LETÖ XV. ŠTEV. So SLOVENSKI Izdaja casopisnu-zaloznisko podjetje 5>ZL>L *l\a$ tisk« / Direktor: Rudi Janhnba > Odgovorni nrednik: Sergej Vošnjak / Tiska tiskarna »Slov. poročevalca« / Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 3, telefon 23-522 do 23-52* / Uprava: Ljubljana, Tomšičeva 5/11., »elefon 23-322 do 23-52* / Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 6, telefon 21-89*, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832 / Poštni predal 29 / Tekoči račun Narodne banke *01 »T«-l*3 / Mesečno naročnina 200 din Cena io din fes turški narod pozdravila maršala Tita kot zelo zaželenega gosta Momentar direbtorfa anatolske agen-o obliko predsednikaTžtavTnrćili — Izraz preprieanfa, da bo obisk maršala Tila začetek najboigših odnosov med Turčijo in Jn^osiavifo Ankara, 4. aprila. Radio Ankara prenaša komentar, ki ga je napisal direktor anatol-ske agencije g. Šerif Arzik zaradi obiska predsednika FLRJ Josipa Broza Tita v Turčiji. V komentarju je med drugim naglašeno, da bo maršal Tito obiska! Turčijo kot gost njenega predsednika g. Bayara, voditelj in predsednik zavezniške in prijateljske Jugoslavije pa ne bo med svojim obiskom samo gost turške vlade, temveč tudi dragocen in zelo zaželeni gost vsega turškega naroda. Ni dvoma, je rečeno v komentarju, da bo ta obisk mnogo pomenil v okviru turško-jugoslovanskih odnosov, v okviru ankarskega sporazuma in tudi v okviru evropskih in svetovnih razmer. Obisk bo pomemben, ker bo prav zdaj, ko se razširjajo turško-jugo-slovanski odnosi ter odnosi med državami trojnega sporazuma. Maršal Tito ni znan samo kot voditelj Jugoslavije, temveč tudi kot velika svetovna osebnost. Ta obisk, je nadalje rečeno v komentarju, ima za Turčijo posebno važnost tudi zaradi tega, ker je to drugi najvažnejši obisk, ki jih je napravil marša! Tito. Ker je prej obiskal Veliko Britanijo, je zdaj njegov obisk v Turčiji še posebnega pomena. Direktor Poziv Welierja Uibrichia Berlin, 4. aprila. (Reuter.) Na kongresu vzhodnonemške enotne socialistične stranke je kot zadnji govoril njen generalni tajnik Walter Ulbricht, ki je pozval zahodnonemške korriuniste, naj v Zahodni Nemčiji organizirajo čim močnejše gibanje med industrijskim delavstvom za umik atomskega topništva iz Zahodne Nemčije. Nadalje je zahteval, naj bi bila čimprej sestavljena skupna deklaracija obeh Nemčij, ki bo zahtevala prepoved atomskega orožja. Zahodnonemški komunisti imajo kot glavno nalogo organiziranje enotnega nemškega delavskega razreda »v boju proti militarizmu«. "L - in razgovarjajo z maršalom Titom. Na teh sestankih bodo gotovo govorili tudi o turško-jugoslovanskih odnosih In o ankarskem sporazumu, besede maršala Tita pa bodo naletele na najpopolnejše odobravanje. Turški narod že težko pričakuje, da bi pozdravil maršala Tita in prepričan je, da se bo s tem obiskom začela nova doba najboljših odnosov med obema državama. Ankara, 4. aprila. (Tanjug). Danes so vsi ankarski listi na prvih straneh objavili intervju maršala Tita anatolski agenciji. Listi poudarjajo zlasti izjavo maršala Tita, da je nevarnost oboroženega spopada manjša, kot je bila pred tremi leti. Radio Ankara je v vseh emisijah podal izjavo maršala Tita. ŠESTA REDNA KONFERENCA ZVEZE KOMUNIS TOV ZA OKRAJ TOLMIN Socializem gradimo na rastoči materialni osnovi ob istočasno rastoči zavesti Tolmin, 4. aprila 1954. V dvorani novega gledališča je bila šesta redna konferenca ZK za okraj Tolmin, ki se je poleg 212 delegatov iz osnovnih organizacij ZK, udeležilo tudi okoli 90 vabljenih gostov iz vrst članov okraj- Tov. Dujc je ugotovil, da se je dvignila zavest članov in da je bilo mnogo naporov pri premagovanju največjih težav na poti k napredku tolminskega okraja. Delo komunistov je prišlo do izraza zlasti v organizacijah nega zbora in zbora proizvajal- SZDL, katerih člani se zanimajo cev, ljudski poslanci za okraj Tolmin in funkcionarji kmetijskih zadrug. V poročilu, ki ga je podal dosedanji sekretar Okrajnega komiteja Albin Dujc je bila podana analiza gospodarskega in političnega položaja na Tolminskem. Sledijo uspehi in pomanjkljivosti organizacij ZK v dobi od zadnjega kongresa. m uspešno rešujejo raznovrstna politična in gospodarska vprašanja in tudi članstvo v teh organizacijah narašča. V Mostu na Soči je vključeno v SZDL 99 odstotkov vseh volilnih upravičencev. V Tolminu so sprejeli 325 novih članov, v Grahovem 100, podobno pa tudi v Ponikvah in drugod. Velik razmah je doseglo ljudsko prosvetno delo. V 35 ©peaskim talcem v spomin Ankara agencije poudarja, da maršal Tito pravilno ocenjuje svetovni položaj in narode, ki se borijo za svojo neodvisnost, ter da je Josip Broz Tito tudi človek, ki najbolje pozna, odkod bi morala priti nova nevarnost, Maršal Tito ni samo enkrat, temveč že dvakrat rešil svojo državo pred nevarnostjo, ki je pretila od zunaj. Odgovorni državniki Turčije, je naglašeno v komentarju, bodo imeli priložnost, da se sestanejo Trst, 4. aprila. (Po telefonu). Pred desetimi leti so v zgodnjem jutru odjeknili rafali strojnic na openskem strelišču — naeifašistični okupatorji so pomorili 71 nedolžnih ljudi, ki so jih pobrali za talce iz tržaških zaporov, da bi nad njimi razdivjati svoj onemogel bes zaradi uspehov narodnoosvobodilnega gibanja. Kot žrtve so padli Slovenc; in Italijani ter pripadniki drugih jugoslovan- Pred sestankom komisije OZN za razorožitev Novo upanje, da bo prišlo do omejitve in nadzorstva atomskega oboroževanja -Za novo zasedanje razorožitvene komisije OZN se zanimajo tudi sovjetski predstavniki New York, 4. aprila (Tanjug). Tri zahodne sile so se zavzele za obnovo aktivnosti komisije OZN za razorožitev. Kuomintan-škemu delegatu dr. Ciangu, ki po vrstnem redu ra mesec predseduje komisiji, so predstavniki Velike Britanije, ZDA in Francije izročili svoj predlog, naj bi se komisija OZN za razorožitev čimprej sestala, da bi razpravljala o svojih nalogah, ki jih je dobila od zadnjega zasedanja Generalne skupščine OZN. Predstavniki zahodnih sil so predvsem opozorili na resolucijo, s katero je Generalna skupščina OZN zahtevala posvetovanje držav, ki se zanimajo za proizvodnjo atomske energije. Komisija za razorožitev bo imela svoje zasedanje, kakor na-glašajo v krogih OZN, še v tem tednu. Zahteva zahodnih sil za nadaljevanje dela razorožitvene komisije je, kakor zatrjuje britanski delegat, ki je o tem govoril s sovjetskim predstavnikom Višinskim, odobravana tudi v sovjetskih krogih, ki se ne zanimajo PRIPRAVLJANJE ODGOVORA na sovjetski varnostni predlog Zahsdne sile bodo zavrnile sovjetski predlog o sodelovanju v Atlantskem paktu, za sovjetske predloge o evropski obrambi pa se resno zavzemajo v Londonu London, 4. aprila (Tanjug). Kaikor menijo v Londonu, bodo tri zahodne sile zavrnile predloge, ki jih je vlada ZSSR v svoji zadnji noti navedla glede možnosti sodelovanja ZSSR v Atlantskem pakti in o novem načrtu evropske varnosti. Na razgovorih med predstavniki Velike Britanije in Francije v Parizu je treba določiti samo še besedilo odgovora obeh • - Spremembe v vodstvu * e talijanske liberalnestranke Rim, 4. aprila (Tanjug). Nacionalni svet italijanske liberalne stranke je izvolil' novega sekretarja. Na mesito Vilabru-na, ki je postal minister za industrijo je bil izvoljen za sekretarja stranke kandidat desne struje v stranki Malagodi, ki je imel 20 glasov več kot pa kandidat levice. Zanj so glasoval; tudi pripadniki centra. Zmaga desničarjev v stranki utegne imeti vplive tudi na politiko stranke in verjetno tudi na politiko same vlade. Doslej so imeli v italijanski liberalni stranki premoč levičarji, Incldsnt na izraelsko-jordanski meji Jeruzalem, 4. aprila (Reuter). Delegat Jordanije v mešani komisiji za premirje je obtožil izraelsko vojaško oblast, da so izraelski vojaki spet vdrli v neko naselje pokrajine Hebrona in da je trajal spopad med izraelskim! m jordanskimi vojaki kakih 15 minut, nakar so se Izraelci umaknili ki so podpirali tudi nekatere socialne in gospodarske akcije ter zahteve socialnih demokratov. Desna struja pa je bila zmeraj proti taki politiki ter je nastopala celo proti agrarni reformi. Zmaga desničarjev v vodstvu liberalne stranke, ki sodeluje v sedanji vladni koaliciji, bi na ta način mogla vplivati tudi na politiko vlade. Demonstracije v Parizu Pariz, 4. aprila. (Reuter.) Ko se je danes predsednik francoske vlade Laniel vozil s svojim avtomobilom pred grob Neznanega vojaka, da bi prisostvoval počastitvi spomina francoskih vojakov, ki so padli v Indokini, je skušala večja skupina demonstrantov prebiti policijski kordon. Demonstranti so vzklikali: »Živel maršal Juin!« ter zahtevali, naj sedanja vlada odstopi. Demonstranti so potem zaustavili tudi avtomobil, s katerim se je vozil na komemoracijo francoski minister za obrambo Pleven. žav na sovjetsko noto. O kremeljskem predlogu razpravljajo seveda tudi druge, v Atlantskem paktu včlanjene države, in tudi Zahodna Nemčija. V londonskih krogih zatrjujejo, da zahodne sile nočejo ničesar slišati o ideji sovjets'- >ga članstva v Atlantskem paktu, kar pa se tiče sovjetskega načrta o evropski varnosti, se vidi, da britanska vlada noče takih predlogov kategorično vračati, kakor dela to zunanje ministrstvo ZDA. Čeprav tudi v Veliki Britaniji sovjetske ponudbe niso sprejeli z navdušenjem, so v britanskem zunanjem ministrstvu vendarie pripra ni razpravljati o tej ponudbi. Vsaka taka ponudba je po m-e-nju britanskih diplomatov upo-števanja vredna, ker je treba pustiti odprta vrata za nova pogajanja. Svet Arabske lige Kairo, 4. aprila (Reuter). Generalnemu sekretariatu OZN je svet Arabske lige poslal svojo spomenico, s katero zahteva, naj Združeni narodi opozorijo francosko vlado, da je treba prenehati s sedanjimi akcijami proti arabskemu nacionalističnemu gibanju v deželah, ki so pod francoskim protektoratom. Perzijsko-sovjetska komisija Teheran, 4. aprila (AFP). — Pravni odbor, ki ga je ustanovila mešana perzijsko-sovjetska komisija, je sestavil predlog konvencije o ureditvi obmejnih sporov med ZSSR in Perzijo. Odbor je svoje delo kor,saj ter bo svoj predlog predložil meša-■ri komisiji. samo za omejitev tako imenovane klasične oborožitve, temveč tudi za probleme atomskega orožja. Komisija OZN za razorožitev bo razpravljala predvsem o resoluciji Generalne skupščine OZN, ki je priporočila ustanovitev posebnega odbora zastopnikov tistih držav, ki se najbolj zanimajo za problem atomskega orožja. Ta odbor naj bi uvedel začasne razgovore predstavnikov ZDA, Velike Britanije, Francije, ^Kanade in morda tudi Belgije, ki ima_ v svojih afriških kolonijah _ velike zaloge surovin za profvodnjo atomske energije. V krogih Združenih narodov upajo, da bodo med novim za* sedanjem komisije za razorožitev reševali razna vprašanja, ki so bila doslei odložena ali pa sploh nenačeta. Sestanek komisije za razorožitev je tudi v skladu s Oredlogom indijskega ministrskega predsednika Nehruja. Indija sicer ni članica razorožitvene komisije, v kateri je 11 držav, članic Varnostnega sveta, in Kanada, toda zahodne države so zdaj prišle nasproti želji indijskega ministrskega predsednika o »atomskem premirju«. Kar se tiče sovjetsko - ameriških razgovorov o atomski energiji, sicer v krogih OZN niso znane podrobnosti, prevladuje pa prepričanje, da niso zaostali in da se bo o njih kaj več zvedelo med zasedanjem razorožitvene komisije OZN. Vohunski proces v Albaniji Tirana, 4. aprila. Kakor poroča albanska telegrafska agencija, se bo jutri začel v Tirani proces proti skupini vohunov in saboterjev, ki jih je, kakor zatrjuje obtožnica, organizirala v inozemstvu ameriška obveščevalna služba ter jih potem poslala v Albanijo, da bi med vojsko in civilnim prebivalstvom izzvali upore proti sedanjemu albanskemu režimu. Glavni obtoženec je nekdanji kapetan telesne straže bivšega albanskega kralja. Priziv bivšega predsednika perzijske vlade Teheran, 4. aprila (Reuter). V četrtek bo verjetno nova razprava pred vojaškim sodiščem v Teheranu zaradi priziva bivšega predsednika perzijske vlade dr. Mosadika, ki je bil, kakor znano, po dolgi razpravi obsojen na 3 leta zapora. Predsednik vojaškega sodišča v Teheranu je izjavil, da bo Mosa-diku dana priložnost, da se še enkrat pojavi pred sodiščem ter razloži svoje argumente. Za prizivno razpravo je veliko zanimanje in po vesteh iz dobro informiranih krogov bo sodba verjetno spremenjena na ta način, da bo Mosadik izpuščen iz zapora ter da bo interniran na svojem posestvu, ki je približno 50 km oddaljeno od Teherana. skih narodov. Danes ob 10 obletnici, ko se je prihitelo poklonit spominu openskih talcev okoli 1500 do 2000 ljudi, so na tem mestu vihrale slovenska zastava z peterokrako zvezdo, italijanska s peterokrako zvezdo, rdeča z srpom in kladivom ter tržaška — simboli, pod katerimi so se borili in padli. To je spomin na tiste čase, lco je tri-umfirala borbena enotnost slovenskega ljudstva z antifašističnimi Italijani in se je v krvavi borbi skovalo tisto bratstvo, ki je nujen pogoj za mirno sožitje dveh sosednih narodov. Demokratične in antifašistične Ob narodnem prazniku LB Madžarske Beograd, 4. aprila. Predsednik republike Josip Broz Tito 'je poslal predsedniku prezidija LR Madžarske g. Istovanu Dobrju čestitke ob madžarskem narodnem prazniku. organizacije, ki so ostale zveste ideji bratstva, so položile vence pred spomenikom. Med drugim; OF za tržaško ozemlje, Zveza partizanov, ASIZZ, tržaški komunist; in drugi. Venec je položila tudi Gospodarska delegacija FLRJ v Trstu. Spominsko svečanost je otvcril dr. Danev, govorila pa sta tov. F. Stoka in E. Laurenti, ki sta poudarjala potrebo Po enotnosti slovenskega in italijanskega demokratičnega ljudstva. Se prav posebno pa sta poudarila potrebo po enotnosti v delavskem pokretu, ki je zarad; znane kominfor-movske politike razdvojen. V govoru sta pozvala vse tržaške delavce, naj stopijo v enotno borbo za pravice delovnega ljudstva Trsta. Na žalni svečanosti sta nastopila pevski zbor »Ivan Vojko« in godba iz Proseka-Kontovela, ki je za konec zaigrala internacionalo. S. L. Egiptovsko orožie za Sudan Kartum, 4. aprila (ADP). General Mohamed Safualt, poveljnik egiptovskih oboroženih sil v Sudanu, je izročil danes pred- Po pogodbi med Turčijo in Pakistanom New York, 4. aprila. (Reuter.) Glede te dni podpisane turško-pakistanske pogodbe o vzajemni obrambi piše »New York Times«, da so sedaj na uspešni poti velika prizadevanja, da bi se varnostne pogodbe na Srednjem vzhodu razširile tudi na druge države, predvsem pa na Perzijo in Irak. »Ce se bo to zgodilo,« naglasa »New York Times«, »bo razširjena varnostna zveza važen korak za ustvaritev velike obrambne zveze na Srednjem vzhodu, kar bo tudi pripomoglo k odpravi napetosti med arabskimi državami in Izraelom.« Ob zaključku članka je poudarjeno, da je turško-pakistanska pogodba »razširitev Atlantskega pakta globoko v Azijo«. Velik mladinski festival v zoni B Zagreb, 4. aprila. Okrog 20.000 mladincev s področja Hrvaške, Slovenije, Gorice, Trsta in Koroške bo priredilo v dneh od 13. do 20. junija mladinski festival na področju okrajev Buje in Kopra v coni B STO. Na tem festivalu bo nastopilo veliko število kulturno-umetniških, folklornih in fizkultumih skupin. Desetletnica italijanskega bataljona Pino Badičin Rovinj, 4. aprila. Pri Rovinju so danes svečano proslavili desetletnico ustanovitve italijanskega bataljona Pino Budičin, ki se je boril v sestavu 43. istrske divizije. O historiatu in borbi te italijanske enote v NOV je govoril bivši komandant Mipan Iskra. Na kraju, kjer je bil ustanovljen bataljon, so odkrili tudi spominsko ploščo. Osnovana je zadružna dopisna šola Hrvatske Zagreb, 4. aprila. V Zagrebu je bila danes skupščina kultumo-prosvetnega odbora Glavne zadružne zveze Hrvatske. Na tej skupščini je bil sprejet sklep, da se osnuie zadružna dopisna šola. Tak način šolanja s pomočjo pisem je uveden v celem svetu. Te šole se bo posluževalo okrog 50C0 zadružnikov, ki bodo lahko hitro obvladali razne tečaje, potrebne za zadružništvo. sedntku sudanske vlade Asha-eriju skladišče orožja in municije za sudansko vojsko. V svoji zahvali je predsednik sudanske vlade rekel med drugim tudi tole: »Egipt je izpolnil svoje obljube glede dobave orožja in to tako hitro, da smo orožje dobili prej. preden smo mogli mobilizirati ljudi, ki ga bodo uporabljali.« Egipt je dal za sudansko vojsko navadne puške, strojnice ter protiletalske in protitankovske topove. ljudsko prosvetnih društvih se aktivno udejstvuje 3265 članov. Lani so imeli 192 predstav in dali na oder 83 dramskih del. Tudi ženska društva so na najboljši poti k temeljitemu poseganju v družbeno politično življenje. Tudi delavci v podjetjih so pokazali, da so sposobni upravljati svoja podjetja, kar se odraža v dobrem gospodarjenju. Od predvidenih 120 milijonov din so podjetja lani ustvarila 418 milijonov dinarjev akumulacije. Seveda so pri delavskem upravljanju še razne slabosti, prot: katerim se bo treba še boriti. Bilo je nekaj primerov tako v idrijskem rudniku in nekaterih drugih gospodarskih organizacijah, da se komunisti v delavskih svetih niso dosledno borili proti škodljivim pojavom in so dopuščali gospodarski kriminal. Mnogo pa je bilo storjenega na obnovi po vojni porušenega podeželja, pri elektrifikaciji vasi in podobno. Sindikalne organizacije so premalo storile za vzgojo svojih članov in delo komunistov v teh organizacijah ni prišlo dovolj do izraza. Tudi mladinskim organizacijam so komunisti posvečali premalo skrbi Komunisti na vasi pa so odigrali važno vlogo :n dosegli lepe uspehe, predvsem v kmečkem zadružništvu. V tolminskem okraju je trenutno 1897 komunistov. V zadnjih dveh letih je bilo na novo sprejetih 138, izključenih pa 418 članov. V razpravo je posegla tudi Vida Tomšičeva, organizacijski sekretar CK ZK Slovenije. Poudarila je, da so komunisti na Tolminskem pokazali veliko požrtvovalnost in prizadevnost za napredek svojega okraja, vendar so še šibki glede idejnosti. V vsestranskem razvoju celotne Jugoslavije smo prišli do točke, ko so največji objekti naše industrializacije in elektrifikacije dograjeni, zaradi česar bodo razpolagali okraji, občine in podjetja z vedno večjimi denarnimi sredstvi. Prav zato pa je potrebna tudi vedno večja zavest, da smo del skupnosti tako v tovarni kakor tudi na vasi, v občini in povsod, kjer se ta sredstva razporejajo in uporabljajo. Neprestano moramo dvigati produktivnost dela in pravilno razporejati sadove svojega dela, pri tem pa nikakor ne smemo misliti le na sebe, temveč moramo gledati Jugoslavijo kot celoto. Na koncu je skupščina izvolila nov 19 članski Okrajni komite, 5 člansko revizijsko komisijo in 19 delegatov za III. kongres ZKS. Kaj je razstavljeno na novosadskem in osiješkem sejmu Na novosadskem sejmu, ki je bil odprt v soboto, razstavlja okrog 200 podjetij iz vse države nad tisoč industrijskih in obrtnih proizvodov. Sejem bo odprt do 1. maja. Na osiješkem sejmu, ki je bil prav tako odprt v soboto, zavze- Občni zbor Združenja književnikov Srbije Beograd, 4. aprila. Danes je bila letna skupščina Združenja književnikov Srbije. Na občnem zboru so ugotovili, da je bilo preteklo leto izdanih v Srbiji 30 novih knjig. V poročilih je bilo med drugim poudarjeno, da poleg tega večje število rokopisov že dalj časa čaka na objavo. Težave pa so s tiskanjem. Na občnem zboru so med drugim govorili tudi o potrebi, da se izboljša pouk književnosti v srednjih šolah in o možnostih izdajanja književnega biltena, ki nai bi imel nalogo olajšati inozemskim izdajateljem popolnejši pregled o sodobni književni aktivnosti članov tega združenja. Za predsednika nove uprave Združenja je bil izbran Ivo An-drič, za podpredsednika Dušan Matič, za sekretarja pa Djuro Radovič. Posvet makedonskih sodnikov Skoplje, 4. aprila. Danes je bilo v Skopi ju posvetovan je sodnikov Makedonije, ki mu je prisostvoval tudi predsednik Vrhovnega sodišča FLRJ Josip Hmčevič. Na posvetovanju so zlasti veliko govorili o borbi proti gospodarskemu kriminalu, pri čemer so ugotovili, da so kazni, ki jih sodišča izrekajo v primerih gospodarskega kriminala, še vedno preblage. ma največji prostor industrija kmetijskih strojev in orodja. Razen strojev in orodja, namenjenega našim največjim socialističnim kmetijskim gospodarstvom, razstavlja industrija kmetijskih strojev tudi stroje in orodje za drobne proizvajalce. Osiješka tovarna kmetijskih strojev je razstavila 12 vrst takega orodja. Tovarna kmetijskih strojev »Pobjeda« iz Novega Sada pa je razstavila prvo traktorsko kosilnico, izdelano v naši državi £isenhower o Atlantskem pakta Washington, 4. aprila (USU). Ob peti obletnici podpisa Atlantskega paleta je predsednik ZDA Eisenhower izjavil, da predstavlja ta pakt zvezo za ohranitev miru in vzajemne obrambe ter da je »močna trdnjava svobodnega sveta«. Po njegovih besedah je Atlantski pakt tudi simbol enotnosti svobodnih ljudi v dobi velikih nevarnosti- Naglasil je tudi, da bo Atlantski pakt v prihodnosti preprečeval vse nevarnosti. Situacija v Vietnama Hanoi, 4. aprila (AFP). Vietnamsko vojaštvo še vedno močno napada Dien Bien Fu, francoska poročila pa zatrjujejo, da je bilo več napadov odbitih. Po zadnjih močnih napadih je nastalo zdaj zatišje, nadaljujejo pa se boji topništva. Francosko letalstvo napada sovražne pozicije okrog Dien Bien Fuja ter preprečuje dovoz novih sovražnih čet. Poveljnik francoskih sil je razglasil, da se na nekaterih sektorjih bojišča sovražniki tudi umikaic. Ustanovljena je ZVEZA DRUŠTEV EKONOMISTOV SLOVENIJE Ljubljana, 4. aprila 1954. — V postanejo torej popolnoma sa-Ljubijani je bil danes ustanov- mostojna društva, ker so pravni občni zbor Zveze društev zaprav po praksi zadnje leto ekonomistov Slovenije. Zbora tako že bile, Zveza pa prevza-so se udeležili številni delegati me nalogo, da kot združenje iz vseh republik. V imenu iz- enakopravnih članov koordini-vršnega sveta LR Slovenije mu ra njihovo delo. Je prisostvoval podpredsednik Do majskega kongresa ekono-dr. Marjan Brecelj. mlstov FLRJ pripravi Zveza Po referatih Filipa Lipovca (O vse, kar je potrebno, da bodo problemih organizacije ekono- ekonomisti Slovenije, ki so za rnistov Slovenije), Silve dr. Ek- kongres prevzeli referat »Kri-slove in profesorja Kraševca (O tična analiza stanja organizaci-ekonomski reviji in vprašanjih je naših podjetij« — kot zastop-njenega urejanja) se je razvila niki .tehnično in tudi drugače dokaj živahna razprava, ki se je na osnovi glasovanja končala z naslednjimi sklepi: Likvidira se že dobro leto neaktivno Društvo ekonomistov LRS in ustanovi Zveza društev ekonomistov Slovenije. Dosedanje podružnice bivšega društva najbolj razvite republike, dostojno zastopali našo ekonomsko vedo na tem kongresu. Dr. Marjan Brecelj je v razpravi poudaril, da želi, da bi postala nova zveza aktivni organ, ki bo znal najti pota in načine za tesno plodno sodelo- Mariborski tekstilci in kovinarji so zborovali Sindikati naj se skupaj z delavskimi sveti bore za čimboljše izkoriščanje industrijskih kapacitet Maribor, 4. aprila. V Maribora sra bila občna zbora krajevnih odborov dveh najmočnejših mariborskih sindikatov — tekstilnih in kovinarskih delavcev. Občnemu Istočasno je v Mariboru poteka! občni zbor krajevnega odbora sindikata kovinarjev. Zboru je prisostvoval tudi predsednik republiškega odbora Jaka Kvas. zboru tekstilcev sta prisostvovala Obširno je poročal o delu sindi-kot gosta predsednik republiške- kata tov. Jernej Broii. Potem ko ga odbora Jovo Galič in tajnik mestnega sindikalnega sveta Franc Zorko. O delu sindikata tekstilcev v minulem letu je poročal tajnik krajevnega odbora Tomaž Lupša. Iz njegovega poročila posnemamo, da ija v mariborskem sindikatu tekstilcev 5807 članov. Od tega 52 “/o žensk. 9 sindikalnih podružnic je v minulem letu doseglo znatne uspehe, kar se je pokazalo tudi v proizvodnji mariborskih tekstilnih podjetij. Lani so mariborske tekstilne tovarne povečale proizvodnjo za eca 6°/o, prav tako pa so dvignile tudi kvaliteto izdelkov, kar potrjuje posameznih podjetij, ki dosegajo znaten izvoz tekstila, saj je bilo prodanega v tujino čez 5 milijonov metrov biaga. Celotna vred- nost lani ustvarjenih proizvodov no večji od zaslužka polkvalifi- pa je presegla 40 milijard dinarjev. Tov. Lupša je v svojem poročilu opozoril na potrebo poglabljanja delavskega samoupravljanja in večje skrbi za vzgojo strokovnih kadrov. Podrobno je govoril o potrebi temeljite revizije tarifnih pravilnikov in o raznih oblikah dela sindikalnih organizacij. Med pomembnejšimi predlogi, ki -jih je zbor obravnaval, naj Glede na nove predilnice in tkalnice, ki bodo v kratkem pričele obratovati, je tov. Marija Kmetova ponovno načela vprašanje nočnega dela, ki je za žene pre- naporno. V razpravi je bilo ve- študentov iz skandinavskih dr- liko govora tudi o priznanju kvalifikacij tekstilnim delavcem, o borbi -proti kriminalu itd. Občni zbor je izvolil nov 27 članski mladinC£mj ki bodo gradill ob_ odoor, delegate za okrajni in republiški občni zbor in za III. kongres tekstilcev. univerze v Nemčijo, medtem ko ni odbor tudi sindikalne podruž- bo 60 študentov iz vseh naših nice obrtniške stroke, uslužbenci univerz odpotovalo v kratkem 2SS3TS prometne S"1 ^ v Veliko Britanijo. (Jugopres). vanje z organi naše ljudske oblasti. Dejal je, da bi balo napačno, če bi se omejila društva na ozko strokovno nalogo, kajti potrebno je zlasti, da preidejo je navedel najznačilnejše gospodarske uspehe, je opozoril na glavno nalogo sindikatov, naj se v bodoče skupaj z delavskimi sveti borijo za čimboljše izkoriščanje svojih proizvodnih kapacitet. Govoreč o storilnosti in plačilnem sistemu je opozoril na številne nadure, ki so bile opravljene v preteklem letu in ugotovil, da bi lahko kovinski kolektivi po družbenem planu ustvarili sredstva za plače in izpolnili svoje obveznosti do družbe in še znižali prodajno ceno proizvodom za približno 9 °/i>. Opozoril je tudi na velike razlike pri plačah tudi 2.000 din na delavca. Tako je povprečen mesečni zaslužek navadnega delavca v Metalni znat- ciranega delavca v Tovarni poljedelskih strojev. Zato bo treba tudi v kovinskih podjetjih temeljito pregledati, kar ni pravilno. Po poročilu so delegati tenfeljito obravnavali razne probleme iz življenja svojih organizacij med osrednjimi nalogami, ki jih bo moral izvajati krajevni odbor pa so v razpravi poudarili skrb za večjo proizvodnjo in znižanje proizvodnih stroškov. V novi kra- omenimo tudi predlog o ustano- jevni odbor so izvolili 41 članov, vitvi obratnih delavskih svetov. Tuji študenti na delovnih akcijah v Hrvatski in Bosni Okoli 80 mladincev, največ žav ter Italije, Švice, 'Vel. Britanije, Nemčije in Francije se bo pridružilo letos hrvatskim jekte hidrocentrale Vinodol v Gorskem Kotaru. Delali bodo od 5. julija do 5. avgusta. V. našo državo so jih poslale razne študentske organizacije, ki zamenjujejo svoje člane in jih med Sindikalna konferenca v Kopru Koper, 4. apr. v Kopru je bila drugim pošiljajo tudi v medna-V soboto konferenca predstavni- rodna delovna taborišča, kov sind, podružnic živilske, trgovinske, zdravstvene in gostinske Druga delovna akcija *bo v stroke koprskega okraja, na ka- Tuzli, kjer bodo sodelovali pri teil so o pomenu povezanosti med .. . . . „ , . sindikalnimi podružnicami posa- ureditvi mesta. Za sodelovanje meznih strok govorili tov. Rado v tej akciji so že poslali pozive Fveh- študentski mladini Zahodne ze sindikatov Slovenije. Poudarili Nemčije, Avstrije, Švice, Grčije, so predvsem, da bo organizacija Turčije, Vel. Britanije, Izraela sindikalnih podružnic po strokah . ., , •. m •; .♦ u A omogočila boljšo povezanost med ln Abes lnije. Tuji studenti bodo posameznimi podružnicami, bolj- J n šo koordinacijo dela in lažje reševanje raznih vprašanj. Na kon- delali v Tuzli od 7. do 27. julija. Po drugi strani pa je tudi že ferenči so izvolili okrajne odbo- večje število naših študentov re posameznih strok ter delegate d-, delo v mednarodna rfp- za republiške konference. Pred- 0asi0 na aei° v meanarouna ae-stavniki sindikalnih podružnic v lovna taborišča v Angliji, Za-koprskem okraju pa bodo zasto- hodni Nemčiji, Švici in Italiji, pani tudi na republiških plenu- . - ^ „ mih in v predsedstvih posamez- Poleg tega je odpotovala sku-nih strok Zveze sindikatov Slo- pina 20 študentov sarajevske venije. V kratkem bodo sestavile okraj- 160 štipendistov na specializaciji v Jugoslaviji Jugoslovanska uprava za ekonomsko in tehnično pomoč je sporočila te dni Tehnični pomoči OZN kraje, v katere bo lahko prišlo 42 tujih štipendistov, Fo programu tehnične pomoči OZN C KULTURNI RAZGLEDI j od več ali manj golega teoreti- bo Prišlo v Jugoslavijo letos 160 ziranja na praktično obravnavanje naših ekonomskih problemov in da se zavzema zveza za oblikovanje neke osnovne enotne ekonomske miselnosti, ki bodi podiaga za vse delo. Prof. Krašovec se je v imenu redakcijskega odbora »Ekonomske revije« zahvalil ljudski oblasti za prejete subvencije (2 milijona 500.0Q0 din), ki so omogočile izhajanje revije in obljubil, da si bo revija prizadevala ugoditi tako nalogi, gojiti visoko znanstveno teoretično obravnavanje aktualnih ekonomskih vprašanj, kakor tudi obravnavati poljudna vprašanja, ki naj približajo revijo množici delovnih ljudi. Delo je občni zbor končal z izvolitvijo 11 članov predsedstva Zveze, 3 članskega nadzornega odbora, 13 članskega redakcijskega odbora »Ekonomske revije« in 9 delegatov za kongres ekonomistov v Opatiji. Razen teh 9 delegatov se bo navedenega kongresa iz Slovenije udeležilo še 10 predstavnikov naših znanstvenih zavodov in univerze. tujih štipendistov na specializacijo. Jugoslovanska uprava je poslala predlog, ▼ katerih tovarnah in podjetjih naj bi delali tl štipendisti. Omenjeni so v glavnem največji objekti osnovnih jugoslovanskih gospodarskih panog. Pričakujejo, da bo največ štipendistov iz dežel Bližnjega ln Srednjega vzhoda, ki bodo ostali v Jugoslaviji tri do štiri mesece. (Jugopres). Pariški dramaturški zapiski Intermezzo na Buievardih fiaaŠA nSHntn Tako le n& primer pariška kritika sploh moderno ameriško dramatiko. proglasila ra najbolj uspelo predsta- Izredno hvaležne vloge, majhno Velenje povečalo proizvodnjo lignita V ßrvem. tromesečju tega leta so Izkopali v velenjskem rudniku 214.000 ton lignita, to je za okoli 100.000 ton več‘ kakor v istem času preteklega leta. C e bodo tako nadaljevali, bo letošnja proizvodnja znatno večja nad predvidenim planom. To povečanje izkopa premoga je toliko pomembnejše, ker bodo morali nekateri rudniki rjavega premoga v Sloveniji zmanjšati svojo proizvodnjo zaradi omejenih zalog, med njimi tudi največji premogovnik Trbovlje. Pariz, 24. marca 1954. Ko sem se nekaj ur po prihodu v Pariz kljub burji in dežju z načrtom v roki previdno odpravil na prvo ekspedacijo in na prvi lov za teatri in se znašel na mostu St. Michčl, sta se nenadoma odprli pred mano dve brezkončni reki luči, hrupa, vrveža in neumirljivega toka velemestnega življenja: boulevard St. Michel in Boulevard Sevastopol, ki skoraj v ravni črti režeta Pariz in vežeta Montmartre ter Montparnasse. Neka- vo sezone na bouLevardih Brealove Hu.za.rje, tragikomedijo iz časa Napoleonovih vojn v Italiji, ki jo uprizarja gledališče Noctambules. O tem gledališču govori pariški tisk kot o jedru avantgardističnega teatra, ob njem in v njem se snVe in oblikuje skupina Theatre d’aujourdhui. Nestrpno setu pričakoval to predstavo v prepričanju, da bo komedija primerna tudi za naše odre. Noctambules so eno od najmanjših pariških gledališč, skrito pa je v temni zakolui ulici Montpamassa. S kn jiga mami in trgo v ___________________ ostala gledališča. Majhna so in velika, razkosata in skromna, med njimi tudi taka, ki komaj zaslužijo to ime: nekatera (redka) zategadelj, ker so že na robu med kabaretom in teatrom, druga na prvi pogled zategadelj, ker so bolj podobna luknjam kot spodobnim gledališkim hišam. Zelo veliko jih je. Vseh ne moreš obiskati, ker je bivanje v Parizu pač prekratko odmerjeno Pri izboru je človek navezan na nasvete, sodbe in okus raznih ljudi, s katerimi se «ezuani in tako se zgodi, da žrtvuje večer za slabšo predstavo na račun boljše. Pomena neke gospodarske panoge ne gre soditi po posameznikih, ki kiarifo bi fen ugled — Z občnega zbora HO trgovskega sindikata Ljubljana, 4. aprila Enajstega rednega občnega zbora republiškega odbora sindikata trgovskih delavcev in na- ri, za nujno zlo, temveč za gospodarsko panogo, ki bi ji končno bilo treba priznati enakopraven položaj. Da bi se to meščencev, ki je začel, kakor doseglo, bi bilo treba kar naj- smo že poročali, svoje delo včeraj popoldne, se je razen delegatov udeležilo večje število gostov, med njimi predsednik Centralnega odbora iz strožje kaznovati tistih nekaj nepoštenih, v trgovini zaposlenih ljudi, ki s svojimi pro-tidružbenimi težnjami kvarijo ugled ogromne večine na- Beograda tov. Čirič, predsed- ših poštenih trgovskih uslužnih RO LR Hrvatske Sime bencev. Petrič, predsednik Zveze sin dikatov Slovenije Janko Rudolf in drugi. V nadaljevanju včeraj začete razprave o poročilih funkcionarjev republiškega odbora je tov. Čirič danes poudaril, da se skušata glede na novo uredbo o trgovinski dejavnosti uveljaviti dve ekstremni stališči: eno, ki je za staro obliko organizacije trgovinske mreže in drugo, ki hoče da postane prav vsaka prodajalna samostojno podjetje. Sledile so volitve. Občni Prvi nastop novega SFZ v Ljubljani V ponedeljek 5. aprila bo nastopil v Veliki filharmonični dvorani v Ljubljani mešani zbor ljubljanskih akademikov — APZ »Tone Tomšič«. Kdor zasleduje naše glasbeno življenje, mu to ime pač ni neznano, saj je to kolektiv, ki vsa leta po vojni — do lanskega leta pod imenom ŠPZ (študentski pevski zbor) ;«- vrši svoje kulturno poslanstvo po Sloveniji, po naših drugih republikah in celo v inozemstvu. Naziv »akademski« Je zbor prevzel zato, ker ima v ko na sredini, tik »i> Sclni, kralju- težavo sem ga iztaknil in meje zajeta veličastno razsvetljeni gledališči čudenje je raslo, ko sem prišel v Sarah Bernhardt in Chatelet, nedaleč prostor, podoben našim improvizira-od tod eta vsaka na drugem bregu 71,111 teatrom v šolskih sobah. Pro- Seine obe palači Comedie Fram$aise, štora je za kakih sto Ijnda (cene zagrajeni v dostojanstven molk iu vstopnicam so seveda temu primerni rak, po Moutparnassu im Mont- no. visoke!), dimenzije odrčka pa so marim pa so med neštevilnimi bari, pniibližmo 4X2,5X4 m! Ko sem pre-ovimami raztresena kiral pred začetkom predstave razkošen gledališki list, v katerem je tiskam tudi kompletom tekst komedije (ne glede na astronomsko visoko ceno je to ze!o pametna stvar, ki bi jo morda kazalo vpeljati tudi pri nas; nekaj podobnega ima tudi \ ilarovo N. T. P. s to razliko, da tu prodajajo posebno ilustrirano izdajo uprizorjenega dela brez slehernega uvoda ali kakega drugega prispevka) — skoraj nisem mogel verjeti, da so na tem miniaturnem odru igrali Beneškega trgovca in D am tonovo smrt. Ni me pa začudilo, ko nem bral, da so tu nas to d ali mod drugimi Vilar, Philippe, Pi to je v in Marija Cesarčs, kajti vse, kar je v zadnjih desetletjih velikega dalo pariško gledališče, &e je porodilo in razvilo iz takih teatrskih lukenj. Huzarji pa so me po vsem iem nekoliko razočarali. Burleskno karikirana. o tempu se kar prehitevajoča, po nekaterih elementih na co-medio del*arte spominjajoča uprizoritev, igrana v neprestanem glasovnem fortissimu, pretiranih mimičnih poudarkih in neverjetni razgibanosti v miniaturnem prostoru. Torej noben avantgardizem, pač pa (sit venia verbo) >re(ardizem<. Zgodba: dva Napoleonova huzarja sta izgubila konja. Grozi jima sn. na kazen. Rešita se lahko le v pri meru, če naprtita krivdo prebiralcem okupirane vasi in če najdeta človeka, k: naj bi Šel pred puške namestu njiju. Happy end. Torej nič posebno izvirnega ali duhovitega. Če pa pariška publika dere na te predstave kot nora in če jih kritika na ose pretege hvali, se to zgodi zategadelj, ker je v komediji toliko krvave, bridke in drzno neposredne satire na >napoleonovski< francoski militarizem in na italijansko strahopetnost, kričavo klepetavost in prepirljivost, da jo resnično prenese le skrajna toleranca! Na dlani je, da se za satiro na Napoleona skriva satira na današnje razmere (francoske kolonialne vojne). Nemara je stil uprizoritve namenoma tako >h:s1oriziran< in karikiran, da bi prikril to resnico. To je seve le domneva. Najsi bo tako ali tako, Parižan Huzarje razume in si jih sodobno zasedba, veliko duhovite komike kot nalašč za lahkotnejši del repertoarja v naših gledališčih. V Parizu igra glavno vlogo znani komik Jean Richard. Predstava kot oeloia je koncipirana v lahkooni in rekoči konverzaciji. Toda to enotnost razbijeta dve stvari: najprej Richard s svojo »specialno« kooniko mi mičnega pretiravanja in pačenja, potem pa to, da so prehodi med resničnostjo in sanjami nakazani samo s tem, da igralski stil v sanjskih prizorih preide v močno karikaturo. Ti prehodi bi morali biti nakazani tudi s svetlobnimi in in6cenacijskimi sredstvi. Iluzijo o menjavi prostora si gledalec lahko brez slehernega pripomočka ustvari tam, kjer mu že osnovna scena, nujno močno stilizirana, pušča svobodo za njegovo kombinacije o prostoru in prizorišču. Ce pa insccmator zgradi do podrobnosti izdelano veristično osnovano sceno, nato pa zahteva od gledalca, da si v tem konkret nem prostoru, recimo v soba, kot je to v našem primeru, ustvari iluzijo palmovega gaja na rivieri in to samo zato, ker so igralci zaceli govoriti čisto drugače kot doslej, potem je to posiljevanje in nepoznavanje psihologije, kar vodi v nejasnosti in zmedo. • To so pomanjkljivosti te sicer uspele pariške uprizoritve in Če se mi posreči dobiti tekst in če bomo delo o Celju igrali, bo treba tu poiskati drug, ustreznejši, učinkovitejši in jasnejši prijem. Najuspešnejši avtor pariških bou-levardov je Roussin. Njegovi Otroci prihajajo še x>edno (po več kot enem letu igranja en suite) privabljajo občinstvo (380 predstav!) V gledali- zbor je izvolil nov 43 članski plenum in nadzorni odbor, posebna že prej izvoljena komisija pa je sestavila na osnovi razprave sklepe, ki jih bodo prejele vse podružnice v Sloveniji, da jim olajšajo delo pri reševanju trenutno posebno perečih vprašanj. Med temi ni na zadnjem mestu reorganizacija trgovinske mreže, ki mora biti izvedena do junija letos. Obsodil je obe vrsti pretira- svojih vrsiah že prece) članov z vanja in poudaril, da je edi- ..... na pravilna lahko le taka rešitev, ki upošteva krajevne razmere, gospodarsko renta-bilitetne elemente in sodelovanje z ljudskimi odbori. Kakor drugi diskutanti je tudi Čirič pozdravil formiranje plačnega sklada v trgovini na osnovi odstotkov od prometa, češ s tem je končno ustvarjen pogoj za to, da prenehajo v naši trgovini vse mogoče dosedanje špekulacije in da postane tudi to področje gospodarske dejavnosti resnično socialistično. Tehtne pripombe je dal tudi gost Šime Petrič iz Hrvatske. Med drugim se je dotaknil tudi vloge trgovine v naši družbi. Dejal je, da pri tem ne gre, kakor mislijo nekate- Za zanimivo koncertno novost je poskrbel prireditelj s tem, da je med zborovskim program vključil tudi nekaj slovenskih balad za soliste ob spremljavi klavirja. Da bo tudi ta del programa kvaliteten, nam jamčijo imena naših znanih solistov (Sonja Drakslerjeva, Zlata Gašperšičeva, Andrej Štrukelj. Zdravko Kovač) in pianista Marjana Lipovška, ki bodo izvajali ta del koncerta. Ob priliki koncerta je odbor pripravil tudi izdajo knjižnice, v kateri je obdelana balada kot literarna zvrst. Tako je ta knjižica z doslej pri nas še neobdelano tematiko tudi nov doprinos k naši glasbeno-teoretični literaturi. V Zagrebu so odprli najmodernejšo pekarno Zagreb, 4. aprila. V Zagrebu je začela z obratovanjem naj- prevzem tega naslova tudi zato, ker je ta zbor edini pravi dedič tradicij in smernic nekdanjega Maroltovega APZ. Kot vedno, bo tudi ta koncert stilno zaključena celota. Pevci bodo zapeli osem balad slovenskih zborovskih skladateljev, od starejših, že znanih, pa do prve izvedbe Gobčeve balade »Njene oči«, ki Jo je komponiral na besedilo pesmi Mateja Bora. Pevci večja in najmodernejša pekarna v so se v pripravah Za koncert zelo potrud.iii, saj se zavedajo pomembnosti svojega prvega nastopa v Ljubljani kot novi APZ. Ob tej priliki bo proslavil dirigent prof. Radovan Gobec 25-letnico svojega glasbenega udejstvovanja. naši državi, ki nosi ime »Industrijska parna pekama Zagreb«. N if pravo te avtomatične parne pekarne so izdelali v naših jugoslovanskih tovarnah. Se nekaj. Goljufiv akviziter razlaga. In tu je ključ k odgovoru na vprašanje, zakaj imajo tak uspeh. Dobra eksportna featrska roba to ni. Tako za vsak prinicr pa je komedija vendarle odromala v mojo dramaturško bisago. Pač pa se zelo trudim (doslej brez uspeha), da bi dobil tekat duhovite 'Axelrodove komedije Vdovec, ki sem jo v francoski priredbi J. Devala videl v prijetnem, intimnem komornem baročnem gledališču Edvard VII. Tudi tu zgodba ni posebno nova, toda podana je na iz vixen in učinkovit način. Mož, ki mu je žena odšla na poči twice. se zaplete v pustolovščine z ljubko sosedo. Stokrat premleta štorija. V tem primeru je privlačna fn zanimiva, ker se v resnici pravzaprav nie ne zgodi, marveč se pred publiko vrsti cel niz moževih nekakšnih halucinacij, sanj in skonstruiranih dogodkov. Vsak prizor gledamo dvakrat ali trikrat; tako kot si ga mož predstavlja, p"-»d^n se resnično zgodi, nato tako, kot se res zgodi in za tem še tako, kot st ga je predstavljal soigralec. Resničnost in fantazija se prepletata in druga na drugo vplivata, kar vodi do cele vrste komičnih in duhovitih zapletov. V bistvu torej modernističen prijem, ki spominja na Dream-Girl in šču Ambassadeurs — Henry Bernstein je pred nekaj dnevi >startala< njegova najnovejša komedija Mož, žena in smrt, v gledališču Madeleine pa je nocoj štiri sto dvainpetdeseta ponovitev njegove Helene, ki jo je dramatiziral po romanu Johna Erskina. S komedijo Mož, žena in smrt jo je za naše pojme temeljito polomil. Skregal se je z osnovnimi pojmi etike in morale. Na oder pripelje pokvarjeno Parižanko, ki se je poročila s kmetom, ker je zadel na loteriji 80 milijonov, ker je bolehen in ker upa. da bo kmalu te milijone podedovala. Mož pa noče umreti (igra ga znani Bernard Blier, ki ga pri nas poznamo iz številnih filmov, n. pr. iz Nočnega taksija) in ženska ga hoče ubiti. Trikrat se ji to ponesreči in na koncu, ko se ga le ni mogla iznebiti, se pobotata in ona obljubi, da mu bo »poskušala biti dobra žena*. Vseskozi je iniciativa na njeni strani in njen lik je v komediji dominanten. Torej nekaj naravnost perverznega. Publika sprejema delo precej hladno in z režemo. Drugače je z njegovo priredbo duhovite Erskir.ove Helene. To je v bistvu duhovita sodobna konoerza-cijska komedija v starogrških (kar zadeva ženske, precej >poparižanje-nih<) kostumih in v učinkoviti ter smotrni antični sceni. Tema tega antično - modernega kramljanja: problem zakonskega sožitja, >copate< in moževi rogovi, pa ženska, ki nosi hlače. Glavni osebi: Menelaj in Helena. Ozadje: vrnitev izpred Troje, Agamemnonova in Klitemnestrtna smrt. Tudi ta komedija bo romala v dramaturško malho in morda pride is nje prihodnjo sezono na celjski oder. V gledališču Hčbertot ... Toda dovolj! Smili se mi urednik, ki se boji dolgih člankov, smilijo se bralci in končno resnici na ljubo — smilim se že tudii sam sebi: francosko kot koli debele Gauloises capo ral ordinaire me kljub kot orgije črnemu tobaku ne morejo več obdržati pokonci (naše Drave so pravi čudež v primeri s tem smradom!), pa tudi predrage so za takega!e dramaturškega štipendista, kljub temu, da so ta naijcenejše. Sploh se mi zdi, da bom moral svojo obljubo »o kolikor mogoče rednem pošiljanju dramaturških zapiskov« snesti, zakaj na pariške boulevard« kuka prva pomlad, dan pa ima na žalost tudi v Parizu samo štffiri&ndvajset ur. Lojze Filipič Dva popravka številk V članku »Kako je s plačami v projektantskih podjetjih?« dne 2. t. m. se glasi stavek v drugem odstavku pravilno: »Pri nas zaposleni Inženirji Imajo povprečno 16.3 (IN NE 3) leta prakse.« V podnaslovu k članku »O storilnosti dela v naši metalurgiji« z dne 3. t. m. je pravilno: »Na 1 milijon delovnih ur 7.2 (IN NE 72)...« Obe neljubi napaki so bralci verjetno že sami opazili. OB DESETI OBLETNICI XXIV. UDARNE 1RŽAŠKE BRIGADE IX. KORPUSA brigada pa v borbah za Vipavo in pozneje v Baški grapi. Tržaška brigada je poleg tega imela poseben bataljon na spodnjem Krasu, ki je vzdrževal zvezo s te- . . . ~ ^ renom; stalno mobiliziral nove moči potnika, ki je sposoben prodajati m ter izvajal diverzantske akcije. V tudi spretno žonglirati s cenami. M. M. Viktor je bil dolga leta trgovski potnik. Prehodil je hribe in doline, mesta in vasi ter sklepal kupčije za svoje kapitalistične gospodarje. Po osvoboditvi se je zaposlil kot uradnik pri Gradisu, nato pa v ljubljanski tobačni tovarni, kjer je ostal 1951. leta ob reorganizaciji glavne direkcije brez službe, ker si je ni hotel najti. Zahotelo se mu_ je zopet stare poti. Ker ni dobil službe trgovskega potnika, se je zaposlil kot akviziter pri Cankarjevi založbi. Od naročnikov, ki jih je pridobil, je pobiral tudi akontacijo, ki je pa ni odvajal založbi. Ker ni imel čiste vesti, je to službo kmalu zapustil. Zaposlil se je kot akviziter pri Planinski zvezi Slovenije ter je nabiral naročnike za »Planinski vestnik«. Akontacijo v približnem znesku 20.000 din, ki jo je zbral od novih naročnikov, si je seveda prisvojil. Tudi tu je službo zapustil in se preselil k Turističnemu uradu, za katerega je prodajal Gospodarske adresarje. To je bil že bolj prikladen posel za starega trgovskega Ogenj v mesarski sušilnici v Škofji Loki V mestni mesarski sušilnici v Škofji Loki je 1. aprila nastal požar, ki so ga k sreči kmalu pogasili. V peči sušilnice, ki je bila najbrže preveč naložena, je plamen objel sušeče se meso tako da so se vnele vrvice, na katere je bilo meso privezano. Meso je padlo v ogenj in zgorelo. Škode je okrog 150.000 din. Sekal je drva brez dovoljenja Franc Klavžar je v državnem gozdu Medvedica pri Planini posekal 3,97 m1 jamskega lesa. Od „ posekanega lesa je prodal 2,44 Večesiav”Hofjevač.' Gostovanje Zlatka Bedekoviča v Jugoslaviji Zagreb, 2. aprila (Tanjug). Predsednik sabora Ul Hrvatske doktor Vladimir Balcarič je priredil danes kosilo na čast Zlatku Ba-lokoviču in njegovi soprogi. Na kosilu so bili predsednik republiškega zbora Sabora HR Hrvatske dr. Zlatan Sremec s soprogo in podpredsednik izvršnega sveta Sabora Ivan Krajačič. Zlatko Ba-lokovič je obiskal poveljnika zagrebške vojaške oblasti generalnega polkovnika Kosto Nagyja in se udeležil sprejema, ki ga je priredil njemu na čast predsednik mestnega odbora Zagreba kub. m za 13.420 din. Okrožno sodišče v Celju ga je obsodilo na 1 mesen zapora. Divja lovca Jože Knez In Jože Ulaga sta Med enomesečnim bivanjem v Jugoslaviji bo Zlatko Balokovič, eden izmed najbolj znanih violinistov na svetu, priredil v vseh večjih jugoslovanskih središčih skupno 12 koncertov. Ciklus svojih koncertov bo začel s spomin- brez dovoljenja lovila v gozdu ^ konc^ t>ri Kuret nem nad T.a&iHm sktm koncertom v z.agreou. Zlat Danes mineva 19 let, kar je bila ostanovljena prva brigada borcev italijanske narodnosti, ki so se borili v okviru NOV in POS. To je slavna Tržaška brigada, katere borci so bili v glavnem tržaški in tržiški delavci ki so se pridružili našemu gibanju takoj po razpadu Italije. Ker živi danes v Kopru nekaj preživelih borcev te brigade, so se dogovorili, da bodo pripravili svečano proslavo in zbor vseh borcev, ki živijo v Jugoslaviji in v Trstu. Zbor bo 19. aprila v Renčah. Zborna mesta bodo 10. aprila v Kopru ob 14. uri, v Sežani ob 15. uri in v Renčah ob 17. nri. Borci iz cone B naj se prijavijo na Mestnem odboru Zveze borcev v Kopru. Tržaško brigado so nstanovili 5. aprila 1944. leta v Lokovcn pri Ce-povanu in je bila podrejena skupnemu poveljstvH IX. Korpo*», in *ta-tiianskcga uporniškega gibanja Gornje Italije. Pred njeno ustanovitvijo so bili italijanski partizani v Slovenskem Primorja v slkopn Tržaške- in tn izvajal sabotažne akcije na železnicah. Naši ljudje na Krasu se teh italijanskih tovarišev vedno spominjajo, posebno pa še v Renčah, kjer so decembra 1943. leta iz zasede napadli kamion in osebni avto SSovcev in jih popolnoma potolkli. Še isti dan je bataljon pripeljal v Renče bivšega tajnika fašistične stranke, ki je v Renčah prizadejal mnogo Šorja, in ga predal ljndskemn so-iščn. Ugrabili so ga delavci v notranjosti Furlanije. Dober mesec zatem ie četa tega bataljona napadla letališče v Ron-kah in z bombami in bencinom uničila 8 letal. Zelo važna in tvegana je bila tndi akcija skupinice teh partizanov, ki so v tržiški bolnišnici likvidirali znanega izdajalca in vodiča SS na Krasu, Blekija. Razumljivo je, da se je zaradi uspešnih akcij in dobrega političnega dela bataljon hitro večal. In dneva v dan so se v partizane prijavljali novi tovariši in tudi italijanski poletju 1944. leta je tako brigad stela že skoraj 1900 mož. Zato se je odločila in poslala za več kot bataljon svojih borcev preko Soče. Ti so sodelovali z italijanskimi garibaldinskimi brigadami. Približno 600 borcev, v glavnem mladih in neoboroženih Članov, pa je poslala v Belo krajino, kjer so pozneje ustanovili drugo našo italijansko brigado »Fontanot«, ki se je tudi hrabro borila z enotami VII. korpusa okrog Novega mesta in Snhe krajine. Do osvoboditve je Tržaška brigada mnogo prestala, imela je veliko žrtev v nemških ofenzivah, a Vedno se je na novo dvignila in prešla v napad. A 1. maja 1945. leta je skupno z ostalimi enotami IX. korpusa vkorakala v Trst in Tržič, ki ju je končno osvobodila naša ljudska armada. ; j Pomen Tržaške brigade pa nF samo ________________ t ______________ _ v njenem vojaškem doprinosu, tem- neznanci" vlomili' v ^barako kamnolo' V. je zalogo a dres ar jev kaj hitro prodal, denar 15.000 din pa si tudi tokrat prisvojil. To je bila njegova zadnja^ služba te vrste, ‘naslednjo pa bo bržkone nastopil v zaporu. zo Pretep z noži Iz Velikih Okie in Spodnjega Leskovca so se pretekli ponedeljek vračali fantje rz vinogradov. Ob srečanju so se začeli prepirati in nazadnje še pretepati. Med pretepanjem so nekateri potegnili nože. P. Jožetu je eden izmed pretepačev prerezal želodec in Čreva. Hude telesne poškodbe sta dobila tudi Franc M. in Yiiktor V. Vsi trije so v bolnišnici. Tatvina sanitetnega materiala Neke ja dne t me«cn m aren so pri Kuretnem nad Laškim. Ustre-lila sta srno, jo odnesla domov in si meso razdelila. Obsojena sta c r bila, Knez na 2 meseca in 10 dni zapora, Ulaga pa na 1 mesec za- ko Balokovič bo imel nato kon-Ljubljani, Mariboru, Beogradu, Skoplju, Novem Sadu, Sarajevu, Splitu, na Reki in dru-T ■ T — gih mestih. Konec maja bo odpora. Lovski družim v Laškem “ s, rir5,v-,_ hr> __ Da morata olačati sonn rim „h_ P°tov.al lz ,nase a.ržave 3° stoval, preden se bo vrnil v ZDA, še v Avstriji in Zahodni Nemčiji. V razgovoru z novinarji je naš ugledni umetnik izrazil zadovoljstvo, da je spet v domovini, kjer je pred 50 leti začel svojo umetniško kariero. »Obisk v domovini,« je dejal Zlatko Balokovič, »napravi name ga udarnega bataljona (Battaglione vojaki, ki so jih Nemci prisilno rao-triestino d’assalto), ki ie bil znan po bilizirali, so se v močnih skupinah " * -‘ah in ..................................... rvojih uspešnih akcij; zato, ker javljali v ta bataljon, tako da je je na spodnjem Krasu ustvaril re- 5. aprila 1944. leta štel že nad 250 snično bratstvo s slovenskimi tova- mož in postal brigada. S XXX. divi-‘ * ‘ ~ ' 'ka bri * * “ ‘ riši Južnoprimorskega odreda in našega prebivalstva iz kraških vasi. Rataljonove posebne zasluge so med dragimi, da je dolge mesece kljuboval fašističnemu pritisku na tem delu našega ozemlja in včasih Prodiral celo v samo Furlansko nižino zijo „V Tržaška Krigada sodelovala v vseh večjih akcijah na Vipavskem in Trnovskem. Med drugim je I. bataljon brigade uničil fašistično postojanko V Dorenbergn in Prva-čini. drugi je sodeloval pri uničenju postojanke nstašev v Razdrtem, vsa več je predvsem dokaz, da je bila borba jugoslovanskih narodov, tako jnnaška in poštena, da je pritegovala tudi borce drugih narodov. Posebno so čutili Italijani iz Trsta in Tržiča, da raste in klije pri nas nekaj novega in velikega — novi družbeni red z delavskim razredom na čelu. Zato so tudi prostovoljno brez propagande raznih odborov in strank pristopali v naše partizanske? vrste. Proslava 19. obletnice ustanovitve Tržaške brigade jih bo ponovno združila ter jim dala novih moči za borbo proti vsem, ki danes ponovno zatirajo delavski razred v Trstu. m a Mislinje, od koder so odnesli večjo količino sanitetnega materiala v skupni vrednosti 24.000 dinarjev. V barako so prišli tako, da so vdrli skozi okno. pa morata plačati 6000 din odškodnine. Bolniški list je ponaredila Angela Lužar Je bila zaposlena pri. tovarni »SAD« v Celju. Bila je pred porodom. Podjetje ji je na njeno zahtevo izstavilo bolniški list, v katerem je bilo ozna- ________________________________ čeno, da Je bila v tovarni zapo- njič v Jugoslaviji, občutim mo- slena od 20. 6. 1953 dalje. Lužar- ................................. jeva, ki je vedela, da nima pravice do zneska 8000 za opremo otroka, je ponaredila letnico 1953 v 1952. Na podlagi tega bolniškega lista ji je Zavod za socialno zavarovanje v Celju po porodu izplačal 8000 din za opremo otroka. Lužarjeva se je morala zaradi ponaredbe uradne listine zagovarjati na sodišču, ki jo je obsodilo na 4 mesece zapora, Zavodu za soc. zavarovanje pa vrniti 80CQ dinarjev. na naj višjih svetovnih pozorni-cah in v koncertnih dvoranah. Eno izmed naj večjih priznanj jugoslovanskemu kiparstvu je po sodbi Zlatka Balokoviča postavitev spomenika kiparja Avguštin-čiča pred palačo Združenih narodov v New Yorku. üihsohrenii ekonomske fakultete v Zagrebu na poti v Nemčijo Zagreb, 3. aprila. Iz Zagreba je odpotovala skupina 34 absolventov ekonomske fakultete. Skupina je na poti v Nemčijo, kjer si bo ogledala nekaj tovarn in ekonomskih ustanov. To potovanje so absolventom omogočili prispevki zagrebških podjetij, kar je vredno posnemanja. V Škocjana so dogradili šolo in lepo dvorano Obenem s popravilom in dozidavo šolskega poslopja, so v Skocijanu pri Novem mestu zgradili lepo dvorano za kulturne prireditve, katero so v kraju res zelo pogrešali. Tudi vprašanje prostorov za osnov- vedno zelo močan vtis. Kakor no šolo, ki je bilo VSa leta pred nekaj leti, ko sem bil zad- čan borbeni polet naših ljudi, ki so si med vojno pridobili toliko simpatij naših rojakov v Ameriki in navdajajo z občudovanjem tudi druge ljudi v Ameriki in ostalih Jerajih sveta.« Balokovič je zlasti pohvalil uspehe jugoslovanskih umetnikov Vlom v poslovalnico kmetijske zadruge V torek po.noči so neznanci vlom ill v poslovalnico Kmetijske zadruge Gorenje v šoštarnjskem okraju. Odnesli so večjo količino raznega blaga v skupni vrednosti 200.000 din. V stavbo so vlomili tako, da so s oken odtrgali obešenke, razbili šipe S L. A. M. k h splazili t notranjost hiše. Nepoštena upravnica Katarina Bilina si je kot upravnica Doma onemoglih v Slov. Bazstava Karle Bulovčeve - Mrak Ljubljana, 4. akrila. Danes dopoldne je bila v zgornjih prostorih Modeme galerije v Ljubljani odprta kolektivna razstava Konjicah prilastila eno prešito slikarskih del Karle Bulov&ve - odejo v vrednosti 5000 din, 6 m ■,, , D • _ , , , ,__ platna vrednega 4856 din In 3 pare Mrak. Razstavo ie odprl akadem-čevljev vrednih 16.200 din. Obso- ski slikar Tone Kralj, o slikarici b“ ie biI® na 3 mesece zapora pa jg govoril dr. Emilijan Cevc. pogojno, Domu onemoglih pa fT v, , • • mora povrniti škodo 26.056 din. Umetniško .zelo zanimiva m po- M. C. membna razstava obsega 113 del. po vojni v Skocijanu tako pereče, je sedaj rešeno. Kot gospodarsko in politično središče bi moral imeti Škocijaa tudi nižjo gimnazijo, ki je sedaj v Smarjeti. Za tri razrede gimnazije imajo že prostore, še za en razred pa jih morajo urediti, nakar bo treba misliti na preselitev nižje gimnazije iz Smarjete v Sko-cijan. Se to leto bo v Skocijanu urejena zdravstvena ambulanta, za katero so se potegovali več let. V novi dvorani, v kateri imajo tudi že lep oder, bo domača igralska skupina prvič uprizorila Finžgarjevo dramo »Razvalina življenja« v nedeljo 4. aprila. ST. 80 = B. APRILA 1934 I POROČEVALEC / «tr. 3 1 || Dnevne vesti j MAi.1 OGLASI KINO NEEWA- Po J O. Curwoodu — Riše Miki Muster Slovensko kemijsko društvo vabi svoje člane na predavanj e prof. dr. K. i-REUDENSERGA iz Heidelberga, znamenitega organika, učenca Emila Fischerja. Predavanje z naslovom »O lig-ninu in njegovemu nastanku v lesu« bo v predavalnici Kemičnega inštituta »Boris Kidrič«, Slovenske akademije, znanosti in umetnosti v Ljubljani, Hajdrihova ul. 19 v torek, dne 6. aprila ob 18. uri. Ljudska univerza in Svet za zdravstvo v Celju V tednu zdravstva jutri v- torek 6. aprila ob 19.30 bo v Narodnem domu predavanje: OTROŠKA PARALIZA Govoril bo vseučiiiški docent dr. Bedjanič Milko, predstojnik infekcijske klinike v Ljub,] a ni in dr. Janko Lesničar, šel infekcijskega oddelka celjske bolnice. — Vljudno vabljeni. 238. Toda bilo je že prepozno. Kakor poosebljeno maščevanje se je Miki neslišno pognal in obvisel na Le Beanjevem vratu. Tokrat ni zgrešil in to je pomenilo konec. Njegov in Na-netin mučitelj se je počasi zvrnil v sneg. Nane-ta je kriknila, nato pa je bilo za trenutek vse tiho. Nekaj časa se ni nihče ganil, vsi so bili kakor otrpli. Prva se je dvignila Naneta in z grozo v očeh zbežala v kočo. 239. Sele čez čas je Durant zbral ves svoj pogum in previdno stopil bliže, da bi spravil Le ßeauja izpod Mikijeve oblasti. Miki se mu ni prav nič upiral. Čutil je nekako, da je izpolnil svojo dolžnost in da se zdaj lahko mirno vrne v svojo kletko. Brez posebnega zanimanja je nato opazoval Duranta, ki je klečal na tleh in se sklanjal nad Le Beaujevo truplo ter nekaj mrmral o strahotni zverini. 240. Naneta je v koči negibno in nemo obsedela. Včasih se primeri, da smrt pač povzroči strah nikomur pa ne prizadene bolečine in žalovanja. Tako je bilo zdaj tudi z Naneto. Z lastnimi očmi je sicer videla grozno usodo svojega, moža, toda v njenem drugače tako dobrem srcu se ni zganila želja, da bi spet oživel. Usoda je ravnala pravično. In bolj kot zaradi sebe, ji je bila Naneta hvaležna zaradi otroka. £S2SZ5ES*Z5ia£Z5"a5-¥-Z5Z5H52S*E5HSE5-2£-*Z525SSa5-* Z5TJE5H5-¥-Z5HSZSSS-¥-E5EScL£rH£¥Z5Z5BSH5-¥-25Z5HS25-¥ ^cZ5B5čL5-*25RSČLSe!S*-B5V5Z5TS-* To |@ naša m. letna skupščina SLOVENIJE • v PLANINSKE ZVEZE najmočnejša organizacija Maribor, 4. aprila. 2e sam pogled v dvorano hotela »Orela, kjer se je zbralo v soboto in nedelji 136 delegatov, 82 planinskih društev iz vse Slovenije, Je razodel organizacijsko moč in popularnost tega društva, ki deluje že nad 60 let. Pomen občnega zbora so s svojo navzočnostjo poudarili še številni predstavniki ljudske oblasti, kakor tudi političnih, telesn ovzgojnih in drugih organizacij, med katerimi naj omenimo posebej podpredsednika izvršnega sveta LRS dr. Marjana Breclja, predsednika mariborskega ljudskega odbora tovariša Miloša Ledineka, predsednika republiške zveze Partizana Zorana Poliča, predsednika SZS in predstavnika ZSS dr. Danila Dougana in druge. Preds-edaik PZS tov. Fedor Košir Je v obširnem poročila nakazal nc-kaü najvažnejših vprašanj planinstva, ki *e nanašajo na delo planinske organizacije, zlasti v zadnjem letu. Grajal je težnje nekaterih društev ,ki vidijo svoj cilj dela samo v gospodarskem udejstvovanju, medtem ko zanemarjajo druga pomemb-na vprašanja. Ugotovil je tudi, da bo alpinisti v okviru planinskih društev v tehničnem pogledu zelo napredovali in da jc problem njihovega nadaljnjega napredka samo nabava rekvizitov, ki pa so izredno dragi. Kako narašča zanimanje za naše planine, pa je kljub nazadovanju članstva razvidno iz ene same številke, da je lani obiskalo naše planinske koče okoli 3)0.000 planincev. Ker so poročila ostalih odbornikov prejeli delegati že pred občnim «borom v precej debeli knjigi, je skupščina nato lahko takoj prešla na delo po komisijah, s Čimer je bil potek znarno olajšan in je bilo lahko Opravljeno ogromno dela. LUNI 15 NOVIH PLANINSKIH DRUŠTEV Tovariš Mirko Fettich je v svojem organizacijskem poročilu med drugim poudaril, da so v društvu pogrešali predvsem stika s članstvom, Ki ga ni bilo mogoče doseči. Število članstva je od leta 1951 precej naza-d-valo in znaša sedaj nekaj nad 35.“»00, vendar društvu ni treba biti ža! za takimi, ki so iskali pri njem samo materialne koristi, kajti odšli *o samo taki. Tembolj razveseljivo pj-ra je zato dejstvo, da je bilo v tem obdobju ustanovljenih kar 15 novih pl .ninskih društev, tako da jih šteje sedaj Zveza vsega 82. V SLOVENIJI JE NAD 1000 ALPINISTOV „ Podobno zanimivo je bilo alpinistično poročilo tovariša Toneta Bučarja. iz katerega je razvidno, da je v Sloveniji že okoli 1000 alpinistov, od katerih pa v 24 alpinističnih odsekih aktivno deluje samo 350 članov. Knt poseben problem je poročevalec označil skupščini izbiro alpinistov, ki naj letos zaradi nadaljnjega izpopolnjevanja odidejo na ekskurzijo v Centralne Alpe. Medtem ko zagovarja PZS stališče, da naj bodo v tej odpravi res najboljši planinci Jugoslavije, se PZJ zavzema za inačico, po kateri naj bi sestavljali to odpravo alpinisti iz vseh republik, oeglede na njihovo znanje, kar je vsekakor nepravilno. PRVI RADIJSKI POSTAJI ZA GORSKO REŠEVALNO SLUŽBO Med pridobitvami gorske reševalne službe sta prav gotovo najvažnejši obe prvi radijski prejemni, oziroma oddajni .postaji, ki ju bo GRS v kratkem prejela od PZJ. Gorska reševalna služba ima na vseh ogroženih krajih po gorah organiziranih 16 reševalnih postaj, v katerih je vključenih 99 registriranih reševaJcev, to je 22 več, kot lani. NAJPOMEMBNEJŠI SKLEPI Komisije, ki so zasedale v soboto zvečer, so predložile skupščini vrsto važnih sklepov. Med drugim je bilo Z LETNE KONFERENCE MO LJUBLJANA IN OO LJUBLJANA OKOLICA Tehnika je nenadomestljiv element za izgradnjo socializma precej dolgem premoru skoraj let se je včeraj sestal mestni Po d veh odbor ljudske tehnike v Ljubljani, skupaj z delegati okrajnega odbora LT Ljubljana okolica na letno konferenco, ki je bila obenem obračun dela za minulo, nekoliko manj plodno obdobje po letu 1952. Okrog 120 delegatov je najprej poslušalo izčrpno poročilo predsednika mestnega odbora tov. Lea Kovačiča, ki je podrobno orisal položaj te organizacije v mostnem merilu. Zaradi raznih objektivnih težav, pa tudi subjektivnih slabosti je organi- V ČRNOMLJU GRADE MODEREN STADION Črnomelj postaja važna športna postojanka. Pred vojno ni bilo o kakem športnem udejstvovanju v Črnomlju niti najmanjših znakov, odkar pa je to prijazno belokranjsko okrajno mestece dobilo popolno gimnazijo in je bila telovadna vzgoja poverjena marljivemu športnemu pedagogu prof. NIarjanu Kolariču, je dala Črnomelj ška gimnazija že vrsto pomembnih športnikov, ki so ponesli ime partizanske Bele krajine tudi na vidnejša mesta v našem športu. Prof. Kolariču Marjanu je s sistematičnim študijem uspelo, da Je organiziral v Črnomlju najboljšo srednješolsko športno ekipo v Sloveniji. Pod njegovim vodstvom so se razvili športniki: republiški rekorder in prvak v kopju Marko Plut; republiški prvak v krossu za leto 1954 Simonič; republiški in državni prvak v čnomeljskih športnikov — dijakov čmomeljske gimnazije: Jerman, Mihel. Kapš, Skedenj, Brine, Koren, Plut Marko, Likavec, Cpp in Simonič so danes poznana v našem Športnem svetu, belokranjska javnost pa ve. da so to le najboljši med številnimi drugimi, ki so se pričeli zadnja leta vidno uveljavljati v atletiki. Uspehi terjajo, da Črnomelj ne more več pogrešati stadiona za nogomet in atletiko, kjer naj bi se v bodoče vzgajali in Športno uveljavljali tudi belokranjski rokometaši in odbojkarji. Za dograditev te Športne naprave ie OLO v Črnomlju odobril v letošnjem letu potrebni kredit, 700.000 din, pa je bilo na prizadevanje prijatelja belokranjske športne mladine in predsednika gospodarskega sveta pri OLO tov. N'ka Belopavloviča in na priporočilo Sveta za p osveto in kultu ro pri 01,0 odobrenih za dvig tp’f>sne vzgoje na šolah okraja Črnomelj. Črnomelj skl stadion za nogomet ln atletiko, ki ga gradi pođjet-kiossu za leto 1953 Brine. Imena je »Pionir« iz Novega mesta, bo imel olimpijske dimenzije s 400 m dolgim tekališčem in tribuno s 500 sedeži, opremljen pa bo tudi s potrebnimi garderobami, kopalnicami itd. 2e 14 dni delajo na prostoru velikega stadiona buldožerji. Mladi rod belokranjskih športnikov se veseli stadiona, na katerem bo kot prva prireditev izvedena proslava 10-letnice SNOS 22. junija. Omeniti Je potrebno tudi to, da so se mladi športniki črnomeljske gimnazije odločili, zgraditi za gimnazijskim poslopjem tudi svoj mali stadion, ki bo dograjen še ta mesec. Na njem bodo izvedli tekmovanje v malem rokometu, atletiki in odbojki. Požrtvovalni dijaki so doslej vložili že nad 3 tisoč 800 udarniških ur. Danes pa se bodo pomerili v izbirnem tekmovanju za memorial narodnega heroja Janka Starihe, ki bo izvedeno med dijaki — športniki Novega mesta, Kočevja in Črnomlja že v letošnjem maju. L. Z. •prejeto da bo članarina ▼ bodoča v večjem iznosu ostajala društvom samim in bo šel le manjši del za potrebe PZS. Koča na Gozdu pod Vršičem bo zaradi nerentabilnosti prodana. Dalje je bila sklenjena prioriteta gradenj planinskih domov, prav tako pa bodo odslej upravljala društva domove v lastni režiji. Vsa zemljišča planinskih društev bodo prekniižena v korist splošne^ planinske skupnosti. Za kritje stroškov pri izdajanju »Planinskega ves torka« morajo društva najti pota in možnosti za pridobitev 800 * novih naročnikov. Pri Zvezi bosta ustamovljena investicijski in amortizacijski sklad. Alpinistom bodo morala društva odstopati 25 odstotkov dohodkov. NGVI ODBOR V novi odbor PZS «o bili ▼ glavnem izvoljeni dosedanji funkcionarji, med njimi za predsednika Fedor K>-šir, za prvega in drugega podpredsednika Tone Bueer in Vekoslav Sršen, za sekretarja pa Mirko Fettich. še vedno si stari pobalin UMRLI V 91. letu starosti je danes umrla moja ljuba mama MARIJA DEMŠAR roj. PRIMOŽIČ 1 Pokopali jo bomo v torek, 8. aprila popoldne na pokopališču v 2ireh. 2alujo{a hčerka Vera Jager v . Imenu ostalih sorodnikov. ] Zirl, Ljubljana, 4. aprila 1954. j s—auurv- ^PigaB8saag»ap8p4Cg9caBgBjae^ \ Za vedno nas je zapustila naša ljuba ZOFIJA KLINAR, roj. ZAJC Umrla Je 19. marca v Riedu (Avstrija) ln je tam pokopana. 2alujoči: brata, sestre in njeni svojci v Inozemstvu. Ljubljana, Celje, Beograd. Dotrpela je naša blaga mama, stara mama IVANA KUNAVER p. d. KASARNIKOVA, Kleče 31 Pogreb bo v torek ob 16. uri k sv. Juriju. 2alujoči mož, sina Janez, Jakob, hčerka Pavla ter ostalo sorodstvo. Ljubljana, 4. aprila 1954. zaci ja v našem glavnem mestu, ki šteje še vedno nad 5500 članov, v zadnjih dveh letih izgubila del tvorne vloge, toda zdaj je prišel čas, da je treba slednjič izbrati novo in boljše vodstvo, ki bo znalo prizadevanja društva povezati z ostalimi množičnimi organizacijami, posplošiti željo po izboljšanju tehnične ravni po šolah in med pionirji še posebno, spremeniti vsebino dela in se tudi znajti v novih gospodarskih pogojili, da bo gibanje res prodrlo med množice. Temeljni problemi, katerih reševanja se je treba lotiti prvenstveno, so po njegovem: tehnično usposabljanje slehernega delavca pri stroju, čim splošnejše prizadevanje za dvig našega poljdlstva, ki vsak dan bolj zaostaja za sodobnim, skokovitim napredkom tehnike, vsestranska vzgoja novega rodu v osnovnem tehničnem znanju, kajti tehnika je nenadomestljiv element za izgradnjo socializma, in hkratno pripravljanje za obrambo domovine, ki terja v sodobnem vojevanju vedno več tehničnih veščin. Pri tem bo vsem delavcem v društvih mnogo koristilo, če bodo poiskali za različne organizacije in razmere različne metode dela, ki pa naj bodo vselej kar se da privlačne, pestre in zanimive. Šolsko mladino bo treba pritegniti s primernimi zgledi in priporočili učiteljskega kadra, po možnosti pa pridobiti za sodelovanje tudi več vi-sokok vali f ici ranega teh ni č nega kadra, ki je 9edaj prav tej organizaciji stal precej ob strani. Važno vprašanje materialnih sredstev bo treba načeti čisto realno — ob podpori ljudske oblasti in naših gospodarskih organizacij, kajti abstraktno delo na tem področju ne more dajati sadov. Precej slaba točka v organizaciji je bila tudi propaganda, Od leve: Jerman, Mihel, Kapš, SkedelJ, Brine, Koren, Plut, Mudi, Likavec, C op, Simončič. ki jo bo kazalo — kakor po vseh ostalih sektorjih dela — zaupati posebni komisiji. Po poročilih ostalih funkcionarjev iz obeh odborov sta bili obema izglasovani razrešnaci, pri čemer pa je v mestni organizaciji odlomek finančnega poslovanja še v raziskavi. Ne uvajajmo specializaciji Društva Ljudske tehnike v kranjskem okraju so lansko leto zaključila z nespornimi uspehi. Predvsem so se okrepila po organizacijski in gospodarski strani. Mnogo šibkejša društva so se združila v eno močnejše, kar se je pokazalo za zelo koristno. Tako je združeno društvo LT v Škofji Loki že po kratkem času pokazalo viden napredek. Značilno za vsa ta društva pa je, da se močno razlikujejo na vasi in po mestih. Medtem ko so v mestih aktivna skozi vse leto, delujejo na deželi največ samo g čez zimo. Nekaj takih društev je popolnoma prenehalo z delom, m sicer v Šenčurju, Cerkljah, Mavčičah in Trbojah. Tržičani so sicer znani po svojem avto-moto društvu, vendar pozabljajo izpolnjevati svoje obveznosti do okrajnega odbora LT. V nekaterih društvih se je pojavila težnja po specializaciji članov. Take želje so do določene meje utemeljene, vendar izgubi dnlstvo, ki se oprime samo specializacije, svojo množično osnovo in se sčasoma izneveri cilju, da je namreč ppbudnik tehničnega razvoja na vasi in v mestu ter posreduje ljudem le osnovno tehnično znanje. Društva LT v kranjskem okraju imajo še eno pomembno nalogo: vnašanje tehničnih pridobitev v kmetijstvo. Z Društvom kmetijskih inženirjev in • tehnikov in OZZ sicer niso vzdrževala mnogo poslovnih stikov, toda v praksi so agronomi in živinorejci imeli največ predavanj v okviru LT. Za važno propagandno sredstvo na vasi se je izkazalo tudi predvajanje filmov. Kjer so obenem s predavanji kazali še filme, je bil uspeh izredno dober. Epidiaskop! so za prikazovanje in razlaganje slik pri predavanjih neogibno potrebni. Ker je po njih splošno povpraševanje, bi kazalo, da bi »Iskra« proučila možnosti za njihovo proizvodnjo. In še eno: ali bi pri »Iskri« ne mogli kakor koli pomagati, • da bi kranjski okrajni odbor LT dobil svoj kinoprojektor? K. I. Pred odhodom d Zahodno Nemčijo so boksarji mariborskega Železničarja nastopili proti domačemu Braniku. Zmagal je Branik z rezultatom 11:9. V tekmovanju iennke rokometne lige je T Maribora Svoboda premn-gala Branik 5:3 (0:1). Dotrpela je naša draga sestra, teta in svakinja MINKA KEBER upokojenka Pogreb bo v torek, 6. aprila ob 15. uri z 2al — Marijine mrliške vežice. Žalujoči: sestri Anica in Fani, brata Ivan in Drago z družinami ter ostalo sorodstvo. ZAHVALE PeTaLin > Izteklo se je nam dragoceno življenje naša mame in stare mame MARIJE GENUSSI upokojenke Tobačne tovarne Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, 5. aprila ob 16.39 izpred pokopališča na Viču. Do nosreba leži na svojem domu — Rožna dolina, cesta Xl£t. 3. Žalujoči: Vinko, Ivan. sinova; vnukinji Fanika, por. Babnik z možem Vinkom in Nada; snahi Pejeno6 sporeda Radia Ljubljana. Ob l‘-30 vedri zvoki. 7.50 obvestila in objave. 8.00 lope melodije. 8.15 za naše gospodinje. S.20 zabavna glasba, 8.30 poročila. 8.40 slovenske narodne pesmi poje mariborski komorni zbor. Od 12 do 16 prenos sporeda. Radia Ljubljana. Ob 16 operni koncert. Ob 17 prenos sporeda Radia Ljubljana. KINO MARIBOR PARTIZAN: franc, film »Prijateljica noči« UDARNIK: amer. film »Harlem zmaguje« POBREŽJE: zaprto STUDENCI: zaprto MESTNI KINO PTUJ: amer. film »Rdečelaska in kavboj« MESTNI KINO MURSKA SOBOTA* zaprto RADIO SPORED ZA PONEDELJEK Poročila: 5.55, 6.00, 7.00, 11.0». 15.09, 17.00, 19.00 in 22.00. 5.50—7.30 Dobro jutro, dragi poslušalci 1 (Pester glasbeni spored). 7.20 Za gospodinje. 12.00 Lahka trias-ba. 12.20 Nekaj za ribiče. 12.50 Opoldanski orkestralni spored. 13.43 Za mlade pevce in godce. 14.05 Pisan spored priljubljenih slovenskih zborov in samospevov. 14.45 Harmoniko igra Jože Kampič v veselem triu. 15.50 Šolska ura za nižjo stopnjo -Ivo Zor. Na prometni cesti. 16.00 Operni koncert: izvajajo solisti ia orkester Mariborske opere (prenos iz Maribora). 17.15 Zabavne melodije. 17.45 Zunanjepolitični feljton. 18.00 Mali koncert lahke glasbe. 18.30 Zdravstveni nasveti. 19.40 Umetne in narodne pesmi poje slovenski oktet 20.00 Radijska univerza — prof. Bogo Grafenauer: Nemška kmečka vojna. 20.15 Simfonični koncert Radia Ljubljana (s komentarjem in glasbeno kroniko). — Stjepan Suiek: Prvi klasični koncert. Dimitrij Šostakovič: Simfonija št. 7 op. 60 »Leningrajska«. 22.15—23.00 V plesnem ritma: spored izvajajo Plesni orkester Radia Ljubljana, kvintet George Shearing, sekstet, Lionel Hampton in orkester Leighton Noble. OSVESTILA Alpinisti Univerze! Obvezen sestanek vseh alpinistov v torek, 6. aprila ob pol 8. uri v društveni pisarni. V torek, 6. aprila ob 20. uri bo predaval pravnik Bogo Grmovšek »Kje so vzroki mladinskega kriminala. iz cikla: »Svojstvo otrok v različnih razvojnih dobah«. — Predavanje se vrši v I. drž. gimnaziji v Vegovi ulici, L nadstr. Trgovinska zbornica za okraj Postojna razpisuje mesto INŠTRUKTORJI ES KNJIGOVODSTVO trgovskih podjetij in kmetijskih zadrug in REFERENTA ZS KADRE v trgovski stroki, s trgovsko prakso in primerno šolsko izobrazbo. PLACA PO DOGOVORU. PONUDBE Z NAVEDBO Šolske izobrazbe, dosedanje zaposlitve IN KRATKIM ŽIVLJENJEPISOM POSLATI NA: TRGOVINSKA ZBORNICA ZA OKRAJ POSTOJNA v Postojni. • »•»•••••• »•»•••••• .•»-•.-•• RAB RAB HOTEL »IMPERIAL« ODPRT OD U. XV. DO 31. X. Cene penziona za turistično sezono 1951 Izven glavne sezone (do 15. VI. in od 16. IX.) Kompletni penzion za en dan in osebo: Penzion A Penzion B 650—790 450—550 Glavna sezona (od 16. VI. do 15. IX.) Penzion A Penzion B 720—373 550—700 Posamezni obroki (prva številka je cena v penz. A, druga penz. B izven glavne sezone, tretja In četrta pa ceni v penz. A in B v glavni sezoni): zajtrk: 60, 40, 70, 50: kosilo: 220. 160. 240. 190: večerja: 220, 160, 240. 190; oreno-čiSče: 160—290, 90—190, 170—320, 120—270 din. V»e Informacije o rezervaciji eob In prebrane dajeta: Uprava hotela »Imperial, in Putnik, Rab • •.»•»-•e »•»»•• -•—•»-•• »••»•»»•e »•»»• MEDVEDEK NOGOMETNA IGRIŠČA SO VČERAJ OŽIVELA V PRAVEM POMLADANSKEM VZDUŠJU Ogorčene borbe za točke od najdražjih do najlažjih Slovenska moštva so potegnila skromni izkupiček, čast je rešil pravzaprav samo Branik Naposled, pravzaprav pa vendarle skoraj mimogrede po nekaj snežnih in lednih vložkih, smo stopili v pomladansko sezono in se že znašli v vrtincu prvenstvenih plesov po raznih lestvicah. 2e prva popolna — pa še ta ne povsem — nedelja nas je vrgla sred; kopice razburljivih dogodkov. V I. zvezni ligi je ozračje najbolj napeto. Vsak gol in vsaka točka prinašata čudne variacije. To pot sta morala okusiti to bridko resnico Hajduk in Spartak, toda tudi Proleterju ni ostala prihranjena. Odred je šel po obračun v Beograd in ga ni opravili Druga zvezna konkurenca privlačuje tisoče pristašev ob robu velikih nogometnih centrov. Včeraj so se v njej postavili Mariborčani, ki so potegnili svoj voz spet malo izpod klanca ... Toda strmina pred njimi je še huda in nevarna. Nič manj goreči za svoj prestiž so tudi udeleženci hrvatske in slovenske lige. Medtem ko sta dva med našimi obračunavala med seboj, je preostali tretji (iz Kranja) oddal svoji točki onkraj Sotle. Uspeh včerajšnje nedelje nam tudi tukaj ni dal posebno mnogo. Vsem tem imcnitnejšim tekmecem za nogometno žogo je sledila včeraj tudi desetčlanska vrsta slovenskih ligašev iz zahodne skupine — žal smo za en dogodek prikrajšani v podrobnostih — kjer je bilo pravzaprav še najmanj nepričakovanega. Čeprav seveda borbe niso bile nič manj zagrizene in vroče kakor tam, kjer tehta vsaka točka mnogo, mnogo več. kakor 1:6 (0:2). Gole za Radnički so dosegli: v 11. min. Petakovič, v 41. Josifovič, v 54. Jezerkič, v 55. Petakovič, v 65 Jezerkič in 84. min. R. Ognjanovič, za Spartak pa je dal Častni gol Branisavljevič. Zmaga Radničkega je prišla nepričakovano. Domači igralci so bili veliko boljši v obeh delih igre ter so igrali zelo hitro in požrtvovalno. Pri vsem tem pa bi bili lahko zma-—ali še z višjim rezultatom, če ne bi ili nekateri napadalci zapravili ze- Ir lo ugodnih priložnosti pred nasprotnimi vratmi. V vrstah Radničkega se je odlikovalo nekoliko igralcev, posebno pohvalo pa zasluži Petakovič. Sodil je Leo Lemešič iz Splita. Hrvatsko-slovenska liga Učinkovit napad Linbliane Dinamo, Zvezda, Partizan... LESTVICA XXn. prvenstvena nedelja v I. zvezni ligi ni bila čisto popolna — eno tekmo iz tega kola sta Vardar in Lokomotiva odigrala na dan nase nogometne zmage v Grčiji — toda tudi tako nam je prinesla prenekatero presenečenje. Sem ne štejemo rezultata, ki so nam ga javili iz Beograda o srečanju Odreda s Crveno zvezdo in morda niti ne poročila o porazu, ki ga je moral vzeti v račun makedonski Rabot-nički v Sarajevu, vse drugo pa je za nogometne gurmane le bila poslastica. Kdo bi si bil mislil, da bo Radnički na kose raztrgal enajstorico Spartaka, da bo slabo razpoloženi Hajduk oddal obe točki v Zagrebu, da bo Proleter na svojem igrišču ostal praznih rok itd. itd. Zakaj in kako je prišlo tako, boste brali pozneje. Nogometna igra skriva svoje čare ravno v tem, da je v vsaki treba počakati prav do konca, petem pa šele računati in se veseliti (ali jeziti) zares. Po včerajšnjih tekmah se je podoba prvenstvene lestvice ndkoHko zasukala. Na vrhu je zdaj Dinamo, ki mu samo zaradi slabe razlike golov sledi Crvena zvezda, z enakimi 30 točkami pa sta tretji in četrti Partizan in Hajduk. Odred je estal, kjer je bil (kar povejmo, da je se vedno zadnji), njegovi računi in pričakovanja pa po včerajšnjem porazu skoraj niso utrpeli nobene škode. Odred m mogel vzdržati obračuna ložnosti, od katerih pa so napadalci izkoristili samo tri in to so bili tudi goli. V drugem polčasu pa je bila igra enakovredna. Domači so sicer prihajali pred vrata gostov, toda v nepotrebnih kombinacijah stalno izgubljali žoge. Pri Sarajevu so se odlikovali Alajbegovič ter brata Lovrič, pri Rabotničkem pa je bil najboljši* Damjanovski. Sodil je Mrkobrad iz Beograda. Partizan ob točko Novi Sad, 4. apr. Pred približno 16.000 gledalci in pod vodstvom sodnika Nikoliča, je danes domača Voj- Dinamo 20 14 3 3 52:17 31 Crv. zvezda 20 15 3 3 41:16 31 Partizan 20 13 4 3 60:27 30 Hajduk 21 14 2 5 39:26 30 Vojvodina 20 10 4 6 48:31 24 Spartak 20 9 3 8 37:39 21 Sarajevo 21 9 2 10 27:35 20 BSK 21 7 5 9 33:31 19 Vardar 20 5 8 7 27:27 18 Radnički 21 6 3 12 28:39 15 Lokomotiva 21 5 4 12 30:37 14 Proleter 21 3 8 10 24:48 14 Rabotnički, 21 4 3 14 18:63 11 Odred 21 3 4 14 28:56 10 Proleter ne pride do sape Osijek. 4. rpr. Pred 5000 gledalci je BSK premagal Proleterja z 2:0 (0:0). Oba gola za BSK je dal Markovič. Gostje so bili tehnično mnogo boljši in so imeli v igri vrsto Beograd, 4. aprila. Za današnje povratno srečanje med ljubljanskim Odredom in domačo Crveno zvezdo je vladalo v Beogradu-precejšnje zanimanje. Lepo vreme in pa neporabljeni poraz, ki ga je morala Crvena zvezda preteklo jesen spraviti na ljubljanskem igrišču, sta privabila na igrišče okoli 20.000 gledalcev. Tekmo je sečil Damiani iz Zagreba. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Odred: Bencik, Zivotič, Piskar, 2umbar, Lesjak, Berginc, Palati-nus, Toplak, Belcer, Pelicon, Brezar. Crvena zvezda: Krivokuča, Stankovič, Zekovič, Zlatkovič, Spajič, Rudinski, Popovič, Mitič, Cokič, Veselinov. Po celi vrsti neizkoriščenih priložnosti je Mitič šele v 40. minuti z volejem zadel desni ogel Ben-cikovega gola in povedel svoje moštvo v vodstvo. Po odmoru na naslednje gole ni bilo treba več dolgo čakati. Brž ko se je žoga spet zakotalila po igrišču, je Rudinski v 56. minuti lepo ukanil vratarja ter preko njega povišal razliko na 2:0. Štiri minute pozneje je Popovič dosegel tretji gol. Z močnim in točnim udarcem je nato Cokič z glavo v 78. minuti povišal razliko na 4:0 in samo tri minute nato je bil pri žogi Mitič, ki je prav tako zadel v črno in postavil 5:0. V 85. minuti je bil Cokič še enkrat v zelo ugodni poziciji, da bi ponovno potresel Bencikovo svetišče, vendar je iz neposredne bližine zgrešil prazna vrata. Zadnji dogodek te tekme je bil nalet Zekoviča na Toplaka proti pravilom in sodnik je prisodil enajstmetrovko, ki jo ie Piskar spremenil v gol. Tekma se je tako končala 5:1 (1:0) v korist Crvene zvezde. Obračun zmagovalca je bil popoln. Tekma je bila v prvi polovici živahna in zanimiva, čeprav je bilo v tem delu opuščenih precej priložnosti za dosego golov, predvsem. po krivdi domačih igralcev. Po odmoru so domači zaigrali še lepše, gostje pa so se začeli zatekati k trši igri, tako da je moral sodnik, ki ie to tekmo dobro vodil, v 75. minuti odstraniti z igrišča Berginca. Zaradi grobe igre je bil v tem odlomku tekme viden tudi Brezar. Najboljši igralci v moštom Crvene zvezde so bili Krivokuča, Zekovič, Spajič in Mitič, medtem ko je bil Cokič izrazito slab. V enajstorici Odreda se je najuspešneje uveljavil Toplak, vendar sta dobro igrala tudi 2umbar in Pa-latinus. Hajduk odšel praznih rok Zagreb, 4. aprila. Okoli 35.000 gledalcev. Gole so dali: Vukas v 18, za Hajduk, za Dinamo pa: Osojnak v 47. in 62. minuti ter Čajkovski II v 60. minuti. Niti Dinamo niti Hajduk nista pokazala v prvem delu igre lepe igre. Dinamo je bil sicer v premoči, toda Hajduk je bil nevarnejši zaradi tega, 1e prvi polčas potekel v raztrgani igri. Hajduk je sicer prvi pri Sel v vodstvo, toda kljub temu Dinamo ni popustil, temveč je že bolj pospešil tefnpo igre. Ze v drugi minuti drugega polčasa je Dinamo izenačil, domači pa so nato do konca tekme še nevarnejše napadali, tako da se je moral Hajduk sarr.o braniti. Dinamo je zasluženo osvojil obe točki, pri zmagovalcu je bil dober Horvat, prav tako pa so se odlikovali še Čajkovski II, Dvornič in Osonjak, pri Hajduku pa so bili dobri MatošiČ, Vidoševič in Vukas. Rabotničkemu spet ne gre Sarajevo, 4. apr. V slabi in nezanimivi igri je danes Sarajevo premagalo Rabotničkega s 3:0 (3:0). Gole sta dala: v 17. Bukvič, v 19 in 26. minuti pa Lovrič II. Tekmo je gledalo 8000 gledalcev, ki pa niso bili zadovoljni, čeprav so zmagali domači. Sarajevo je imelo veliko pri- Proleter : BSK 0:2 (0:0) Radnički : Spartak 6:1 (2:0) Vojvodina : Partizan 1:1 (0:1) Dinamo : Hajduk 3:1 (0:1) Sarajevo : Rahotnički 3:0 Crvena zvezda : Odred 5:1 (1:0) vođina odvzela Partizanu dragoceno točko. Gostje iz Beograda so vzbujali slab vtis, povrh tega pa tudi ves čas igre igrali zelo surovo, tako da je Vojvodina prvih 45 minut zaključila s štirimi poškodovanimi igralci. Krstič je bil v dvoboju s Stojanovičem teže poškodovan, pa tudi Milovanov, Veselinovič in Rajkov niso bili pozneje več pri polnih močeh. Do odmora je imel Partizan nekaj terenske premoči, po odmoru pa so bili domači popolni gospodarji na terenu. Vojvodina je več kot pol ure dobesedno oblegala Partizanov gol in vendar ves ta čas ni mogla spraviti žoge v mrežo. Sele v 80. minuti je Krstič II. iz neke gneče izkoristil priložnost in izenačil gol, ki ga je v 23 minuti prvega polčasa zabil za goste Milutinovič. V Vojvodini so se najbolj odlikovali Bošlcov, Veselinovič in Krstič II., medtem ko je bil pri Partizanu najuspešnejši Milutinovič, v obrambi pa Lazarevič. ugodnih priložnosti. Proleter se je sicer dobro branil, toda domači napadalci so bili zelo vznemirjeni. V ekipi BSK so bili najboljši Raden-kovič, Tasič, Vidic, Radovič in Ka-loperovič, pri domačih pa sta ugajala Feld in Rupnik. Sodil ie dobro Podupski iz Zagreba. Uspeh in pol Radničkega Beograd, 4. aprila. Pred 20.U0U gledalci je danes Spartak doživel v igri z Radničkim pravo katastrofo. Izgubil je to srečanje z nič manj Ljubljana, 4. apr. Na igrišču Ljubljane v Šiški sta se danes pred približno 1500 gledalci pomerila domača tekmeca Ljubljana in celjski Kladivar. Po začetnem otipavanju so se čedalje bolj uveljavili domačini, vendar so imeli gostje v prvih minutah lepo priložnost, da bi prišli v vodstvo Lopo igro je pokvaril sodnik s svojimi nerazumljivimi odločitvami na škodo obeh nasprotnikov. Ze je kazalo, da bosta odšli moštvi na odmor brez gola, ko je PerhariČ po prostem strelu poslal žogo z glivo mimo vratarja v mrežo. Kmalji za tem je Dobrajc dosegel z indirektnega strela izenačenje, vendar sodnik gola ni priznal, ker je loga odletela naravnost v mrežo. Po odmoru ni bila igra več tako lepa, vendar na se je opazila velika premoč Ljubljane, ki je to svojo nrodn^st izkoristila z naslednjim golom, ki ga je dal Vojnov. Ze tri minute pozneje so Ljubljančani v povišali na 3:0. Skorajda že zagotovljena zmaga ie v marsičem prispevala, da je moštvo Ljubljane začelo spet igrati smotrneje in vsak njihov napad je pomenil za goste veliko nevarnost. V 63. minuti je Voinov postavil končni rezultat. Navzlic hudemu porazu so se Celjani borili požrtvovalno, kdaj pa kdaj nekoliko preostro, pri čemer pa s*» jim je poznalo pomanjkanje tehničnega znanja pa tudi odločnosti. Najboljši je bil nreizkušeni Cater ter P^*sir.ek in Marinček v napadu. ori Ljubljani pa «n se odlikovali Gruden, Sočan. Vojnov in Raz- bn Slab dan za Kranjčane Kranj, 4. aor. Na igrišču Korotana ie bila danes prvenstvena tekma hrvatsko-slovenske lige, v kateri so za«lužene zmagali gostjo 3:1 (1:0). Pri domačih je bil najboljši vratar Kovačič, ori gostih pa ForgenW, ki je dosegel tudi dva gola. Tretji gol za Segesto je dal B«lšek, za Korotan pa je bil uspešen Štular. V predtekmi je za prvenstvo gorenjske nogometne nodzvez^ Korotan TI. premagal Naklo 8:2 (6:1). LJUBLJANA : KLADIVAR 4:0 (1:0) METALAC 5:1 (2:0) SLAVEN : 3:0 (2:0) KOROTAN : SEGESTA 1:3 (0:1) TEKSTILAC : SPLIT 2:0 (1:0) LOKOMOTIVA SLOBODA LESTVICA Tekstilac Metalac Slaven Split Ljubljana Kladivar Segesta Sloboda Kvarner Lokomotiva 12 Korotan 12 23:13 29:14 29:36 33:18 14:17 17:22 20:17 22:26 17:19 18:29 11:42 Slovenska liga LJUBLJANA, 4. aprila. V n. spomladanskem kolu zahodne skupine v slovenski ligi so bili danes doseženi bolj ali manj pričakovani rezultati. (Poročila o tekmi med Železničarjem in Slovanom na igrišču v Gorici do te ure žal nismo prejeli). Tekme so potekale takole: KRIM : JESENICE 1:1 (1:0). V tej tekmi je Krim zaigral skoraj zanesljivo zmago nad nasprotnikom, ki je igral od 17. minute dalje samo z 10 igralci. Pozneje je moral sodnik poslati še dva Jeseničana z igrišča, toda kljub temu popolno moštvo Krima ni moglo pospraviti vsega izkupička. Tekma je bila slaba. POSTOJNA DOMŽALE 5:0 (5:0) AURORA : ODRED B 3:0 PIRAN .: BRANIK 4:1 EKIPNO PRVENSTVO SLOVENIJE V SABLJANJU uared prvak v vseh disciplinah H. zvezna liga hi trn'H . Bv du cm, s 2:1 (1:1) Maribor, 4. aprila. Na igrišču Branika v Ljudskem vrtu se je zbralo okrog 3000 gledalcev, ki so bili priča lepi, hitri, tipično prvenstveni tekmi. Budučnost je bila v začetku tehnično boljša, Branik pa je s svojo požrtvovalno igro imel ves čas pobudo v svojih rokah. Kopica ugodnih priložnosti pa je ostala zaradi neodločnosti napadalcev na obeh straneh neizkoriščena. Branik je bil presenečen, ko je že v drugi Zagreb LESTVICA 10 7 2 1 22:8 16 Mačva 10 5 3 2 19:8 13 Velež 10 6 0 4 23:16 12 Lovčen 10 4 3 3 15:10 11 Napredak 10 5 0 5 14:11 10 Budučnost 10 4 2 4 11:15 10 Željezničar 10 4 1 5 23:20 9 Branik 10 4 0 6 15:27 8 Šibenik 10 2 2 6 6:15 6 Borac 10 2 1 7 8:24 5 minuti Budučnost vodila z 1:0; gol je dosegel Vučekovič iz enajstmetrovke, toda že čez osem minut je Plaznik poslal z leve strani lepo žogo pred vrata gostov, nanjo je skočil Fiveši in jo potisnil v mrežo. V drugem polčasu so gostje začeli nevarno napadati, toda domača obramba se je dobro držala. Vsi so že mislili, da se bo tekma končala neodločeno, ko so v 87 minuti gostje »pokosili« Plaznika v kazenskem prostoru in mu zlomili ključnico. Sodnik Petrič z Reke je dosodil enajstmetrovko, ki je Gajšek realiziral in postavil končni rezultat 2:1. Domači so dosegli zmago predvsem z borbenostjo, solidnejšo obrambo in uigranim napadalnim triom. Pri gostih pa sta bila odlična vratar Dedovič m Rado-nič. Branik: Filipančič, Pirc, 2ele- zinger, Saho, Gajšek, Cučko, Norkovič, Elzner, Plaznik, Fiveši, Posavec. Budučnost: Dedovič, Perovič, Petrovič, Dermanovič n, Popovič, Zečevič, Vučekovič, Radovič, Dermanovič I, Vasovič, Radonič. Zagreb : Rorac 1:0 (1:0) Zagreb, 4. aprila. Pred 3000 gledalci je danes Zagreb v prvenstveni tekmi premagal Borca iz Banja Luke 1:0 (1:0). Edin gol Je dosegel Benčič v 32. minuti, ko je izkoristil nesporazum med vratarjem in branilcem Borca. Telf-ma je bila nezanimiva, proti koncu pa celo groba. V tem so precej prednjačili gostje. Sodil je Ster iz Osijeka zelo dobro. Napredak : Velež 2:1 (1:0) Šibenik : Železničar 2:1 (2:1) Lovčen : Mačva 0:0 Najboljši izidi na sobotnem in nedeljskem tekmovanju so ponovno dokazali premoi Odreda v sabljanju pri nas. Moštvo Odreda I. se je pokazalo v izvrstni formi. Zlasti velik napredek je pokazala mlada generacija, ki je nastopala kot Odredil, in zasedla tretje mesto v floretu pred mariborskim Branikom. Prav tako razveseljiv je napredek pred kratkim ustanovljene sekcije Partizana Tabor. Zenske v floretu: 1. Odred I. (Mihelič Maja in Eli, Spelak in Zanoškar); 2. Branik; 3. Odred II. — Rezultati: Odred I. : Odred II 11:5; Odred II : Branik 3:13; Odredi : Branik 11:5. Floret meški: V finalu se je plasiral na prvo mesto Odred I V postavi Klopčič, Brčič, Baum-garten in Grohar; 2. ASS; 3. Odred II in 4. Branik. V predtekmovanju je moral izstopiti Kladivar, ki je sicer zelo dobra ekipa. Rezultati; Odred I ; ASS 14:2; Odred I : Odred II 11:5; Branik : ASS 8:8; Odredil : ASS 7:9; Odred I ; Branik 13:3; Odred II : Branik 10:6. Sablja: 1. Odred I (Klopčič, Ba-umgarten, Brčič, Mezgolič) 2. Kladivar. — Rezultat: Odred : Kladivar 8:8. Prvo mesto je Odred zasedel zaradi boljše razlike v zadetkih. Moštvo Branika ni nastopilo. Tekmovanje Je bilo sicer skromno obiskano, potekalo pa je v dvorani na Taboru v najlepšem redu. DRŽAVNO PRVENSTVO V KROSU Lep Dipeli Slovencev Slavonska Požega, 4. apr. V Slavonski Požegi je bilo danes prvenstvo Jugoslavije v krosu, katerega Športniki v proslavo Dneva železničarjev Kakor vsako leto bodo tudi letos železničarji slovesno proslavili svoj Dan železničarjev, pri čemer seveda tudi športniki in pretežna večina mladine med njimi, ne bo držala križem rok. Prireditelji iz tehničnega odbora ljubljanskega železničarskega kluba so v ta namen v glavnih dneh proslave povabili na gostovanja razna železničarska športna društva kot n. pr. Železničarja iz Maribora, Lokomotivo iz Zagreba, Spartaka iz Subotice in druge. Po vsem tem bo v okviru teh proslav na stadionu Ljubljane v Šiški nekaj kvalitetnih prireditev. Skupno z društvenimi tekmovalci pa bodo nastopili tudi ostali športni aktivi raznih sindikalnih podružnic v ljubljanskem vozlišču, tako da bo ves ta mesec na šišenskem stadiona izredno živahno. Na vse te prireditve opozarjajo železničarji že sedaj vso športno Javnost, posebno pa starše pionirjev in mladincev, da bi jih prišli pogledat in bodrit za dosego čim boljših uspehov. Da bo obisk čim številnejši, so se prireditelji odločili, da bo vstop na igrišče za tekmovanja, pri katerem bodo sodelovala društva iz naše republike, brezplačen in bodo vstopnino pobirali samo ob gostovanjih športnih ekip iz ostalih republik. r- . ti.. JSC r*"3B> '3-JUIL1 ! ■ 'ii‘l M 'VJlSJT'l * (A» Na izbirnem tekmovanju naših strelcev' v Beogradu je Petrovič v streljanju s precizno puško malega kalibra v ležečem položaju dosegel 596 krogov. V tekmovanju s precizno pištolo je bil najboljši Alava-nja. Cuklič pa se je odlikoval v streljanju z vojaško puško leže. Košarkarji Partizana iz Kranja so premagali prvaka zasavske lige Proletarca iz Zagorja s 55:25 (31:10). Najboljši je bil član Partizana Petrič II., ki je dal 27 košev. Tudi zanimanje med Kranjčani za košarko raste. Namiznoteniški dvoboj med Projektorjem in Jesenicami, ki je bil včeraj v Kranju, se je končal z zmago Projektorja 16:9. Najboljša sta bila domačina Hlebš in Rebolj, ki sta beležila po pet zmag. se je udeležilo 60 tekmovalcev. Uspešna sta bila Partizan in Kladivar, pa tudi Ljubljana se Je to pot zelo izkazala. Med mladinci so zmagali v skupnem plasmaju tekmovalci Ljubljane z 92 točkami, pri članih na 4000 m je bil Partizan s 26 točkami najboljši, drugi pa je bila Ljubljana z 10 točkami. Pri članih na 8000 m je bil najboljši Partizan * 26 točkami, pri članicah pa Kladivar s 15 točkami. V okviru tega tekmovanja je bil tudi dvoboj Hrvatska — Slovenija, ki se je končal z zmago Slovencev. Rezultati: mladinci 3000 m: 1. Te- lenič (C z.), 3. Koman (Lj): članice 1200 m: 1. Slamnik (Kladivar), 3. Belaj (K): člani 4000 m: 1. Pavlovič,^. Štritof. 3. Cerai (vsi Partizan): člani 8000 m: 1. Mihalič. 2. Ce-tinič, 3. Djuraškovič (vsi Partizan). Košarkarsko presenečenje v Mariboru. Mariborski Železničar, ki se pripravlja na nastop na kvalifikacijskem tekmovanju za vstop v zvezno ligo, je včeraj premagal košarkarje ŽNK Ljubljane s 42:35 (28:15). Domači, ki so igrali zelo požrtvovalno, so premagali Ljubljančane s presenetljivim rezultatom. Pri Ljubljančanih niso igrali Dvoržak, Brumen jn Amon. NÄ ZELENICI , 75 SMUČARJEV Tržič, 4. aprila. V okviru med* društvenih tekmovanj je dane# SK Enotnost priredila tekmovanje v veleslalomu na Zelenici za vse kategorije članstva. Zlasti ja razveseljiv nastop njegovih skakačev in tekačev, ki so startali v posebnem razredu. Na tekmo so prišli tudi zelo številni pionirji, kar obeta društvu dober naraščaj. Vseh tekmovalcev je bilo 75, tekmovali pa so vsi na isti progi, razen najmlajših. Zelo ugodno vreme in razmeroma dober sneg sta omogočila tudi dobre rezultate. Zal. ni bilo na tekmovanju nekaterih vidnejših tekmovalcev, ki so bili zadržani, vendar je zmaga Ilije vzlic temu povsem prepričljiva. Izidi: člani: 1. Ilija 1:12.6, 2. Janc 1:14.9, 3. Pogačnik Jože 1:18.4; mladinci: 1. Stoviček 1:20, 2. Lupša 1:42.8, 3. Pungerl 1:59.8. Članice: 1. Furlanova 2:39.6, 2. Urbar 4:03 (s sneto smučko). Tekači in skakači: 1. Braz 1:55.1. 2. Rogelj 2:02.6, 3. Kranjc 2:02.9. Med pionirji se je najbolj postavil Gučkov Aleš, ki ie bil prvi pred Krištofelcem in Zajcem. Posebej je vredno pripomniti, la so na tem tekmovanju prvič merili čase električno, kar se Je odlično odneslo in se bo v bodoče uporabljalo na vseh večjih tekmovanjih. Na tekmah so startali tudi nevs+eri člani Ljubelja izven konkurence. S. G. Smuk s Pece Za obletnico ustanovitve I. koroškega bataljona je domače društvo iz Mežice priredilo tradicionalni smuk s Kordeževe glave ali vrha Pece. Sodelovali so tekmovalci iz Frama, Hoč. Raven. Prevalj, Orne, Helene, Žerjava in Mežice. \ sega je bilo na startu 30 članov in 10 mla- Med člani je zmagal PuNe sklepa poznanstev.« Prezirljivo se je nasmehnil, toda takoj ga je obšel sram, Bil je smehljaj iz minulih dni. »Morda boste pregovorili gospodično, da naredi izjemo,« je rekel navzlic in dvignil roko k žepu na prsih. »Nikar se ne trudite. Njena teta sem.« »Me veseli,« je dejal nezavedno. Vrata za žensko so se odprla in skozi nje je v črnem, prilegajočem se plašču in s trioglatim malim klobučkom na glavi stopila Recba Doktor. Rjavkasta bledica njenega obraza je toplo sijala v luči svetilke. Njene velike oči so gledale mimo Pattaya. »Ne delajte nikakih nastopov,« je rekel mil, a ostei glas. »Čisto brez koristi je.« Pattay je stal s klobukom v roki. »Položaj je res neprimeren,« je rekel. »Toda nisenl vedel, kaj naj storim, da bi govoril z vami.« »Prav nič,« je odgovorila odločno. »Prav nič ni bila treba storiti. Upam, da razumete.« Teta je stopila nazaj v garderobo, v kateri je še gorela luč. Pattay je videl, kako si je ogrnila plašč, si pokrila lasa z ruto in ugasnila plamen nad toaletno mizico. Ni se menila; več za nič in zdela se je pomirjena, da bo nečakinja sama poskrbela zase. Nato je prišla zopet ven in vdano čakala. »Pojdite,« je rekla pevka. »Oprostite, da sem taka odkrita. Bolje je, da takoj uvidite.« ' »Saj vidim. Meni je čisto jasno. Prav nič vas ne zame* njujem. Dokazati tega seveda ni mogoče.« »Res je,« je rekla s prezirljivim smehljajem. »Dokazati ni mogoče.«