— 137 — Novičar iz Ljubljane. Pravijo, de je unidan dva ;,dobra Krajnca^ na naglama božji žlak zadel, ko sta v Ljubljanskim nemškim časopisu brala, kako je gosp.minister Bach neke vradnike v Berni (Brunn) posvaril, rekoč: 55Kako je le mogoče, de mora kdo 30 let vradnik (peomtar) v slovanski deželi biti, pa vunder pri vsem tem ne slovanskima znati (govoriti in pisati) ! Pričakujem tedej, moji gospodje , de se boste ob kratkim naučili, kar ste dosihmal zanemarili." Minister Bach, ki je v delu tako čez in čez zakopan, de še ponoči počitka nima, se pri vsim tem pridno uči češki jezik, in je, kakor tudi ^Moravske no vi ne" povedo, nekimu vradniku, ki se je pritožil čez težki češki jezik, prav dobro pod nos dal, rekoč: „Jez bom češko v malo tednih dobro znal." — Slava tacimu ministru , ki resno skerbi, de bojo jeziki vsih avstrijanskih ljudstev svoje pravice tudi v kan cel i j ah zadobili. Častiti gosp. vradniki na Slovenskim! vtisnite si ministrove besede globoko v serce — slovensko gramatiko pa berž berž v glavo. Tako bo za nas, pa tudi za vas prav! — Šole so zdej pri nas povsod dokončane , in veliki šolski prazniki so se začeli. Ce pogledamo nazaj na šolsko leto , moramo reči, de se je, kar učenje v domačim jeziku vtiče, ;,vvod" storil — prihodnje leto pa pričakujemo povsod po novi šolski napravi obširnišiga napredovanja, kakorsniga narodovnost terja. Drugo leto bomo mende tudi dobili zapisnike šolskiga napredovanja (perjohe) v domačim jeziku, de jih bojo mogli tudi kmečki stariši brati in zastopiti, kteri imajo nar več sinov v naših šolah. Saj mende perjohe druziga namena nimajo, kakor de so očitne priče, kako so se učenci učili? — Gosp. Vertovcovi slovenski cerkveni govori so v natisu; 6. pola je že natisnjenih; v kakih 4 tednih bo celo delo slavniga govornika gotovo, ktero je verli domorodec slovenskimu družtvu v podporo njegoviga de-narstva blagovoljno podal. — 25 veseljem smo sprejeli oznanilo gosp. učenika Macuna v Terstu , de se že natiskuje slovenska krestomatija. Hvale vredna misel je; de bo v dveh narečjih: ilirskim in s lov en- sik i m zložena; in mi le želimo, de bi bil slovenski del tudi v cisto slovenskim jeziku pisan. — Unidan se je hrup zagnal, de je že prava kolera v Zagurji na železnici. Naše deželno poglavarstvo nas je potolažilo, de to ni res. — Pravijo, de perva poskus nj a vožnje po železnici od Celja do Ljubljane bo 15. t. m.; 15. kimovca pa se bo prava vožnja začela. — V Dunajskim časopisu „Presse" se poganja nek dopisnik iz Gorice za samostalno Goriško kronovino in ločitev od nas. ter pravi, de tudi jedro slovenskiga ljudstva to samostalnost in ločitev želi. Tudi mi ne moremo tega tajiti, ker zares ni duha ne sluha, de bi Goriški Slovenci kakošne druge želje imeli. — Gnjusobne, lažnjive in vedno le zabavljive kvante Ljubljanskiga dopisnika „Lloydutf so se vunder enkrat že tudi samima vredniku tega časopisa presedie; zato je druzi-ga dopisnika povabil, ki se je pred tremi dnevi pervi-krat v tem časopisu oglasil in kakor pošten mož pravično besedo čez Ljubljano in krajnsko deželo govoril. Obnašanje Ljubljane in cele krajnske dežele ne potrebuje , de bi ga kdo po sili hvalil — le pravica in resnica naj se govori pred celim svetam, in vidilo se bo , de se Ljubljančanam in Krajncam nič druziga očitati ne more, kakor de so vse preleni in premalo skerb-ljivi za svoj prid memo druzih dežela, ki tudi postavne poti ne zapuste, pa se krepko potegujejo za svoj dobiček.— O sv. Jakobu je prišlo pervo Ipavsko grojzdje v Ljubljano. — Za gotovo se sliši, de pride na mesto rajnciga dohtarja Prešerna mnogospoštovani gosp. Dr. Hradecki za deželniga advokata v Krajnj. —Gosp. Mažgon je že začel enmalo vstajati, in če Bog da, bo zamogel v kakih 14 dneh na Dunaj odriniti, kamor je od ministra poklican. Mi smo spet neizrečeno veseli, de našiga Mažgona zdraviga imamo. — V pondeljek so v 2 kočijah peljali skozi Ljubljano 5 vjetih P olje o v v Terst, od koder jih bojo — kakor smo slišali — čez morje v Ameriko poslali za pokoro pun-tarskiga obnašanja. — — 138 -