Dopisi. Iz Dunaja. — Poslednja sednica ^Slovanske Besede'^ bila je brez dvojbe jedna od najvažnejih, kar se je ustanovilo ovo društvo. Besedin bibliotekar dr. B o-gišic procita predlog, po kterem bi iz sadanje male društvene biblioteke postala velika ,,bibliotlieca sla-Tica," ktere je treba ovde vBecu, in objasni to z ne-ovržljivimi dokazi. Za tem procita plan i sredstva, s kterimi bi se ta misel uživotvoriti mogla. I predlog o načelu i plan s sredstvi, kterega dr. Bogišic izradi^ je bil sprejet s takim zadovoljstvom, da brez vseh ovinkov je bil bibliotekar odmah pooblasten, da v dogovoru z g. podpredsednikom dvorskim sovetnikom Utješenovicem učini prve korake k osnovanju tega važnega zavoda. Pred vsem iskalo se bode pri vladi kake podpore, i prosila se bodo vsa književna in znanstvena društva i pojedini spisatelji, da bi blagovolili svoje spise biblioteki pošiljati. Za danes o tem dosta; obširneje drugi pot. Zdravi Slovenci! V Mariboru 25. junija. — Pretekli četertek smo pokopali tukaj dosluženega učitejja gimnazijskega dr. R. Pufa, znanega moža po vsem Stirskem Kranjskem in Koroškem. Bil je sicer po rodu Nemec^ al bil je pravičen tudi Slovencem in je o njih šegah in običajih tudi Nemcem razjasnil po mislih svojih marsiktero reč, ktero je zapazil in pozvedel na svojih potovanjih ob šolskih praz-znikih, kajti na potovanji je bil prešnja leta vsake šolske počitnice in seznanil se je po dobrem ali nedobrem s 209 vsakim župnikom in školnikom ter pozvedoval imenitnosti in redkosti vsakega kraja; zato pa je na Stirskem znal tudi za vsako cerkvico in za vsako bolj imenitno malarijo v vsaki cerkvici in za vsako pot in za vsak lepši križ, tako, da v teh rečeh res ni bilo moža nad njim. Popisaval je te reči v nemških knjigah, razun tega tudi pesmaril in novele pisal; med mnogimi njegovimi spisi je tudi marsiktero zdravo in čvrsto zrno. Ker je imel tedaj tudi med Slovenci mnogo prijateljev in znancev, izmed kterih je veliko jih bilo učencev njegovih, so mu tukajšnji Slovenci izpolnivši zadnjo voljo njegovo na grobu tudi eno slovensko zapeli. Tedaj dobremu znancu in po naših mislih prijatelja Slovencev in duševno bogato obdarjenemu večidel — vsak človek ima slabosti — pridnemu učitelju naj bode tudi v slavnih „NoYicah^^ ta prostorček! — Slomšekova „beseda" je postavljena na 24. septembra; vse izverstne skladatelje slovenske smo povabili, da nam na Slomšekove pesmi napravijo napeve; po tem potu so nam že došli nekteri prav krasni nape vi. — 2. julija napravi čitavnica izhod k našim po svoji rodoljubnosti znanim Franheim-čanom; predpoldne se bo pela Miklošičeva slovenska meša pri Božji službi v farni cerkvi, potem se vrstijo veselice, tudi Bistričani se tamo pričakujejo. Iz Trsta 20. jun. — (^Strah pred kolero^, Predvče-rajnim je iz Aleksandrije v Egiptu prišla laška poštna ladija (parobrod poštni) z ljudmi in blagom v Trst. Ker je v Aleksandri! kolera se začela (pravijo, da v 3 dneh je nagle smrti pomrlo 49 ljudi*)), ta ladija ni smela v Brindizo in Jakin, in zato je pri nas zavetja iskala. Kdor pozna strahljivega Italijana in Tržačana iste krvi, rad mi bo verjel, da je take ljudi božjastni strah lomil, ko so slišali, da pridejo Aleksan-drinci k nam, in da so zahj;evali^ naj jih vlada zapodi kakor kužnike iz Trsta. Čeravno je po obilnih skušnjah gotovo, da kolera ni tako nalezljiva bolezen, kakor je kuga jutrovih dežel, si vendar pri tolikem strahu naših laških prebivavcev pomorska naša vlada ni mogla kaj, da ne bi bila ladii saj to ukazala, da mora za 7 dni s svojimi ljudmi in blagom v kontumacijo (zaprtijo), sicer bi se bilo lahko primerilo, da bi bili plahi Trža-čanje tujce aleksandrinske na sto korakov s puškami od sebe podili. Pa tudi na to stran je bila, glede na ta tržaški strah, zapoved sedemdnevne zaprtije potrebna, sicer bi se bilo našim kupčijskim ladij a m, ktere bi jadrale po morji, gotovo zgodilo, da bi jih bile pomorske vlade francozke, laške in angležke države, kamor bi bile prišle, djale v prepoved. Vse to dela nepotrebni strah! Kaj ko bi bili takrat, ko je v Trstu razsajala kolera, v Ljubljano in v Gradec pritekle Tržačane zapodili iz Ljubljane in Gradca, kakor zdaj Tržačanje hočejo begune aleksandrijske zavrniti iz Trsta? Ako so ljudje tako boječi, res ni čuda, da zbolijo za kolero, če je tudi nikodar ni, kajti skušnja uči, da se je od samega straha že marsikdo podelal v hlače. Ko se je prvikrat v Evropi prikazala kolera, so postavili vojaške kordone, so zaprli mesta, vasi in hiše , pa vendar ni bilo mogoče ustaviti kuge. V jutrovi Indii je kolera domd in stanovitna, in čeravno je ta dežela zmiraj v dotiki z Egiptom, se vendar ni pogostoma tje zatrosila ; v Carigradu je razsajala med krimsko vojsko in po tej vojski^ pa vendar je nismo dobili v Trst, čeravno takrat ni bilo nobene kontumacije pri nas. V Meki pobira kolera vsako leto veliko ljudi, in čeravno Turki vsako leto romajo v to njim sveto mesto, je vendar domii grede ne trosijo po Afriki in Azii. Vemo, da je še nekoliko zdravnikov, kteri menijo, da je kolera nalezljiva ; al *} Telegram, ki so ga tudi „Novice" po gosp. Jugovicu dobile iz Aleksandrije naznanja, da 23. dne t. m. je ondi umrlo 150 ljudi za kolero. Vred* 210 TcHko več jih je, ki so prepričani, da ni nalezljiva; to pa je gotovo, da, kadar po zraku pride taka bolezen iz dežele v deželo, in zgrabi veliko ljudi na enkrat ali kmali zaporedoma, ki nikakor niso bili skupaj, je vendar tudi mogoče, da, če je več ljudi nagnječenih v kakošni tesni sobi in ondi v takem soparnem kraji eden med njimi zboli, bluje, in drisko ima, se iz teh izmečkov izcimiti more ista bolezen zlasti pri tacih, ki se je presilno boje. Take dogodbe pa ne pričajo, da je bolezen sama po sebi nalezljiva. Naj to „Novice** našim Slovencem tu in v okolici naši povejo v tolažbo! Kolere ne se bati, zmerno živeti v jedi in pijači, in ne se prehlad i ti: to so skuseni pomočki zoper kolero. Iz Gorice — piše „Umni Gosp.*^ to-le: Sila važen razpis je došel od ministerstva, oziroma od namestništva, zadnje dni preteklega meseca tukajšnjemu nadškofijstvu in giranazii. Vsled mnogokratnih tožeb in prošenj od tukaj je namestništvo tržaško samo od sebe pri mini-sterstvu dognalo, da se sme verstvo, zlasti vspod-njem gimnazii, v maternem jeziku (v paralelnih oddelkih) učiti; sicer pa s tema pogojema, da to skupne učbe ne moti in nje enakosti ne zavira, in pa da primerne bukve imamo. — „Zemlj opisna začetnica'^ Jesenko-va, 6 — 7 pol debela, pride v kakih 14 dneh na svetlo. Ni sicer moja navada, koga v zobe hvaliti, ali takrat si ne morem kaj, da bi na vsa usta ne povedal, da so vam to, dragi Slovenci, zlata vredne bukve. Pa saj ni moglo tudi drugače biti. Kedar se t^aka dva zvedenca, kakor sta Jesenko v zemljopisji in Šolar v jezikoslovji, kakega dela lotita, ne gre druzega pričakovati, ko kaj izvrstnega. S toniiii8kih hribov 16. rož. V. M. -— Da procesije sv. Rešnjega telesa slovenski narod slovesno obhaja, kazali so tudi naši gorjanci v fari Sembiške gore, kamor se je snidlo pobožnega ljudstva iz sosednih in daljnih krajev. Prečastitemu gospodu fajmoštru in vrlemu bivšemu županu M. V. gre pa še posebna hvala, da se je pri letošnji procesii opustila stara težavna pot in vodila po novi lepši in krajši, ktero so vsi vaščani lepo oče-dili in jo dostojno okinčali za veličastni sprevod. Vsem faranom je ta prememba zelo všeč bila. Po takem pa se je ob enem popravila tudi nečedna pot po vsi farni vasi. Le eno se je letos pri tej lepi vredbi milo pogrešalo, in to je bilo, da nismo slišali lepo ubranega petja pod vodstvom nekega izvrstnega pevovodja, ki je sicer pevcem taktiral in mojstersko orgije prebiral. Kako to? S Pivke. — V nedeljo 18. t. m. popoldne se je huda nevihta vzdignila krog Nanosa in Senožeške Lože; krog Senožeč je toča hudo potolkla setve, sadež in drevje; Vipava in Postojna niste bile zadete vmes, krog Razdrtega in Hrenovic se uima bolj po malem zna. — Veseli smo brali v poslednjih „Novicah", da je slavni odbor, ki ga je preuzvišeni deželni poglavar izvolil za obravnanje milodarov ubozim Notranjcem, ostalih lOOO gold. naložil na obresti, da se tako pomnoženi znesek razdeli pozneje ljudem teh okrajev, ako bi utegnila jih kaka uima zadeti. Bog odvrni saj veče nesreče! iz Bistrice na ]\otraiiJ8kem *) 23. junija. —-Ljube ,,Novice!" ve pravite v svojem poslednjem listu, da se nadjate, da bote mogle lepe in zdrave kokone tudi drugih svilo rej cev pohvaliti. Glejte, že danes vam naznanjam, da so se letos sviloprejke v naši dolini tako ponesle, da menda še nikdar tako. Gosenice 80 bile čvrste in zdrave, da je bilo veselje, kokoni so pa sedaj lepi in debeli, da je kaj. Prepričani smo, da se bo seme tako lepih in zdravih kokonov povsod dobro poneslo. Kupci, ki semena potrebujete , pridite sem ! Oglasite se posebno pri gosp. Janezu Tomšiču, ki *) Ilirisch-Feistriz. ima čez 100 fantov kokonov na prodaj. Po o ali 6 gold. vam jih bo rad dal. Prosimo pa tudi, da ti^iti svilorejci, do kterih Lahi kupovat pridejo, kupce sem do nas pošljejo. Gotovo se bojo Lahi čudili tukajšnjim mešičem. — Po hudi suši je prijazni dežek že trikrat suho zemljo namočil. Krompir in koruza lepo kažeta, vinska trta, če nam jo Bog ohrani, nam bo letos obilo in bolje kapljice dala kot je lanska bila. Sena bo pa, kakor povsod, tudi pri nas zelo malo. — Naša čitav-nica bo praznovala julija meseca svojo obletnico z veliko besedo. Kadaj in kako, vam bomo že bolj natanko razglasili. Z Bogom! Pivčan. Iz Dolenskega na Kresen dan. — Tista nada^ ki so jo ,,Novice** v 25. listu izrekle , da bo letos mo^ goče še drugih lepih in zdraviji kokonov pohva« liti, se že Čedalje bolj spolnuje. V Šentvida pri Zatičini na Dolenskem je pridelal g. Janez Fačini, posestnik, iz 16 lotov semena, ki ga je v Trebnem pri učitelju gosp. Tomšiču in na Mirni dobil, do 3 stotov prav lepih in popoloma zdravih kokonov. Naj jih pridejo pridni svilorejci ogledat in tudi kupit za seme ali za sviloprejo. — Dasiravno je bilo lansko deževno leto temu marljivemu svilorejcu ves svilni pridelek vzelo, in je tudi letošnja zima veliko tisoč ob domačih njivah in travnikih nasajenih murb v rasti zakasnila, se vendar ni stroškov zbal, in je v Ljubljani in v Borovnici murbovo perje kupoval. Pri tem prizadevanji se pa tudi Božji blagoslov prav očitno vidi. Tudi kakih druzih 5 posestnikov se s svilorejo peča. — Kar pa živinsko rejo zadeva, se slabo kaže; nakosi se malo na velicem prostoru, zato pa po centu težka teleta po 5 in 6 novih krajcarjev mesarjem ponujajo. Žalostna! Iz Ljubljane. (^Prta seja matičinega odbora) je bila 22. dne t. m. Predsedoval je vpričo ces. komisarja gosp. deželnega svetovavca Jož. Roth-a gosp. profesor dr. Vončina^ zapisnikar je bil odbornik g. F. Levstik;: pričujoči so bili odborniki iz Ljubljane: gospodje dr. J. Bleiwei8, dr. Etb. Gosta, stolni prost Kos, prof. Lesar, prof. Marn, stolni dekan dr. Pogačar, And. Praprotnik, Fid. Terpinc, profesor Vavru, Ivan Vilhar, dr. Vojska \n dr. Zupanec, izmed unanjih: vitez A. Gariboldi iz Šiške, dr. Kočevar iz Celja, Bož. Raič iz Haloz, M. Pire iz Kranja^ Luka Svetec iz Podbrda , dr. Vošnjak iz slov. Bistrice; tedaj v vsem skupaj 20. Nekteri unanji odborniki so poslali pisma; mnogi pa ne, česar se je milo pogrešalo. Svetli škof dr. Dobrila so naznanili, da jim ni mogoče prevzeti opravilstva odborovega, a da ostanejo zvest ud Matici; na mesto njihovo je po sreč-kanji stopil g. Jož. Gorjup iz Trsta. Po pozdravu g. voditelja današnje seje je g. Levstik bral zapisnik občnega zbora. Potem so bile volitve. Za predsednika je bil izvoljen za Matico mnogozasluženi gospod baron Anton Zois. Ker pa je zavoljo tega, da ga skor polovice leta v Ljubljani ni in so sedanja opravila taka^ da je želeti vedne nazočosti predsednikove , prosil odveze od častnega mesta, je bil po predlogu dr. Blei-weis-ovem gosp. dr. Lovro Toman, ki je stvarnik Matice, z vzklicem voljen za predsednika. Za podpredsednika sta bila izvoljena gosp. profesor dr. Vončina in dr. J. Bleiweis; ker pa je ta poslednji z raznoterimi opravili že preveč obložen, je prosil odveze in voljeni so bili namesti njega stolni prost gosp. A. Kos. Za denar ni carja je bil g. dr. Zupanec z vzklicem zopet voljen, za preglednika društvenih računov g. dr. Vojska^, za ključarja pa gospoda Ivan Vilhar in Jožef Marn. — Potem je poročeval gosp. prof. Lesar o pregledu dosedanjih družbenih računov, ki so bili vsi v na-tanjčnem redu. — Zdaj pa so sledili razgovori o sklepih občnega zbora. Ker so se gospodje profesorji Lesar, Marn in Vavru brez plače ponudili Matici za - 211 opravilstva tajniška tako, da prvi na se vzame navadna pisarniška opravila, drugi pisanje zapisnikov, tretji pa vredovanje knjižice, je po mnogostranskih pomenkih, med kterimi je predsednik zboru tudi naznanil pismo, po kterem se je gosp. Levstik odpovedal tajništvu, zbor hvaležno sprejel domoljubno ponudbo omenjenih treh odbornikov in sklenil, da se odbor g. Levstiku pismeno zahvali za njegov dosedanji trud, s kterim je natanko opravljal tajništvo. — O zadevah družbenega letopisa je bilo po mnozih pomenkih sklenjeno, naj se opusti koledar čisto in naj bode letopis v več zvezkih vsako leto tak, kakor ga naznanja v današnjih „Novicah^* zato izvoljeni odsek (gospodje Lesar, Marn, Vavru). — Za vredovanje zemljepisa slovenske zemlje po izgledu profesor Erbenovega spisa, ki naj izhaja v posameznih zvezkih za kranjsko, koroško itd. deželo, so bili po nasvetu dr. Bleiweisa, ki je zboru naznanil, da je g. Rebec že dovršil slovenski prevod, izvoljeni gosp. Peter Kozler, M. Cigale in L. Svetec. — Kdo naj tiska družbine knjige, je bilo gosp. dr. Vojsku in Iv. Vilharju naročeno, naj pozvedita, kar je treba in naznanita potem odboru, da sklene. — Za-stran stanovanja matičinega je bilo sklenjeno: naj se prosi čitavnica , da še pri nji ostane pisarnica, za seje odborove pa mestni gospod župan, da dvorano blagovoljno prepusti sejam. — Zastran služabnika ma-tičinega je obveljal Svetčev predlog, naj se predsedniku prepusti, da od 25 do 50 gold. na leto najme služabnika. — Da se Matici stroškov prihrani, je bilo vred-ništvo ,,Novic^' naprošeno, naj jemlje blagajnikova naznanila vseh plačil v svoj list, in le takim udom, ki želijo še posebne pobotnice, naj se še poseben list da. — Iz vseh teh sklepov se vidi, da se je odbor ravnal v vsem po željah občnega zbora, ki je tako resno zahteval varčnosti na vse strani. — Posvetovanje o opravilnem redu je bilo za drugo sejo odloženo, o poverjenikih pa sklenjeno, da se išče še več tacih rodoljubnih mož, kteri naberajo ude, in naj še posebno bode to skrb odbornikom. — H koncu seje je predlagal še gosp. Svetec z občno pohvalo spre-^ jeti nasvet: naj Matica po poslancih milostljivega gosp. knezoškofa ljubljanskega prosi, da blagovolijo na svoje stroške pripomoči Matici o tem, da pride mnogohvaljena knjižica ,,Fabiola*^ na svetlo; v to poslanstvo sta bila izvoljena obd gospoda podpredsednika in dr. Bieivveis. — Po 8. uri zvečer je bila seja končana, ki je trajala cele 4 ure. In tako se začne zdaj pravo delovanje mati-čino; naj bi bilo mili domovini naši na blagor!