220. številka
Trst, v torek dne 29. septembra 1903.
Tečaj XXVIII
„EDINOST"
sja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob
4. on pop. — Naročnina znaša: za vse levo 24 K-za pol leta 12 K. za četrt ieta 9 K in za en mesec
2 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez priiviiene naročniue se apravni^tvo ne ozira.
Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posamične 1 evilke po 6 stot 3 nvč.); izven Trsta pa po 8 st.
Telefon številka 870.
glasilo političnega društva „€9ino$t" za primorsko.
V edinosti je moč t
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo a primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi ie ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema aprav-ništvo v ulici Kolin piccolo št. 7. II. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Uredniitvo In tiskarna : ulica Torre Bianca 12.
Bedni Istri v pomoć.
Pes". 8 p i n č i 6 in tovariši bo stavili v seji zbore ce pos'ancev dne 23. septembra nastopni nujni predlog:	k
J i k o pegosto, s. sebno v zadnjem času v ciljnem predlogu poslanca 8pinči<5i in tovarišev od 21. okt. 1902, v interpelaciji istega poslanca in tov. od 10. dcc. 1902 v njegovem govoru dne 11. marca 1903, je bilo opisano in (»ovdarjano,. da prebivalstvo Istre, izlasti ono na deželi, pripada najubožnejim monarhije, in je bilo povedano, kako bi bilo možno odpomoči tej bedi.
Visoka zbornica je opetovano pripozoala te neugodne razmere prebivalstva na deželi iu je poživljala c. k. vlado, naj stori istim konec s primernimi odredbami.
Visoka c. kr. vlada je sicer tudi pripo-znala neugodni položaj sosebno kmečkega stanu, ali je le malo ali ni cel<5 nič storila, da bi odstranila ta položaj, kakor je to v poprej omenjenem nujnem predlogu, v poprej omenjeni interpelaciji in v poprej omenjenem govoru dokazano na podlagi proračuna in razdelitve kreditov za lajšanje bede.
C. kr. vlada postopa sosebno in ravno s prebivalstvom po deželi kaker s pravo pastorko, ker ne dovoljuje primernih kreditov niti za najpotrebneje cestne zgradbe, gradnje vodnjaKov, uravnavanje potokov, razmočvir-janje, pristanišča, da, ista niti ne rešuje pr< šenj posamičnih cbčin za dovoljenje brezobrestnih posojil in dopušča, da se kmečko prebivalstvo od strani avtonomnih oblasti izse-suje po raznih dokladah za nepotrebne zavode in druge institucije.
Posledica temu je vedno naraščajoče siromašenje in izseljevanje prebivalstva na deželi, na kar pa sicer, kakor se zdi, meri vse postopanje oblasti, da bi se polagoma ugonobilo jedno celo pleme v deželi!
Ker se tudi v tefcočem letu polja, oziroma vinogradi v mnogih krajih Istre, posebno na severu in na vshodu polotoka in na kvarnerskih otok,h, trpeli po raznih elementarnih dogodkih — po trtni uši, po peronospori, po dežju in mrazu, ko so bile trte v cvetju, in pozneje po toči in splošni suši — in se je s tem boljjali manje stalna beda kmečkega prebivalstva povečala, stavljajo podpisani pteilog :
Visoka zbornica izvoli skleniti:
C. k. vlada se poživlja:
1)	naj v krajih Istre, poškodovanih po elementarn h nezgodah, izvede odpis davkov ;
2)	naj hitro dovoli podpore, oziroma v on h krajih, ki so zaprosili neobrestna posojila, naj hitro dovoli le-ta iz državnih sredstev v lajšanje, oziroma odpravo bede in za izvedenje obče koristnih javnih del, posebno cest, na katerih je potreba stalna, in vodnjakov, katerih pomanjkanje se je občutilo posebno v letošnjem letu.
V formalnem f*>giedu predlagamo, naj se ta predi >g brez prvega čitanja izroči odseku za la šanje bede. (Tako se je tudi zgodio.)
Politični pregled.
V Trstu. 29. septembra lt03.
Državni zbor. Zbornica posla n-c e v. V včerajšnji *eji so naši poslanci — krkor so čitate'ji izvedeli že ie einočnje brzojavke — stavili dvojico interpelacij v res nun h stvareh. Eno je stavil poslanec Osiar Gabrššek, drug > posanec Spinčič. Interpelacija G^bršćekova se je dotikala razpisovanja siužeb na eodnh oblastih v Primorju v našem uradnem l;etu. Preziranje slovenskega jezika ob tak:h prilikah je res neodpustno, ker je naravnost demonstrativno. S.užbe, izpraznjene v trdo slovenskih krajih, kjer ga m Italijana v vsem okraju, tudi če bi ga z lučjo iskal o belem dnevu, se razpisujejo izključno v italijanskem jeziku in se s tem od
strani državnih oblasti vzdržuje tradicija, ki je v dijametralnem nasprotju z zakonom in
naijednostavnejo pravičnostjo. Gospod posl. v uonaz, aa je vspoaouja za Gabršček in tovar ši so storili koristno delo, pravice izključenja jus cx*clusivae {na škodo da so gospoda minister, predsednika in ob I kardinala Rampolla namreč) izišlo
vlade povodom volitve papeža. Interpelant se sklicuje na znani krščanski list »Reichspost« v dokaz, da je vspodbuja za izvrševanje
enem načelnika naše sodne uprave malce pozvali na odgovor radi te tradicijonalne trme, s katero naŠ3 oblasti ohranjajo tradicijonalno krivic
Istotako bo storili velekoristno delo posl. Spinčič in tovariši se Bvojo interpelacijo iadi
nemške države.
Na to je bila seja zaključena, a predsednik je prijavil poslancem, da jim dan prh. seje priobči pismenim potom.
Gospodska zbornica. Včeraj je imela svojo prvo sejo tudi gospodska
šolskih taks v Istri. Ta interpelacija je »icer zbornica. Predsednik se ie toplimi besedami
— v kolikor je možno posneti iz kratkega brzojavnega poročila — naperjena le proti odmerjenju šolskih taks v občini Kastav, ali zadevlje e-e bremena, katerega moramo glasno odklanjati sploh in načelno. Tu je govor o bremenu, ki je nezaosno za s romašnega kmeta i
spominjal umrlega podpredsednika grofa Ho-josa in drnzih členov te zbornice. Spominjal se je tudi pokojnega papeža Lava XIII. Novi podpredsednik namesto grofa Hojosa je knez Schonburg.
Zbornica je pričela razpravo o predlogi
v Istri. Ali to ni še najhuje. Tudi težka bre- tičoči se kontingenta novincev, mena že prenaša davkoplačevalec, ako ve, da jih doprinaša v namene, ki mu na drugi strani prinašajo kako korist, bodi gospodar
Minister
za
deželno brambo je z ozirom na dejstvo, da na Ogrskem nabori niso ša izvršeni, povdar-jal potrebo posebnega zakonskega pooblašče-
sko, bodi kulturelno. V slučaju šolskih taksj nja. Uvrščenje novincev za vojsko, mornarico pa imamo pred seboj vnebovpijoče dejstvo, da j in za nadomestno rezervo se izvrši v istem
se nalagajo narodu materijalna bremena v edini nasr-en, da ta narod trpi škodo
številu kakor lani, dočim za deželno brambo ne velja ta odredba. Potreba povišanja kon-
kulturelnem pogledu! Će se 1 tingenta novincev, kakor ga je priznal dr-
kmetu, ki mnogokrat niti za sol nima, nalaga občuten davek na šolo, na učenje, more-li biti temu druga posledica nego ta, da ta kmet zgublja veselje do šole in da vidi v njej le vir bremenom ? ! More-li tako razpoloženje med narodom biti povBpeševalno za dviganje splošne naobražbe ? ! Moderni duh, teženje po naobrazbi zahteva, da bodi šola sploh čim ceneja, da se javni nauk popularizira. Pri nas pa vidimo ne le, kako se srednje šolstvo podražuje—in dela nedostopno siromašnim širokim slojem, tako, da je skoro možno govoriti o privilegiju imovitejim slojem, ampak tudi najnižo učilnico, ljudsko
žavni zbor, da obstoji dalje, ako hoče monar hija braniti svoje interese. Nadalnji govorniki tekom razprave, knez Lichtenstein, knez Auersperg in knez Schoaborn so povdarjali potrebo jednotnega povelj stvenega jezika, oziroma skupnosti in jednotnosti vojske ter pravico krone za odločanje v stvareh vojske. (Da za te razne kneze ne obstoji nikaka potreba zadovoljstva narodov, ki dajejo kri za to vojsko, to se umeje ob sebi. In dosledno temu ne obstoji za te kneze ni najmanja potreba, da bi se narodne posebnosti teb plemen spoštovale tudi v vojski. Ti knezi, v svojih sccijalnih višavah ne morejo umeti,
učilnico, ta neizogibni instrument za pridobi- da le narodi, ki se čutijo varne glede svoje
vanje prvih začetkov naobrazbe, se hoče omrziti narodu z neodpustnim obremenja-njem ! Ta zločin na kulturelnih in dosledno temu tudi na gospodarskih interesih je storila vsikdar brezvestna italijanska oligarhija v
narodne individuvalnosti, to je, ki vedo, da kakor členi vojske branijo tudi sebe, morejo dajati zares dobre vojake !)
Knez Auersperg je menil, da take vojaške debate morejo postati nevarne za du-
I.tri, ali državna uprava je postala sokriva Valizem. (Pozabil pa je ta aristokratski govorna tem atentatu na življenske interese prebi- ! nik? koliko takih debat v parlam. izzivlja vojna
valstva s tem, da je tozadevni sklep predložila in priporočila v potrjenje.
Gabrsčekova in Spinčiceva interpelacija
uprava ravno s tem, da meni, da »jednotnost vojske« najbolje varuje s tem, da zahteva od členov vojske, naj si iztržejo iz duše za-
posezati torej v važne narodne pravice in v vest, da so sinovi svojega naroda in da se kulturne in gospodarske koristi Slovencev in drži aksijoma, da se jednotnost vojske ne daje Hrvatov v Primorju. Radovedni smo, kakov združevati s spoštovanjem narodnega čustvo-odgovor podasta gospoda ministerski pred- vanja).
sednik oziroma voditelja sodne uprave in mi-	Govornik je izvajal na dalje, da
nister za bogoČastje in nauk ? ! Ako — sploh podasta kakov odgovor ! Kajti integralen del čudnega parlamentarizma avstrijskega je tudi običaj, da na gospoda ministri Često varjajo !
Zbornica je dovršila pomoči bedo trpečim krajem in je vsprejela cesarsko naredijo o kreditih v ta Eamen z nekaterimi dodatnimi predlog-.
Posl. E 1 1 e n b o g e n (socijalist) in tovariši so interpelirali ministra za trgovino, rad i nedeljskega počitka pe-
se
skupnost z Ogrsko prereže sama ob sebi, ako se ne spoštujejo pravice krone.
Knez S c h o n b o r n je dokazoval še važne interpelacije posebej na podlagi nagodbenega zakona in - sploh ne odgo- na podlagi izrekov Deaka in Andrassjja, da je skupnoet in jedinstvenost vojske zakonito vreraj razpravo o določena. Govornik je izražal svoje zadoščenje na armadnem povelju in na cesarjevem ročnem pismu in je delal poklone ministrskemu predsedniku dru. Koerberju.
To je bila zopet enkrat prilika za tega poslednjega, da je dižal enega svojih — starih govorov. Ako bi le lepe fraza mogle k o v s k i h pomočnikov v Trstu, osrečati država in narode, bila bi Avstrija Ponlanec Star^vna^i je interpeliral radi od- r uzor države in Eldorado za svoje državljane, prave zakona o kont gentiranju sladkorja s Tudi v tem svojem govoru ne zahteva gosp. pomočjo § 14. Interpelantje grajajo, ker se Koerber nič druzega od avstrijskih narodov, je o te:n prezn državni zbor, kar De vstvarja nego da pozabijo na Be in svoje potrebe in le nevernega precendenčnega slučaja, ampak mitlijo na državo. S tem uoče mož rešiti bi se to ne bilo smelo zgoditi tudi iz političnih notranje zmešnjave. iMcžu se vidi, kako je in gospodarskih razlogov, ker ni gotovo, da ; zaglobljen v nemške liberalne, germanizato-ee državni zbor ne izreče z* izstop iz bru- rične in centralistične tradicije : zato ni ni-eeljske konvencije. Interpelantje izjavljajo tudi, da je sur taksa (posebna carinska do-klada) na avstrijski sladkor, dogovorjena z ogrsko vlado vsled odprave sladkornega kontingenta, v nasprotju s carinarsko in trgovinsko zvezo.
Slednjič je interpeliral posl. S «• h r a ff 1 (krščanski e«>cijal€c) radi »veto« avstro ogrske
čeear pozabil in ničesar se ni naučil glede poti za rešenje avstrijskega problema. Mir sloni — je menil dr. Koreber dalje — na sposobnosti vojski dtžav. Govornik je mislil tu na takozvani »Bvetovni mir«, na mir med državami. Naše mnenje pa je, da vsaka država mora misliti najprej na svoj notranji mir, da mora najprej urediti svoje lastne
razmere in tako urejena in konsolidirana naj misli še le na urejenje svojih razmer do drnzih držav ! Državnik, ki hoče slediti naobratnemu redu, je podobea zdravniku, ki hoče zdraviti človeka težko bolnega v notranjem organizmu, a se o tem briga le za kako ranico na — prstu !
Važna je bila izjava dr.a Kcerberja, da ai opravičeno nikako razpravljanje o možnosti, da bi se v bodoče kedaj odmaknili od tiste črte, kije potegnena v narodnem pove 1 j u. Ta apostrofa je gotovo poslana v prvi vrst: na ogrsko adreso, ali tudi nenem-ški narodi v tej polovici je gotovo — ne bodo posebno veBeli !
GoBpodska zbornica je — seveda — hitro vsprejela predlogo o kontingentu novincev in je tako le ostala zvesta svojim tradicijam; ministerski predsednik pa je prijavil gospodom, da je državni zbor odgoden.
Položaj na Ogrskem. Sinoči s > imeli Košutovci sejo, v kateri so se posvetovali glede stališča, ki ga imajo zavzeti v seji poslanske zbornice, sklicani na današnji dan. Sklenili so, da bodo najboljši govorniki opozicije najostreje, a v dostojni obliki kritizirali armadno povelje in sploh vse sedanje vladino postopanje ob vojaškem vprašanju.
Liberalna stranka je v svoji zadnji sej izvolila odsek deveterih členov za sestavo vojaškega programa v smislu vladinega stališča.
Predvčerajšnjim se je vršil v Budimpešti velik soeijalistiČen shod, katerega se je udeležilo lo.OOC duš. Govoril je socijalistični voditelj Jakob Israel, ki je obsojal povrnitev Khuena na sedež ministerskega predsednika. Dejel je, da so Madjari iz Chlopov dobili jedno zaušnico, a z Dunaja drugo. Slednjič je govornik ojstro obsojal vojno upravo radi pridržanja tretjeletnikov pod orožjem.
Sprejeta je bila resolucija, v kateri se poživlja neodvisno stranko, naj uvede energično akcijo v prilog vojakom tretjeletnikom ter se zahteva od te stranke, naj se jasno in točno izjavi glede zahteve po splošni volilni pravici.
Kcšutove izjave v »Egyetertesu«, o katerih smo včeraj poročali, se v neodvisni stranki različno komentirajo. Niti Kosutovi najožji prijatelji jih ne odobrujejo popolnoma in menijo, da je Košut v tem slučaju preveč samooblastno nastopil. Obstrukcijoniste pa je ta Košutov nastop silno razjezil. Njih glasilo »Fuggetlen Magyarorszag< pravi Košutu indirektno, da se z avtoriteto ne more dandanes več pridobivati naroda, marveč le z resnico. Pošten mir brez ogrskega poveljnega jezika da je nemogoč. Slednjič meni ta list, da dežela ne potrebuje limonadnih politikov.
Po kongresu socijalne demokracije nemške v Draždanih. Listu »Die Zeit« javljajo iz Berolma, da v socijalnodemo-kratični stranki postaja vedno glasneja opo-| zicija proti sklepom kongresa v Draždanih. Naše domnevanje, ki nmo je parkret izrekli, se torej potrja. Mi smo rekli, da se je shod s tfckj večino izrekel proti revizijonistom in za neizprosne le pod vtisom faacinujoče OBeb in besede starega Bebela. A poročilo v »Zeit« pravi sedaj, da se oni odposlanci, ki so na kongresu obmolknili le pod terorizmom Bebela, in tudi drugi neodvisni sodrugi oglašajo sedaj z ostrimi protesti. Na shodu virtemburške socijalne demokracije v Stutt-gartu minole srede so o3tro kritikovali dogodke v Draždanih in enostransko postopanje Bebelovo. S_cijalno- demokratični državni poslanec Hildebrand je označil teden kongresa v Draždanih kakor teden nesreče za soci-jalno-demokratično stranko. Česa bolj poniževalnega in nečastnega da se ni moglo zgoditi Btranki. Istotako so na nekem soci-jalno-demokratičnem shodu v Stettinu ostro obsojali diktatorična prizadevanja Bebelova
in se je izrekalo menenje, naj bi ae nudilo več pozi t v nega in praktičnega dela. Shod v Draždanih da je bil v tem pogledu izgubljen čas.
Dogodki na Balkana Iz turških virov pribeja vest, da je bolgarska vlada po-prijela inicijativo glede sporazumljenja Bolgarije in Turčije v maeedonskem vprašanju. Bolgarija je povprašala Porto, da li je pripravljena resno izvesti reforme, ako preneha macedonska agitacija in ako bi v tej zadevi upoštevala nasvete bolgarske vlade. Turčija je na to vprašanje ugodno odgovorila. Na to se je sklenilo, da imenuje Turčija posvetovalno komisijo, katero postavi na stran generalnemu inšpektorju Hiimi paši in v katerej bodo tudi macedonski Bolgari. Sklenilo seje nadalje cdpreti zopet bolgarske cerkve in šole, omogočiti bolgarskim beguncem povra-tek v njih bivališča, sezidati zopet uničene vasi, prenehati z aretiranjem, izpustiti na svobodo zaprte Bolgare terzaukazati turšsim vojakom in Baši-bozu ko m, naj prenehajo z izzivanjem nemirov.
Tudi italijanski poslanik v Carigradu izjavil je nasproti velikemu vezirju, da v slučaju vojne ne Bolgarija ne Turčija ne morete pričakovati pomoči Italije, ker so velesile za trJno sklenile, da ee mora na Balkanu ohraniti »status <juo«.
Predvčerajšnjem priredila se je v Sredcu žalovalna demonstracija v prilog Macedon-cem. V sprevodu nosili so slike ubitih vodij macedonskih ust ase v in črne zastave, na katerih fio bila imena uničenih vasi. Ko je knez Ferdinand doznal, da ee priredi ta demonstracija, podal se je na lov. Sprevod s9 je ustavil pred francozkim in angležkim konzulatom, kjer je prireiil nemo demonstracijo. Pred spomenikom bolgarskega junaka Dijakona Levskija, kateri je padel v boju za osvobojenje Bolgarske, imel je pred kratkem v Macedoniji ranjeni ustaški vodja Protogerov kratek govor, v katerem je izjavil, da morejo Macedonci le od bolgarske kneževine pomoč pričakovati in zahtevati, da Bolgarija izjavi, da-ii in katero pnmoč more dati zatiranim Macedoncem, sicer morajo vsi Macedooei hiteti v Macedonijo, da tamkaj umrejo za 6Vobodj. N» govornikov predlog izvolila je množica poseben odbor, kateri povpraša minieiersKega predsednika Petrova, da-li je bolgarska vlada pripravijena iti Ma-eedoncem na pom^č. Na to je govoril tudi profesor Mihsj lovski, ki je izjavil, da mora Bolgarija v svoj« obrambo sprejeti vojno s Turč;jo.
O predstojećih volitvah v bolgarsko eobranje namerujejo Macedonci v Sredcu in po vseh večjih bolgarskih volilnih okrajih postaviti čisto mscedonske kandidate.
Be gijska vlada sporočila je velesilam, da je na sultanovo željo imenovala dva svoja stotnika in dva poročnisa poveljnikom novega macedonskega orožništva. Sultan je odobrii imenovanje in je obema stotnikoma po ielil polkovnikov, obema poročnikoma pa majorjev čin. Novi organizatorji nastopijo svojo službo meseca oktobra.
Z czirom na uvodoma omenjeaa pogajanja med Bolgarijo in Turčijo in na velike obljube turške vlade se kaj čudno glasijo vesti o novem koncentriranju turških čet na l»o irar^ki meji. V neda jj so se namreč zopet trije natoli^oai voz li preko Carigrada na turško mejo. Nadalje te je mnogo batalijo-nov albanskih čet iz notranjosti Macedonfje in drugih turških vilajetov napotilo proti bolgarski meji.
Turška % lada je sporočila ruskemu in avstro-igerskeoDU poslaniku, da je bilo v zadnjih b tsah 1*1 ustašev ubitih in mnogo ranjenih. 9-> uatašev ee je uialo oziroma so bili aretiran:. Turški vojaki so zaplenili veliko množino orožja in dinamita. — Glasom vesti iz Drinopolja so se zadnje dni v okrožju Mustafjpaša večkrat pojavile ustaške čete. Nevarnosti na ravnmah to še velike in sta trgovina in promet še mnogo ovirana. V uni«*en<li vaseh počenja se občutiti pomanjkanje ž viL
Tržaške vesti.
Italijani in nemške šole. Današnji
»Prccolo« izvaja, koliko škode da je za ita lijansko narodno stvar, ker italijanski otroci polnijo nemške in srednje šole. Na to pripoveduje, da je vodstvo trentinske skupine društva L#ega Nazionale razposlalo pred začetkom šolskega leta okrožnico, v kateri predočuje starišem vse one razloge, ki govore proti pošiljanju italijanskih otrok v nemške dole. Pouk v tujem jeziku da ima
le ta vapeh, da slabi razum, ki utrja značaje in da spravlja otroke v odnosaje, da se po-zneje sramujejo sami sebe. Pouk v materinem i jeziku je neizogiben pogoj za popoln in ra-cijonalen razvoj razuma, kar ustvarja podlago tudi materijalni bodočnost'. Olovek, ki nima v popolni oblasti svojega materinega jezika, ne more dobro umevati tudi tujih jezikov. Dalje povdarja okrožnica, da mladina ne pripada samo družini, ampak tudi deželi, katere usoda bo kedaj poverjena tej mladini. Stariši naj bi se torej zavedali velike odgovornosti, ki Bi jo nalagajo s pošiljanjem svojih otrok v nemške šole. Stariši naj gledajo, da jih ne bodo kedaj lastni otroci obsipali z očitanji, da so jim udušili energije, ki so bile usajene v njihove duše, da so jim preprečili intelektuvelni razvoj, da so jih omrzili rojakom in sebi, da so naredili iz njih sredstvo za žaljenje najdelikatoe-jih čutstev v deželi.
»Piccolo« pritrjuje seveda trentinski okrožnici, ki govori toliko — reanice. Mi pa mu moramo povedati, da zlati izreki v trentinski okrožnici so stroga obsodba tudi za one, ki v Trstu z vsemi sredstvi zvijače in nasilja usiljujejo slovenskim otrokom pouk v italijanskem jaziku ! Če torej zagrešajo zločin na človeškem intelektu oni italijanski stariši, ki pošiljajo italijanske otroke v nemške šole, potem so zločinci tudi oni komunalni činitelji v Trstu, ki tisočem slovenskih otrok odrekajo pouk v materinem jeziku in silijo slovenske staiiši v takov zločin!
Vse hvale vreden je, kdor širi potrebne in koristne nauke za pravo, dobro in racijo-nelno vzgojo mladine; ali če te dobre in lepe nauke pušča veljati le za se, a nasproti drugim postopa ravno nasprotno tem naukom : potem je — hinavec! Ia res jih ni z lepa oaurnejih hinavcev, nego so glasila naših komunalnih mogotcev tedaj, kedar pričenjajo
—	moralizirati.
Novi Tržačani. Domovinsko pravico v Trstu eo zadobili gg. : Josip Zerjal iz Brji pri Rihenberku, Gregor Fornažarič iz Šam-pasa, Ivan Doles iz Hrenovlc, Jernej Ger-bec iz Rjčinja pri Kanalu in Jerica Prijatu iz Vel. Like.
»S'ciaTetO«! Pišejo nam: Te dni je bil šel naš Janez Vrh v Videm na shod »Patrie«. Nadejal ae jo bil revež, da ee že dne -7. t. m. določi dan, ko pride slavna Garibaldijeva vojska čez avstrijsko mejo, da zavzame Trst in — ako mogoče — tudi Gornje Ležeče. (Mi nismo povsem gotovi, je-li Vrh res doma iz Gornjih Ležeč ali ne. Ker pa drugi Uški liat: tTde, da je JaBez res od tam doma, in ker nimamo prilike, da bi se bolj natanjeno obvestili, prosimo Leže-čane, naj nam oproste, ako nismo na jasnem, bi jim-li prisodili tega slavnega moža ali pa ne ?!)
Vse je bilo že na svojem mestu, samo polente ni bilo dovolj in pa naš Janez je tudi nekaj zakrivil — kar j a onemogočilo takojšnjo okupacijo primorskih pokrajin. — Janez se je ohrabr i in predlagal, naj ee — predno garibaldinci zasedejo Avstrijo — obrne nekoliko pozornosti onim sinovom majke Italije, kateri še danes ječe nekje tam doli v Afriki — med Menelikovimi črnci in kateri da so pravi »ščavi« in »šlfaveti« — ker ee ne morejo in n« smejo vrnit: v blaženo deželo polente in lakote !
Ta premišljen in umesten Janezov predlog je Garibaldija in njegovega kuharja Ra-skoviča tako poparil, da so predlagali na to in sklenili nabirati še nekaj moke za polento ! In še le, ko bo to delo gotovo, da jo vda-rijo na Trst ter tako rešjo Janeza omržemh
—	»&' ciavetov« !
Rekli smo, da je bil Vrhov predlog premišljen ; no, on je res zaljubljen v afiikan-ske >s*ciavete« — ni pa mislil, da s svojim človekoljubnim predlogom zavleče takojšnjo okupacijo našega Primorja ! Kadar pa bo dovo j polente in drugih malenkosti, ki še primanjkujejo garibaldiacem za zavzetje teh — nerešenih zemlja, tedaj l>o dobro, da Vrh obvesr nas — to je: ogromno večino pr merskega prebivalstva — da še pravočasno zvežemo svoje culice in gremo iz pod nog — podležem alla Vrh in družba ! One »s'ciavete« pa, ki bi ne mogli ali ne hoteli plesati po Vrhovi muziki — naj Janez kar pohrusta, a Raškovič naj mu jih — kakor veren garibaldinec — pošteno skuha !
še eno: Vrhu, kakor uzor—odpadniku, svetujemo, naj pazi, da mu »s' ciaveti« ne pokvarijo želodca, ker ima ta ščavarska druhal trdo meso in še bolj trde pesti — pardon : kosti!
Božična in noroletns darila. Ravnateljstvo zadruge tukajšnjih prodajalcev jestvin na drobno je sklenilo, da se opuste dosedaj običajna božična in novoletna darila odjem-nikom. Na mesto teh daril bo začeli dotčni prodajalci nabirati prispevke v prilog javnemu podpiranju ubožcev. Ta sklep je hvalevreden in je želeti, da se mu pridružijo vsi prodajalci. Kajti odjemalci, oziroma kupovalci po prodajalnicah bodo prav lahko pogrešali ona darila, doČim bo svota, ki Be nabere, res služila v človekoljubni namen.
Prva veseliea pevskega društva »Zvonimir« T Bocoin. Će je kdo še dvomil na ! tem, da se je naš doslej zanemarjeni Rocol res začel vzdramljati iz mrtvila, da se je jel ! probujati iz spanja k Življenju, v nedeljo se je mogel dotičaik uveriti, da je vendar-le re§, da na vstaja življenje in gibanje, kjer je bilo mrtvilo.
V nedeljo se je menda zgodilo prvikrat, da so v srcu Rscola ob javni cesti vihrale naše trobojnice, oznanjajoče — ustajenja dan. In ves veliki vrini prostor Gregoričev je bil tudi odičen narodnimi trobojnicami. Vrste pa, ki so prihajale neprenehoma od vseh strani, so javljale RjCDlcem, kako se raduje vse na njihovem preporojenju. Občinstva se je nabralo toliko, da se n» prostoru za hišo, kjer se je vršila veselica, niti gibati nisi mogel, a napolnjeni so bili tudi vrtni prostori okolo hiše in pred hišo. Pr.šlo je gostov iz mesta in raznih krajev sosebno spodnje okolice. A
'našo družbo! Vaprejmemo vas bratski. Vpišite se kakor členi našega društva. A Vi, mladi in stari godci, združite se z nami ter privedite še druge moči, da se lotimo dela sebi in drugim v slast.
Št. Jakobski orkester.
(Ulica Sette Fontane 5, pri gostilni »Al spazzacamino.)
»Kosita« in »Selectos«. Začetkom prihodnjega oktobra pričele se bodo v tobakar-nah prodajati nove smodke imenom »Rosita« po 8 stotink komad. Smodka »Rešita« je nekoliko daljša, nego »Portoriko« in ima v sebi le neznatno množino nikotina, namreč 0'&l°lo, vsled tega ni zdravju tako škodljiva, kakor so druge smodke, ki imajo mnogo nikotina v sebi. še manj nikotina, nego »Ro-eita«, namreč le 0 69°/o> pa bodo imele druge nove smodke »Selectos«, katere pa ee bodo prodajale le v specijalitetnih tobakarnah in bo komad stal 20 stotink. Smodka »Selectos« je debelejša od »Roaite« in je okrašena s pasom.
Iz pred naših sodišč. Dne 9. avgusta t. 1. je redarstveni nadzornik Prodan s štirimi redarji vred aretiral v krčmi št. 29 v ulici Molin a vento 19 letnega Josipa Staniča, ker je bil isti svoječasno izgnan iz na-
šega mesta. Redarji pa so He morali boriti ž njim kake pol ure, predno so ga mogli od-^eati v zapor. Stanič je dne 5. avgusta t. 1. v družbi z znanim Hero (o katerem smo bvo-ječasno že poročali, ko bo ga orožaiki ubili)
glavno je, daje bilo na slavju tudi mnogo in nekim drugim nepoznanim drugom ukra-
ln
domačinov. Na vršenju programa je sodeloval — poleg »Zvonimira« —tudi zbor »Bratovščine sv. Cirila in Metodija« pri sv. Jakobu. Društvi »Slava« korporativno, a med gosti
pevcev »Slovanskega pevskega društva« iz Trsta, »Velesile« iz Skednja, »Zarjec iz Rojana in druzih pevskih društev. Vspored raJ omenili, dne 'J se je vršil točno. Nastop »Zvonimira« je bil Trstu, ta pot še skromen, saj je bil — prvi nastop. Ali temelj je položeu bodočemu napredku. Saj drugače ni možno : vsako društvo mora začenjati Bkromno. A »Zvonimir« je dobil že v nedeljo krepko VBpodbujo po lepem vBpehu
del kmetici Amaliji Bertolac na cesti med Reko in VoloBko 30 kron. Kmalu na to jih je neki orožnik v neki krčmi v Šepijanah
ae
»Kolo« sti došli hotel aretirati, a oni trije so se postavili v je b lo mnogo bran in se je Štandu ter onemu nepoznancu posrečilo pobegniti, Hero pa je bil o tej priliki ubit. Staniča so potem, kakor smo zgo-
avgusta aretirali v
Včeraj je moral Stan e pred tukajšnjim deželnim sodiščem odgovarjati radi tatvine na cest: Reka-Volosko, radi zoperstavljenja orož -niku v Šapijanah in radi zoperstavljenja redarjem v Trstu; nadalje radi kršenja izgona, in po ogromni udeležbi, ki je pričala, kako radi žaljenja redarjev m radi potepuštva. se naše občinstvo zan ma zanj. Navdušeni Sodni dvor ga je spoznal krivim in ob-aplavz pa mu je govoril nadobuden govor : so*™ na dveletno težko ječo poostreno z jed-Slovenci tržaški pričakujejo od njega lepih nim postom vsake tri me<ecs ter na vspre-vspfchov in obilega sadu na vršenju tiste jem v prisilno delavnico po prestani kazni, vzvišene naloge, kateri posvečajo svoje sile Ko je predsednik vprašal Staniča, da-li se vsa naša društva v mestu in po okolici — podvrže kazni, odgovoril je v italijanskem je-naloge vzdramljanja našega naroda, zbiraDja ziku: *Lori me lj g* dadi e rai 8on boD tle istega in vnemanja med istim ljubezni do fdrli< (Vi 8te mi kazen	in meni ni
roda svojega, do svoje pesmi, do svojega je- Prav težavno prestati.) Branil ga je zika. To pričakujemo od »Zvonimira«. To odvetnik dr. Reiser.
mu je hotelo povedati vse občinstvo in zato je prihitelo v tolikem številu. In mi smo uverjeni, da bodo društveniki »Zvon mira« slušali ta glas bratskih src.
Gospića M. Primožič je lepo de-
Sodnemu dvoru je predsedoval svetnik Pederzoll; ; soiniki : svet. Crmiz, Petronio in Rismondo. Obtožbo je zastopal državni pravilnik dr. Chcrsich.
Nesreča na parni k u »Korber«. 35-letni Ivan Lavrenčič delal je včeraj popc-
:, ki se
klamovala Stritarjevo »Mladini« in občinstvo
• • • i • , i	- . ■ t i	ludne na parniku »K<Vberc, ki se gram
jej je glasno izrazalo svoje priznanje. Jako	1	'	&
pohvalno je sjdelovala tudi \Vagnerjeva	seda-» v ^vdovem arsenalu. Čakal je na godba, ki je pridno svirala skoro same slo- jvrhu Par*ika- da Povie6e na lste?a brerae
vanske komade. Po dovršenju pevskega in	Deke^a	Je *> 9t™!> Pa 8e mu
, .	i	,	,	je breme dv:ealnika sesulo na nogo in g*
glasbenega programa je bil živahen ple?.	.
. ,	^	t i- j -	pritisnilo k tlom, da se ni mo^el več dvigniti.
\ se gostilniske prestore pa so polnili drugi	\	®
gostje, ki so se izborno zabavali ob pevanju
slovenske pesmi, v prijateljskih pogovorih in
Na njegovo obupno upitje pritekli so mu na pomoč drug^i delavci, kateri so
ga pjtem
,	j .-.i-- r\	j.-i -x - r*	prenesli na pomožno pottijo v arsenalu, kjer
ob — dobri kaplji. Da, gostilničarju (jrrego- ; r	r	r J	J
so mu obvezali zlomljeno nogo ter ga potem v kočiji odposlali v mestno bolnico.
r.ču mora se izreči vse priznanje, ker je res poskrbel izborno kapljico. Pa še nekemu drugemu Gregoriču moramo izreči zasluženo priznanje. Gospod predsednik »Zvonimira« je vreden vse pohvale na prireditvi te veselice. Tudi njemu bodi prvi lepi vepeh v vspodbujo, da bo s podvojeno silo in s podvojenim navdušenjem vodil društvo do srečnega razvoja in nadaljnjih še lepših vspe-hov. Živeli oni, ki se vzbujsjo in živeli oni, ki vzbujajo ! !
Vabilo. Udje »Delavskega konsumnega društva« pri sv. Jakobu sd vabljeni, da pridejo na posvetovanje, katero se bo vršilo v črtrtek dne 1. oktobra ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih.
Na dnevnem redu je nekaj kočljivega.
V imenu sklicateljev
Samec.
Crodci. zbirajte se! -- Pišejo nam: Vsakdo, kdor ima veselje do godbe in vsakdo, kdor hoče napraviti sebi in svojemu bližnjemu veselja, pridruži naj se nam. Godba je plemenit »šport«, ki blaži toliko one, ki se bavijo žojo, kolikor tudi one, ki — poslušajo. Godba oplemenja čutstva in zato jej je oddeljena vzvišena naloga v človeški družbi.
Samomor. Na stranišču restavracije v javnem vrtu zastrup 1 se je včeraj pop »iudoe neki kakih 60 let star mož, k; je imel na srajci ušivano začetno črko M. Obvestili so o tem slučaju redarstveni, kom sarijat pri sv. Ivsnu, odkoder so teltfjn čnv> | osvali zdravnika s pomožne postaje. Zdravnik je skušal mežu izprati želodec, a se mu to ni posrečilo, ker je bilo že prepozno in kmalu na to je nesrečnež izdihnil. Truplo so prenesli v mrtvašnico k sv, Justu. Samomorilec, ktterega do sedaj še niso spoznali, je bil oblečen v plavo obleko, imel črne čevlje in bele nogavice, na srajci pa, kakor že omenjeno, imel je ušivano črko M. V žepu so mu našli no i. e in temno-rujavo novčarko, v kateri so štirje ključi.
Njena losrika. Predsinoč; so redarji v kavarni »Industria« v ulici Cavana zopet aretirali znano pijanko Sisto Bevilac^ua, katera je radi pijančevanja in razgrajanja pod policijskim nadzorstvom in mora biti vsled tega že ob 9. uri zvečer na svojem domu. — Ko so jo redarji predsineči zopet aretirali, bila je žena zelo huda in jim ie tako
dokazovala svojo upravičenoat, da se sme ob Pridite torej vsi, ki ste blage volje, v'iatej uri nahajati v kavarni: »Je že ptav,
d« moram biti že ob 9. nri zvečer doma, a nihče mi ni zapovedal, kedaj da smem priti zopet ven. Jaz sem bila sinoči ob 9- uri že doma, a eedaj sem že ustala in prišla pit kavo«. Ko so jo potem odvedli v zapor, je po svoji stari navadi žalila redarje in po zneje, na ko-nisarijatu v ulici Tigor, tudi dotičnega uradnika. — S:Bta je komaj dan poprej prišla iz zapora.
Dohodninski davek od plačil in pokojnin. C. k. finančno ravnateljstvo nam javlja :
V smislu § 201. zakona od 25. oktobra
1896.	d. z. št. 220, mora vsakdo, kedor je v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, dolžan izplačevati za kako osebo prejemkov na plačilu ali pokojnini, označenih v § 167., na leto več nego 1200 kron, predati vsako leto davčnemu oblastvu naznanilo o osebah, ki imajo pravico do teh prejemkov, navedb njih ime, etanovališče in posel, potem višino in vrsto v prejšnjem letu izplačanih prejemkov.
Pri stalnih prejemkih je napovedati njih izmero, kakor ob času, ko se je dalo naznanilo ; pri premenljivih zneskih pa tisti znesek, ki so ga dosegli v zadnjem letu, t. j., v dobi dvanajstih mesecev pred oddajo naznan la. N. pr.. če ee je oddalo naznanilo dne 20. oktobra 1903., t eti znesek, ki je bil izplačan v času od 20. oktobra 1902. do 19. oktobra 1903.
Kadar še niso stalni ali premenljivi prejemki skozi vse leto, ali so se izpremenili med letom, tedaj je povedati način (nastop službe, zvišanje ali znižanje prejemkov, izstop iz službe) in čas te premembe (dan, katerega je nastopila prememba, oziroma dan, od katerega ali do kateregi eo bili izplačani pre-jemk ), in pa letni znesek, ter v resnici izplačani znesek.
Na temelju napominjanih zakonskih do-ločeb in na temelju čl. 40. izvršitvenega predpisa k IV. poglavju označenega zakona, predpisa objavljenega v d. z. št. 10K. od 1.
1897,	poživljajo se radi priprave za odmero osebnega dohodninskega davka za leto 1904. delodajalci, ki plačujejo prejemke imenovanih vrst, naj predložijo ena naznanila in sicer v nep< vredno državnem mestu Trstu in okoli-čannkih občinah na c. k. davčni administra eiji v Trstu, v poknježeni grofiji goriški in gradiščanski pa in v mejni grofiji istrski na pnsto nih c. k. okrajnih glavarstvih, davčnih oblastih prve stopinje, in sicer najkasneje do SI. oktobra 1903.
Uceroi za naznanila 83 dobivajo brez plačno na pristojnih davčnih oblastih I. stopinje (torej za Trst in okolico na c. k. davčni administraciji, v Gorici, Gradiški in v I-tri pa na pristojnih okrajnih gavar-stvib.)
Ktz?nska d ločila radi neresn čnih naznanil ali opuščenja t-h naznanil, nahajajo se v 240, 241 243. št. 6. in 244. zak. 25. okt bra 1896. d. t. šu 220.
Vremenski vestoib. Včeraj toplomer
ob 7. zjutraj 17.4, ob 2. uri popoludne 23 7 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 765.8 — Danes plima ob 6.2rt predp. in ob 4 30 pop.; oseka ob 11.11 predpoludne in ob 11.32
popufaidne.
Vesti iz Kranj3ke.
*	»Sokol« T Tržiču. Iz Tržiča na Gorenjskem prihaja vestl* vest, da snujejo »Sokoli-«. Ta vee-t je tem radostneja, ker so ee Neneci že privadili, da so ta trg smatrali za svojo di meno. Naj le namera hitro postane dei«nje !
*	štirideset letnica »Ljubljanskega Sokola«. V nedeljo je slavil »Ljubljanski Sikoi« 40. obletnico svojega oostaaka. A zbodlo te je to v bilj ozkem, intimnem krogu, ker siavnoet v velikem stilu se bo vršila prihodnje leto. Predpoludne je bilo slavnostno zborovanje v sokolski dvorani v »Narodnem domu«. Starosta dr. Ivan Tavčar je v da! šem navdušenem govoru ozaačal pomen tega d trodka in proslavljal sokolsko idejo. To idejo je označil tako-le: »Ona je cvet, preneeen na našo zemljo iz vseslovan-s k e gredice. Takih cvetov, da-si so redki med nami, pa prav živo potrebujemo, ker ravno potrebujemo žive, trdne in ne prestanočile zavesti, da smo vzlie svojemu pohlevnemu položaju del tistega velikega Slo-vanstva, pred katerega duše v do močjo Be že sedaj včasih pretresa stara takoimenovana olikana Evropa«.
V nadaljnjih izvajanjih je povdarjal govornik, da je ravno »Sokole mnogo pripomogel, dase je Ljubljana iztrgala iz železnega objema sovražnika Nemca. Sokolsko gibanje mora biti v precejšnji meri pomešano s političnim oljem. Saj vidimo na Češkem, kako so ravno sokolska društva resni, važni in posebno ob mej a'h najvspesneji politični pijonirji. Namen »Sokola« je, da vzgaja mož, ki so zdravi in krepki po telesu, močni po duhu, odločni in jekleni po značaju. Če opazuješ — je vskliknil govornik — današnjo slovensko generacijo, opazuješ le preveč šibkih ozko prsnih mladeničev, ki brez vsake energije jadrajo v življenje, in ki le preradi pozabljajo, da tudi Slovenec je dobil od stvarnika svojo poat, svojo slovensko pest!
Sokole je pozdravila tudi gospa dr.a Tavčarjeva v imenu »Ženskega telovadnega društva« in je pripela zastavi prekrasen trak. Na to je dr. Viktor Murni k v lepem govoru podal živo sliko o delovanju ljubljanskega »Sokola« in je menil, da je sedaj prišel čas, da se zasnuje zveza naših sokolskih društev. Njemu je bila poverjena naloga, da izdela pravila za zvezo. Ta ee dopošljejo sokolskim društvom v pretres. Iz govora g. dr. Murnika, naj navedemo besede ustanovitelja in orginizatorja češkega Sokolstva Tyi ša :
»Prva in splošna naša naloga je, da smo pred drugimi poklicani, obvarovati narod svoj pri tisti vsestranski Čilosti, ki ne dopusti, da bi narodi izumrli, pri tisti trajni in sveži moči, pri tisti zdravosti telesni, duševni in nravni, ki ne dovoljuje, da bi se pokazala kakšna izprida«.
In zaključil je z vsklikom, da je ljubljanski Sokol šel neustrašeno naprej, ko je šio za to, da Be ohrani slovenskemu narodu slovensko ime, pojde pogumno naprej tudi sedaj, ko gre za to, da se Slovencem pridobi in ohrani življenje, polno vrednosti in časti, ko gre za to, da si Slovenec pridobi in ohrani polno pravico, ponosno udarjati se na prsi in zakiicati : Slovenec sem in kdoje več!
M; pridodajemo le toliko, da bi po besedah, ki so toli lepo označile nalogo sokolstva, morali zirndeti oni, ki s tistim prezirljivim in blaziranim posmehom gle iajo na prizadevanja njih, tla bi v narodu širili in ukoreninili sokolsko idejo. Zarudeti bi morali oni, ki se s ponosom prištevajo k slovenski inteligenci, a omalovažujejo idejo, ker — je ne umejo !
Razne vesti.
Okoli sveta v 14 minutah. Vsled spo-po:njenja prekumorskih brzojavn h zvez, more brzojavna vest v nekolikih minutah obletsti vso zemljo. Pred kratkem hotel je amerikanski list napraviti v tem praktičen poskus in je iz jednega svojih uradov poslal brzojavko v drugi urad, ki je v isti hiši in sicer tako, da je brzojavka šla okoli sveta. Dotični urad dobil je brzojavko po 14 minutah.
Prošnja. O letošnji strahoviti katastrofi v Travniku je požar uničil tudi hišo tanušne katoliške cerkve. Na dotičnem mestu zgraditi bi se moralo novo župnišče, ker stanuje župnik v majhni slabi turški hišici. — Sredstev pa ni nikakih. — Ako bi se torej usmilila katera plemenita duša in bi v ta namen hotela kaj podariti, prosi se, naj dar pošlje naravnost na katol. župni urad v Travnik, kateri je v sprejemanje darov pooblaščen z dovoljenjem ordinarijata št. 796 od 18./9. 1903 in kateri darove svojedobno v javnesti objavi ter položi račun. V Travniku, dne 25. sept. 1903.
Stanko Salkovid, župnik.
kakor se pravi spati : zaspati takoj, ko se stemni, a zbuditi 96 le, ko se stori beli dan, in Čuditi se, kako je mogla miniti ta noč tako hitro. Kdo bi tudi spal. Sam bolan naj spi poleg bolne žene, ki javka in joče celo neč, a rad bi ji pomagal, pa ne more; še sam bi rabil pomoči. Če je ravno zaspal, je spal pol ure, pa se je zbudil zopet in zopet zaspal šiloma, dokler ni naposled že komaj čakal, da Be naredi jutro. To nespanje ga je oslabelo in izsesalo še bolj kakor bolezen. Zadnje tri noči ni sploh zatisnil očesa. Poprej ga vsaj noge niso bolele in ni bil tako truden, samo pri delu je večkrat oslabel in stemnelo se mu je pred očmi in v glavi zavrtelo, a to je minilo kmalu. Zdaj pa ne more več stati na nogah, j »Kaj bo, če bo trajalo to še dalje?« se je večkrat vprašal, ker imel je še zmerom majhno iskrico upanja, da bo še ozdravel. A takoj Bi je zopet mislil, da je neumno misliti, »Če bo trajalo to šs dalje«, ker sam ve in tudi drugi so mu rekli, da ne bo več dolgo gazil zelene trave....
In potem ostane bolna žena z nepreskrbljenimi otroci, ki bodo umirali od gladu.
Čez špranje na oknih so padali v sobo žarki jutranje svetlobe. V Bobi je bilo še precej mračno in zrak je bil težak in za dušljiv.
Žena je stokala celo noč, še le proti jutru je zaspala in sedaj je dihala lahno, da so ee ji prsa vzdigovala komaj vidno.
Težavno si je navlekel obleko na-se. Ze se je mislil zopet vleči na postelj in ostati doma, pa navadna skrb za družino ga je gnala in ga pekla pri srcu, ker če doma ostane, je plača manjša in nikakor se ne more iziti potem. Prejšnji teden je izostal dva dneva in takoj so mu grozili v tovarni, da ga spodijo, Č3 ša kdaj izostane. Zadolžen je že na vse shrani. Ne more ostati, če je pa tolika potreba denarja, da je že vsak krajcar odmenjen na svoje mesto ; pa da je še dovolj !
Odšal je v kuhinjo opotekaje Be, da pripravi zajutrek. Ni mogel ni N stati pri ogDj š5u, ampak moral si je vzeti stol in vsesti se.
Veselo je zaplapolal cgenj in obdajal drva in požiral jih zmerom bolj, kakor požira življenje človeka. Delež se je zagledal v ogenj in razmišljal, kakor razmišlja vsak takšen, ki se ubija in ubija, a vedno mu je slabše, kaj bo ž njim, kaj z ženo, kaj z otroc". V sobi so se zbujali otroci, zunaj je postajalo živo in neki pijanec je pel a hripa-vim glasom. Ša napol speči otroci bo pricap-ljali v kuhinjo, obkrožili ognjišče in čakali. Delež je pogledal vsakega posebej. Trije so b li lepi in zdravi, samo najmanjši je bil bled in lica so mu bila napihnjena. Stisnilo ga je nekaj pri srcu, ker ee je spomnil, da ne bo več d^lgo in da bodo potem otroci prepuščeni viharju življenja. Zdelo se mu je, da bi že zdavnaj umrl, da nima te otroke.
(Pride še.)
V Port Arturju so Rtiai zgradili 30 trdnjav, 50 drugih je v gradnji. Vsi vi hi j hribov v tem območju bo utrjeni. V Port ' Arturju je stalno 40 vojnih ladij, 40 drugih stoji s pripravljeno paro v bližini Talien-vana. Za dan 5. oktobra se pričakuje prihod 3 vojnih ladij, 2 križarjev in 4 uničevalcev torpedovk v kitajska vodovja.
Štrajk pometačev v Niči.
NIČA 28. (B.) Po viharnem zborovanju štrajkujočih je prišlo zvečer do pretepov, j tako, da so morali orožniki poseči vmes. 1 ;orožaik in 3 druge osebe bo bile ranjene. . Zaprli so mnogo oseb.
NIC A 28. (B.) Vsled pogovora med . pometači in njihovih delodajalcih z županom in prefektom so delodaja'oi dovolili v povišanje plačil za 75 centimom. Konflikt se smatra rešenim.
Dvorana za sodne dražbe
v ulici Sanita. št. 6.
Uradne ure (samo ob delavnikih) zjutraj od 8. ure do 12, popoludne od 2. do 6. ure, ob sobotah, od 3.-7. ure.
DRAŽBE:
v sredo, 30. septembra ob g. uri predp.
Pohištvo, (železuate stvari v nadaljevanje).
V soboto 26. septembra ob g. uri predp.
Pohištvo, plinomeri, priprave za luč »Auer«, priprava za acetileuov plin, železoa blagajna, pisalne mize, kolesa, izdelane možke obleke, Maver jev konversacijski leksikon, vaze, cinkove plošče, mere, itd.
Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN SODNIK. Lastnik konsorclj lista „E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost41 v Trsta
«K*KKKKXX$m*X*KX
H
X
*
n
t&
H
n
H
X
2«
M
Svoji k svojim!
ZALOGA
pohištva
dobro poznane
tovarne mizarste zadruge v Gorici (SolJsii)
vpisane zadruge z omejenim poroštvom
prej ^Rton Černigcj
X X
SJ *
35 3C
H
Trst, Via di Piazza vecchia (Rosarlo) vj ^	št. 1. hiša Marsnzl.
X Mečja tovarna poMšt?ajriiorste dežele.
XSolidnost zajamčena, kajti les se osuši «?o v to nalašč pripravljenih prostorih s tem-^ peraturo 60 stopinj. — Najbolj udobna, caa dernl sestav. Konkurenčna cene.
K
W Album, pohištev brezplačen
'It

Blizu konca.
(Spisal i. S. Ognjevit.)
Delavec Jožef Delež sa je čutil tako slabega, da se je komaj vzdignil na postelji in Be spustil na tla. Ni se mogel takoj po* staviti na noge, kar skupaj je lezel in se hotel zrušiti; moral se je še vsesti na postelj, počivati in čakati. Komaj je držal glavo pokonci ; sploh ves je bil neroden in težak. Najrajši bi se spustil in zrušil kamorsibodi, pa potem miroval. Obraz mu je bi) sama kost in koža, ki je bila že rmena, samo okrog oči črnkasta in na čelu mrtvaško bleda. Oči so bile motne brez prave barve in izraza. Celo telo sama kost in koža, vsa postava popolni okostnjak.
Spal ni zopet celo noč, kar je bila že navada pri njemu. Ž3 mesec dni je, odkar ni pretekla ne ena noč, katero bi prespal
Brzojavna poročila.
Uvršeeiije nOTincev.
DUNAJ 29. (B) »VViener Zeitung< objavlja zakon od 28. septembra 1903., ti-čoči se uvrščenja novincev nabornega leta 1903.: »Po pritrjenju Mojega državnega zbora odrejam kakor sledi : § 1. Vlada je pooblaščena, da od kontingenta novincev vojske in vojne mornarice, katerih nabor je bil dovoljen z zakonom od 26. fdbruvarja 1903. Drž. zak. št. 53., uvrstiti število 59024. Dovoljenje za uvrsčenje povečanega števila novincev za vojsko je pridržano zakonodaji. — § 2. Izvršenje tega zakona, ki stopi takoj v veljavo, je poverjeno mojemu ministru za deželuo brambo, ki se ima v ta namen sporazumeti z vojnim ministrom. Dunaj 28. Beptembra 1903, Fran Josip 1. r.f Korber 1. r., Welsersheimb 1. r.
Moravski deželni zbor.
BRNO 29. (B.) Moravski deželni zbor je sklican za jutri v nadaljevanje razprav. Deželni poslanec dr. Schiottir, ki je bil izvoljen od veleposestva, je priobčil predsed-ništvu deželnega odbora, da polaga svoj mandat radi bolezni.
Toj na sila Rusije na skrajnem Vztoku.
LONDON 29. (B) Reuterjeva pisarna javlja iz Tienčina včerajšnjega dne: Sedanja vojaška Bila RuBije na skrajnem Vztoku šteje 50.000 mož vseh vrst orožja, mej temi 18 'baterij, v pravi Mandžuriji 110.000 mož na ' zveznih črtah med Port Arturjem tn Amur-jem, 90.000 mož v Port Arturju in Ta-lienvanu.
oooooooooooooooa
Tovarna pohištva
Aleksander Levi IVIinzi
z= ulica Tesa št. 52. A. ==z
(v lastni hiši.)
ZALOGA:
Piazza Rosario (šolsko poslopje).
Cene, da se nI bati nikake konkurence.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi
po posebnih načrtih.
Ilusrtovan cenik brezplačno &n franko.
1%
0 0
0
0 0
% % « I % % % % 1 %
Kavarna Rossi
= (EX BERGAMIN)
ulica Cordaiuoli št. 2.
- Telofon št 1632.
Odprta celo noč.
Bogat izbor tu- in inozenskih in slovenskih časnikov.
Pijače v ledu, znameniti sladoled, najfinejši likerji.
fr 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
pijaca
prve vrste jesama na sebi, kakor pomešana z vinom ali sadnim sokom staroznana
Hattijoneva kislica Mrann
Umetno napravljena voda z ogljenčevo kislino ali drugimi dodatki ne more na-^cccccccc domestiti prave kislice


Dr. HENRIK TUMfl
odvetnik v Gorici-
Naznanilo preselitve.
Naznanjam s!, občinstvu, da preložim s 1. oktobrom t. I. svojo odvetniško pisarno iz dosedanjih prostorov v Gosposki ulici štv. 7 v lastno hišo
v ulici Ireh Kraljev št. 9 (via 3ei tre Rej
v obližjU nove justične palače.
.J
iat—
^ " ^ ^ •-.-i-****--**' -
1
<
K
<
\ \
Prednaznanilo.
i
Na Corsu, v hiši tik nekdanjega „Zelenega hriba", odpre te dni svojo delalnico in prodajalnico
zlatar
DRAGOTIN VEKJET
(C. Vecchiet).
1
>
Sfll
l
i
■i
5 i
fi. Jhicrry-ja pravo stollstno mazilo o«<>
je najjačje mazilo, ki z korenito uporabo blaži bolečine, jih hitro zdravi ter odpravlja >4>> vse prirasle izrastke na človeškem životu. Je za hribolazce, kolesarje, jezdece neobhodno potrebno. Po pošti franko 2 ]<<nčk.« K 3.50.
Lekarna „Pri angelju varhir4 A. THIERRY-ja v Pregradi
pri Rogratecu Sauerbmnn.
Naj se izogiblje ponarejanj ter pazi na lončku utisnjeno varnostno znamko.
PriiMir^a m* jemati to mazilo redno za vsak slučaj na potovanja.


__TRGANJE / X KAŠELJ
v rokah in nogah preneha vsa-
tžt ^s ^ preneha ako se uporabi steklenico komu v treh dneh ako se	^elod0ue bolezni^trpotčeve9a 80ka in franc°-
sluzi anttrheuminega V*"Ležka'previjanja pri po-V^ega čaja. Ceoa „ postuino
mazila. < .-tia swklenicj .^r	. . , ,	.	-	ako »e denar naprej ,>ošlje
^^ manjkanju teka, končanju, rezavic*	,, , ,,, _ .
s loče ni navodilom ^^	P« zasta-
in . poitaiso, ako^r 111 bruhanju grče in prenapeti želodec. ^^ relih bolečinah te d«-nar naprej ^^ zasliženje. nsval krvi v glavi,
po*ljf, gld. 1.».
Črevesne bolezni
trelm nadaljue troike.
ŽIVOTNI BALZAM
A L V A T O
O11 čisti iri ter je najbolje zdravilo za notranje in vnanje bolezni. O	Cena omotu 12 steklenici« 2 gld. 50 nvč.. 24 stekleničič
<*	4	50 nv6» 8 poštnino, ako ee denar naprej
fojdrnjTnapaeo^T^^^	pošlje lekarni	^^^ faadttn jrnap
OHiajfod ot raoiipoAvn ^^^	O A I \/ A "T" C\ D*'	'oniaagod ni ojini
s	-ofiKirm	/\ L V /\ I VJ il ^^^ojofrimdud s njijooi
pod ofn« <u,iq M «.1«a	Vaxaidinu	'®»SI oqwodn z jABjd
-rfw«o	oq«odn oorm^^v v	V_p0 aoo;sjoau aiizo,, gBiup U.
ainz 'afiad auo|os -o^oj 'boii bz
JU '
z r q*jn u a »fu^j« Tq«aa.id ofojj • '»nu	nt »aif[qazo vx lscm
(Hrvatsko)
NIHV0I53
vaviMOd vAONvrin
dni kredita vsakemu!
Največje in najzmoznejže društvo sveta za izdelovanje prv e vi ste
SHIllO 30 K Dr Iia	doiihle zlata
The New Era Watch Cn. v Novemjorku. mi je dalo nalog uvea'.i njih izielki v Evropi.
Te originalne amerik. 13 karal, remont, ure na sidro od dvojnafecja double zlata imajo le n-.jfinejši tet na sidro, so precizijsite ure v priv m pomenu oese^e t?r odj narjajo vsem zahtevam, katere se stavijo do d bro idoče ure. Mi Ok.ov obstoji i t 2 pristaih 14 kar. zlatih plošč, feat3re so na notranjej strani oja<5ene z ne co mešano kovia k o zne-jo. Kolesje je zrprto s posebnioa drugim okrov.^em, tako da ima ura 3 odakočljive pokrovce (Savonet-). Te ure se niti Qimn Qfl irP0 -Oletnei rabi ne razloču;ejo od Etžke zlate ure, ki velja SCllHU JU 11200—jiH) K, ker zunanji okrovci niso podačeai marveč so iz pristnega zlata in le ua notraujej str* u so l trj eni t.
neko kovinsko ?inesjo. K vsaki pos'ani uri dodamo tovarniško spričevalo v 3 letnem jamstvu za dober tek in 20-ietno jamstvo da ae ura ne spremeni v barvi in da obdrži svoj zlati lesk. l>a se te ure pavsod u peljejo, postavili smo ceno uram za gospode in dame le na K 3<).— K vsakej uri e dod i etvij. _ g/C Plačilni pogoji: Predplačilo ali povzetje K iS.— ostalih K 12.— po 30 dneh.
Krasne m derne verižice «»d dvojnatega double zlata za go^ode i a dame (tu ji za okoli vrata) po 5 K do 8 K in 12 K. Y.-*ako uro, koja ne ugaja se sprejme nazaj, tedaj br.z rizika! Pošiljanje se vrši po predplačilu ali povzetju ter je iste naslovljati na
M. Feith, Dunaj Vil., Mariahiiferstrasse 38.
---Zalagatelj družbe c kr. državnih uradnikov.
Tovarna za cementne plošče
ANDREJ STOLFA
Trst. - ulica delTIndustria št. 1. - Trst.
Ccmeutne plošče umedene od ^o in 33 cm, še.-itvogaioe j>l«»-»<e od 20 in 25 um po K 2.— Plošče v risanjih (><> dogovoru. — Se ne boji liik&Ke konkureuce bodisi glede cene ali kakovosti blaga.
30 malih stanovanj
z eno sobo in 2 sobami in eno kukinjo se takoj odda v ulici Industria in ul. Guardia v iišah Stolfa. Pisarna v ul. Giuliani št. 20 A, I. na istr. od 1—2 in 5—7 pop.
3van Scmulič
v Trstu, Piazza Belvedere (nova hiša)
priporoča slavnemu občinstvo v Trstu in okolici kakor tudi po deželi, svojo
bogato zalogo pohištva.
V zalogi ima vsakovstno pohištvo najfineje in drugih vrst iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v \saki množini. Cene so zmerne m postrežba točna in poštena.
Jaz popravljam
avtom, strojem za popravljanje in pletenje
~edaj le z vt-čkratno odlikovanim, v mnogih dekliških šola.a vpeljant-m in od mnogih ženskih društev priporočenem
Urar F. Pertot
Trst ulica delle Poste 3, vogal ul. Torre biaoea Prodaja ►rebrne ure od 3 gld. Daprej, r,l::te ure od 8 gld. naprej. Izbor stenskih ur, regoihtoijev i. t. ti. Popravlja vnako-vrbtae ure po jako zmerni ceni.
XXXXXXXXXXXXXXKK
v
se odda restavracija v najem pod jako ugodnimi pogoji.
Več se poizve pri upravi našega lista.
XXXXXXXXXXXXXXX X
Ljubitelji dohre čaše čaia. zahtevajte povsod najfinejša in mjboljši v četja
INDRA TEA
/me* najtlinejšega čaja Kine, Indije in Cejlona. Pristen le v izvirnih zavitkih. Zaloge je razvideti iz lepakov.
99
map id"
kaiti dt-lanje - U-m strojem je igrača ter se zamore vse v hi£i potrebne poprave na Dogovkrah, perilu itd katero je več ali manje pokvarjeno izvrftlti ne le hitro temveč tudi okusno in novemn jednako
Vsaki šolski otrok zamori del*ti s tem polnoma -amostojnem strojem nikak del - valcega -:roj« tak >j in brez ovire. «'eua stroju le K 4-ako denar pređ;lača K.	frs.nko : po po^-tiem p^jvzetju K 4.To,
pošilja ttrdka
I. Schiiller. Dunaj II. Kurzbauergasse 4.
		M			L. Lnzerj ev obliž za turiste.
		»Đr			Pripoznano najboljše zdravilo proti kurjim očesom, žu Ijem itd. Glasna zaloga: Lekarna L. SCHWENK, Dl'N'AJ-MEIDLING. ^ Lasem^p
	mi				- Vobiva se v vseli lekarnah. -
V Tomaju, na Krasu, ie na prodaj sredi ; va»i 1 žeea pr« sfcorna h su z go3j»o<larskiaai j pofrlopji, dvoriščem, velikim vrtotn iu drugim zeiiilj ščem.
Pojasnila daje g. Anton Sonc v Tomaju.
Zahtevajte ifi
bogato ilustrovani cenik pariškega blaga od gumija ki obsega jako zanimive novosti ter ee pošilja trratis in franko.
Gummivaaren £tablissement J(.Schwarzman5e
I.. DUNAJ, Rothentliurmstrasae ^ •
i M. U. Dr. Ant. Zahorsky l
^ priporoča svojo pomoč na porodih, abortih
< in vseh ženskih boleznih, kakor : nered-	£
nosti v perijotli, krvavenje, beli tok,	>
3 neretina lega maternice itd., kakor sploh	p
^	v vseh slučajih bolezni.	>-
Ordinuje ulica di Torre Bianca št. 8. £ (prej ulica Carintia ) od 9-11 in do 2-4. v Telefon štv. 1384.	>
Operater kurjih očeh
odlikovani specijalist GIORDANI
ki ordinira na Ccrso štv. 23, II nadstropje,
naznanja vsem. ki trpijo na kurjih očeh ali vsled zaraščenih nohtov, da iste-
takoj odpra>i po neki posebni metodi, ki ne prov-zroča n i k a k i h bolečin-
cena od ene krone
za operacijo ni nič, ako se pomisli na velike dobrote,, koje se takoj zadob&.
Išče se
Zli veće solo poleg morja v Dalmaciji čevljar, dober in spreten delavec, rodom Slovenec, srednjih let, čigar žena je dobra in vešča kuharica. Imel bi krčmo-na račun (po l> stotink od litra), kuhinjo in prodajo duhana na svoj račun ter prosto stanovanje. Natančne j a pojasnila daja Filip I v a n i s e v i ć v Trstu, ulica Torre bianca številka 11.
„LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI
Folaovplačani akcijski kapital	_ Špitalske ulice Štev. 2.
K 1,000.000	Zamenjava in eskomptuje	Daje predujme na vred. papirje.
Kupuje in prodaja
ne Tiste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunaxih obligacij, srećk, delnic, valut, novcev in devix.
PromeM is daj a k vsakemu žrebanju.
izžrebane vrednostne papiije in vnovčuje zapale _=-=___________ kupone.	—-
Zavaruje srečke proti - •" 1	izgubi -----
ku rzni
Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. E*Mompt itt intammo menic.	W	naročila.
Podružnica v Spljetu
(Dalmacija.)
Denarne vloge vsprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do = dne vzdiga.	—	=
Promet • čeki in nakaznicami.