Poštnina plačana v gotovini.
Obrtni Vestnik
Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva
„Obrtni Vestnik" izhaja mesečno dvakrat, in sicer: vsakega 1. in 15. v mesecu ter stane celoletno Din 24'— polletno Din 12-— posamezna številka Din 1*—	Oficialno glasilo „Dež. zveze kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani" in „Zveze južnoštajerskih obrtnih zadrug" s sedežem v Celju in slovenskih obrtnih društev. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Dunajska cesta št. 20.	Cene inseratom: Din p Pri lx objavi */i str. 500' — . . 250--» n ■ n '/< . 125" — • n n '/« n 62' 50 . „ „ v» 31 25
VI. letnik.	V Ljubljani, dne 15. maja 1923.	Štev. 10.
Davek na poslovni promet.
Da-sc zasigura tem zanesljivejšo oceno prometa in presojo pravilnosti prijav za davek na poslovni promet, je trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani na inicijativo zborničnega svetnika g. J. Zadravca iz Središča vložila na finančno ministrstvo sledečo spomenico:
Plačilo davka na poslovni promet jc v Sloveniji izza dne 1. avgusta 1922. doseglo skoro 20 milijonov dinarjev, to je približno isto vsoto, katero so davkoplačevalci v istem času plačali na občni pridobnini in dohodnini. Davek na poslovni promet pomeni torej za državo izdaten dohodninski vir, za davkoplačevalce pa obremenitev, katero tem bolj občutijo, ker gre za nov davek, ki se še ni vživel. Notorično dejstvo je, da je proti temu novemu davku, ki je kupčij-skim krogom jako neprijeten, dokaj odpora, zlasti tudi zategadelj, ker se čujc. da sc v drugih predelih ta davek dokaj laksno izvaja. Pri sedanji priredbeni tehniki sc ta davek v doglednem času tudi ne bo mogel udomačiti, ako se ne izpremeni priredbena tehnika vsaj glede organa, ki je kompetenten ocenjevati promet in presojati pravilnost prijav. Za davkoplačevalce jc velike važnosti, kdo je ta organ. Ugotovitev davka na poslovni promet se običajno uporablja tudi pri priredbi občne pridobnine in dohodnine, v kolikor prihaja v poštev višina opravljenega prometa.
Po navodilih, izdanih s tamošnjim razpisom z dne 30. septembra 1921., št. 39.169, za izvrševanje uredbe, oziroma zakona o davku na poslovni promet, spada ocena v področje onega organa, ki odmeri pridob-nino. Ako so ti organi pridobninske komisije, ne izvrši ocene plenum komisije, nego samo odsek, obstoječ iz predsednika in dveh članov.
Pri izbiri članov se mora predsednik ozirati v prvi vrsti na člane, ki bivajo na sedežu ali v ne-posrednji bližini sedeža davčnega oblastva.
Davkoplačevalci se pritožujejo, da odseki komisij ne morejo biti kos težki in važni nalogi, katero naj vršijo. Politični okraji so jako obsežni, tako da jc članom odseka, ki stanujejo na sedežu ali v neposredni bližini sedeža davčnega oblastva, nemogoče, da bi imeli za brezhibno poslovanje zadosti vpoglbda v poslovne razmere od sedeža davčnega oblastva več ur oddaljenih davkoplačevalcev. Spričo omeje-
nega števila članov je tudi izključeno, da bi mogle biti v odseku zastopane razne stroke. Za pravilno ocenjevanje in za gladko upravo je pa skoro brez izjeme potrebno natančno poznavanje pridobitnih in kupčijskih razmer stroke konkretnega davkoplačevalca in splošnih gospodarskih prilik njegovega okraja. Poleg tega prihaja v poštev tudi dejstvo, da se tvori odsek iz članov pridobninske komisije kljub temu, da se pridobnina odmerja po zunanjih znakih in je ugotovitev prometa potrebna le pri nekaterih pridobitnih skupinah.
Upravičene želje davkoplačevalcev in njihove utemeljitve dajejo podpisani zbornici povod za prošnjo, da se obstoječe načine prirejanja davka na poslovni promet po ožjih odborih premeni in da se priredba davka na poslovni promet odkaže samim dohodninskim komisijam.
To svojo prošnjo, utemeljujemo s tem, da prireja pridohnino in dohodnino, ki komaj dosegate donos davka na poslovni promet, plenum komisij. Za dohodnino sc pri vsakem davkoplačevalcu, ki vrši pridobnini zavezana podjetja, ugotovi že v naprej promet ali se pa more ugotoviti skoro brez vsakih težav. Dohodninske komisije imajo tako večjo prakso in sigurnost v ocenjevanju kupčijskega prometa. Dohodninske komisije so številnejše, poslujejo za manjše okraje ter dajejo tudi po svoji sestavi večjo gotovost za dobro poznavanje posameznih trgovskih in obrtnih strok. Prizadeti kupčijski krogi imajo skladno z državo evidenten interes na tem, da sc ocena vrši v krogu takih komisij, kojc po svojem ne preobsežnem delokrogu in po svoji sestavi omogočajo štvarno in pravilno priredbo tega tako važnega davka.
Štcdljivost v tej stroki davčne uprave ne bi bila umestna. Mogla bi škodovati tako državi kakor davkoplačevalcem, ker je izključeno, da bi člani odseka, stanujoči na sedežu davčnega oblastva mogli natanko in strokovnjaško poznati kupčijske in prometne razmere prostranih političnih okrajev in davkoplačevalcev, katere po navadi poznajo komaj po imenu.
Predlagana izpremeinba se more po mnenju podpisane zbornice brez pomislekov spraviti v sklad z zakonom o davku na poslovni promet, kajti po zakonu so za poslovanje kompetentni davčni odbori, nijpa določeno, ali so v Sloveniji ti odbori pridobninske ali dohodninske komisije.
Predmetno vprašanje je aktualne važnosti ter prosimo, da se brez odlaganja reši v zmislu našega utemeljenega predloga.
V Ljubljani, dne 23. aprila 1923.
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani.
Za reorganizacijo urada za pospeševanje obrti.
Pri občnem zboru «Deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug«, ki se je vršil dne 15. aprila, se je med drugim sprejela tudi resolucija glede reorganizacije urada za pospeševanje obrti. Resolucijo je utemeljeval podnačel-nik Zveze g. Ravnikar, ki je izvajal:
Z zakonom o ustanovitvi in organizaciji državnega zavoda za pospeševanje industrije in obrtništva v Beogradu z dne 30. avgusta 1922. se je ustanovil v Beogradu nov državni zavod za pospeševanje industrije in obrtništva. O potrebi take ustanove je jedva potrebno govoriti, saj je napravila naša država za pospeševanje obrtništva do danes še tako malo, da se ne sme nihče čuditi, ako slišimo, da so začeli že vendar enkrat tudi v Beogradu misliti na bodočnost obrtništva, ki igra v gospodarstvu naše države tako važno vlogo. Pri tem pa moramo ponovno grajati brezobzirno postopanje vlade, ki izdaja take zakone, ne da bi preji zaslišala mnenja strokovnjakov iz prizadetih krogov. Še nista pozabila industrija in obrtništvo onega ponižanja in preziranja, katerega jima je prizadela vlada s tem, da je, ne da bi prej zaslišala mnenje strokovnjakov, uzakonila določila, ki so prizadela industriji in obrtništvu take udarce, katerih posledice bo čutilo naše nacijonalno gospodarstvo še dolga leta. Zakon o zaščiti delavstva in zakon o zavarovanju delavcev, ki segata tako globoko v ustroj vse naše produkcije, sta bila izdana, ne da bi se prej zaslišali interesirani faktorji. Opetovano se je poudarjalo po časopisju in na shodih, da je neobhodno potrebno, da se pred izdajo vsakega zakona predvsem vprašajo za mnenje prizadete stanovske organizacije in korporacije. Vsak tak klic je pa ostal glas vpijočega v puščavi in država nadaljuje po svoji trmoglavosti naprej, ne oziraje se na potrebe naših produkcijskih slojev.
Tudi zakon o ustanovitvi in organizaciji novega državnega zavoda za pospeševanje industrije in obrti je prišel, kakor da bi padel z vedrega neba. Nismo prej niti videli načrta o tem zakonu, niti si je kdo mogel misliti, da namerava vlada izdati ta ali sličen zakon. Ustanovitev zavoda za pospeševanje industrije in obrti se nam zdi pač tako važen čin, da je bilo vsekakor potrebno, da se je pred tem korakom posvetovalo tudi s strokovnjaki. Saj imamo že dovolj primerov, na podlagi katerih smo se morali prepričati, da so ostali skoro vsi zakoni, katere je izdala vlada sama, brez sodelovanja strokovnjakov, brez vsakega uspeha. Naše produkcijske razmere so danes take, da se ne dajo pregledati izza zelene mize v Beogradu in ako je bilo vladi res na tem, da pospeši razvoj industrije in obrti, bi zakona ne smela izdati sama, ne da bi predhodno zaslišala mnenja merodajnih faktorjev iz krogov industrije in obrtništva.
Postavke, ki jih vsebuje državni proračun za pospeševanje industrije in obrti, so tako neznatne, da skoro ni o njih govoriti, zato pa bi bila tem večja dolžnost vlade, da z njimi štedi, da pred vsakokratno izdajo
tudi še tako majhnega zneska dobro preudari, ali bo dotični znesek dosegel svoj namen, ali bo res v pospeševanje industrije in obrti; treba je tudi,da nudi organizacija pospeševalnih uradov, njih sestava itd. vse predpogoje, ki garantirajo, da bodo mogli dotični uradi res tudi izvrševati naloge, v dosego katerih so bili ustanovljeni. Zakon predvideva za novi zavod kot načelnika direktorja, ki mora imeti tehnično izobrazbo, a poleg direktorja ima zavod potrebno število strokovnjakov in administrativnega osobja, ukaznega, neukaznega in honorarnega. Zavod ima na razpolago prostore za razstave, laboratorije, strokovno knjižnico s čitalnico, delavnice itd. Kakor je že iz tega razvidno, bo novi zavod1 zelo dragocena ustanova, za katero' bo morala darovati država mnogo denarja. Prav gotovo ne bomo ugovarjali, ako se za pospeševanje industrije in obrtništva izdajajo tudi milijonske visote, saj so to dobro naložene vsote, ki bodo svoj čas rodile obilne sadove, ki opomorejo državi do moči in blagostanja, toda zahtevamo, da se te vsote uporabijo v sporazumu in soglasju s predlogi strokovnjakov, ker samo to bo jamčilo, da bodo tako uporabljene vsote imele tudi pričakovane uspehe.
Pri nas imamo urade za pospeševanje obrti, ki so še iz starega režima. Tudi ti uradi so državne ustanove, ki stanejo precejšnje vsote. Kaj se bo zgodilo s temi? Ali naj ti stari okosteneli aparati hirajo še nadalje? Kakor določa novi zakon, bo imel zavod za pospeševanje industrije in obrti skoro isto nalogo, kakor jo imajo naši uradi za pospeševanje obrti. Novi zakon pa ne predvideva glede že obstoječih uradov ničesar. Sicer pravi zakon, da opravljajo v svrho čim popolnejšega izvrševanja nalog državnega zavoda iste posle, razen zavoda za pospeševanje industrije in obrtništva v Beogradu tudi oblastni zavodi za pospeševanje industrije in obrtništva v glavnih krajih in industrijskih središčih, ki se ustanove in organizirajo sčasoma in ki bodo v administrativnem oziru podrejeni državnemu zavodu v Beogradu. Iz tega pa še nikakor ni razvidno, kaj se bo zgodilo z že obstoječimi državnimi uradi za pospeševanje obrti. Zakon sploh ne računa s temi uradi, izpregledal jih je, kajti sicer bi jih vsaji omenil v gori citiranem prehodu, in določil, da se bodo reorganizirali v zavode, ki bodo odvisni od zavoda v Beogradu. Pravilnik, ki ga ima izdati na podlagi zakona minister za trgovino in industrijo, je vsekako želo potreben. Zahtevamo pa že danes, da ministrstvo pred sestavo pravilnika vpraša za mnenje vse strokovne organizacije, zveze in zbornice, da bodo mogli produktivni sloji potom svojih zakonitih in prostih udruženj podati svoje mišljenje k izpremembam zakona. Zato predlagam, naj bi občni zbor sprejel sledečo resolucijo':
1.) Ministrstvo za trgovino in industrijo se poziva, da čimprej izda k zakonu o ustanovitvi in organizaciji državnega zavoda za pospeševanje industrije in obrtništva v Beogradu z dne 30. avgusta 1922. pravilnik, o katerem se naj prej zaslišijo prizadete stanovske organizacije in korporacije.
2.) Do sedaj obstoječi «Urad za pospeševanje obrti» v Ljubljani se naj novemu zakonu prilagodi, predvsem naj se pri imenovanem uradu čimprej oživo-tvori obrtni sosvet, čigar nasvete bi imel urad upoštevata___________________________________
Obrtniki^
naročajte vsi „0brtni Vestnik"!
Poslovno poročilo načelstva »Deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug".
(Poročilo načelnika g. Kngelberta Franchettija na občnem zboru Zveze dne 15. aprila 1923.)
(Konec.)
Zveza obrtnih zadrug je vposlala tudi glede zakona o zavarovanju delavcev spomenico m ministrstvo za socijalno politiko, kjer se zahteva od vlade, da s svojimi odredbami in predlogi enakomerno skrbi za življenje in procvit vseh stanov: in ne dopusti, da na račun enega obogateva drugi stan. V določbah zakona o zavarovanju delavcev spoznavamo, da prejemajo delavci na račun delodajalcev neopravičeno visoke in široke dajatve. Dolžnost vlade je, da zakon, ki v primeri s prejšnjimi zakoni Avstrije tudi za naše delavstvo ne pomeni nobenega napredka, podvrže temeljiti reviziji. Novela k zakonu, ki naj jo vlada izdela, naj se predloži v proučevanje delodajalskim organizacijam, t. j. trgovskim in obrtniškim zbornicam, obrtnim zvezam in zadrugam itd., da bodo mogli delodajalci potom svojih zakonitih in prostih udruženj izraziti svoje mišljenje k izpremem-bam zakona. Dajatve, s katerimi je obremenjeno obrtništvo na podlagi socijalnega zavarovanja, postajajo neznosne in resno ogrožajo razvoj obrtništva. Tudi v lem oziru je napravila zveza na ministrstvo za socijalno politiko potrebne predloge.
Tudi na organizacijskem polju je bila zveza v proš-lem letu zelo agilna. Vzbudila je več zadrug iz mrtvila in dala je večkrat povod, da so se posamezne zadruge začele baviti s stanovskimi in strokovnimi vprašanji. Zveza je pa tudi pripomogla k ustanovitvi novih zadrug. Iz zadružnega katastra izhaja, da se je v preteklem letu ustanovilo v Sloveniji šest novih zadrug. Odkrito lahko rečemo, da je naša zveza kumovala večini teh na novo ustanovljenih zadrug. Zveza je potom svojega glasila bodrila neprestano tako zadruge kakor tudi posamezne obrtnike k vztrajnemu delu. «Obrtni Vestnik» je s svojimi članki in dopisi dal večkrat inicija-livo za intenzivnejše delovanje v posameznih zadrugah. Zveza bo to svojo nalogo, ki jo ima za poglobitev organizacije med obrtniki, nadaljevala z isto vztrajnostjo kakor je to storila do sedaj, v trdni veri, da je iskati spas obrtništvu samo v čim močnejši enotni organizaciji.
Odborovih sej je imela zveza v preteklem letu deset, od katerih je bila ena nesklepčna. Načelstvo Zveze mora tem potom izreči najlepšo zahvalo vsem odbornikom, ki so se tako vestno udeleževali sej ter so delo načelstva v obilni meri olajšali. Posebno je tukaj omeniti odbornike, stanujoče izven Ljubljane, ki so z največjo vnemo posečali seje ter s tem pripomogli, da se je začelo delo zveze uveljavljati tudi na deželi. Načelstvo samo uvi-deva veliko potrebo, da bi se podeželskim zadrugam posvečala večja pažnja in načelstvo bi prav rado ustreglo želji, ki se je izražala opetovano v obrtniških krogih, da bi se zveza potom svojega zastopnika udeleževala sej ali vsaj občnih zborov zadrug. Tudi bi zveza zelo rada prirejala predavanja, kar bi bilo neprecenljive vrednosti, toda to vprašanje se zbog pomanjkanja potrebnih denarnih sredstev nikakor ne da rešiti v pozitivnem zmislu, ker ni pač mogoče zahtevati, da bi se kd!o za to žrtvoval, ne da bi se mu povrnili vsaj prevozni stroški. Vsekakor je zveza tudi tukaj storila vse, kar je bilo v njenih močeh.
Kot zastopnik zveze se je načelnik zveze g. E. Fran-chetti udeležil sledečih zborovanj: dne 16. januarja obč-
nega zbora zadruge soboslikarjev; dne 19. januarja občnega zbora sodavičarjev; dne 22. januarja ustanovnega občnega zbora zadruge tapetnikov; dne 26. januarja občnega zbora zadruge kleparjev; dne 25. februarja občnega zbora zadruge ključavničarjev; dne 3. aprila protestnega zborovanja pridobitnih krogov; dne24. aprila občnega zbora zadruge brivcev; dne 29. junija občnega zbora zadruge dimnikarjev; dne 17. julija zborovanja obrtnikov Slovenije glede zakona o zavarovanju delavcev, sklicatelj obrtniško društvo v Št. Vidni; dne 24. julija zborovanja krojačev v Zagorju za ustanovitev strokovne zadruge; dne 27. avgusta ustanovnega občnega zbora zadruge vrtnarjev za Slovenijo in dne 4. novembra ustanovnega občnega zbora pokrajinske zadruge kamnosekov.
'Leta 1922. so se ustanovile sledeče zadruge: Obrtna zadruga lesnih in kovinskih obrtov iv Brežicah; Zadruga krojačev v Brežicah; Zadruga čevljarjev v Radovljici; Zadruga čevljarjev v Ribnici; Zadruga vrtnarjev v Ljubljani in Zadruga kamnosekov v Ljubljani. — Dne !8. septembra se je vršila anketa pri pokrajinski upravi in dne 6. oktobra pri ministrstvu za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, glede zakona o zaščiti delavcev in glede ureditve delovnega časa. Zveza je bila zastopana po načelniku in večjem številu odbornikov. Nadalje je ministrstvo za socijalno politiko v Beogradu imenovalo načelnika zveze g. E. Franchettija za člana v ravnateljstvo središnjega urada za osiguranje radnika. Resolucija glede dela v kaznilnicah in delavnicah državnih uradov pa ni imela zaželjenega uspeha.
Vidimo, da je bila pot, po kateri je korakala zveza, trnjeva za uresničitev svojega programa in da zvezno delo nikakor ni bilo lahko. To delo bo pa zveza nadaljevala tudi še v bodočem. Izkušala bo, da se v svojo nalogo še bolj poglobi, da svoje delovanje še bolj intenzificira. Kako daleč bo mogla zveza pri tem iti, bo pač odvisno od uvidevnosti in požrtvovalnosti posameznih članov. Zveza ne zahteva od svojih članov niti zamude časa niti kapitalov, kajti prispevek za zvezo je tako malenkosten, da ne pride niti pri najrevnejšem obrtniku v poštev. Prispevek je le nekako priznanje, in tako bi se pač pričakovalo, da bo plačal prispevek brez najmanjšega ugovora vsak zaveden obrtnik. Od uvidevnosti in požrtvovalnosti vsakega posameznega obrtnika je tedaj odvisno uspešno delovanje zveze, ki je v prospeh celokupnega našega obrtništva. Zato polaga načelstvo vsem navzočim na srce, da pomagajo zvezi, da vzpodbujajo tudi druge tovariše k sodelovanju, da širijo obrtniški duh in samozavest med obrtništvom, ki bo moglo uveljavljati svojo moč le tedaj, ako bo vse obrtništvo organizirano v enotni zvezi. S to željo bo zveza začela svoje novo poslovno leto v trdnem prepričanju, da bo imelo njeno vztrajno delo vsaj toliko uspeha, kakor ga je imelo v prvih letih.
Obrtnikom!
Človek mora včasih tudi sam nase nekoliko misliti. Lepo in dobro je, da se zanimamo tudi za druge stvari s tem, da jim gremo na roko z dobrimi nasveti in dobrimi deli. Gledati pa moramo na to, da pri tem svojega lastnega podjetja ne zanemarjamo, kajti če bi to storili, škodovali bi ne samo samim sebi, ampak tudi onim, katerim želimo uspeha, in onim, za katere moramo skrbeti.
Ravno tako je tudi z našim glasilom. „Obrtni Vest-nik“ se neprestano trudi za svoje bralce in naročnike.
Vsakdo mora priznati, da prizadevanje „Obrtnega Vestnika" ni brez uspeha. Ravno po inicijativi Obrtnega Vestnika" se je našlo nekaj mož obrtnikov, ki so v zadnjem času ustanovili precej lepo število obrtnih društev in strokovnih obrtnih zadrug. Veliko kolektivnih zadrug se je preosnovalo v razne strokovne zadruge itd. Obrtništvo se je začelo prav pridno gibati in prirejati shode in društvene veselice z dobrim in lepim uspehom. „Obrtni Vestnik" nudi za tako majhno naročnino dokaj zanimivega, poučnega in koristnega gradiva. Kdor ga bere in zasleduje njegovo vsebino, ga hvali. To moramo povedati resnici na ljubo, ker vemo, da se „Obrtni Vestnik" hvali sam po svoji dobri vsebini, in če ga pohvalimo tudi mi, storimo to samo zaradi tega, da opozorimo naše prijatelje, naročnike in bralce na neko dolžnost. Prijatelj mora biti vedno pripravljen, da svojemu prijatelju pomaga. In „Obrtni Vestnik" je prijatelj, najboljši prijatelj našega obrtnika, odkritosrčen, brez hinavščine, brez koristolovstva, ljubi samo resnico in poštenje ter je neustrašen bojevnik za pravico in svobodo našega obrtnika in za edinstvo naše države.
In zato ker je dober prijatelj prijateljem, smo mnenja, da je dolžnost onih, katerim izkazuje prijateljstvo, da vsaj nekoliko to prijateljstvo vračajo. To pa lahko store na ta način, da pomagajo širiti „Obrtni Vestnik" med vsemi onimi obrtniki, ki niso do danes še na njega naročeni. Ali ni škoda, da nima tako dobro berivo še enkrat, dvakrat, lahko bi pa bilo desetkrat toliko naročnikov, kakor jih ima danes. Zato, tovariši, obrtniki in prijatelji „Obrtnega Vestnika11, na delo!
Kadar bomo priložili „Obrtnemu Vestniku" položnice, naj vsak svojo naročnino nemudoma poravna in poleg tega naj pridobi vsaj še enega naročnika. Na ta način se bo naš list dvignil in zasiguran bo njegov obstoj. Odkrito povedano, da bomo še rajše pisali, ako bomo videli, da pri naših naročnikih in prijateljih naša prošnja kaj zaleže. Ne samo to, skušali bomo, ako bo zadostno število naročnikov, da bomo naš list izdajali vsak teden, ne da bo treba naročnino znatno zvišati. S tem, da nam vsak sedanji naročnik pridobi vsaj še enega naročnika, bo tudi sam sebi koristil, ker čim več naročnikov ima list, tem cenejša je režija in tem nižja bo naročnina. Prepričani smo, da ne bo nikogar, ki bi nam ne hotel napraviti naprošene usluge.
Razno.
Obrtnemu društvu za sodni okraj Kranjska gora s sedežem na Jesenicah je naklonil po posredovanju Deželne zveze obrtnih zadrug tukajšnji urad za pospeševanje obrti vsoto 1500 Din kot subvencijo za razstavo vajeniških in mojstrskih del.
Industrijsko-obrtna izložba v Mariboru, združena z vinsko, vrtnarsko, gradbeno in umetniško razstavo se vrši od 15. do 26. avgusta 1923. Dosedanje izkušnje so dokazale, da so za razvoj in napredek obrti in industrije razstave velikanskega pomena. To so spoznali tudi agilni mariborski obrtniki, ki so doslej priredili že dve obrtni razstavi, ki sta krasno uspeli. Ta uspeh jih je napotil, da tudi letos v času od 15. do 26. avgusta pri-recte večjo razstavo, ki naj seznani našo javnost z našo industrijo in obrtjo-. Dosedanje razstave v Mariboru so bile omejene samo na obrt, letošnja pa je mišljena vi mnogo večjem obsegu in je namenjena tudi za domačo industrijo. Udeleži se je lahko vsak jugoslovanski obrtnik in industrijec, kojega podjetje se nahaja v naši državi. Poleg tega bo na razstavi tudi poseben oddelek
za vajeniška dela in za take izdelke, ki se doslej pri nas še ne izdelujejo, pa bi se po svoji kakovosti Janko izdelovali. Namen tega oddelka je predvsem seznaniti naše obrtnike in industrijce na te izdelke, ki jih moramo še vedno uvažati iz inozemstva, dasi bi se lahko z malimi adapcijami izdelovali tudi v domačih že obstoječih podjetjih. Razstava bo torej vseskozi zanimiva in bo nudila jasno sliko stanja naše obrti in industrije zlasti ob naši severni meji. Rok za prijave razsiavljalcev je določen do 30. junija. Vsa pojasnila glede razstave daje pisarna razstavnega odbora v Mariboru, Aleksandrova cesta 22, telefon interurb. št. 325. V vseh krogih vlada za to razstavo veliko zanimanje. — Opozorilo industrijcem! Onim industrijcem, ki se nameravajo udeležiti Ljubljanskega velesejma, sporočamo, da se brez skrbi lahko udeleže tudi Industrijisko-obrtne izložbe v Mariboru, ker bo poseben odsek skrbel za pravočasen prevoz razstavnega blaga iz Maribora v Ljubljano na sejmišče. Transport se bo vršil z direktnimi vozovi, tako da je vsaka zamuda dostave blaga izključena. — Polovična vožnja za obiskovalce mariborske industrijsko-obrtne izložbe. Razstavni odbor je zaprosil pri prometnem ministrstvu za dovoljenje 50odstotnega popusta na vseh železniških progah v naši državi. Stvar pa bo urejena tako, da dobi vsak obiskovalec razstave na razstavišču posebno izkaznico, na podlagi katere se bo lahko brezplačno peljal nazaj. Na ta način bo na eni strani izključena vsaka zloraba, na drugi strani pa je vsakemu obiskovalcu po-magano, ker mu ne bo treba prej skrbeti za legitimacijo. Za zunanje obiskovalce bo preskrbljeno dovoljno število stanovanj. Priporoča pa se, da se korporativni poseli prej prijavijo odboru, da lahko že v naprej preskrbi vse potrebno.
Redni zadružni zbor Zadruge ključavničarjev v Ljubljani, kateri se je vršil dne 24. februarja 1923. ob 17. uri v zadružni pisarni v Beethovnovi ulici 10, s sledečim dnevnim redom:	1.) Pozdrav1 in poročilo
načelnika. 2.) Prečitanje zapisnikov zadnjega rednega zadružnega zbora in izrednega zadružnega zbora.
3.) Poročilo tajnika. 4.) Poročilo blagajnika. 5.) Poročilo računskih preglednikov za leto 1922. 6.) Nadomestna volitev članov odbora in preglednikov računov za leto 1923. 7.) Izprememba zadružnih pravil. 8.) Določitev zadružne doklade za leto 1923. 9.) Sklepanje glede članstva «Deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani*. 10.) Raznoterosti. Ko je bila za sklepčnost zbora potrebna navzočnost članov, ugotovi ob 17. uri 30_ minut načelnik istega sklepčnost in otvorja zborovanje. Za overovatelja zapisnika se imenujeta člana gg. Irkič in Martinčič. Preden preide k dnevnemu redu, pozdravi načelnik g. Čehuna, zastopnika obrtne oblasti, navzoče gg. člane in pripomni, da je bilo obveščeno o sklicanju zbora tudi Zadružno nadzorništvo in Deželna zveza kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani. V svojem poročilu poudarja načelnik, da ne zadostuje za uspešno delovanje zadruge samo resna in dobra volja načelstva, v dosego rednega poslovanja pa je neobhodno potrebno, da vrše tudi člani njih članske dolžnosti, ter opozori člane na važna določila zadružnih pravil, po katerih se morajo v1 bodoče strogo ravnati, da odgovarja zadruga tudi njenemu namenu. Osobito opozarja člane na določilo § 5. zadružnih pravil, glasom katerega je dolžan naznaniti vsak član v osmih dneh sprejem, odpustitev ali izstop pomočnikov, ter § 10. istih pravil, zadevajoč prijave vajencev po prestanem poizkusnem času, katera dolžnost se je s strani članov tako zanemarjala, da mo-
ra io kot načelnik grajati. Da se bodo redno vršile v bodoče te prijave, bode načelstvo na to strogo pazilo in vsako opustitev iste kaznovalo, v ponovnem slučaju pa naznanilo obrtni oblasti. Gg. člane naprosi, da pazijo na to, da njih s preizkušnjo za pomagalca prijavljeni vajenci izvrše po naročilu pomagalsko delo. Ker se nekateri učni mojstri pritožujejo nad klasifikacijo uspeha njih vajencev, kateri se podvržejo preizkušnji po poma-galski preizkuševalni komisiji, je odredil predčasno kot predsednik izpraševalne komisije, da odda o uspehu preizkušnje vajenca vsak član komisije njegovo mnenje pismeno, da se ne bode rnoglo v bodoče očitati komisiji pristranost. Nadalje omenja, da ni 'bilo določenih rednih sej, iste je skliceval, kadar je bila zato potreba. Na sejah se je reševalo le-to, kar ni mogla ali smela rešiti pod njegovim vodstvom pisarila sama. Rešitve brez sej so se prečitale na prihodnji seji brez vsakega ugovora. Za uspešno delovanje zadruge so pa poleg požrtvovalnosti načelstva potrebna denarna sredstva, ki jih pobira zadruga iz naslova sprejemnin članov, vajencev, oprostnin vajencev, pristojbin za preizkušnje in zadružne dbklade. Ker so se pobirali zadružni dohodki v zmislu sprejemnih zadružnih pravil, je bila zadruga v stanju tudi kriti honorar za pisarniško moč, katera se jev nastavila na njegov predlog z odborovim privoljenjem, ker je postalo poslovanje zadruge obsež-neje, dasi ti izdatki niso bili na zadnjem zboru predvideni. Le-te izdatke bo treba v bodoče sprejeti v proračun. Ker se bo treba držati v bodoče določila § 15. zadružnih pravil glede porabe zadružnih dohodkov, je sklenilo načelstvo na ravnokar omenjene tajniške izdatke in podraženje vseh pisarniških potrebščin primerno zvišati vse zadružne pristojbine. Zadlružna doklada za člana ni niti v primeri z vsoto, ki jo plačujejo navadni delavci za njih organizacije, in je prepričan, da bo zbor sprejel z večino po načelstvu sklenjeno izpremembo zadružnih pravil, zadevajočo dohodke zadruge. Posebnih uspehov za zadrugo v letu 1922. načelstvo ne more zabeležiti. Tekom leta je poravnalo načelstvo več zadev med člani in pripadniki zadruge. Tudi je interveniralo v več slučajih pri oblastvih. Preden načelnik konča njegovo poročilo, prosi gg. člane, da se omeje na kratke debate pri razpravljanju točk dtievnega reda, ker je isti precej obsežen. Poročilo zaključuje načelnik s pripombo, da ne sme prezreti izreči javno zahvalo odboru, kateri ga je podpiral z nasveti tekom dosedanjega načelovanja in rešitvah kočljivih zadružnih zadev. Ponovno naprosi odbor za nadaljnjo dosedanjo naklonjenost. Ostale gg. člane pa prosi, da mu ohranijo dosedanje zaupanje še nadalje, in obljubi, da bo zastavil vse moči v korist zadrugi, da bo ista odgovorjala tudi njenemu namenu in prišla prej ko slej do njene popolne veljave na pristojnih in merodajnih mestih. Načelnikovo poročilo je bilo vzeto odobruje na znanje. Nato se preide na drugo točko dtievnega reda in se prečitata brez ugovora označena zapisnika. Iz tajniškega poročila sledi, da je bilo včlanjenih v zadrugi leta 1922. 36 obrtnikov. V minulem letu je prijavilo obrt troje članov. Ker pripadajo vsi ključavničarski obrti, brez ozira na njih specijalizacijo, zadrugi ključavničarjev, torej tudi vsi strojni ključavničarji, se bo povišalo članstvo za število teh. Preteklo leto se je vršil redni in izredni zadružni zbor. Načelstvo je sklicalo 11 odborovih sej, katere so bile vse z izjemo ene sklepčne. Mesečni sestanki so se vršili redno, na katerih je bilo sprejetih 53 vajencev, oproščenih pa 41 vajencev. Izreden sestanek članov je bil sklican v svrho dogovora o načinu plačila prispevka zvezi. Za preizkušnjo za pomagalca
se je prijavilo 53 vajencev in 1 pomočnik, kateri vsi so prestali preizkušnjo. Načelstvo je priredilo naučili izlet vajencev v Kleče, kjer so si ogledali črepalnico vodovodu mesta Ljubljane. Od članov je preminul član gospod Josip Schaffar. V počaščenje njegovega spomina se navzoči dvignejo s sedežev. Načelstvo1 je nabavilo imenom članstva venec za rajnkega člana. Tvrdki J. Weibl se izreka zahvala za prepustitev delavnice za preizkušnje za pomagalca. Zaeno se izreka zahvala za trud in sodelovanje pri pomagalski preizkušnji sodelujočim članom kot prisednikom pomagalske preizkuševalne komisije. Po odobritvi tajniškega poročila poroča blagajnik g. Ferjan o’ blagajniškem stanju zadruge. Isto izkazuje s prenosom gotovine iz leta 1921. v znesku 1715 K 64 v in z obrestmi naložene imovine za leto 1922. v znesku 59 K 36 v dohodkov 9421 K, izdatkov 7214 K 35 v. Prebitek za tekoče leto znaša 2206 K 65 v. Nato poroča preglednik g. Martinčič, da je našel blagajniške knjige s preglednikom g. Smoletom v redu, in predlaga, da se izreče1 blagajniku odvezo. Načelnik da predlog na glasovanje, kateri se sprejme soglasno in odobri računski zaključek. Ker še ni prejelo načelstvo v odobrenje in potrjenje predložena izpre-menjena pravila, se po nasvetu zastopnika obrtnega oblastva nadomestna volitev članov odbora opusti. Ugotovi se, da ne pride v poštev noben član načelstva tudi glede triletne poslovne dobe, na katerega mesto bi se imel izvoliti drugi. Načelnik predlaga, da ostaneta dosedanja preglednika računov še za leto 1923. in da predlog na glasovanje. Glasovanje se izvrši za vsakega posebej. Soglasno sprejeto. Pri točki dnevnega reda glede izpreinembe zadružnih pravil poroča načelnik, da se je na odborovi seji dne 5. februarja 1923. sklenilo, zvišati vse dosedanje pristojbine. Sklenilo se je nato, da znaša sprejemnima člana 250 Din, sprejemnima vajenca 10 Din in oprostnina vajenca 25 Din. Pristojbina pomagalske preizkušnje se je dbločila za vajenca, kateri se podvrže isti po dovršeni učni dobi ali tekom leta po prestani učni dobi, kakor tudi za one vajence, kateri se niso mogli podvreči preizkušnji tekom leta po potekli učni dobi brez lastne krivde (n. pr. bolezen, vpoklic k vojakom itd.) na 10 Din, za pomagalca na 50 Din. Zadružna doklada se je določila letno nai 30 Din. Na glasovanje dani nadaljnji predlog načelstva, da se ima v § 11. zadružnega pravilnika, tretji odstavek črka d), glasiti: «Naslov ,pomočnika* se dobi samo po uspešno prestani preizkušnji za pomočnika. Pomožni delavec, ki ima samo učno pismoy se imenuje ,poma-galec‘», se soglasno sprejme, kateri'naslov velja tudi za vse do sedaj preizkušene vajence in pomočnike. Pri točki dnevnega reda glede sklepanja o članstvu pri «Deželni zvezi kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani» prečita načelnik dopis oddelka ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani z dne 9. avgusta 1922., št. 4640, glasom katerega je odpadla svoječasna obveznost članstva pri zvezi vsled ukinitve naredbe deželne vlade za Slovenijo z dne 15. novembra 1920. po zakonu z dne 30. marca 1922., Službene Novine št. 105, Uradni list št. 144, in je sedaj smatrati članstvo pri isti za prostovoljno. G. Martinčič poroča, da je bila zadruga do sedaj članica omenjene zveze, ter priporoča članom, da glasujejo za njegov predlog, namreč, da ostane še nadalje članica zveze, kateremu se pridruži tudi g. Rebek. Na glasovanje dani predlog, da ostane zadruga članica omenjene zveze, se sprejme. Pri raznoterostih predlaga g. Martinčič, da bi se razširila zadruga ključavničarjev v Ljubljani na območje bodoče ljubljanske oblasti,
kateri predlog odobrava g. Slanovic. Po kratki debati da načelnik predlog za razširjenje zadruge na glasovanje, kateri predlog se sprejme. O. Rebek predlaga z ozirom na ukinjenje pouka za vajence na obrtnih nadaljevalnih, šolah uvedbo pripravljalnih tečajev s strani 'zadruge, kar ne bi povzročalo znatnih stroškov, ker bi se žrtvovali pouku vajencev gotovo prostovoljno za to vešči člani, ker je potreba, da si vajenci osvoje vsaj še nekaj znanja O' računstvu, geometriji itd., ki jim je za življenje in obratovanje nujno potrebno. Načelnik pozdravlja sicer ta predlog in poudarja, da ni tako lahko izvedljiv. G. Martinčič je mnenja, da bi se za pouk vajencev našel prostor'na kakem učnem zavodu. Do kakega sklepanja o tem predlogu ni prišlo. Ker je bil dnevini red izčrpan in se nihče več ni prijavil k besedi, zaključi načelnik zborovanje ob 20. uri 45 minut.
Vzorčni sejem v Padovi. V Padovi se vrši vzorčni velesejem od 1. do 15. junija 1.1. Legitimacije, na podlagi katerih je posetnikom velesejma dovoljena znižana vožnja na italijanskih železnicah, dobijo interesenti v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Veliki sejem v Bruslju se je vršil od 9. do 25. aprila. Prihodnji sejem bo od 1. do 16. aprila 1924. Iztis kataloga letošnjega sejma je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Izvoz hrastovih železniških pragov. Po sklepu eko-nomsko-financijskega komiteja ministrov se je z veljavnostjo z dne 27. aprila določila izvozna carina za spe-cijalni hrastov stavbeni les (žagane hrastove železniške prage preko 270 cm dolžine) po 15 Din na komad.
Izvoz krme. Ekonomsko-financijski komite ministrov je s 30. aprilom t. 1. ukinil prepoved izvoza sena, mu-nara, suhe detelje in ovsa ter sveže in suhe krmne pese im suhih rezancev od sladkorne repe. V bodoče se bo pobirala za oves in za rezance sladkorne repe pri izvozu izvozna carina 10 Din na 100 kg, dočim so ostali našteti predmeti prosti izvozne carine.
Direktni tovorni promet z Nemčijo. Z 8. majem 1.1. so bili vpeljani za direktni blagovni promet med našo državo in Nemčijo takozvani «Merkurjevi vlaki*, ki bodo znatno olajšali in pospešili izmeno blaga med obema državama. Ti vlaki bodo vozili kot kompletni vlaki v obeh smereh med Ereilassing (Salzburg) in Ljubljano in se bo z njimi prevažalo blago, ki je oddano z mednarodnimi tovornimi listi in za katere je predpisana pot Salzburg-Rosenbach. Železniške uprave bodo skrbele za to, da se zadrževanje »Merkurjevih vlakov» na obmejnih postajah reducira na minimum. Uprava nemških železnic bo izdala v kratkem seznam vseh važnejših tarifnih in odpravnih ter prevoznih predpisov za uporabo teh vlakov.
Oddaja izdelovanja službenih oblek. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 26. maja 1.1. oferalna licitacija glede oddaje izdelovanja poletnih oblek za osebje državne železnice. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Izvoz čebule, sirovih kož, zdroba in otrobov. Eko-nomisko-finaincijski komite ministrov je znižal izvozno carino v seji dne 24. aprila t. 1. za sledeče predmete:
> a) za čebulo in por se zniža carina od 200 Din na 30 Din za	100 kg; b) izvozna	carina	za	jarče in jag-
nječe sirove kože se zniža od 800 Din	na	400	Din; za
ovčje in kozje kože od 800 Din na 400 Din za 100 kg; c) izvozna	carina na zdrob se	zniža	od	110	Din na
40 Din za	100 kg in na otrobe	od 25	Din na	15 Din.
Odlok stopi v veljavo z objavo v «Službenih Novinah».
Iz kulturnega življenja na Ruskem. Od 15. januarja I. I. izhaja v Moskvi dnevnik s podobami. List je posvečen umetnosti in slovstvu. Urejata ga A. V. Luna-čarski ter 1. M. Stekel. Navedeni dnevnik služi predvsem komunistični propagandi v Rusiji. Ker je ta časopis jako razširjen med preprostim narodom, vpliva vse-kako na splošno izobrazbo. V prvih številkah so objavljeni članki, ki so jih spisali: Wells, Barbusse, Lunačar-ski, Trocki, Picar, Gross in drugi. — Znani ruski romanopisec Arcibašev je zelo bolan in je prišel zadnji čas ob sluh in vid. Živi v veliki bedi. Ruski emigranti, ki žive v inozemstvu, uprizarjajo njegove gledhliške igre ter mu tako lajšajo njegove poslednje dni.
Ruska produkcija bombaža. Ker je podvzela vlada posebne korake za napeljavo vode v ruska bombažna okrožja in pa za preskrbo tamkajšnjega prebivalstva, se je povečala ploskev bombažnih plantaž v primeri z lanskim letom na dvojno izmero. Sedaj znaša ploskev bombaževih plantaž v Rusiji že 10.000 desjatin’ Gospodarska unija republik Turkestan, Buhara in Chorez igra veliko vlogo pri obnovitvi ruske produkcije bombaža.
Gradba aeroplana brez motorja. Kakor javljajo iz Novega Sada, gradba aeroplana brez motorja na novosadskem aerodromu lepo napreduje in se bo vršil poizkusni polet že te dni. Aeroplan bo približno 12 metrov širok.
Iz tržišča steklarskega in porcelanskega blaga. V
Češkoslovaški, ki je glavni producent vseh vrst steklenega in porcelanskega blaga, miruje danes ta industrija. Zaradi visoke češke valute so porasle cene živežu, premogu in vsled tega celi produkciji. Edino Holandci in Argentinci kupujejo' z njihovo dobro valuto te izdelke, medtem ko se Amerikanci in Angleži drže rezervirano, kar se je videlo na velesejmu v Leipzigu.
Kako omehčamo staro trdo usnje. Stari čevlji ali druge usnjate stvari, ki so zaradi starosti postale trde in neokretne, omehčamo, ako jih temeljito pomažemo z ribjim oljem. Najbolje napravimo to s kako krpo, ki jo namakamo v ribje olje. Tudi stari lakasti čevlji se omehčajo z ribjim oljem. Samo moramo v tem primeru mazati z vato.
Goljufal je na debelo. Z Dunaja poročajo, da je bil tam aretiran trgovec Samuel Ebenspanger iz Zagreba. Izrabljajoč neki neveljaven patent, je izvabil trgovcem in zasebnikom, ki bi se hoteli udeležiti „dobičkanosnega podjetja'1, velike denarne vsote — skupaj 473 milijonov avstrijskih kron. Ebenspangerja je zasledovalo tudi zagrebško državno pravd-ništvo zaradi sleparij, ki jih je izvršil v Zagrebu.
Češkoslovaške železnice samostojna podjetja. Prometno ministrstvo pripravlja za leto 1924. pretvorjenje železnic v gospodarska podjetja, kakor je to začrtano že v tozadevnem zakoniti. Uprava železnic bo čisto privatno gospodarska in zato državna uprava ne bo uživala nobenih ugodnosti.
Krvava jugoslovanska svatba v Ameriki. Kakor poročajo ameriški listi, se je meseca januarja v Blanfordu v Zedinjenih državah oženil jugoslovanski rojak Mile Trku-lja in priredil svojini prijateljem slavnostno večerjo. Popilo se je tudi mnogo vina in žganja, četudi je to v Ameriki strogo prepovedano. Vesela svatba pa je imela žalosten konec. Šef policije llary Newland in njegovi pomočniki, ki so zvedeli za prepovedano popivanje, so vdrli v Trkuljino hišo. Neki vinjen svat je obstrelil policijskega šefa. Začelo se je živahno streljanje, pri katerem je bilo pet gostov ustreljenih, več pa ranjenih.
Čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina z znamko «Peko», ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na debelo in dlrobno v Ljubljani, Breg št. 20 ter Aleksandrova cesta št. 1.
Izdajatelj konzorcij «Obrtnega Vestnika*.
Odgovorni urednik Engelbert Franchetti.
Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.
Fotografski in
Avg. Černe
umetno slikarski atelje Celje, Ljubljanska cesta 10 (prej V. Pick)
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Cene najnižje. Poveča oo vsaki sliki. Slika v olju, akvarel, pastel, po naravi in po vsaki sliki, fotografira za društva najceneje. Restavrira stare umetnine za muzeje, galerije, cerkve, privatnike itd. itd. Za fotografe znižane cene.
= MIZARSKA TOVARNA =
JOŽEF SENICA
Dunajska cesta LJUBLJANA Dunajska cesta
za Bežigradom.
Priporoča se za vsa v njegovo stroko spadajoča dela.
IURN ZRKOTHIK
mestni tesarski mojster
CJUBC/JRNR
Dunajska cesta 46.
šteu. 379.
šteu. 370.
Usahourstna tesarska čela, mačerne lesne staube, ostrešja za palače, hiše, uile, touarne, cerfcue in zuonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, ueranče, lesene ograje itč.
Bračba lesenih mostou, jezou in mlinou.
Parna žaga. — Touarna furnirja.
suuui
¥5C POTIEUAClINllE
• X
Izdelovalnica raznih voz.
MIH. L0Ž3R
Radomlje, p. Domžale.
Poljanska c. št. 8.
Ustanovljeno 1852.
Teod. Korn, Ljubljana
Poljanska c. • 'št. 8
(prej Henrik Korn)
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar.
Instalacija vodovodov. Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave. Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med, vsake velikosti, kakor tudi posod (škatle) za konserve.
KotodvSv&ka ui ^ j-7—
' ' ' -posredniški in špedicijski biro
„GR0i“
Centrala:
LJUBLJANA, Kolodvorska ul. 41.
Podružnice:
Karlovac, Koprivnica, Maribor, Osijek, Rakek, Zagreb.
P [E)
m
m
D
FRAN RAVNIKAR
= LJUBLJANA =
Linhartova ulica št. 25.
O
oooooooo
Stavbeno in umetno tesarstvo, stavbeno mizarstvo, parna žaga in lesna industrija Parna in električna gonilna sila.
Telefon št. 415.
Poštni čekovni rač. 11.428.
Kreditno društvo
I
Mestne hranilnice ljubljanske |
S
dovoljuje posojila na menice in kredite
v tekočem računu # vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
I
A
S
Štampilje
iz kovine in gumija
za obrtnike, trgovce, urade
Ciril Šilar, Ljubljana, Sv. Petra tesla IS
*v
X/
•s r*
X/
•I r*
X/
S
X/
•v *
V
•s r*
X/
Mr*
X/
•N v*
X/
¥
/X
/X
•'h
✓	^ /X
JK
v
✓ .
/X
A
Prevalje,
Sarajevo,
Split,
Šibenik,
Tržič.
Zagreb.
Naslov za bczojave: JADRANSKA.
Afiliirani zavodi: JADRANSKA*BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadcr, Frank Sakser State Bank, Cortlandt Street 82. Ncw-Yorl< City. Banko Yugoslavo de Chile,
Valparaiso, Antofagasta, Punta Arenas, Puerto Natalos, Porvenir.
JADRANSKA BANKA
Beograd.
Dionička glavnica: Din 60,000.000'— Rezerva: Din 30,000.000'—
PODRUŽNICE:
Bled,	Jesenice,
Cavtat, Korčula,
Celje,	Kotor,
Dubrovnik, Kranj,
Hercegnovi, Ljubljana,
Jelša,	Maribor,
Metkovič,
— AMERIKANSKI ODIO —
„D U N AV“
ZAVAROVALNA DELNIŠKA DRUŽBA
EEEEEE V ZAGREBU EEEEEE
USTANOVLJENA LETA 1920
Z 10,000.000— GLAVNICE.
aaaoaoaa
SPREJEMA ZAVAROVANJA VSEH VRST IN PRIPOROČA POSEBNO SVOJ POŽARNI IN ŽIVLJENSKI ODDELEK, ZLASTI PA SVOJE NA NOVO UVEDENO DRUŽBINSKO ZAVARO VANJE PO TABELI Vlil RT, IN MIROVINSKO ZAVAROVANJE PO TABELI IX TER ŽIVLJENSKO ZAVAROVANJE DO DIN 10.000'- BREZ ZDRAVNIŠKE PREISKAVE. NA NOVO JE UVEDEN SEDAJ TUDI ODDELEK ZA JAMSTVENO IN NEZGODNO ZAVAROVANJE.
POGOJI UGODNI. TARIFI NIZKI!
ZAHTEVAJTE POJASNILA IN PROSPEKTE PRI
PODRUŽNICI ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI
Šelenburgova ulica št. 3
Šelenburgova ulioa št. 3.
SOLIDNI POSREDOVALCI SE SPREJEMAJO.
X/
s *
X/
* *
\<f
•> r*
X/
s *
X/
•n /•
X/
^ <•
X/
^f*
\D
X/
/IX
A ✓ -
/X
A*
A
✓	s>
/X
✓	^ /X
A
<35<35<35<35<35<35<35<3S<35<35<35<35<35<35<35<35<35<35<35<35 J«	<35
1 Obrtna banka 1
d Ljubljani
Kongresni trg št. 4
Telefon št. 508
Telefon št. 508
«5?
<35 «3?
O?
«3?
<35 «3?
»3?
«3?
<3?
<3?
<35 <35 <35
<35 <35 <35 <35 <35 <35 <35
<35 <35 <35 <35 <35 <35 <35 <35 <35
<35<35<35<35<35<35<35<35<35<35<35<35<35<35<35<35<35<35<35<35
Račun pri poštno-ček. zaoodu št. 12.051
Daje kredite u obrtne sorhe po izrednih pogojih, pospešuje ustanau-Ijanje obrtnih in industrijskih podjetij, izuršuje ose bančne transakcije najkulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo počenši s 1. nouembrom 1922. za pol odstotka uišje, torej s
5°|o
od dne uloge do dne duiga.
<35
<35
<35
<35
,35
<35
<35
<35
<35
<35
<35
<35
<35-
<35
<35
<35
<35
<35
<35
<35
<35
<35
<35
<35
<35
<35
<35
<35
<35
<35