini svoje otroke v našem duhu. Vsa čast tem našim ženam. Nikoli tne bom. ipozaMl lepega prizora, ko je mali Rudi Ravnikar iz Scheuremonda na Holandskem pozdravil ob prihodu svojo domoräo. Naša beseda mu je tekla gladko in z za^ nosom je povdaril, da ga je ljuba mamica učila spoštovati slovenski jezik, ki je zanj najlepši jezik. Povedal je tudi, kako je otroško srce hrepenelo po domovini, katero mu je mamica sto in stokrat opisovala z najlepšimi besedami. Svoj pozdravček je končal, relkač: Slovenec sem in Slovenec čem ostati. To nam je dovolj močan dokaz, da naše žene mamice npav rade govorijo z otroki svoj jeziic in jih seznanjajo z domovino. Otroci posečajo izldjučno nemške šole. In skrbne mamice so mi tožile, kako zelo pogrešajo slovenskih šol v tujini. Otrok da je to- LETNIK VII. ŽENSKI SVET štev. 12. " STRAN 367. liko, da bi lahko obstojala naša šola. Za njo se pa nihče ne briga in tujec je ne bo odprl. V razgovorih z našimi izseljenci sem doznal, da je tujina za njih trda, a včasih prepotrebna šola. Posebno mladi ljudje ne morejo pre-hvaliti te sicer trde šole. Pravili so mi, da imajo i na Nemškem i na Holandskem samske hiše, za delavce in delavke. V njih so nastanjeni samo mladi delavci in v dekliških doimovih mlade delavke. V teh hišah da je red in snaga vzorna. Pa tudi disciplina je v njih. Ob določeni večerni uri da morajo biti vsi doma. Brez dovoljenja da ni izhoda. S tem se obvarujejo moški pijančevanja in ženske pohajkovanja. V domu so čitalnice in knjižnice, z različnimi igrami se pa kratkočasijo. Mislil sem, da bodo tožili radi trde discipline, pa je bilo obratno, hvalili so, da se tamkaj naučijo pravega življenja. Pa še nekaj nudi tujina našim ljudem in osrečuje naše žene. Tujina odvaja naše ljudi alkohola. In kakor naletimo baš pri nas med delavskim slojem večino žen, ki so v zakonu nesrečne radi alkohola in nikakor ne morejo navaditi ljubega možičlka, da bi se odrekel temu strupu, tako naletimo med izseljeniškimi ženami take, ki vse srečne pripovedujejo, da jim je šele tujina vrnila moža. Tam posvetijo možje največ časa družini in prav malo je takih, ki se tudi tam vdajo alkoholu. Je pa tam tudi drugače strogo, če je delavec pijanec. Prva pijanost ima za posledico O'dpust iz službe in s tem uničenje družine. In morda baš to vpliva na naše delavce, da se odtujijo alkoholu. Zena, ki je mnogo prestala v domovini radi te nesrečne pijače, mi je vsa srečna hitela praviti, kako se je mož streznil v tujini. Prav nič več ne poseda v gostilnah in sedi najraje doma ali se udeležuje društvenih prireditev. Ta žena je blagoslovila trenotek, ko je zapustila domača tla in stopila na tuje. Naši izseljenci si znajo tudi v tujini pomagati in se prav radi družijo v društva. Je pa v tujini društveno življenje zelo razširjeno, kar pričajo mnogoštevilna društva naših izseljencev. Pod vodstvom znanega izseljeniškega voditelja Pavla Bolhe so si naši izseljenci v Nemčiji ustanovili „Zvezo jugoslovenskih delavskih in podpornih društev v Nemčiji" s sedežem v Recklinghausenu. V tej Zvezi so včlanjena društva iz mnogih industrijskih Itrajev. Znani izseljeniški voditelj duh. svetnik Janez Kalan je ustanovil svoje organizacije in obstoja v Nemčiji „Zveza slovenskih katoliških društev", katere idejni program je zapopaden že v naslovu samem. Glavni sedež te Z-veze je v Essenu, ima pa svoja društva istotako v drugih mestih. Poleg teh dveh Zvez obstoja še „Zveza s.lovenskih katoliških društev Sv. Barbare" z glavno pisarno in sedežem v Gladbocku. To je bolj cer- stran 368._2enski svet štev. 12._letnik vii. kvena bratovščina in ima svojo društveno podporno blagajno, 'kakor jih imata obe ostali Zvezi. Ženske so sledile primeru moških. Žene imajo svoja mesta v posameznih odsekih Zveze jugoslovenskih delavskih in podpornih društev, ponekod so si ustanovile svoja „Ženska društva sv. Barbare v Nemčiji". Taka čisto ženska društva so v Lintfortu, Merbecku, Hochheide, Ham-bornu, Osterfeldu, Gladbecku, Essenu, Buer-Resse, Wanne-Eickel, Reck-lingausemi, Gerthe b. Bochuim, llilthausenu-Sodingen, Habinghorsu b. Rauxelu, Dorisfeldu b. Dortmund in Martenu b. Dortmund. Te organizacije skrbijo za versko in družabno življenje slovenskih žena in deklet V teh ženskih društvih je včlanjenih 1208 žensk. Je pa še posebno rudarsko društvo in sicer „Slovensko rudarsko društvo „Dobra Sreča" v Erkenschjvviicku. Vsa ta društva so priredila lansko leto na državni praznik 1. decembra veliko svečanost, katere so se udeležili tudi zastopnild narodnih društev iz Jugoslavije. Po njihovem pripovedovanju se niso nadejali take narodne zavednosti med našimi izseljenci, posebno ne, ker prebivajo nökateri že dolga leta v tujini. Trpljenje naših izseljeiiiških vdov in sirot pa tvori poglavje zase in bom o njem pri priliki govoril v posebnem članku. Pepca Kureševa še ni pozabljena. (Milica Schaupova.) Poldrugo leto je tega, kar nas je pariški nesrečni proces razžalostil. Časopisi so kot po navadi goreče planili po veliki novici, da je Slovenka umorila v Parizu štirinajsilelno deklico. Pisali so tudi, da je obsojena na smrt. Medtem pa je zdravnica in pisateljica g. Siricherjeva, odločna nasprotnica smrtne kazni, zasledovala vse tri tedanje kriminalne ženske slučaje; kot spretna voditeljica ženskega Usta „Voix de femmes" je bila tembolj pripravljena javno nastopiti za slučaj, ki se ji je zdel nejasen. Dokazi, po katerih so obsodili našo rojakinjo na smrt, so se ji zdeli zelo nezadostni. Večja poglobitev v proces je to spoznanje ojačala in iz nje se je rodila hrošurica, ki naj s toplo žensko besedo in tudi s pravilnim sklepanjem reši nesrečnico smrti. Glavne misli so sledeče: Prijeli so pač njo, ker je poznala stariše dekleta in je z njimi, trgovci v glavnem pariškem tržišču, trgovala z zelenjavo in dragim, predvsem zato, ker jih je pred kratkim prosila za neko vsoto denarja. Pri deklici ni bilo nobenih sledov po zločinu, slučaj je bil težak, zato jim je to zadostovalo, da so Pepco gnali pred sodišče, češ, zdaj dokaži svojo nedolžnost! 'Mesto da bi bili njej dokazali — krivdo! — Ni se zgodilo niti eno niti drugo; saj edino hišnica trdi, da je to res ona, ki je nesrečnega jutra šla z deklico na sprehod, diočim trdi čuvaj Bulonjskega lesa, kjer se je takoj potem zločin izvršil, da ta ženska ni bila ona, ki je deklico spremljala; deklico sama pa je mrtvo takoj spoznal. Čuvar je videl podnevi na prostem, hišnica pa le s temnega stopnišča. letnik vii. ženski svet štev. 12. stran 369. Obenem trdi, da je tistega jutra kot ponavadi trgovala, celo na deželi. Toda tako neredna ženska, ki pride dan na dan v dotilco z najrazličnejšimi ljudmi, kako naj ve, kaj je pred tolikim časom delala to in to minuto? In glavni dokaz? Da je blato na čevljih deklice in na čevljih nesrečnice isto: nekaj peska, drobcev praproti in breze. Pepca zahteva, naj preiščejo tudi tla v tržišču, kjer leže po tleh vsakovrstni ostanki, in pa tla onega okoliškega kraja, kjer se je tisto jutro jnudila. Tega pa sploh niso storili. ~ Sicer pa, ko je že dejanje izvršeno talm zelo previdno, da je sodišče v stiskah, čemu ne bi bila talcoj tudi čevljev očistila? Ona pa jih je pu.ntila doma kot človek, ki se mu o preiskavah pač ne sanja... In še več je talcih dvomljivosti. Toda to dekle je itak izgubljenka, ki je — tujim v neskončnem Parizu — zabredla v sleparsko družbo in je itak že lagala in kradla; čemu bi ne bila še morila? V zakotnih delih Pariza je toliko temnih elementov, ki neprestano delajo skrbi Qblastem; rešijo se le enega takega škodljivca. Obsodili so človeka na smrt, ne da bi mu dokazali zločini Ne čuti li vsatcdo groze ob strašni odgovornosti? Mar se ni smel nihče pritožiti, da je bila preiskava izvršena prepovršno, da niso vprašali ne starišev, ne strica na Angleškem, ki bi vedel povedati, zakaj je šla od njega? Saj je mogoče res kriva, saj je mogoče res le hinavska igralka, pa kljub temu: zločin je obsoditi človeka na smrt, ki mu nisi dokazal krivde in ki iam vedno trdi, da je nedolžen. Kruto je ravnanje onih, ki se jim ne zdi vredno, zavzemati se za žensko, ki sicer morda res ni morila, ki pa je umazana pocestnica tatica laž-nivka! Poglej, človek, globoko vase in pomisli: če bi bil ti prinesel s sabo na svet šibek, nestalen značaj in bi se prepuščen .samemu sebi, še neizkušen otrok, znašel v velikem mestu, kjer greh preži za vsakim oglom, bi res nikoli ne padel? Bi nikoli lačen in zaničevan ne kradel in lagal? Posamezniki, poštenjaki so pogledali vase in poslali svoje znano ime, da zahtevajo pomilostitev. Na koncu brošurice stoji dolga vrsta imen zastopnikov in zastopnic človekoljubnih društev, revij, ča.sopisov. Tudi Slovenke so na prošnjo in nasvet ge. Stricherjeve poslale .mojo prošnjo; s tem so pokazale, da nesrečnica ni brezdomovinka, zavrženka, temveč da najde tudi doma še ljudi, ki se ne boje poslati svojega glasu za njeno pravico. Res so Pepco pomilostili na 20 let prisilne delavnice Revizije procesa, ki .?o jo stoteri istočasno zahtevali,, niso dosegli; svojo sodbo je izreklo najvišje pari.^ko sodišče in — tehtnih novih dokazov tudi ni. Glavno je le storjeno: ona sme še živeti. Se je čas, da slučaj prinese resnico na dan in se še do neke mere popravi mogoče stra.^na krivica. Še je da človekoljubni ljudje na tihem dalje delajo za razjasnitev tolikih ne-jasnosti. Gospa Stricherjeva je še vedno v zvezi z dr. Canetom, odvetnikom kaznjenke in .še ni obupala. Nenavadno lepa pisma, ki jih piše Icaznjenka, polna globokih besed trpljenja radi krivice in nežnih izrazov hvaležnosti, njeno vzorno obnašanje, ki ga hvali upravitelj kaznilnice, so Stricherjevo zanesli v prepričanje, da je nedolžna. Vendar je dobivala včasih prav čudna pisma, mnogo ponarejenih, z neresničnimi naslovi, anonimnih. Pepca sama je napram svoji dobrotnici tako STRAN 343. ŽENSKI SVET štev 11. LETNIK VII. nepotrebno in nespametno lagala, da zdaj ga. Stncherjeva s podvojeno vnemo išče novih sledov. Pridobila je za stvar mnogo prijateljev, ki jo preiskujejo s čisto psihološkega in znanstvenega stališča. Ona sama je poslala na svoje stroške Pepcino pisavo raznim grafologom, ki naj ugotove njen značaj. Tri izvedeniške študije že imamo: od dr. Streletzkega iz Pariza, od Nemke Eve Ttappard in Anje Mendelssohn iz Berlina. Četrto grafologijo piše znani pariški izvedenec Crepieux-Jamin. Vsi trije podajajo večinoma čisto enake poteze, ki so v krasnem sklada z njenim značajem, kakor se je odražal v sedanjem procesu ter tudi v preteklem življenju. Vsi trije trdijo, da je v njej naravnost dvoje oseb, ki se izmenjavata in povzročata ona skoro neumljiva, nasprotujoča si razpoloženja: zdaj je zelo prijazna, ljubka in mehkega srca, zdaj pa trmasta, ostra in brezobzirna. Vsi trije trdijo, da se zna močno prikrivati. G. Mendelssohn trdi kakor ostali, da je srednje inteligentna, da pa zna biti tudi zelo zvita. Skupna je sodba, da je njena trdnost v nastopanju le z muko zadržana in da je bedno, plašno dete, ko je sama s seboj. Ta močno dovzetna, nervozna ženska ima silno fantazijo, katere pomen posebno dva izvedenca močno podčrtujeta. Vstvarja si svet, katerega hoče doseči ne oziraje se na katerekoli ovire. V takih razpoloženjih izgublja vso koncentriranost, z bolno pretiranostjo se vdaja svojim praznim domišljijam, Ga. Mendelssohn celo misli, da često sploh ni pri polni zavesti. Ta nesrečna ženska z dvojno naravo je izgubljena, ako nima ob .itrani energične, trdne osebe; ob njej bi bila zmožna najlepših dejanj. Tako zelo si zna sama sugerirati in še več si da sugerirati od drugih, da jo slaba družba more pogubiti. Posebno moški, ki mu je vdana, bi mogel zelo izrabljati to slabost, ker vsi so si edini, da je ona tako zelo elementarna, močno čutna ženska, tci zna ljubiti goreče in celo požrtvovalno, da bi tej simpatiji na ljubo žrtvovala vse. Edino močno vzvalovanje čutnosti jo zamore spravili do dejanj, dasi je sicer brez inicijative. Vsi trije sklepajo tudi na abnormalno odvisnost od telesa, ki naj bi bila utemeljena v čisto fizičnih posebnostih. Ta telesno in duševno neurejena ženska je zelo nesrečno bitje, ki včasih strašno trpi od notranje zmedenosti ali pa od globoke žalosti. Ga. Mendelssohn omenja, da pisec te pisave ni grabežljiva oseba, ki bi ji denar sam na sebi prinašal kako zadoščenje. Nikjer ni govora o srčni zlobi. Nič nas ni groza pred zločinsko dušo, saj stoji pred nami eno najbednejših, najnesrečnejših bitij, tenka travica, ki jo vsak vetrc obrne v svojo smer. Ti psihogrami in vsa ona čudna pisma nam vsiljujejo misel, da je ona vendar vpletena v nesrečno zadevo, da pa je mogoče le šibko orodje tuje volje. Če bi kdaj našli kako sled za njenimi pomočniki in soznalci, bi revizija procesa bila gotova stvar in bi ona mogoče sicer ne stala čista pred nami, vendar le delno kriva, in bomo le z grozo mislili na trenotek, ko so jo naredili odgovorno za vse to strašno dejanje in jo hoteli — usmrtiti. Naj bi delo gospe Stricherjeve ne ostalo brezuspešno! LETNIK VII._ŽENSKI SVET štev. 12. " STRAN 371. Naša služkin ja na Francoskem. Cenjeno uredništvo! Veseli me, da ste se obrnili do mene — ali jaz Vam ne bom znala bogvekaj povedati. Sem še dekle in služim za prvo sobarico pri grofu de T. Tu sem že 5 let, malo hodim ven in zato ne pridem dosti u stik z ljudmi. Črez poletje smo tu v Houlgaiu, pozimi pa v Parizu, zato Vam povem malo od tukaj malo od tam. Slovencev v Houlgatu ni, .samo v naši hiši sta še kuharica in sobarica. Blizu tega kraja so tovarne, tam je nešteto tujcev, največ Poljakov in Italijanov. Včasih grem tja na sprehod, pa vidim razliko med njimi in Francozi. Italijani so večinoma revni ljudje, bolj potrti, medtem ko so Francozi bolj fini in lepo oblečeni, vsaj na cesti, čeravno imajo doma vse navzkriž. — So' družine tujcev, ki imajo 5—6 otrok, majhno stanovanje, vse v neredu, beda se jim čita iz obrazov in z njih obleke: Seveda, ubogi mož ne more toliko zaslužiti, da bi jih dostojno oblekel, posebno še če je žena nemarna. Kajti živež je tu zelo drag, zlasti moka in močnate jedi, ali obleka je pa veliko ceneja kol pri nas. Tako da tisti, ki znajo dobro obračati, so lahko lepo oblečeni in po ceni. Ali večina je takih, ki precej služijo, a se jim nikjer nič ne pozna. S svojim jezikom si človek ne more tu nič pomagati. Čim preje se more, se privadi francoščini, ki je pa precej težak jezik. A tujci se kmalu naučijo in potem ne govorijo več med seboj svojega materinega jezika, posebno Italijani. Otroci takih starišev sploh ne znajo drugega kot samo francosko. Zato jim je tem lažje, ko gredo v šolo, kjer se učijo samo francosko. Drugače bi se tukaj lahko lepo živelo, če ima mož stalno delo ali službo in če je žena dobra gospodinja. Tako živijo Poljaki in Italijani. Ti ljudje se zelo hitro poprimejo pariških navad. Večina jih je, ki ne hodijo več v cerkev, čeravno so bili prej verni. Ampak jaz rečem: kdor je veren, je lahko tudi tukaj, in še lažje kot na deželi. Zakaj v Parizu so tisti, ki so pobožni, res pobožni in niso mlačni, kot pri nas. Seveda jih ni zelo dosti. Kar se tiče obleke, ni nobena nedostojno oblečena v cerkvi. Vse imajo dolge rokave in so po večini celo leto v suknji in vse pokrite — seveda s klobuki. Na ulici pa se vidijo vse vrste noše. Jaz sem prišla sem 1. '192i; stara 25 let. Nisem prišla sem z bogve kakimi upi, kot so prišle nekatere; vendar sem bila razočarana, ko sem stopila v to hišo, kjer so me že nestrpno pričakovali. Že v prvih dnevih mi je dela hudo ta strašna disciplina, ki je menda ni take v nobeni hiši. Grofica, stara gospa 64 let, je bila strašno sitna, ena tistih žensk, ki jih nikdar ne zadovoljiš, če se še tako trudiš. Rada bi bila, da bi kleče plazili pred njo, kot .Uicli tam doli na jugu oib Nilu žive maše iaseljemke. Povečini sO' to hišne pomočnice; nekatere so dobile doibra mesta kot prve soha-_ rice ali vzgojiteljice pri bogatih družinah. Navadna deikleta z dežele gredo za nižje služkinje; mnoge so jako nadarjene in marljive, se hitro priuče delu in napredujejo' v službi. PosebnO' radi jemljejo naše kuharice. Zato priporočamo talaidiim dekletom, naj ne hodijo v svet brez znanja. Nevešča ženska ibo islabo živela doma ioi v tujmi. Dobra perica, liikarica, kuharica, šivilja gre lahiko tudi v svet z večjimi upi. Pred vojno so hodile naše siromašne ženske s Primorskega v Egipet za dojilje ter so se vsakokrat vračale k svoji družini v domovinO'. Bile so to pač siromašne žene, njih lastni otroci so raditega seveda trpeh, ker niso vživali materine hrane; toogate egiptovske družine in zdravniki so jih pa zelo cenih, ker so bile jalio snažne in „hele kože." (Tamkajšnjih domačink, ki so povečini temnopolte, ne jemljejO' radi za dojilje.) T LETNIK VII. ŽENSKI SVET štev. 12. " STRAN 373. Največji 'indsti v Ejgiptu sta Kairo in Aleksandrija. V oLeh imajo naše izseljenke svoje „Driistw siv. Cirila ia Metoda". Samo v Kairu je okoli 700 Sloivenk po raznih službah. Sedež društva je Ml doslej v nekem francoskem zavetišču, ki je pred kratldm ipogorelo. Ko ddbi društvo primerno stanovanje, ho zopet oživelo in ,si uredilo tudi prenočišče za hrez-poiselna dekleta. Društvo je ustanovil pred 20 leti o. Evg«n, Štajerec, jako idealen človek. Tajnica je Pavlai Susičeva, med najimarljivejšimi in najvztrajnejšimi članicami pa je naša naročnica Terezija Zwölfova. V Aleksandriji je iofeoli 1000 Slovenk. Tamkajšnje Društvo sv. Cirila in Metoda vodijo inariborske .sestre, Id ibodo prevzele tudi zavod. Obe društvi «ta velike važnosti za naše izseljenke. Ondi se zibirajo ob medeljah, prirejajo domače predstave in razna razvedrila. Seveda je tudi rnuiogo takih, ki iščejo za±>ave drugod, posebno po plesiščih. Zal, da je med temi prav mnogo naših izseljenk, poselfao žal še zato, ker se drugače jako odlikujejo po službah in v marsikateri hiši naša služkinja v kulturnem pogledu nadkriljuje domačo gospodinijo. T rri • • I UJina. (Jaaez Rožencvet.) T^rpka beseda, 'ki nam je vsled posebnih življenskih razimer našega naroda domača. Dvoje oblikuje narod. Zemlja, na kateri prebiva, in duh, ki se poraja iz skupnega življenja njegovih pripadnikov ter iz njihovih odno-šajev do rodne zemlje iai sosednih narodov. Ker je lioe lolbljudene zemlje odvisno od dela človeških rob, ima ozemlje naroda svoj poseben pokrajinski značaj, ki ga ne izgubi kmalu. A tudi narod, prestavljen v tujo zemljio, ohrani dolgo svoje mišljenje in svoje značilne lastnosti. Kar je počasi zrastlo, ne umrje naglo: Žive korenine naroda so globoke, poženejo znova, čeprav so na videz že mrtve. Najočitnejši znak naroda je njegova beseda, shramba njegove duše. Zato je domovina le zemlja, kjer je narodova beseda doma. Kjer je ni in kjer je ne moremo trajno vsaditi, je za nas tujina. Bili smo velik narod, toda ustanovili smo se na najbolj izpostavljenem kraju Evrope. Zato smo stoletja in stoletja samo^ izgubljali in postali na tesnem ozemlju neznaten poljedelski narod brez lastne mestne kulture in skorajda brez imena. Ker nam je manjkalo prostora, se je prirastek naše krvi odtekal v tujino, izginjal med drugimi narodi ali za tuje koristi pojil bojišča vse Evrope. In domovina je bila kakor v revščini otopela mati. Niti solz ni prelivala za lotroki, ki zanje ni imela kruha. Komaj da je slabotno kriknila, ne v tujino, ki je poguba duši in telesu. Ta krik, izražen v par slaibotnih ljudskih povestih, ni mogel STRAN 374. ŽENSKI SVET žtev. 12._LETNIK Vil. premagati razmer. Narod se je izseljeval in doma mi rastel, čeprav je bil zdrav in rodoviten. Sele s pridobitvijo lastnih toulturniih središč v mestih se je žalostna slika ublažila in narod je premagal mrtvo točiko. Rastel je doma in oni, ki so se izselili, niso bili zanj vsi zgubljeni, Ojačena zavest našega imena jih je veÄo lohranila domovini. Prebujen narod, Id hoće živeti, ise ne sme islepo prepuščati usodi. Imeti mora pred seboj svoje trdne cilje in jasno pregledati vsa pota, ki vodijo do njih. Med našimi cilji je predvsem gostejša naseljenost narodovega ozemlja. Danes je mogoče, da se pri razviti industriji in intenizivnem, deloma vrtnarskem obdelovanju zemlje preživi še enkrat več prebivalstva. Toda treba je znanja in kapitala, in do teh sredstev pridemo po dveh potih. Ali jih prinesejo k nam tujci in si jüi mi sčasoma odslužimo, ali pa si jih prislužimo v tujini in jih prinesemo domov. Po obeh potih pravzaprav že hodimo, samo da se tega premalo zavedamo in se zato prepočasi bližamo cilju. Zato mora, kdorkoli gre od nas v tujino, vedeti, po 'kaj gre in kaj pričakuje domovina, da ji prinese. Ali znanja, 'ki ga doma obrne sebi in drugim v prid, ali denarja, ki ustvarja doma nove možnosti življenja. Prav je, če gre v tujino trezen gospodar in reši z dobrim zaslužkom domačijo, ikatere sicer ne bi mogel obdržati. Prav je, če gre v tujino kvalificiran delavec. Ni vezan in vrne se ispoisobnejši, kadar ga domovina rabi. Prav je, če gredo po svetu pogumni, razboriti in vztrajni ljudje, ki čutijo, da dosežejo is svojimi talenti v tujini več kakor doma. Sposoibne in moralno trdne ljudi mioramo zaradi boljše ibodoönosti naroda še spodbujati na pot v tujino. Ni pa prav, če proda kmet doma zemljo in se izseli z vso družino. Težko si bo pomagal in narod postane siromašnejši za celo družino. Za narod je tudi boljše, da lostainejo doma vsi, ki jih morda tujina mika, a imajo premalo inteligence, vztrajnosti, resnosti, volje in poguma. Doma so vsaj število im morda nekatere dobre lasitnosti, ki so pri njih skrite, se pokažejo pri njihovih otrocih. V tujini z malimi izjemami propadejo. Izseljevanje raoraimo smatrati za važen del svojega gospodarskega in narodnega programa^ Skrbeti moramo, da se izselijo- le najboljši in da ne trosijo svojih sil za drage izkušnje. V resnici smo laliko ponoisni na to, kar so naši ljudje dosegli v tujini, toda pomislimo, da je bil skoro vsak naš izseljenec sam svoj pionir in koliko je bilo žrtev! Ne tolažimo si vesti z izgovorom, danes je že bolje. Bolje je, a dobro še ni. Daleč smo še od obsežne organizacije, Id bi skrbela, kam- naj se naši ljudje s pridom izseljujejo, kako naj vzdržujejo zvezo z domovino LETNIK VII. _2ENSK1 SVET štev. 12. STRAN 375. in kako se bodo vračali. Imamo moöne kolonije v tujini, a doma ne vemo skoro nič o njiti in oni pozabljajo na nas. Ponosen narod mora čuvati, da se mjegova kri ne meša s tujo. Mi se ne zavedamo pomena družine za domovino in zato nismo še 'organizirali niti ženitovanjskega posredovanja za.svoje izseljence. Vse je prepuščeno slučaju in zdravemu narodovemu instinktu. Vendar je ravno to vprašanje posdbno važno. Ce- je izseljenec oženjen, ,bi bilo iz versldh, moralnili in človešldli oeirov najbolj prav, da gre žena za njim, ko bi ne bilo drugih pomislekov in zadržkov. KmetsW gospodar, ki se izseli z namenom, da podpre doma svoj grunt, ne more in ne sme jemati žene s söboj. Žena mora doma oskrbovaLi domačijo in ostati vez, ki priklepa moža na domovino. Seveda moralno šibki zakonci daljše ločitve ne prenesejo in v takih slučajih naj se možje ne izseljujejo. Prisluženi denar bi ne imel haska, ker izkušnja kaže, da propade prej ali slej tudi grunt, če propade zakon. Možje, ki nimajo lastnih gospodarstev, pa store prav, če pokličejo za sabo žene, kadar so v tujini na dovolj trdnih nogah, da lahko vzdržujejo družino. Razuime se pač sa-moobsebi, da ima oženjen izseljenec v tujini težjo pot kakor samski, ki ga ne, ovira že od začetka breme družine. Zato naj riskirajo pot v tujino pred vsem mladi samski ljudje. A ti ne smejo sldepati zakonov s tujkami, sicer ise nam njih otroci odtujijo. Misliti moramo naimreč na vrnitev druge generacije, ki jo^ smatramo navadno za izgubljeno. Danes so razmere drugačne kakor pred dvajsetimi leti. Izseljenec je takrat spoznal velikansko razliko med udobnostjo življenja doma in v Ameriki, in ni čudno, da ga stara domovina dostikrat ni več mikala. Razlika se sedaj manjša in ne bo dolgo, ko^ se v tem oziru Evropa in Amerika izenačita. Druga okolnost je, da je Amerika pred dvajsetiimi leti rabila še evropski kapital, dočim je danes pre-nasičena lastnega. :S tem je minila zanjo doba konjunkture, ki prehaja sedaj k naari, ki lahko kapital više obrestujemo. To ve Ford, ki se seli v Evropo in z njim vred drugi mogotci. Po gospodarskih zakonih ni mogoč še nov razmah ameriškega blagostanja, dokler se življenski način ostalega civiliziranega sveta ne prilagodi njenemu. Zato ni utopija, če računamo, da se z onimi našimi ljudmi, ki si žele na starost v domovino, vrnejo kedaj k nam tudi njihovi v tujini rojeni ■otroci, ako ,so po stariših ohranili zvezo z naimi. Trudimo se torej z vsemi močmi, da naš človek, naj hodi kjerkoli po svetu, ne ostane pozabljen. Naj ve, da se ga domovina neprenehoma spominja z ljubeznijo in živim upanjem, da ga prej ali slej zopet sprejme v naročje. In sleherni naj dotlej skrbno čuva njeno besedo, ki mu bodi vera in življenje v tujini. STRAN 376. ŽENSKI SVET štev. 12. - LETNIK VII. Ruska žena v tujini. (O..-ova.) Ruska žena je vobče tako tesno zvezana z veliko svetovnoznano rusko kulturo, da je zato tudi ime ruske žene znano vsemu svetu. Življenje žene v komunistični Rusiji je gotovo prezani-mivo, ali gotovega vendar ne moremo o njej nič povedati. Sodeč po komunističnih časopisih, je morala braka in mladiee strašno padla; čeprav je tam žena juridično enaka možu, vendar ni, kakor se vidi, žensko vprašanje dodobra rešeno. Ruske žene, ki se niso mogle sprijazniti z boljševdško vlado, in žene ter deca onih, ki iso šli z orožjem proti boljševikom, ali sestre borcev — vse te so morale zapustiti svojo domovino in so se ustanovile ali v slovanskih državah kot gosti bratskih slovanski narodov ali po drugih deželah širnega sveta. Najbolj znano nam je pač življenje ruske politične izseljenke na Češkoslovaškem in Francoskem. Lahko pa trdimo o vseh ruskih emi-grantkah, da se do 1. 1928. ruska žena v mednarodnem ženskem pokretu ni aktivno udeleževala. Zakaj ne? Težko je reči. A resnica je. Tudi o žensldh dijaških organizacijah se ne čuje; vsekakor so ruske študentke udružene skupno z dijaki, čeprav jih ni videti na čeških dijaških kongresih. Resnica je tudi, da je ruskih ženskih organizacij vobče malo in se tudi malo čita o njih po čajsopisju. Vendar pa ruski ženi v tujini ni klonil duh in ni moralno padla, čeprav često živi v težkih razmerah in je bila gotovo povsem nepripravljena za tafeo življenje, saj mnogo izseljenk pripada bivšemu ariistakratskemu sloju in sploh inteli-gentkam, ki so bile materijalno sijajno osigurane v Rusiji. Večina teh žen se je ne glede na to znala prilagoditi življenju in tnjini. Javnega delovanja se udeležujejo le one žene, ki so bile že v Rusiji odlične javne delavke — žal, je takih le malo. Mlada dekleta, često brez nadzorstva starišev, popolnoma sama, se uče po različnih čeških in ruskih učnih zavodih, žive z mesečno stipendijo 450 Kč, kar nekaterim docela zadostuje za skromno življenje. Mnogo dijakinj se preživlja (kakor tudi Ukrajinke) s poučevanjem jezikov, s petjem v zboru po kinematografih, kot natakarice v ruskih restoramih in kavarnah. Vidimo štndentke, ko po kolodvorih prodajajo sveže cvetice, prodajalke po parfumerijah, maserke po kozmetičnih salonih, nastavljenke po knjižnicah, otroških vrtcih in dečjih domovih. Med njimi so prekladalke, mašinistke, ročne delavke, ki prodajajo svoje izdelke itd. Vse to donaša študentkam precej zaslužka, zato često vidimo študentke lepo oblečene, da se ne razlikujejo od imovitih tova^ rišic. Redka pojava je dijakinja bedne zunanjosti, slabo oblečena, se- LETNIK VII. ŽENSKI SVET štev. 12._" STRAN 377. stradana; to so pać take, ki se niso prilagodile, ki niso praktične; vendar nisem slišala, da bi bile zato moralno padle, čeprav žive težtko. Priproste kmetske žene, žene kozakov, vojakov in samostojne, ki so tudi prišle v preignanstvo, delajo, kakor so delale na svojem domu, seveda ne kot samostojne gospodinje, nego kot služkinje ali delavke po tovarnah. Nekaterim se je posrečilo, da so se nastanile na koščku najete zemlje, kjer z možem! kmetujejo ali vodijo obrt, in te žive prav srečno, bodisi na Češkem ali na Francoskem. V različne organizacije so se udružile žene profesorjev, učiteljev, bivših političnih in javnih delavcev, žene oficirjev, generalov itd. Med njim je mnogo bednih. V Pragi so se Rusinje organizirale v „Vzajemno podporno društvo ruskih žen". Društvo .se je uistanovilo že 1. 1923. na pobudo gospe Nadežde Vire no ve, žene admirala Virena. S o f j a V1 a d i m i r o v in a P a n i n a je morda na svetu edina demokratična grofica v majboljšem pomenu besede. Pod njenim vodstviom se je društvo ibrzo raz^-ijalo in ima sedaj nad 200 članov. Seveda je to za rusko emigracijo v Praigi malo, saj je tu Rusov nad 5000. Ali to društvo jako živahno deluje, ima svojo delavinioo-, ki djonaša [blagajni, letno oikoli 70.000 Kč. Članice delajo na svojem domu, izdelujejo razine umetniške izdelke: vezenine, preproge, obleke, pletenine, slike na steklo, v kože, batik, ažurna dela in si. Vsako leto v oktobru prireja društvo razstavo za ta dela, poscča jo številno češko občinstvo, izdelki se uspešno prodajajo. Izložba na-pravlja krasen vtis s svojimi umetniškimi predmeti in izdelavo. Med letom so imanjše razstave v Brnu in Planu. Ta^ka razstava je najboljši diokaz, kako se je ruska žena prilagodila tudi v tujini. Društvo je član „.Tednote slovanskih žen" in pošilja na .skupščino svojo delegatko. Poleg tega so se Rusinje v Pragi 1. 1928. organizirale v „Društvo ruskih žen z višjo izobrazbo", ki je obenem sekcija češkega „Društva akademsko izobraženih žen" in član „Mednarodnega udruženja akad. izobr. žen.". Tudi temu društvu predseduje grofica Panina. O tej plemeniti ženi, o njenem predvojnem, medvojnem in povojnem delovanju bi se lahko napisala debela knjiga. Druga Rusinja, ki je tu v Pragi in po drugih deželah mnogo storila za rusko deco, je gospa Z e k u 1 i n a. Vsa ruska emigracija je dolžna zahvalo usodi, da je tudi Žekulina v inozerastvu. Težko, da bi imela rusika deca talko lepe šole, vrtce po najnovejšem sistemn, predavanja in izabrazibo, .če bi ne bilo v ipolitičnem pragnanstvu ge. Zekuline. Ob izbruhu boljševiške revolucije je tajno zbežala v inozemstvo v Carigrad, kjer je v imenu „Zveze ruskih mest" začela ustanavljati šole STRAN 378._ ŽENSKI SVET štev. 12._- LETNIK VII. in zavetišča za deco ruskih beguncev. Potem je organizirala šole v Srbiji,, Bolgariji, a gimnaizijo iz Carigrada je z diovoljenjem čsL vlade premestila v Moravsko Tfebovo: bilo je 1200 dece obojega spola, profesorjev pa 60. Gimnazija lepo napreduje po zaslugi čeških oblasti. Sedaj ima ga. Zekulina v Pragi 5 otrošldb vrtcev in materinske šole za dečo od 2 in pol do 8 let, kjer poučujejo po najnovejših modernih racetodah. Ga. Zekulina je predsednica „Zveze ruskih .učiteljev-beguncev", predsednica „Ruskega pedagoškega biroja", članica „Društva za novo iz-obrazibo" v Ženevi, članica uprave „Kodeksa Morale" v Londonu; tu je ona edina iena med 4 evropskimi možmi. Vedno se udeležuje vseh ruskih in mednarodnih pedagoških zborovanj in kongresov. V Pragi je že večkrat predavala . o pedagoških vprašanjih za češko občinstvo. Tako deluje v korist ruske emigracije ta čila, zmamemita ruska žena, ne sicer več mlada, a polna sile in energije. 2al, da ni takih med mlajšimi izseljenkami; po šolah Zekuline so sicer izvrstne pedagoginje, ali takih javnih delavk, kakor sta Zekulina in Panina, ni med njimi. V Pragi je tudi „Damiski komite galipolskega zemljačestva", t. j. mo-narhična organizacija z dobrotvornimi namemi. V društvu so študenti in bivši ruski oficirji, ki so prebivah na Galipoliju; dame prirejajo v dobrotvorne svrhe razkošne večere in plese. Ruski begunci splošno često prirejajo plese v dobrotvorne svrhe; je li to pametno, je težko soditi... V Pragi je ruski Ženski Sokol. Rusinje se tudi udeležujejo dela v Ce-ško-ruski Jednoti, ki prireja predavanja, božičnice, plese v dobrotvorne svrbe. Istotabo so Rusdnje člaoice temu sličnega češko-ruiskega društva „Mu-". Kolikor nam je znano, so se Rusinje tudi na Francoskem dobro prilagodile. Mnoge delajo po raznih modnih in umetnostnih ateljejih, otvorile so lastne delavnice in imajo kakor v Pragi „Vzajemno podporno društvo niskih žein", ki uspešna deluje. Imajo tudi „Društvo akademsko iizobr. žen", predseduje mu gospa Miljukova, žena zmanega politika P. Miljukova. Društvo daje podporo članicam, ki so dovršile univerzo v inozemstvu, in jim preskrbuje mesta. Tudi v Berlinu je tako društvo in je kakor pariško in praško član „Mednarodnega Društva akad. izobraženih žen". Splošno se lahko reče, da je ruska žena v tujini tudi v najtežjih življenskih pogojih pokazala svoj razum, sposobnost, značaj in nenavadno energijo znanih prejšnjih ruskih delavk. Vsako teh voditeljic vodi želja, da bi slabejše njene sestre dobile znanje in izkušnje v kulturni Evropi in jih udejstvile v domovini, kamor se vse, Velikorusinje in Ukrajinke, nadajo vrniti. LETNIK VII. ŽENSKI SVET štev. 12._STRAIN 37P. Iz življenja ruske emigrantke. (pd Med ruskimi ženami v emigraciji je veliko znanih imen. V Parizu, sedanjem glavnem središču emigracije, bivata gospa Gippius-Merežkov-ska, znana pesnica, literarna kritikarica in avtorica pretresljivega dnevnika s popisom svojega bega iz Rusije, ter gospa Teffg, pesnica in odlična humoristinja, katere podlistke je najprej iskal po dnevnikih tudi car Nikolaj II., njen vneti čitatelj. Mlajše pokolenje zastopata pesnici Odo-jevceva in Cvetajeva, od katerih močno vpliva slednja na oblikovanje najnovejše ruske poezije ter proze. Plesalke: Karsavina, Ana Pavlova, Preobraženska so pridobile svetovno priznanje ruskemu baletu. V tujini deluje tudi več odličnih igralk, kot gospa Nablocka v naši Ljubljani, Tatjana Pavlova, reformatorica gledališke umetnosti v Italiji, Roščina-In-sarova, ki je ustvarila rusko dramsko gledališče v Parizu, in mn. dr. Gospa Žekulina v Pragi je predsednica Osrednjega vodstva emigrantskega šolstva. Človek bi mislil, da mora vsaj umetnost o. med hišnimi gospodarji toliko strahu pred otroki in iz listov bi izginili oglasi, kjer se oddajajo stanovanja samo strankam brce otrok. Kuhinja. Potice! Brez njih si je pač težko misliti naš Božič im našo Veliko noč. Prava slovenska specijaliteta so te naše povitice -potvice-potice. Cehoslovaki imajo in cenijo svoje buhte in kolače, toda naših potic ne poznajo; Madžari takisto ne. A pri Nemcih jih je pod imenom ..Potitze" uvedla šele Katarina Prato, katere slavnoznana kuharska knjiga „Süddeutsche Küche" je izšla v velikem številu izdaj in je tudi med nami dobro znana.. Opa-žala sem, da na kmetih, tudi ondi, kjer imajo na razpolago dovoli surovega masla, jajec in mleka, mnoge gospodinje ne znajo delati dobrih potic. Zato podajam tu za Božič par receptov, kakor delam potice jaz; morda bodo dobrodošli tudi tej ali oni meščanki. Navadno testo za potice. Vse, kar uporabljaš za testo, mora biti toplo, nikakor pa ne vroče, da se testo ne sklsa. Razmešaj v lončku 5—6 dkg svežega drož-ja z mlačnim mlekom, žličko sladkorja in moke, da dobiš gosto kašo. Kake četrt ure na to, ko se je drožje dvignilo, napravi boli mehko testo. Za to .potrebuješ kg moke, ^ kg surovega ali kuhanega masla, 4—'5 rumenjakov In eno celo jajce, potrebno mlačno mleko, sol in že ipripravlje-no drožje. Surovo maslo lahko deloma nadomestiš z mastjo, finim oljem ali margarino: Vse zmešaj z vejiko kuhalnlco v testo, ki ga utopaj tako dolgo, da dela mehurje in se loči od kuhalnice, ako jo dvigneš od testa. Potem posuj ob straneh sklede in po testu z moko, pokrlj dobro in postavi na gorko. Shajati mora tako,, da bo testa še enkrat več, kot ga je bilo prvotno. Toliko testa .zadošča za dve srcdnje-vclikl potici; za eno potico računamo M kg moke. Potice mažemo s sledečimi nadevi, a vse, kar devljemo v potice, imenuje ljudstvo potičevje. R o z i n o v o potičevje. Zmešaj skodelico sladike smetane s tremi rumenjaki in nastrgamimi olupki pol limone, primešaj sneg dveh beljakov; namazi s tem inadevom tenko razvaljamo testo, potresi povrhu kg rozin, pnav malo mandljev ali žemeljnlh drobtln in K kg sladkorja, pomešanega s cimetom. Tudi malo ruma lahko poliješ po potičevju. Testo tesno zvij v potico; odre-ži skrajna konca in detil potico v dobro namazan, z drobtinami posut model. Vahaja naj na toplem; ko dovolj vzide, jo peci 1 uro v precej vroči pečici. Ako je vročina od vzgoraj prehuda, pokrlj potico, ko je že rumena, z močnim papirjem. Namesto smetane vzameš lahko 14 dek surovega masla, ki ga vmešaj, da se peini. In mu potem pridem pol skodelice smetane in rumenjake ter sneg. Mandljevo potičevje. Napravi nadev kakor prej, samo namesto rozin potresi po namazanem testu 35—40 dek zmletih mandljev in sladkorja; cimet pa n e spada v mandljevo potico, pač pa se ji dobro poda vanilijev sladkor. Orehovo potičevje. Popari z mlekom kg zmletih orehov, primešaj cimeta, limonovih olupkov, prav malo zmletih dišečih klinčkov in 1—2 jajci. S tem mazilom namazi zvaljano testo, posuj s sladkorjem, zvij v potico itd. LETNIK VII. ŽENSKI SVET štev. 12. " STRAN 399. Medeno -p o t i č e v i e. Zavri K kg medu, primešaj mu H 1 zmletih orehov ali lešnikov, Umonovih olupkov, zmletih dišečih klinčkov, cimeta in 3 žlice ruma. Namazano testo posuj še nekoliko s suhimi orehi, da ne bo med tekel iz potice. — Ali: vzemi samo '/s kg medu, sicer postopaj kakor prej, samo potresi po vrhu nadeva še K kg rozin. Makovo p 'O t i č e v i e. Popari K kg zmletega ali dobro stolčenega maka z mlekom. Ko se nekoliko ohladi, primešaj nastrganih limonovih olupkov, cimeta, 3 žlice medu, 3 žlice ruma, 3 žlice stopljenega surovega masla in 1 jajce. Potičevje mora biti še toliko gosto, da se da mazati.. Povrhu potresi % kg rozin in sladkorja po okusu. Ako delaš makovo potico brez rozin, vzemi malo več maka. - Sokoladno potičevje. Razmehčaj v pečici 14 dek šokolade, prideni 14 dek umešanega surovega masla, par žlic sladke smetane, 2 rumenjaka in sneg dveh beljakov ter malo vanilije. Po testu razmazano potičevje posuj s sladkorjem in — ako hočeš — nekoliko še z mandlji. ■ Vse te potice so toliko fine, da jih ne smemo delati zadnji dan. Najboljše so, ko so stare 3-^ dni. Medena potica pa naj stoji 5 dni. Punš. Vlij n a 60 dek sladkorja H litra vode in raztopi to na gorkem štedilniku. Potem prideni soka dveh limon in štirih pomaranč, šibico vanilije in olupke polovice limono. Ko to zavre, prilij liter vročega čaja in pol kozarca ruma, precedi skozi servijeto ter nalij v čaše. Ponarejena medena potica. Postavi kvas iz 3 dkg droži, 3 kock sladkorja, malo mleka in moke. Ko vzide, zamesi testo: Mešaj v skledi približno četrt ure 20 dkg kuhanega masla, 4 rumenjake, par žlic ki.sle smetane, nekaj soli, 3 žlice sladkorja. Tej mešanici prideni malo več kot pol kg lepe suhe moke ter dobro vzhajani kvas. Vse to utapaj toliko časa, da se testo loči od kuhalnice. Ko je testo dobro vzšlo, ga raz-valjaj in namazi s tem nadevom: V kozico deni malo več kot pol kg stolčenega sladkorja in ga mešaj na ognju toliko časa, da se lepo zarumeni. Primešaj potem šei 'A kg zmletih in z mlekom poparjenih orehov, malo cimeta, nekaj zrezanih limonovih lu-pinic, 3 žlice ruma in 3 pesti drobtinic.. Potem zavij testo, deni ga v toplo kozico in postavi na toplo, da vzide. Predno deneš potico v peč, jo pomaži z jajcem. Kavni liker. Zmelji prav drobno Vs kg kave in 2 šibici vanilije; skuhaj kavo na V' 1 vode ali pa prelij trikrat čez kuhalnik (mašino!) Precejeno kavo zmešaj z 1 kg sladkorja in 1 1 vode ter počasi kuhaj K ure. Potem ohladi in precedi skozi platneno krpico v steklenico. Temu prilij še 1 finega alkohola in 3 žganjarske kozarčke ruma. Kamnov liker. V H 1 alkohola in H 1 vode deni močiti 3 jedilne žlice kumna in vanilijo (će hočeš, tudi 1 žlico janeža). Steklenico dobro zamaši in jo pusti dva dni na toplem kraju. Medtem pa skuhaj v 1 vode « kg sladkorja, vre naj H ure počasi; potem ohladi popolnoma, precedi skozi krpico v steklenico in dodaj alkohol, kjer se moči kumina; prej ga moraš pa tudi precediti. Liker se dolgo ohrani. Štruklju Naredi vlečeno testo iz K kg moke, 1 jajca, par kapljic olja in malo slane mlačne vode. Pusti ga počivati pol ure. Mešaj med tem za malo žlico sur. masla, skodelico sladke ali kisle smetane, I rumenjak, 2 pesti drobtinic in sneg iz beljaka. Razvleci testo kolikor mogoče tanko, nama ži z nadevom (potresi, če hočeš finejše, z orehi), zavij v prtič in kuhaj v kropu. Ko je kuhan, razreži in zabeli z drobtinicami. Gospodinjstvo. Pomen božičnih jedi. Že v pradavnih narodih je živela slutnja in želja, da bo prišel Rešenik in prinesel svetu mir. Izraz te slutnje so bili pradavni obredi za praznike, ki Jih imienujemo mi Božiče, ker pozna naš narod trojen Božič — prvi je Novo leto, drugi Sv. Trije kralji, glavni je Rojstvo. Kar je živelo kot slutnja v predkršičanski dobi v ljudski duši, kajr je prišlo v navado v krščanski dobi, se je strnilo z navadami, ki so živele stoletja in živijo v mnogih krajih še danes, ko ne vemo več, kaj pomeni dojenček iz lecta, kaj valovite in kaj ravne črte ipo njegovih povojih. Ne vemo, zakaj je štruca podolgovata, šartcl okrogel, ne vemo, kaj pomeni petelinček, konjiček, baba, srce, jajca, vitez na konju in druge oblike lecta. Učeni Schepfel pravi, da je ostal božični pomen najbolj živ v pedvu in predvsem v medenem. Med je bil znak moči, zdravja in radosti. Z medom so nalivali Svetovidov rog, medene so bile potice in pijače za Božič. Nekateri recepti za medene kruhke so stari črez tisoč let. Tako tudi kalupi ali modeli za peko, ki so se delali prvotno iz lipovega lesa in katerih se najdei še kak črvojedast v muzejih na Pomorjanskem (kjer so nekdaj živel Sloveni). Tudi pri nas je bilo pred par desetletji še dosti starih kolačnic, štrucnic in pekač za pečenje oc-lega prašiča. A ta stara zanimiva prstena posoda lüginja vedno boli. Sreča je samo, pravi Schepfel, da so medičarji zelo konservativni iti da prehajajo tako stare oblike in recepti od rodu do rodu. Na Gorenjskem pečejo še lepa srca in pisane štručice in lilebčke iz medenega testa. V ljubljanskem STRAN 12. ŽENSKI SVET štev. 12. - LETNIK VII. muzeju je pao: starih kalupov za tako pecivo. Na Poljskem je napekla prejžuiei čase gospodinja za Božiče po .dvajset vrst kolačkov. Davni ljudje so dajali vsaJci črti, vsaki obliki svoj pomen, utelesili so vanje svoje verske nazore. Svoj pomen je imela torea tudi sestava jedi. 2ito, ki ga trosijo še po nekaterili krajih kraljevine zvečer po mizi ali ga posejejo na krožnike, ima pomen življenja, tako tudi pšenične pogače. Za božični dan so kuhale naše prababice redno ječmenovo kašo, prašičevo glavo ali kračo. Na Hrvaškem so speikli če ne prašiča pa odojöka. Vsaka kmečka hiša po Štajerskem je imela vehko peikaöo, ki se je porinila v peč. Nemci so imeli prejšnje čase ali celega mrjasca ali vsaj mrjaščevo glavo, pozneje so se zadovoljili z glavo domačega pra-šiča. Sploh je imel vsak kulturni narod svoj način praznovanja božične skrivno-sti, znillsel tega praznovanja pa je povscd isti: Svet se preraja v novo življenje. Snaženje o Božiču. Ni dovolj, da napeče-mo in nakuhamo za praznike, treba jei tudi, da je vse počejeno in pospravljeno po hiši, dvorišču in hlevih. Medjimurc'i prebelljo radi hišo za Božiče, če ne vso, pa samo od zunaj. To božično beljenje in snaženje je z&lo važno, ker se je pri spravljanju pridelkov prineslo marsikaj v hišo, kar bi se zapredlo in potem razpredlo po hiši', posebno ker je na kmetih po zimi vse bolj zaprto. Pred-božično temeljito smaženje bo preprečilo, da se ne vgnezdi pod stropom- in za omarami in posteiljami rtxl pajkov in -da nc bo hiša na pomlad polna muh. Glavni sovražniki ■mušje in druge zalege .so metla, omelo in krtača ter krop. Za temeljito snaženje je treba, da izprazniš kolikor mogoče do.tiöni prostor, sicer uboži vse, kar ima noge. za kako desko. Štetna ometi z omelom ali z metlo. Ko je omelo polno pajčevin jn prahu, ga otresi nad škafom vode in izbriši z mokro cunjo. Kjer je na steni posebno veliko .prahu, ovij omelo z mokro cunjo in izperl cunjo za vsakim potegljajem. Tla ribaj s kropom, da zatre krop zalego nesnage in zametke .bolezni. Zelo dioibra je zato Sžkuha pelina, divjega kostanja ali jajčnih lupin. Pri ribanju glej, da menjuješ vodo takoj, ko je kalna od blata. Tako bodo tla lepo ru-.menkasto-bela, od umazane vodei pa so ka-'kor sivo pobarvana. Vešča ribarka ima navadno dve posodi ,z vodo in dve cunji. S pr\^.o pobira .prvo umazano vodo, z drngo splakuje, da je čista. Tla izbriši s suho čisto cunjo; cunja, ki se je že napila pri brisanju, maže tla. Posipavanje mokrüh ali suhih tal z žaganjem je prav neumestno; kjer sušijo ali pometajo z žaganjem, je vedno dosti prahu in mrčesa. Po ribanju odpri okna in zakuri peč, pa bo hitro suho in zračno. Ne- zdravo je, če sipiš ali delaš v ravno poribani miokri sobi z zaprtimi Okni. -Da se tla ne umažejo tako hitro, navadi domače, da si brišejo noge, .kadar pridejo od zunaj. In da ne pljujejo po stari navadi na tla! To ni prav nič smešno in tudi težko ni. Tirolski kmet se seaujei, predno gre v gornico. Da se ne zaleže -mrčes, umij in poriblji večkrat vse .police po kuhinji, slirambi in kleti, posebno tam, kjer je posoda za mleko. Kjer so ■ščurki, je treba kuhinjo večkrat prebellti, paziti na snago in odstranjati vsei, .kar bi nudilo mrčesu živeža. Bolhe, stenice, ščurki, pajki so prenašalci in .povzročitelji mnogih 'bolezni. Zato iztcpe-mo o Božičih, pa tudi večkrat m.ed letom posteljnino, umijemo deske v postelji s kropom in postavimo vse na zrak. Tudi obleko iztepcmo in izbrišemo omare in pre.dalni|ike s cunjo, nakapano s terpentinom. In ko je vse drugo posnaženo, ne pozabimo smetišnice im metle, ki stojita navadno .prav umazani v kaikem kotu. Sme-tišnica .se poriba s peskom, da je lepo bela, metli izriblje.mo ročaj, operemo rep, otre-sc_mo in jo obesimo, da se posuši. Tudi dvoriščne metle osnažimo. Umazano metlo človek najprej opazi, v njej je pa tudi zaloga mrčesa. Metla, ki visi, je vedno bolj čedna 'kakor ona, ki stoji, pa ostane tudi dlje časa doib'ra. Književna poročila. Marija Omeljčgnkova, ukrajinska profesorica in* književnica, sestavlja pregled o prevodih iz ukrajinske literature. Zato prosi vse one, H so sami kaj prevedli ali ki jim je znano ime takega prevajalca, naj ji blagovolijo to javiti. Prof. _ Omeljčenkova pripravlja tudi _ zbirko vseslovanskih pisateljic in namerava sestaviti študijo o pisateljicah iz poedinih slovanskih literatur ter jih objaviti v ukra,jinskih, čeških in francoskih naučnih revijah. Istotako pripravlja tudi prevode nekaterih del naših pisateljic za francoske, ukrajinske in češke liste. Zato prosimo vse^ naše književnice,_ naj ji po možnosti pošljejo svoje objavljene književne proizvode. Naslov: Prof. Marija Omel jčenkova, Praha-Smichov, U Nikolaj-ky 26/111.