Številka 297. Trsi v petek 27. oktobra 1905. Tečaj XXX. Cdinost fig— -II— — — |l|*»-------1»,,- CrfluaM--111 *■■■ ■ »alf valili ptirticRBga ■mrtva „uimii za itihtiii. F edinosti H moč t Ishala vsafcl dna Tadl ob nedeljah in prmrnikih ob 5. m o o ponedeljkih ob ari zintr*). f'MBlhf fterllke se Droaajajo po S botć. (6 itotmk) v asocih tobakarnan » Trata in okolici. ^Ljubljani, Gorici, •Iti. Krmmu. Mariboru Celovcu. Idriji, et- Pesrn, Brini, Stbreiini. NoTemmesta itd. tfjgif li nreiemi oonn list« .Edinost", lliM iUrrlo Gelattl it. 18. — Lradse mre so «4 2. pep. ie «. sreier. — Cene osiasom 16 st n* »mo pent: poslanica, jOBitnice. javne zanvaie in domač «riasi uo oogodbi. TELEFON itoT. 11«. Sarotalu sanis sa m leto 34 K. pol leta 12 K. 3 mesece * K. — N»-—godbe brez aonosiane naročnine se oprava ne otn*. Yd dopia uj m Došiljajo na aredniAtvo lista. Kefraakovaaa pisma ee ae iprejeufo ii rokopisi se m Tratejo. Naročnino, oglase in reklamacije je poAiljati na upravo tista UREDNIŠTVO: ml. Gler«l* ©alattl 19. 4Karo4al 4om.> ladajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. L>astzuk uicij lista „Kdinost**. — Natisnila tisksma konaorcija lista „Edinost" v Trem. ulica Oiorgio Oalatti it. il. Feitee toaallnMal račun It. 6&2.M1. Brzojavne vesti. »H^ili^nl profesor — obsojen radi zločina proti naravi. DUNA/ 26. VseuSi šČni pr-'f jsor, fi ii olog Beer, k je za kri vil zločin pr ti n£-ravi, čegar žrtev sta bila dva dečka ugied-aib dunajskih obitelji, je bil obsojan on tri mesece navadae jtče. Beer je bil takoj pridržan v taperu. Bran t;lj Baerov je pr »ti rats d »i prijav 1 pr totbo n Čncsti. Po izrezu raesodbe je sod šče na pre 1- državaega pravdoika odl:)6 1/, da je Bierj takoj zapret , ksr se je bati begi. Branitelj Beera je apeiiral ni »vetoval-t 7eno zbornico, da izpuste Beera na svobodo. Zoorn ca je skleaila pustiti Beera e/obodo proti kav-c ji 200.000 K- Ker je državni pravdni k prot temu aglepu protestiral, mora Bser ostati v cap -ru, dokler na isod:sČe toza ievno ne o iloc . S cer je bil takoj o i/eden v je<-niško bolnišnico. Vreme na Reki. BEKA 26. Tukaj je mokro-mrzlo vrime, dočioa sneži v okolici. V pristanišču p^č.va delo. L »d je ne morejo ni odnajati ni prihajati. V asi ixtj» ve. ke Z£muie. Indija »Šaloma« obtičala na plitvini. KEKA 26. Ladija »Šaloma« ogrsko hr-v itskega parobrod društva je pri otoku Brač obt čala na plitvin'. Paroic »E osre« jej je prišel na pom Č. — Podrobacati manjšajo. Tirolski deželni zbor. INOMO-T 26 RmI. Greil i* tovar ši »i nterpel rali D*-rneetnifca radi dogodkov pjvod Ci ctv< ritve Italijan k« pravne fakultete mertci n jvembra 19(J4. Med čitanjem int^rjK-ltc je so talijanski posiauci ostro prote-tiral rad očitan proti veleuju itali-j:a-k h dijakov. Odkritje Moltke-jevega spomenika. BEROLIN 26. 1'anes cpniudne je bil na kraljevt-kem trgu slovesno o iKr t sporne-n -t z marmorja geoeralnerru fe dmaršalu M Itkejn. Navzoči §o bili cesar, cesarica, pre-t it>naslednik n drug členi c sarake h 8', državni lesnealar, mnngo knežjh oeeb, adst.ra tetf, pentrali in č en; Moltkove rodbine. Generalni polk vn.k grof Scbliiifin je ime] savaostni govor, v katerem je hvalil Moltktia. Cesar je po ož 1 ob spomen.ku z at iov( r-veote z napie<>m : »Na večenan ge-c*ralu velikega cssaritr«. Šfrejk t I-rat m eina. «BATWEINT 26. Od 1200 del avc^v j h atreika 900. Do sp »raeuma ni pr šlo radi tega. k#r * j« ravaatel-stvo pridržalo pra- vico, da po laetai volji odpusti one dslavoe, ki atirsj&ajo. V Gratweinu se nahaja od predvčerajšnjim oddelek orožnikov 35 mož. I eda u je ukaz, da pride v ojačenje šj 30 mož. Poroludne so ^e vršila pogajanja med zastopnikom upravnega svstar okrajnim glavarjem in obrtnim nadzornikom. Predsednik Roosevelt. NEW ORLEANS 26. Predsednik Rjo-ssveit d( epi danes semkaj. Včeraj je sa rumeno mrtlico obolelo devet ojeb, dve sta pa umrli. Amerikanska vojna ltdija »llDieipolh«. GENOVA 26. Ameriška admiralska lad ja >M nneapolis« odplu e takoj ie Nea-pelja, da se udeleži svečanosti, ki Be bodo vršile v Genovi na čast kraljevi dvojic1. Štrajk ▼ Toulonu — končan. TOULON 26. Ker so štrajkujoč m delavcem dovol.li povišanje plače, so isti copet pričeli delat'. Predsednik L on bet na Španskem. MADRID 26. Kralj in predsednik Loubet ter členi kraljeve rodbine so včeraj prisostvovali gala-predstavi v kraljevem gle dal šču. Nav* »či so bili tudi državni .dostojanstven ki, dipiomatiAni zbor, mnrgo generalov ia časio kov. Kralju in predsedniku so priredi i ž vabne ovacije ob njihovem prihodu in tudi < b oklepu predstave. Maroška konferenea. PARIZ 26 Neka nota »Ag potem na kro u zapeli internacijonalo. Vzrok puata je bila baje s aba hrana. Spopolnenje morskih signalov. NEW YORK 26 »Ntw York Tr btiae« porcca :c Wash.ngtoua, da je oddelek ca trgovino napros i ameriške br d iv'astiiiKe, naj predlož jo s^oj^ mnenja o potrebi spre membe medoarodn h pravil, , a ko je d ček odmaknil glavo od materinih prs;. trepetala mu je na čelu svitla s is nje- nega cče^a. Nikola se je prestrašil, isčutivši gorko kapije, pogledal mtter in opazil, da sta jej c česi solen;. — Majkica, majkica, je vprašal banov sin »koro jokaje, ti ječeš, tvoje srce je bolno, a jas sam mislil, da ti skače od radosti, ste tako kakor meni. Sedaj p t vidim, da sem ee pre varil. Kakova nevolja ti je pritisnila srce ? Sem li morda jaz kriv in moja nesrečna ladija ? Kaj hočeš ? Vedno mi gre nekako po glavi, da m ^r&m postati s aven mornar, pik da gon-m po morju črne pc-morš^ake-roparje Arape, ki plavajo po m jrju v hitrih barkah, poŽigajo po bregovih krotka sela in kradejo krščansko deco. M ni so pripovedovali o tem ljudje Oai.šani, ki so videli na svoje oči to vražjo četo. Gospa ban ca cetinska se je zaletela svojemu sinu v besedo : — S u saj me, siako, kaj č: povem, in dobro si ea pomni to. Naš roi ivaniških Horvatov je bil nekdaj velik in je šsel veliko mežkih glav, a še tvoj pokojni ded Peter tu v Posavini je imel štiri sinove. — Vem, se je oglasil hitro mali in eačel šteti na prste. To je moj oče eden, stric škcf drugi, n še dva stric* sta bila, to je Lacko in Stjepko, ki je poginil v junaškem boju. — Prav govoriš, je rekla mati, dobro si si zapomnil, in zato boš bolje umel, da ns morei biti mornar, ki na slabem lesu obhaja taje bregove ia kraje, kjer ga more vsaki hip pogoltniti voda, ali ga ubiti pomorski ropar. Torej stric &kof se ve nisu dece, tvoj oče ima samo tebe jedinca. Naj umre tvoj oče, boi ti jedina vejica starega roda Horvatov, jedina me žka glava svojega plemena. — Rsa je. mati, je potrd 1 Nikola in se zamislil. — Ti moreš čuvati svojo glavo, ainko i Nikola, in ko porases do iuaaške sablje, j ■ imel bt.š dosti opravila v svojem domu, na trdih tleh, ter ne ameš svojega dragega ž v-! ljenja zametati po neumnem in na tu o ko-I rist. Ako bi Nikola Horvat neumno poginil, I ne da bi zapustil sioa za eeboj, naše ' pleme bi propadlo, Horvati bi izginili na veke. | Gospa banica je govorila te priproste j besede neizmerno žalostnim glasom, is katerega ai mogel razločiti zvok črne slutnje, in deček, gledajoči mater svojo e velikimi očmi, je občutil čudno tesnobo, a ni vedel prav, zakaj. — Prav imsš, mati, bodi po tvoji volji. Joaakoval bom na kopnem in čulo se bo o meni za deveto goro. Veruj mi, mati, je nadaljeval mlad>Č, in oko mu je začelo žareti v otroškem ponosu, da se mu je banica nekoliko nasmehnila, ne bom ti alabeji od svojega očeta in branil se bom kakor lev. Naj le pridejo prokleti Arapi, pasje glave, da bi navalili na našo lepo zemljo, ko bom jss velik, pi da vid š, mati sladka, da iih bom linto od bi i al se svojo ostri a j. i ----- Ko e ognjeviti deČKo omenil očeta svojega, pojavila ee je nova solza v c Česu gospe Vladislave. Spomnila se je tud ona burne duše druga svojega bana Ivaniša, na č?gar strani jej ni bilo priaojeno uživati blagoslov in arečo t hsga domačega življenja, marveč je tudi njo zavlačevala v raene kraje, pod razno arečo tista neodklonljiva sila, ki je gonila bana cetinskoga, ali po največ mu sreča ni bila mila. Goapa Vladi-slava, ponoana in bogata plemenitašinja, je morala za časa drueega vojevanja bežati od mesta do meata, ter gledati, kako ae en grad Horvatov za drugim pugublja v plamenu, a v gradu vae atare svetinje in dragocenoati rodbine. To jo je peklo, to jej ni dalo mirovati, ker, ako je tudi bila gospa junaška in ponosna, je na drugi strani eopet ljubi'a to streho plemiškega dvora, pod katero materino erce zbira okolo sebe otioke in m'jža in vso ostalo rodbino, kjer pridna gospodinja skrbnim očesom nadzoruje vse gospodarstvo ter nmno urejuje in ukazuje, kaj da se dela. Gospa Vladislava pa je bila po veej Slavoniji, zgornji in dolnji, na glasu kakor mati, Žena in gospodinja, a nikjer se ni božji blagoelov na poljn, v vinogradu, v sadni »ku, v hlevu pokasal lepše, nego pod roko gospe Vladislave. (Pride še.) tako- P« kako j« v obče došlo do »svobodnega c in »neevobodnega« tiaka? Menda tako, da so od najetarejib dob nogoSiiki in obla-1 ■tniki vreli v zakup pravico, da a« ime po tiska obelodanjati eano ono, kar ni v nasprotju c oseSn mi interes nj hjvimi. Tako so začeli omajati moč tiska, ali a tem ga še vedno niso uničili. Pozneje, ko ja t: se k postal faktor v svetovni politiki, so mu aopet začeli omejevati svobodo. Tudi danes stojimo pred dejetvon, ki ni nimalo tolažljivo ocirom na kultarno stopinjo našega stoletja. Kajti popolna 8TO-bo4a tiska je d^nes svojina le nekaterih res naprednih narodov. In ta popolna svoboda je živ dokaz, da se faktorji teh narodov ne boje in ne sramujejo kritike, ki jo vrši tiaek, oziroma časopisje, ker so po svo jem delu in svojih delih gotovi, da vrše 9«m> p< stene namere. Na žalost pa se m: Slovani ne mortmo pohvaliti, da nss preje soJnee popolne svobode tiska, vsaj ne pri nas v blaženi A v-atriji in v Ogrsko-HrvatBki. Oblastniki nas duše in zapostavljajo. Proti temu povzdigamo sv j gla* v časopisju. Ali vsaki naš močneji ki c, vsaki naš protest, vz cešen potem tiska pred forum evropskega javnega mnenja, udušujejo v kali, konfi^kuje o, plenijo novine ia brošure. A kaj še le naši bratje v H rvat -sk i ! V njihovem čas ipisju vladajo razmere, | ki daleč nadkriljuiefo toliko razkričano rusko in turško cenzuro. Na Hrvatskem se resnica ne sme pisati. Dooim se pri drugih narodih kontijkuje le ono, kar se piše prot: osebi vladarja in proti državi, pak se na Hrvatskem pieni tudi ono, kar se p še proti kaki demoralizirani, p'ačeni stranki. Ali ni to uprav gnusno, ali je kje kaj grdega ob svetu "? Z-hteva veega nsobraženega ljudstva je, m ra b ti in ostati : popolna svoboda) tiska, oziroma časopisja! Ali tudi te popolne svebode ne smemo, kakor i p c steni in značajoi ljudje, izrabljati v kako n zso s :rho. S popolno svobodo t §ka moramo iti samo za tem, da govoreči in pišeč čisto resnico, jačimo enačaje, bistrimo pojme, iztrebljamo z o in tiranijo vsake vrste. Lb tedaj, fe bomo tako umevali nalogo svobodnega tiska, 1)> naša borba za to svobodo posekoma opravičena. V tej borbi bedo sodelovale tudi najš tše mase ljudstva, a do-seza eilja bo prehod iz tmice na luč, oz re m a kuhurna pridobitev prve vrste za vsaki nsrod. Kranjski deželni zbor. V sred > 2f> t. m. ee je "vršila prva se a kranjskega deželnega zbora. Pred sejo sta pr šli v deželni zbor de-ju tciji krščarsk h sccijalcev in soc jamih demokratov. Deputae jo krščanskih socijalcev je vedri dr. Šuateišič, deputacijo socijalnih demokratov pa dr. Majaron. G:>e deputaciji sta bili najprej pri deželnem glavarju Otom Deteli, |ot«m pa pri deželnem predsednika Schudrzu ter sta izrazili svojo zahtevo po splošni in enaki volilni pravici, kar naj deželni zbor upošteva in sklene. V imenu krščanskih scc.jaloev je govoril Gostinčar, v imenu socijalnih demokratov pa Etbin Kristan. Malo pred poludnem je deželni glavar Oton pl. Detela ctvorii sejo deželnega zbora in v prvo pozdravil novega deželnega pred eedmka 8schwarza. Deželni glavar je pov- ] darjal, da čaka deie'ni zbor obilno dela, ker 1 se je nakopč.lo mtogo gradiva iz zadnj h iet. Dtžeini glavar =e je dotaknil tudi rgr«k« krize, ter je menil, da se morajo zd-užit vsi avstrijski narodi proti ogrski Po govoru deželnega glavarja ss jej deželo: predsedn'fc 8chw*re v slovenskem in nenš&em ;eziku zthvalil pozdrav ter je | pjclravil zbornico zggitovi vši jej svojo po-m_č in podporo v njunem de'ovan ju. Na to se je deželni glavar v toplih ba- i eedtb sp minjal umrlih deželn h poslancev Largerja, barona Afftlteraa n dra. Scbaf-ferja. Potem sta nova poalacca iz velepoee-stva gnf Ru ic'if Margberi in Fran Galle s oriia običajno obljubo. P si. dr. Majaron je nato predlagal, naj ee voli ustavni odsek, kateremu predlogu sta se pridružila tudi dr. Šjsteršič in dr. Krek, toda z zthtevo, da naj se volitev takoj izvrš:. V odsek je bilo izvoljen.b 12 č enov in s:cer 7 členov narednr-napredne stranke in cemškega velejosestta in 5 Čietov katoliško-n^rodne stranke. Deželni glavar je nnsnanil, da sta na bila iaroSena dva nujna predloga glede volilne reforme. Narodno-napredna atranka je pft posl. Hribarju podala nujni predlog v stvari spremembe državnozborskega volilnega reda, katoliško narodna atranka po dru. dusterš:6u z.stran spremembe deželnega volilnega reda. Deželni glavar je naznanil, da prideta oba predloga ob enem na vrsto. Z ozirom na pozno uro je izprosil dovoljenja, da se utemeljevanje teb predlogov odlži na prihodnjo sejo, ktr ee bo gotovo o teh predlogih unela daljši debata. Ker ni nihče ogovarjal, je dežslni glavar saključil sejo z doetavkom, da nasnani poslancem dan prihodnje seje pismeno. „Bela knjiga" papeževe kurije. Sv. Stolica pripravlja, kakor javlja • Pol. Korresp.« njen rimski dopisnik, »belo knj.go«, ki bo obsegala vse med Vatikanom in f rane >ako vlado v zadnjih letih izmenjane listine. Ta knjiga izida tako*, ko cdobri senat za&onBki načrt glede ločitve cerkve od države, ki ga je ža vsprejela r.borniea poslancev, knjigo pripravljata državni tajnik kaidiua! Merrv del Val in tajnik kongre-gtc ie za izredne csrk/ene stvari, rnons. Ga-iparri. »B li knjiga« ima namen dokazat', da ne zadene sv. S&olice nobena krivda v sedanji verski krizi na francoskem, ker seje isti vedno držal* konkordata, in storila vse, i da ostane konkordat ša v modi. Kusiju in japonska po nfelepu miru. Londonski dopisnik parižsega » Matina«-! poroda, da je imel razgovor Z", japonskim poslanikom v Londonu, vikomtom Hayashi, j o posledicah sklepa miru na Japonskem. 1 Poslanik je zatrdil, da je imelo razburjenje,.: na vstalo na Japonskem nsposredno po sklepu miru, izključno le političen značaj. Nekatere; politične skupine in njih listi so le za to ; tako ostro grajali sklep m;ru, tla bi dobili j orežje v roko pioti vladi. V pogovoru o ' bodočih ednošajih med Rusijo in Japonsko je zatrdil poslanik, da narod Japonski ni ne prej in ne goji sedaj autipatije proti ruskemu- ' narodu. Kar ae pa tiče ednošajev med obema vladama, sta isti sedaj v položaju dveh oseb,. I ki sta 89 nepravilno dvobojevali mei seboj in k-, ttanivša si roke po dvoboja, želita, da bedi pozabljeno, kar je bilo. Japonska želi iskreno, da hi neredi v Rusiji prenehali č.mpre . H y.-.shi na more umeti zakaj i bi ne meglo prt1 do sporazumijeva med obema vladama, ko 'maji oba naroda takO' dobre namene?! Ni dvom ti, da se med obema deželama ssoro sklenejo dogovori socijalne in ekon< m Čne naravi. Japonska vlada stori vee možno v cmogoČenje prijateljskih odnošajev z Rusijo. Neposredna bodočnost pokaže, da je ž^lja Japonske po dobrih odnošajih c nje velikim sosedom na skrajnem Vztoku iskrena. Angleško-japonski dogovor je zgolj dtfenziven instrument in ni obrnjen proti koristim nobene dižive. Perfidno je, ako ss trdi, da je tfenzivnega značaja, a se perfiineje je, ako se govori, da je ta dogovor naperjen naravnost proti Rusji in da mora izzvati nov.h konti k to v na Vztoku. Dogovoru je ed ni ta namen, da se obraui mir v A*iji tir je zato koristen za vse narode, ki .mijo posesti v Aziji. Ni kaj reči : gospod vikomt Havaebi | je res Upu g »voril m vsakdo bi pe gotovo iskreno veselil na njega zatrdilih, ako bi ga ne motila misel na staro resnico, da diplo-matje često uporabljajo dar govora v to, da ; — ne govorijo resnice ! | mmmm Drobne politične veitL Zahteve Trentincev v tirolskem deželnem zboru. Iz I io-mosta javljajo, da se je posl. Conci izjavil da bodo trentn ki poslanci zahtevali, da se ugodi nj;h zahtevam, to e da se razdeli velepossstva v dve kurij', italijansko in nemško ia da s* »zdeli tudi deželni š tiski ! svet. Ako dfželni zbor ne ugodi tam zahtevam, je dvomiti, ako bi mogel isti nadaljevati svoje delovanje. Tisza v opozicij). »Budapeeti Hirlap« poroča, da ne bo grof Tisza podpiral min steretv-a Fejervarv, ker s» ne strinja s progr mom, in da prestopi v u policijo. Car ne obišče Rima. Rimska »Pttria« piše, da so vesti, češ, da cir v kratkem obišče R m, netočne. Do sedaj ae namreč niso tozadevno vi šila nikaka pogajanja in kolikor je znano se tudi v Petro-gradu ne delajo nikake priprave, ki bi kasale, da se car odpravi na potovanje. P satiriki list parižkega nadškofa. Minolo nedeljo je bil v vseh pariških cerkvah preči ta n pastirski list pariškega nadškofa Richarda. V pismu priporoča nadškof vernikom po papeževem navodilu »olitev ;a spokorna dela, ki naj jih opravljajo za cerkev in za Francijo, — Angleiko poslaništvo v1 T o k i j u. »Reutsrjev biro« poroča, da na- i merava kralj Edvard spremeniti sedanje angleško odposlanstvo v Tokiju v posla-. aištvo. — Francija in makedon a k o vprašanje. Dunejska »Zeit« poročsr iz Pariza, da hočeta bolgarski knez in grški kralj govoriti glede makedonskega vprašanja z ministarskim predsednikom Rouvierom, ko se povrne iz Šjanske. Sporazum med Anglijo in Rusijo. Parižki »Temps« poroča iz P«--trcgrad*r da je možno, da pride do sporazuma aaed Anglijo in Rusijo. »Petit Pansion* javlja,, da je Rus ja v principu za to, da pride sp: razuma z Anglijo, Japonsko brod n v j e ne pride sedaj v Evropo. Tajnik japonskega odposlanstva v Rima je na vprašanje, pride li japonsko broiovje v Eviopo, izjavil, da n ma tozadevno še nobene vesti iz Tokija. | Meoi pa. da ce pride sedaj japonsko bro-dovje v Evropo,, ker je to združen) s prevelikimi sTcšii, ampak ša le v dveh ali treh let b. Domače vesti* Razmere n* e. fcr. 8#daijl ▼ Kopru. (Dopis.) Kakor se vidi sn> vse naše prošnje, vse naše pritožbe glas vpijočega v puščavi. Naše oblasti se nočejo ganiti. Primorani smo v italijanskem jezik» »-stavljene sp se zavra- 1 5at;.. AfeG se nima nikakega obzira do m s, < tudi mi ne bomo ie vedno in vedno kleče 1 prosjačili — pravice. Pravico si homo ' skušali sami priboriti aa ta*k način, da bomo vračali ep se todttiji ; kakor je storil svoj Čas g. Kocijančič in <*ed*j pa g. Fran Vatovec i iz Dekan'. Slednji je bil namreč povabljen 1 na kopersko sodnijo z italijanskim pozivuno, i ila-ei on ne umeje italijanščine. Ker ni vedel, t kaj je taaa pisano, je zopet lepo prepognil j vabilo, je uiaKnil v zavitek, neael na pošto in mu priporočil, naj le roma v Kaiabrijo. od k^er je piišlo. Seveda je izvedel po drugem, da je ta papir p- »iv- Da bo bolj gotov, da poziv pride zopet v r^ke slavnemu italijanskemu oddelku aa kazenske stvari, je to poslal priporočeno, kajti bal se je tudi posledic, kt jih predpieuje zakon v slnčaju, da »d kdo ri odzval vabilu. In gospod sodnik, dobra duša. je lepo razpisal nov narok ter poslal Vatovcu vabilo v slov. jeziku. E, ves že naučimo sčasoma ! Bomo videli, ukazujete*li lahko z nami, kakor vam se tljubija ? ! Bjmo videli, fcedo ee poprej naveliča : ali Vi poš'ljsnja italijanskih spisov, ali mi vračanja istih ? ! Ta slavni kezenski oddelek je pravi veorcc. Sodnik skuša sicer z nami govoriti, a ko vidi, da mu ss jez;k čuino mota, nune zapisnikarja pod rebro, rakši mu, naj le on pove, kar je povedati. Ta dela seveda kakor mu je ukazano — v splošno veselje in zadc-voljnoat strank, pa tudi — sodnika. Sploh pa je to nečuveno, da zapisnikar zael šuje stranke in potem tolmači sodniku, kar ae potem tu li piže. Vzemimo, da bi bil zapisnikar pristranski (Česar mi ne moremo reč'), ali bi ne povedal lahko sodniku drugače ! Ta zadnji narekuje petem, kar j a slišal is u"t tolmičj, bodi resnično, ali pa zgrešeno?! Mi nikakor ne dvomimo na poŠGsn u tap slikarja, a vendar s« obračamo do poklican h oseb, naj že enkrat odpravijo tako sidstvo s pomočjo tolmačev. To ne gre, to ni v čast moderni državi. A če rt s ne morejo čea nož sanirati takih razmer, pa naj določijo vsaj res sposobnega zapriseženega tolmača za kazenski o Idelek, k: rešuje zelo važne stvari. Zato hofemo, da se to, kar s-no iepoveitli, tudi ravno tako p ša ! Če ima drfava denarja, da plačuje uradnike, ki ne poznajo našega jezika, naj ga pa ima tudi z» sposobne tolsssče! 8aj plačevati bom} motali tako ali tako mi davko- plačevalci, ali uredovanje z nemi bo pra* vilneje. Iz Pale nam pišejo : Pulsko gledališče je sopet odprto. Poveljnik vojnega pristanišča se je najbrže na prošnjo pulskega župana omehčal in je dovolil vojaškim osebam obiskovanje gledališča, radi česar je to poslednje zopet odprto. G'edališče je bilo zaprto od inomostkih demonstracij sem. Tukaj odločujejo pač le vojaški krogi, ker Pula brez vojaštva ni nič. Zato si tudi tukajšnji roto-rični irredentovci ne upajo prav na dan in se potaiujejo. (A ravno zato, ker v Puli ^ odločujejo vojaški krogi, oziroma centralna i vlada, po katere ukazih se ti krogi raccajo, ; pada na to poslednjo Via odgovornost za > vse krivice, ki se tam doli gode našemu življu. Op. ured.) Klobaaarijs — oprostite ta skoro nee^te-tičnr izraz — »Hrvatskega prava« so luii tu obudile mnogo smeha. Izlaati pa mer) njimi, ki nekoliko poznajo tržaške rarmare. Ti so se kar za glavo prijemali, kako more list. ki hoče biti smatran kakor resen, prinašati take neumnosti in neslanosti!! In ker jib »Hrvatsko pravo« prinaša, je zaključak jednostaven :to ni resen list! C. I$r. ■amestoištvo. Novoimenovani naznestn ški pod predsednik dr. Andrei gr^ S Sfcfc«ff^oteoh je :z Ljubljane dcspel v Trst, v sredo zvečer in je včeraj zjutraj prevzel svoji urad. Imenovanje*. Gosp. dr. Andrej Pavlica je imenovan enpientom v goriškem osrednjem oemeni'Jču ter prevzame stolieo etarega zakona, kasr je sedaj opravljal stolni prošc dr. Faidutti. Obiskovalcem restnvraeije In kavarno »Balkan«. Kadi nekate-ih nujnih poprav bo kavarn« za nekoliko dni v restavracijskem salonu, a ta ho v prvem nadstropju. Uhod v kavarno skozi glavni uh:>d »Narodnega doma«, v restavraeijo pa iz ulice Geppa. Manifestacij« z» »ploš«e volilno pravico. V sredo zvečer so ljubljanski delavci krščanpko-3C^ijalne in »ooijalnc-deEnokratčne stranke pnredli obhod* po mestu. Korakali so mirno od »Narodnega doma« po maslu do deželnega dvorca. Tu sta govorila Kristan in Štefd. Z »živioc-kl ci na splošno in enako volilno pravico sa je sprevod razišel. Kranjsko šolstvo. (Dalje). Novomeito Šteje toČaeno biiso 2500' prabivaleev. It-med tega šcevila šteje samo uradmštvo okrog 156—160 rodbin, oblagodirj«n;h z nemal>m številom za obiste šole obvozne mladine. Cd primerjamo mesta naše Avstro-Ogrske monarhije (ne pravim ravno s tam številom prebivalstva) s- t,em številom uradov in zavodov, pa uv dimo, da ima večina teh mest ne s&rno 4-razredno dekiiško Šolo, inarvtč tudi s /ojo v a-o dekliško šolo. Alt še nekaj ne smemo prezreti pri nas,. Z*craje številke ee nanašajo le na mestni teritorij sam ; ne upoštsvanio V;rej še najbližje okol.ee in potem n« upešlevamo tudi dejstva,, da je ravno Novomtsto središče vse Do enj ske. Ne earno po državnem ustavnem razrtdu, temveč tuci po svoji geegrafični legi tvori to mealo že od -vojega staro lavnega početka sem opravičeno :me: metropola Dolenjske. Mati je vtem man š m rresucem in trg;;m ostale Dolenjske; in da ima ta mati Radostno kosov duševnega faruha, gotovo bi prišla tudi ukaželjna mlad na iz vse Dolenjske po-nje. AJi, dokler se mora mati sama buriti vsled pomanjkanja duševne brane, ne more nud.ti kruha drugim. L3 ti so piiaaorani pomagati si, kakor si morejo ; svojo deoo pošiljajo v tujino, t j se pravi : kdor to splch. zmore ! Največ pa. se tacega plemenega semena po-razgublja ob plitvi vzgoji eno- in k većemu dvorazreunih ljudskih šol. To pa se seveda grozovito maščuje nad slovenskim narodom samim. Veiiko imamo pri nts ienskega naraščaja, ali le malo slovenskega, pravega slovenskega narodnega ženstva. Da pa je ravno naše narodno ženstvo v prvi vrati pokl cano — kakor dobra gospodinja hiši tri vogle — podpirati tudi ti vogle glavnim stebrom slovenskega domovja, to mi mara pač priznati sleherni pravi zavedni SLovenec. Najlepši dokae za to imamo ravno v naši beli JLjubljani, kjer je ženstvo tekom zadnjih deset let dospelo res na vse h vele vredno stopinjo razvoja in probajenja sa slovenski dom in nared. Le tam je duša, pravo živ-ljenje gibajoča duša slov«nako dtkle — žena slovenske. Bratje tam ob bregovih Adrije so - imeli ravno letos na obeh Prešernovih nosth najlepšo priliko »poznavati to, So. i« pri V Novenaeetu ? Ej, ialihog, da smo 6e daleč sa vami. Poleg sploAooga pomanjkanja v čilem narodnem daha vzgojenega žen-§ t v a, nadvlada jejo pri nas seveda se tudi druge socijalne razmere, ki tvorijo nepreko-rafiljiv zid med »visokim« in »niskim«. Psfi ee pojavljajo sem ter tja tudi na površju vesele izredne prikazni, ali. žal, da so ti pojavi kaj redki med nam;. Tak pojav smo videli ravno minolo nedeljo v ntši »Narcdai Ćital-niei« ob sakljufiku plesne š »le. In kdo je bila duša temu pojavu ? Kdo drug;, nego zopet r.aše vrlo narodno ženstvo ?! — Ali da bi razpravljal o tem, ne more biti danes moj namen. Vendar naj omenim še nekaj mimo-erede, da ne nat stanejo ncsporazumljenja med nami. Z zgornjim stavkom t Poleg spi šnega pomanjkanja v čilem narodnem dahu vzgojenega narod-' nega ženstva« — -- nikakor ne mislim trditi, da naše novi miško ženstvo pplob ni (kar se tiče šole) dobro in btacu primerno vzzojene. O ne, tega nikakor ne trdim, kejti s t*m p fs\ in trdil bi nere^n co ; t ga pa nofem :ueti na svoji vet. Stavek treba v teratkfm pojasnit:, kar hočem tali stoiit\ (Pr de se ) Zima. — Včeraj sm > imeli jako s abo vreme. Tekom predmicole noči je burja p »-stala še mo£n«je. Včera v utro je divja a z brtino am na uro. Temperatura je pad'a do dvrh Cslsi asovih s t' p nj nad ničlo, a dtž, ki je bil tekom prcdmicole coČ: račel padati zopet, ee je spremenil v sneg. Sploh so vsi hr.bje okolu mrsta pobeljeni se stegom. Zb pa imeli v zadnjih ier.h, t j je od leta 1840, le dvakrat, in eieer dne 2?S. oktobra 1. 1879 in dne 30. oktobra 1. 1880. D.vjanje burje je nrovzročJo tuii, da je b 1 pretrgan pomorski promet. Re.zkrca^a-nje in nakrcavanje parn kov je skoraj popolnoma r.austnvljeno in zbog tega ne morejo parniki redno odpluti. Tako ni mogtl odpluti Lir v lov parnik v B metke. L!ovd je vt-l^d tega odredil, da mesto v ponedeljek o polu-n č: odpluje prvi pnhcdnji parni& v Beti* t že v nedeljo o polunoči. Rivno tatco je z t»rzian parnikf m, ki je imel odpluti včeraj „»retipoJatJne v Aleie<>aniJri;o. Ta parnik pa ni oiplul, ker niso prispeli v Trst vlaki južie železnice. Iz ravno tega vzroka bo irorai eamuditi kake t*i dai parnik, ki odpluje na Japonsko. Po južai železnici so prišli eiino le \Ieki iz Italije. Dunajriic h vlakov ni bilo ve® dan, na pr mer duan'iki p stn: vlak, si je icel prti v Tr*t ob "i. uri in pol zjutraj, je prišel se le ob — 6. uri in nekaj m,nt>t zve'er. Torej sk< raj celih 11 ur zamude. Za nj:m s» pa ;>očasi pr sli tadi ostal vlaki, ki 'j ;meli pr.ti še predpoludne. VTerok tej cgr mni zamudi je v prvi vrsti saeg, o katerem mm p^r čijo, da je na nester:h me-j -t h t- ko visok, kakor že ezsični stroj. Od neke scer dobroobveš>ene in verodostojne rt*an se nam pa ratrje, da je tej zamudi -r.r .T tudi ne«reča, k: se je zgodila na progi. Pereča se nam, da sj predoa nolo nočsioč.li mej Postoj no in Rikekom s tira 4 vozovi c-keira tov mege vlaka. Najvtč sne^a da je padlo mej L g-1 se nedavno seš i, da se zopet energičn t lotijo dela, da ae uresničijo zsže'jese in potrebne z?eze. > Russkij kmžok« naznanja, da dane1 , dne 27. okt. ne bo pouks. Grozen družinski drama. Dne 20.! t. m. je pr čeia pred porotnim s d.šČem v Eovin u kazenska lazprava proti 21-ietni j 'Anten ji udovi Ce'ć rrjeni Hrvatin, d< ma iz neke vasi blizu Pule. Ad»i n j a Cć)'ć se je omoži?a pred 7 leti, ko je ime a ša le 14 let. Ta rakon ie bil nesrečen. Mož, zidar Ivan Celid, je grdo ravna! s ženo. Pred meseci je zapustil ž®ao z dvena otrokoma btezvsacega, s.edstva ra življenje. Dne 20 julija t. 1. se je vrnil demov ia tafateval od žene, naj mi da 300 kron. Grofil i«j ,e pri t^m z revol- ■ verjem, da io ubije, če mu ne da zahtevanega ' densrjs. No, tiatege dne je stražar posegel vmes in lako zabranil, da se ni kaj hujšega | zgfdilc. Dne 2. avgus a je z jpet prišel in zopet zihterai denar, grosivši ženi z revcl-: verjem. Obt. v.: ci pravi, di je navatil msj za-| konskima C*1 o hud prep r rad zahtevanega denarja. Ta prepir da se je vrš 1 v spalnici v h Si obtcženkiaih rodit ljev. Prepira da sta sa udeležila tudi obte ženkina brata, 29-Ietni Anton in 25-letni Martin Hrvatin. Prep r da j» končal s tem, da je Mirt n od zadaj u trebi na C^lič*. Ustrelil da ga ie dvakrat in obakrat zadel. Zitem da so ga vsi trije s raznimi orožji ceuamiljeno razmeaan'i. Na to da so g« prenes i v kub i njo in ga tam ša : toliko ča?a nabi ali, d t je bi mrtev. Ni to j da se j i pa egoddo nekaj grosneg , netasli- j Šanega : Antoniia Cal o da je pomočila B7oje ' roke v ie gorko kri svojega mrtvega moža j in se potem ob gr znih kle vah z i-to poma-zala po Uttn cth. Na razpravi se je obtežanka primala krivo ter jemala vso Er.vdo na se. B ata | njena da n g:o, sta prijaviia včeraj popoludne na po c ji, da s > jima neznani tatovi ukradli ie podstrešne shrambe prvemu več komadov ob ekj. v skupat vred n isti 88 kron, a (iru^i 3 p-re čevj?v, vrednih 30 kron. S di se. d : i-t bila ta tatvina izvršena še pielvčera šajem. Da preišče s:var nate.nč jej»». je šel sinoči na li<*e mnsta t o1, cijski kaocel st \j gar. ---- Društvene vesti in zabave. »Tržaški Sokol« javlja, da b:> telovadbi za utareiš* či«*ne od sedaj naprej ob tork h iu j^tk h od 7. do 8. ure. Z oozirom na ugudaejši čas je pričakovali obilnejše ' udelež*>e. Koledar ln vrtne. Danes: Sabina, m učenica; Lovorka; Srebra — Jutri: Simon in Juda. apo-steljna; Bislav; Mila. — Temperatura včeraj : ob 2. uri popoludne -f- 4® Celsius. — Vreme včeraj: oblačno, sneg in burja ; mrzlo. Razne vesti. Ukradenih 310.000 frankov vrednostnih papirjev. Paniki »Maune poroča ia BruMijr, da j« v noči med eredo. ia četrtkom izginil neki uradnik »Glavnega bruseljskega društva« a 310.000 franki vrednostnih papirjev. Brao-javili so nn ve« atrani za ubeglim uradnikom. Ameriški mornarji pri papožn. Kakor javljajo is Ri ta, i« v eetit?k papež vspr«j«l v kouz'storijalni dvorani petdeset častnikov in mornarjev ameriške križarke, ki se nahaja v Neapelju. Berolinaki pismonoši z novci. Od novembra naprej w b) v Berolinu piemoneša s novci na njihovih službenih potih kontroli* ralo. S tem se hoče zabraniti, da ne bi med alužbo obiskovali gostilne. lioe se ieat tisoč soprogov. Oblastni je v New Jarku iščejo šes: tisoč soprogov, ki ' sa za pust li svoje žene. Neki znani sodnik v New-Jorku je izjavil, da se vsled tega nahaja mesto pred ze'o težavnim problemom, kakor ga @9 ni b lo za rešiti. Duhovniki vseh veroizpovedanj , pripovedujejo o veliki indiferentaott moških ! za njih zakonske obljub". t Prelat Lanusse. V Parieu je v torek umrl prelat L^nu^sa v starost: 00 let. Njc-j govo ime ja bilo svoječ-sno na gleeu, ker je stal nesrečnemu mfk^ikanskema cesarju v niegovih .zadnjih urah ob strani. Loterijske številke, izžrebane dne 25. oktobra t. 1. : -Brno 65, 15, 42, 40, 69. ! . j Trgovina. Gorat* poročil* aa- 26. oktobra Tržaška borza, Napoleon: K 19.U—^ 16 M'- S--! I Jo —* IiOnfTot kratPk termin K 240 40 40.35 Frandin K 95.55—^65 ftolljs R 96.70—'5 80 , a!?janak. bankovci £. ——.—. NamCija ii 117.50--117 60— nemiki bankovii —--— 'avstrijska sdnotna rent.* K '>995 10 J15 JTfra* 1 kronska renta K S6.45 16 75, lul»»n*ick. xcat«> |——kreditna akcije FC 676 — — 678.— j držstmR že^nioe K «»7*?.— — 78.-- •■oao-" 12« 50—126 50 Lio/do** AV-IV 73'X— 7Si -Srečke: Tlaa K 331.75 35.7V Kro t K <:96 — do 483 — Bodenk/adlt I8rf*» K 302.— 310.— * ■ denkredu 1839 £ 3u2 — :H0 — Tur^z.* i 146 -do 148 - arbsk«--do —.—. Dunajska beza ob 2 url pop. včeraj danes Državni dt g v papirja 100.75 —- — „ „ srebru 100.80 —.— Avstrijska re »U v zlatu 118.75 —.— , „ kronah 4°/t 100.— — .— ' Avst. investic « — | „ , 3V, 86.55 - ; Akcije nacijonalne banke 1641.— —•— ( j Kreditne akcije 677.— —- I London, 10 Latr. 240.30 —.— 100 državnih mark 117.45 —.— 20 mark 28.47 —.— 20 frankov 19 15 — 100 i tal. Ur S5.7o —.— I Cesarski cekini JI 33 —. — Parižka In londonska borza. Pariz. (Sklep) — Francozka renta 99 60, italijanska renta 105.50 Španski ezterieur 92 60, akcije otomanake banke 608 — Menjice na London 251 55. Pariz. (rt*t,.j Kava s^soa goj. tage ca tak. meaeu po oO kg 4ti.— nk, a* dec 46.—. Mirno. Mew»¥ork. iOsvjo » • e.» Kav« Klo »j ce dabave. Stalno, nespremenjeno, do 5 at. nižje. Prodaja. iO.lOO vreč. Hamburg. (Bilap jop.) Kav« good a ver age sa oktober 37.— sa dec. 37 .*/*, sa marec 37.b/4 za uaj 33.1/«- Stalno. Kava Jiiu - ./aaj* iocj 39—40, navadna realna -ki—42 i • 43 -45 Hamburg. (Sklep.) Sladkor za oktiber 16*75, za november 16 ■sO, za dec. 16.95, za januvar 17 10, za lebr 17.20, za marec 17.30, Stalno. Vreme: deloma oblačio. Sladko r tutem ki Centrifugal 5 ororan. fled K 70— do 72.—, za nov.-avgnat K 65*50 do 66 50 Concaese in M^lieitl promptno K 72.50, za nov. i vguat K 67.50 do 6S —. Loaaot. buMtaur tc rape aurov 8l/* Trdno. ParIV Kž sa tekoči a nov. 30.50 «.» nov.-februvar 30.70 sa jan. ap il 31.25 (mirno). — Kepičm olie za tek >či mwec 51'/«, M nov. 511/* sa november-dec. 52.*/» sa januvar-april 54.1/, itrdno. — Špirit «% tekoči meaev 33.s/r, za nov 31."/4, za jan.-april 32.*/* za maj-avg. ; 3.3/» trdno). — Sladkor aarov 8t> n»o nov. 19.1/,—l9*/r mirno', bel za tekoči mesec za nov. 23 7/„, z* oktooer-januvar 24.--- za januvai-a iil 24*/4 (trdno) rariniraa 57 l/t--53 Vreme: lepo. _ Pol, društvo „Edinost" v Trsta. Vabilo na redni občni zbor ki ga priredi politično aruštvo „Cdinost" v Trstu i dne 5. novembra t. I. ob 4. uri popol. j v Sokolovi dvorani v „Nar. domu". Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. i 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev odbora. 5. Slučajnosti. Odbor. Sprejemajo se vsakovrstna dela in po -posebnih načrtih. — - mm- JlustrnvaE cenit brezplačno in Iranko, -mm Tovarna pohištva = RflFflELMTflLIfl = Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetari] --= TRST ===== ulica Malcanton štev. 1 po melo nizkih cenah. Hermangild Trocba Barriera vecchia št. 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmetov za otroke iu odrašcene. Venci od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slite na oorcelanastib ploščati za spomeniU Njniijea konkurenčne cene. ar Tovarna pohlitva i Aleksander £evi jDCinzi ulica Tesa $tv. 52. A (listna bila). , • ZALOGA: PlAZZfl ROSARIO (Šolsko poslopje). Cena, da m nI bati nob*n« h«nkurano«. Sprejemajo se vsakovrstcia dela tudi po xcccftc«ve uprava lista. Nnva nAbrna Podi,is'ni riv IlUVa pCKdl lld. prijetno dolžnost naznaniti slav. slovanskemu občinstvu Trsta in okolice, da j«> odprl NOVO PEKARNO v ulici Belv#»dere št. f>7. Prodajam kruh, cd 24 s otink naprej in vsakovrstne siadčioe, vee vedno sveže in po najnižjih ceoith. — Dona Ša s«' tudi na dom. — Priporoča se udani Lovrenc Rebula, pek. „Svetoivansko kons. društvo" razpisuje službo lfTftlll yjOziralo se ho le ■ ■ 1 Ca A J na prosilce, ki do- kažejo, da so popoluoma zmožni kramarske • •brli. — Prošnje se sprejema do dne 1. no vembra t. 1. — Zahteva se kavcija 500 K. Informacije in vso drug«' podrobn st; se pa izve vsako srejx>lne kuhinje v najmodernejšem slogu jk» konkurenčnih eenah pri|»oroča V. Doplicher - ulica Chiozza št S pri tleb - (nasproti dvorani .Teraicora"). Stavbinski materijal kakor korce, vsakovrstno opeko, pesek, apno. živo in ugašeno, se dobiva po najnižjih cenah, da se ni bati konkurence, pri tvrd ki ===== . Belli & Corsi ulica Economo št. 12 (stari mlin). Ba rvarnica. pralnica in čistilnica na suho ===== na parno moč = Albin Boegan Trst - ul. Fnrneto št. ii - Trst. Xe da bi se razdrla, se obleka barva, pere in na -uho očisti / največjo točnostjo. Barva, pere in lika ^e pregrinjala, bla^o od pohištva, pokrivala itd. — Na par se mori suknjeno bla^o. Velik izbor inozemskih in lokalnih vzorcev. Pozor! Pozor! SW~ Jfova krojačnica. m ■ <■ — Piazza detla Barricra. 3 I. ■« Slovenski napis. Izvršuje vsa v krojaško stroko spadajoča dela v popolno zadovoljnoHt- — Najnižje cene I Priporoča «e udani ^ S lavo j Škerl. Nad 40-Jeten vspeh. Najstarejša medieinalna sj>eeijaliteta naše pokrajine. PASTIGLIE PRENDIN1 tod ogolunjene sladke >korje» 1 znajdi te I j in izdajatelj P. PKENDINI v TltSTU. Odlikovane z kolajnami in diplomami na prvih mejnarodnih razstavah. Počaščene se zaupanjem odličnih zdravnikov ter predpisane kot domače zdravilo pri : grlobolu, kašlju, hripavosti, upadanji glasu, kataru. Zamorejo jih vživati tudi otroci, nadalje pevci, govorniki ter učitelji, da zadobfe čist in svež glas. NB. Pazite na nejnjštene ponarejanja ter zahtevajte vedno „Pastiglie Prendini". V škatlicah : v lekarni -Prendini v Trstu- ter v vseh boljših lekarnah tukaj in v Evropi. Tržaška posojilnica In hranilnica ===== ■ registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Piuu Caacrma štev. J. n. — TRST — V lmmtni hiši. Telefon št. 95a. mr Vhod po glavnih stopnicah. Hranilna uloga sprejema od vsakega, će tudi ni nd zadruge in jih obrestuje po 4%. Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga ae lahko po 1 krono Poaofila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 5V,"/., na menjice po 6*/#) na zastave po 5l/»*V Uradna ura: od 9.—12. dopoludne in od 3.—4. popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah — Ob nedeljah in prsznikih je urad zaprt, najmoderseje urejeno varnostne eellr« za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. - Pottno hranilni«mi račun tl<.004. • - vdabth pri ipnvi TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA 01 RISPARNIO 5 1E1L0TAIIE PO lAllODERMEIŠlH ZilTEVAl KATALOGI BREZPLAČNO In zopet gre glas po deželi da se sloveče testenine iz novozgrajene tovarne testenin Žnideršič & Valenčič iz II. Bistrice vdobe v vseh boljših proda-jalnicah jestvin po mestih in po deželi. Predzadnji teden. _ Dunajska ces. kr. policijska loterija I srečka stane I krono. Glavni dobitek kron 30.000 kron kakor tudi H. 5000 K, HI. 1000 K v gotovini ae izplača vsled najvišjega dovoljenja Njeg c. kr. apoat 1- Veličanstva na zahtevo s i<>0/o odbitkom in postavnega davka. Prečke se vdobivajo v vseli menjalnicah, loterijah in tobaknruah. C. kr. policijske loterije pisarna se nahaja na Dunaju. I., Schotte ari 11 g št. ti (palača policijskega ravnateljstva). < 'astim si naznanjati svojim prijateljem in sploh cenjenemu občinstvu. da otvorim jutri novo gostilno Trattoria Giovanni Naja - v ulici Gelsi št. 12 - Trst. - Pri tej priliki se pr:;»- i* 3V/o > 30 » » l11'1", v zlatih napoljotiih 11 a v.o/.ii;t pisma proti 30 dnevni odpovedi „ 3 mes. „ „ z!' ,»/„ -t 0 n - * it, • Za dosedaj še v prometu ae nahajajoči blagajniški nakazi in v kronah glaseča >»e vložita fjisrun «topi v I veljavo spremenjena obrestna mera po pogojenem j odpovednem roku dne li*. oktobra udu. 1 novembra odri. 23. novembra. Bancoglro v kronali z 2' s" o tsikoj v vsakem znesku. Krone in z ati uapoI*oni na tekoči račun r po dogovorjenih pogojih, lf->ji »e stavijo DU časa do časa in aicer po loku odpovedi Izdaja nakaznice za Dunaj, Bozen, Bu nuipešto, Brno, Feldkirch, Pnlj, Karlove vari. Rek«. Lvov, Pragu, lieiehenberg. Opavo kakor tudi Zagreb. Ara»i. Belice, Gablonz, Gradec, Hermanstadt. lnomosi. Celovec. Ljubljano, Line, 01 o-muc, .^aaz. Solnograi4, Fiinfkirchen, Velikivaradiim Ka;ov. Kečiemet Kronstadt, r~opronj, Kaab, Sabat k in Teme s var p r o h t « stroškov. Se bavi h kupovanjem in prodajo deviz, drobiža in vrednostij. Sprejema iztirjevanje taljandov, dvignenih vrednosti, kakor tu.li * v.-< b drugih iztirjevanj. Daja predujme na VVarrante in vrednosti po jako zmernih pogojih, Krediti ua karikaeijske listine ae otvorijo v Londcnu, Parizu, Berlinu in drugiM mestih po ugodnih cenah. Kreditna pisma se izdnjajo v katerosikoli mesto. Hranila. Snreiema se v pohrano vrednostne listine, zlat in Brebrni denar in bančni listki. Pogoje daja blagajna zavoda. Menične nakaznice. Pri blagajni zavoda »e izplačujejo menične nakaznice „banca d' Itatia- v italijanskih lirah ali v Kronan ycoosccpccooc po dnevnem kurzu. „Slavij a" mm* zaiaroiaiiia tanka t Pran. — Rtzeini (ul 3U6U8M0 L lziiačane ititmm: 8Z.131.15957 K. Po TtsiikoMtJ drugm rujenu MVtfovalaiu mmše drŠMTm m raemkomi miorumsko-narodno upravo. Generalai zastop v Ljubljani, čegar pisarn« so t lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12 __ ■ ,.—1. A VD A ~ »prt"j«?La» UTtroTaD}« ćlo-ii»ljeni* po oairazno»T«tneiSih kombinaripod tako ugodnimi pOKO|i. tO aooena orug» tavarovainica. Zlu« jt u^ixiai> uvuruTttije na doživetje ia imn % imanj^ujoćtmi m vplačili. Vsak član tat po preteku petih let ooMotj.- pravioli ao aivraanoe. Zavaruje poslopja id premičnine proii požarnim Škodam po najnižiih cenah. Škode cen]uje takoj tn Dajakutneje. Uživa najboljih alovea. koder posluje Dovoljuje » čistega dobička izdatna T>odnore v narodne in občnokoriatne -----------—- a^inent. -s;—--——