Spefflzlone In abbonamento postala Prezzo - Gena Ur 0.50 Štev. 150. V Ljubljani, v ponedeljek, 6. julija 1942-XX* Leto VII. Izključna pooblaščenka za oglaievanje Italijanskega in tujega | OredniStvo In uprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. | Concessionaria esclnsiva per la pubblidtft dl provenienza italiana izvora: Unione Pubblidti Italiana S. A-, Milano. = Redazione, Aroministrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana. § ed estera: Uniona Pubblititš Italiana S. A-, Milano, Nadaljevanje hudih bojev jugovzhodno od El Alameina Vojno poročilo št. 768: Neutrudljivo in učinkovito nastopanje letalstva na vsem bojišču Uradno vojno poročilo št. 768 pravi: Včeraj so boji v pokrajini pri El Alameinu dobili značaj posebne silovitosti na jugovzhodnem deln, kjer so se krajevno ustalili. Ponovni nasprotnikovi protinapadi so bili odbiti in več ameriških oklepnih voz uničenih. Letalstvo Osi je bilo neutrudljivo v svojih posegih in je sestrelilo 19 angleški]^ strojev. Naš letalski oddelek je napadel letališče El Kantara (ob Sueškem prekopu). Področje za spravljanje letal in železniška postaja sta bila bombardiran z ugotovljeno uspešnostjo. Med živahnim in posebno hudega odpora deležnim dnevnim nastopom nad otokom Malto, je angleško letalstvo v boju z našimi oddelki izgubilo 14 strojev, od tega dva po zaslugi bombnikov. druge pa po zaslugi lovcev iz spremstva. Cilji, ki so jih tolkli tudi z nočnimi nastopi, kaže, da so bili večkrat zadeti. Tri naša letala se niso vrnila. Nekaj članov posadk je rešenih. Neki letalski torpednik je na vzhodnem delu Sredozemskega morja zadel in hudo poškodoval sovražnikovo trgovsko ladjo s 5000 tonami. Operacijsko področje, 6. julija, s. Posebni dopisnik Agencije Stefani poroča: Po načrtu padajo druga za drugo izredno utrjene nasprotnikove postojanke v ožini Arabskega zaliva kljub trdovratni in trdi obrambi sovražnika, ki z vsemi napori dovaža ojačenja vseh razpoložljivih edinic, da bi branil do skrajnosti zadnji branik, ki zapira pot do ustja reke Nila. Sovražnik skuša razen tega ves zaskrbljen z le- talsko ofenzivo ustaviti napredovanje naših kolon, toda naše letalstvo njegove nastope zmagovito pobija. Samo 3. julija so italijanski lovci zatrdno sestrelili 14 nasprotnikovih letal ter bržkone še 15. letalo. Skupine napadalnih letal so si sledile v ponovnih napadih iz nižine na obrambne naprave in na zbirališča motornih sredstev. Cilji so bili učinkovito zadeti in številna motorna vozila so bila zažgana. Japonske čestitke Mussoliniju ob zmagah v Afriki Rim. 5. iuliia. s. Japonski ministrski predsednik general Tojo ie poslal Duceiu naslednjo brzojavko: »Imam čast izreči Vam svoie odkrite želie in čestitke spričo odličnih uspehov, ki so jih dosegle oborožene sile osi na Sredozemskem morju in v severni Afriki. Trdno sem prepričan, da napredujemo čim dalje bolj naprej, k zmagi Nemško vojno poročilo: širok predor nemških in zavezniških čet na srednjem ruskem bojišču Hitlerjev glavni stan, 6. jul. Nemško vrhovno poveljstvo pravi v svojem včerajšnjem uradnem vojnem poročilu: Jugovzhodno od Sebastopola so bile uničene ali zajete zadnje sovjetske skupine, potem ko je bil zlomljen njihov poslednji odpor. S tem je bila bitka za Sebastopol zaključena. Končne številke ujetnikov ter vojnega plena bodo objavljene kasneje. V vodah pri Rostovu so lovska letala potopila sovjetski brzi čoln ter hudo poškodovala neko drugo ladjico. . Potem ko so bile sovjetske bojne črte med Harkovom in Kurskom pregažene, so napadalni oddelki nemških in zavezniških čet na široki fronti dospeli do Dona. Obupni protinapadi sovjetskih oklepnih oddelkov so bili zavrnjeni s hudimi izgubami za boljsevike. Silne skupine bojnih letal so v zaporednih valovih podpirale napredujoče divizije ter Sovjetom prizadejali hude izgube v moštvu in vojnih sredstvih. V letalskih spopadih je bilo sestreljenih 51 sovjetskih letal. Na odseku pri Rževu so napadi napredovali, potem ko je bil premagan zagrizeni odpor Sovjetov, ki so se branili v urejenih, močno utrjenih postojankah za minskimi polji in na neprehodnem ozemlju. Podnevi so nemška letala napadla zavetja za čete ter sovjetske oskrbovalne čete na odseku Ilmanskega jezera, medtem ko so ponoči bombardirala vlake na postajah ter oskrbovalna središča na odseku severozahodno od Moskve. Topništvo je obstreljevalo važne industrijske naprave v Leningradu. Skupina sovjetskih ladij, ki so plule med Severnim^ rtom in Spitzbergi proti vzhodu, je bila tudi včeraj napadena po podmornicah in letalih. Bombniki so uničili štiri trgovske ladje s skupno 24.000 tonami ter poškodovali drugih enajst. Od teh poškodovanih enajstih ladij so podmornice potopile 7000 tonsko ameriško prevozno ladjo, obloženo z oklepnimi vozili, ter 5000 tonski parnik. V Egiptu šo bili zavrnjeni protinapadi, ki so jih Angleži sprožili v utrjenem sestavu pri postojankah okrog El Alameina. Angleži so v letalskih bitkah izgubili 19 letal. Bombardirano je bilo letališče El Kantara pri Sueškem prekopu. Pri letalskih napadih proti Malti je bilo podnevi sestreljenih 14 angleških letal. Berlin, 6. jul. s. Iz vojaških krogov se je zvedelo, da so nemške čete, ki so jih podpirale v zaporednih valovih napadajoče skupine strmoglav-ccv, branile mostišče na srednjem odseku vzhodnega bojišča, v katero so se zaganjale znatne sovjetske oklepne sile. Strmoglavci so zmetali najtežje bombe na boljševi?':a oklepna vozila, ki so se skušala približati, ter večino od njih tako hudo poškodovali, da je sovjetski poskus spodletel. Medtem pa so se nemške čete zbrale za nenaden napad, po katerem se jim je posrečilo mostišče še razširiti. Navzlic slabemu vremenu so skupine nemških bojnih letal bombardirale topniške postojanke ter zbirališče sovjetskih čet v bližini izpostavljenih nemških črt. Mnogo topniških postojank je bilo zadetih, kar je nemškim četam omogočilo polastiti se zagrizeno branjenih boljševiških postojank. Skupine bojnih letal so vrh tega uničile ali poškodovale 200 sovjetskih motornih vozil, ki so obležala na cestah, neprehodnih zaradi dežja v zadnjih dneh. nad Angleži in Amerikand, s pomočjo tesnega sodelovanja med vzhodom in zahodom.« Duce je takole odgovoril: »Zelo mi je prijetno spričo besed, ki ste mi jih izgovorili osebno nasloviti ob uspehih našega orožja na Sredozemskem morju in v Afriki. Velik korak do zanesljive zmage ie bil v teh dneh brez dvoma storjen. Vaša odločitev za borbo, dokler ne bo končno strta nasprotnikova nadoblast na svetu, je tudi moja odločitev. Čimdalje tesnejše in zmagovitejše sodelovanje med silami trojne zveze med vzhodom in zahodom, je naizanesljivejše poroštvo za zmago. < Angleško nadzorstvo nad delom egiptovske vlade Ankara, 6. julij. s. Novice iz Egipta pravijo, da postajajo Angleži 6prieo naipada osnih čet vedno bolj zahtevni do egiptovske vlade. Boje se, da ne bi vlada opustila ukrepov, ki odgovarjajo potrebam in ciljem Anglije. Zato so nekega člana angleškega poslaništva v Kairu določili za »zveznega moža med angleškim poslaništvom in med predsednikom egiptovske vlade iin to zaradi tega, da bi obdržali tesen stik med pristojnimi angleškimi uradi v Egiptu ter med egiptovsko, vlado in da bi lahko nadzorovali njeno delovanje. To dejanje je vzbudilo živo skrb v egiptovskih političnih krogih, kjer to novo vmešavanje Anglije vzbuja hudo nezadovoljstvo in daje več misliti kakor pa vojaški dogodki. Vojaški in moralni pomen končnega čiščenja v Bosni Rim, 6. julija, s. Kakor smo že poročali, potekajo na balkanskem področju veliki očiščevalni nastopi, ki imajo namen, da se končno zatre delavnost komunističnih uporniških krdel, ki jih plačujejo ruski in angleški agentje. Pred kratkim so se končali nastopi, ki so se razvijali v vzhodni Bosni, kjeT so si bili uporniki organizirali eno poglavitnih središč za odipor in za razširjanje uporniškega gibanja. Operacije, ki so trajale približno mesec dni, eta v glavnem izvedli planinski diviziji »Pusteria« in »Torino«. Planinci so ponovno dokazali izredno junaštvo italijanskih gorskih čet. Odločno so se borili P° neugodnem in zelo težavnem gorskem svetu, ki je bd deloma še pokrit s snegom. V teh doslej nepremagljivih gorah so italijanski planinci zaposlili v bojih uporniške tolpe, jih nadvladali z njim lastno taktiko ter jih nato v spopadih odločno premagali če na kratko povzamemo uspehe, ki so bili doseženi, lahko navedemo naslednje: Številni uporniški oddelki so bili docela uničeni, drugi pa so bili razpršeni in pognani v beg ter eo na bojišču pustili različne predmete, kakor radiofonske na- prave za vzdrževanje zveze ter znatne količine živil, ki so posebno važna za nadaljevanje komunističnega zaplotniškega vojskovanja. Samo na odsekih, kjer sta nastopali omenjeni dve planinski diviziji, je bilo na sovražnikovi strani 1800 mrtvih, ranjenih ali ujetih. Visoka številka izgub, ki so jih prizadejali nasprotniku, dokazuje uspeh teh operacij, ki so bile izredno težavne zaradi zahrbtnega ozemlja, na katerem 60 se boji odigravali in spričo dejstva, da je nasprotnik to ozemlje docela poznal. V potrdilo, kako je bila italijanska zmaga v moralnem oziru velika, je bil v številnih primerih tudi obup uporniških skupin, zlasti po končanih omenjenih nastopih. Tako se zdaj Bosna lahko smatra za osvobojeno enega najbolj razširjenih in najnevarnejših uporniških ognjišč, ki se je vzdrževalo s komunističnim sovraštvom in angleškim zlatom ter imelo edino nalogo, vzdrževati agitacijo med Balkanci, da bi razbremenili, čeprav v neznatni meri, britanski imperij in zmanjšati pritisk, ki ga naj izvajajo strah vzbujajoče italijanske čete. Domovina pod orožjem izkazuje veličastnim planinskim divizijam, kot tudi drugim oddelkom, ki so se udeleževali zmagovitih bojev, zahvalo in občudovanje. Pretresljiva slika o uničenem Sebastopolu »Niti ena hiša ni več cela, povsod same ruševine, le zunanji zidovi stavb se še vidijo« Sebastopol, 6. julija, s. Romunske vojaške oblasti so dovolile posebnemu dopisniku agencije Stefani obiskati Sebastopol tri dni po zavzetju. Ta poroča: Zadnji uspešni boji za polotok Krim Berlin, 6. julija, s. Iz vojaških krogov se je izvedelo, da so se boji, ki so se zaključili jugovzhodno od Sebastopola, nadaljevali na herzone-Skein polotoku z napadom proti boljševiškem gnezdu neke velike obrambne postojanke, zgrajene po najboljših merilih in skušnjah novih časov. Tja so se zatekli pobiti oddelki sovjetske armade, ki so obupani z vsemi sredstvi hoteli dobiti možnost, da bi pozneje pobegnili čez morje. Boljševiki, ki so jim pomagale oborožene strelke, so se celo lotili protinapadov- Boji so bili posebno zagrizeni. V6i ti boljševiški nastopi pa eo Sprj£0 hudega ognja nem-|kih napadajočih čet spodleteli in Sovjeti so tod fcneli izredno krvave iagube. S padcem te zadnje obrambne utrdbe je polotok zdaj očiščen tisočih boljše vikov, ki 80 '}1'1 Jj1. ^biti ali zajeti po zadnjih odločnih napadih nemških sil. Številna gnezda odpora, raztresena tu pa tani po herzoneškem polotoku, so bila tudi uničena. Po ponovnih poskusih jo neki nemški napadalni oddelek, ki ga je podpiralo topništvo, na severnem koncu polotoka napadel obalne boljševiške topniške postojanke ter ee polastil morskega svetilnika na skrajnem koncu Her-zoneza. Po hudih napadih so bile uničene poslednje trdnjavice ob južni obali in jugozahodno od ožine Trečina. S temi zadnjimi nastopi se je velika bitka za Sebastopol zdaj končno zaključila. Ves krimski polotok ie zdaj v roli a h nemških in romunskih čet. Iz vojaških virov se je prav tako izvedelo, da se je na odseku med Harkovom in Kurskom, vzdolž cele bojne črte, uspešno nadaljevalo zasledovanje potolčenega sovražnika. Sovjeti 60 skušali nemško napredovanje zavreti z besnimi protinapadi ter topniškim obstreljevanjem. Neki nemški oddelek je pri napadu proti vzhodu dospel do velikega sovjetskega protitankovskega jarka. Oddelek je takoj poskrbel za to, da so bile sovjetske zveze pretrgane, lastne pa povezane med obema kriloma za obkolitveni napad proti sovjetskim postojankam. Tako so bile številne boljševiške skupine uničene. Pri čiščenju ozemlja je hilo zajetih še mnogo vojakov in zaplenjene neznanske množine orožja. Pri obrambi proti sovjetskim napadom oklepnih vozil je bilo uničenih 11 boljševiških oklepnih voz. Berlin, 6. julija, s. Iz vojaškega vira se je zvedelo, da se je po zavzetju Sebastopola pripetila prava katastrofa, kateere žrtev je postalo nad 1200 žensk in otrok. Medtem ko so oddelki neke nemške pehotne divizije naskočili nasprotnikove postojanke, vdolbene v živo skalo utrdbe Aker-man, so imeli priliko videti, da je vzhodni del utrdb zletel v zrak jx> strahoviti eksploziji. Nad 1200 ljudi, samih žensk in otrok, ki jih je bil poveljnik trdnjavee poslal v zaklonišče v utrjene rove, je izgubilo življenje skupno z velikim številom sovjetskih vojakov, politični komisar Cuhnov in drugi boljševiški voditelji pa so zbežali na varno. Utrjeno mesto dosežeš, ko prehodiš griče okrog Sebastopol ja, ki tvorijo skalnat pas, pokrit z divjim rastlinjem. Ko smo prišli na grič, kjer je potekala in sc odločila bitka za trdnjavo, smo se ustavili in ogledovali bojišče. Bolj primerne in hkratu dramatične slike o ostrosti bojev, ki so bili na teh višinah še pred dnevi, ni bilo nikjer drugje mogoče dobiti. Skalovje teh gričev, ki so znani že iz vojne 1. 1855 zaradi svojega naravnoobrambnega značaja, je vse preluknjano od izstrelkov. Človeška roka je izdolbla v to skalovje obrambne naprave ter moderno oskrbljene in obširne podzemeljske hodnike. Sovjetsko poveliništvo ie v treh letih iz vsakega teh gričev napravilo močno utrdbo in iz celotnega hribovitega sistema trdnavo. ki ie gotovo bila najmočnejša na svetu. Nemško topništvo in nemški strmoglavci so odkrili vse te utrjene točke in jih obdelovali in sedaj se vidijo tisoči kazemat, strelskih jarkov in jeklenih postojank za topništvo, tisoči in tisoči lukenj za strojnice. To je izredno močan sestav utrdb in vojaških del, ki je bil narejen v treh letih neprestanega dela, da bi Sebastopol ja nihče ne mogel zavzeti. Vse to gričevje, ki so ga nemške in romunske čete obvladale v bojih s sovražnikom, ki ie uporabil svoje najboljše vojaki? specialiste, je sedai v razvalinah. Globoki in široki jarki so polni ruševin in razdejanih utrdb. K temu ie mnogo pripomoglo nemško letalstvo, ki je nastopalo z neizprosno silovitostjo vseh 25 dni ofenzive. To so tudi uspehi novega nemškega topništva, zlasti izredno težkega topništva. Ko so bile utrdbe zavzete, so Nemci in Romuni vedeli, da bo padel tudi Sebastopol, čeprav ne lnhko. Prehodili smo isto pot, ki so jo pred tremi dnevi prešli s postoterjenim junaštvom boreči se romunski in nemški vojaki. Ko smo prešli gričevje, smo zagledali ob moriu Scba-stopoli in njegova dva zaliva. Vesti 6. julija V Berlin je odpotoval bolgarski finančni mini- ster Božilov, da bi vrnil nedavni obisk nemškega finančnega ministra v Bolgariji. Omejitev izdelovanja koles bo začela veljati v Ameriki z 9. julijem. Kolesa bodo lahko kupovali samo tisti, ki bodo dokazali, da jih potrebujejo zaradi dela. Med zastopniki bolaarske in turške vlade so bila v Svilengradu pogajanja o potniškem in blagovnem prometu po železnici od Svi-Iengrada v Carigrad. F Angliji bodo s prvim avgustom ustavili izdelovanje igrač, kovčegov. torb in različnih izdelkov iz stekla ter nožev. Zelo bodo zmanjšali tudi izdelovanje pohištva in predmetov za gospodinjstvo. S temi omeiitvaw upajo, da bodo dobili za vojno industrijo KL. vih 30.000 delavcev, ki jih nujno potrebuje!*. Čez ameriške spletke na Kitajskem je hudo udrihal zastopnik japonske vlade, ki je v radijskem govoru dejal, da podpirajo Angleži in Amerikanci Cangkajšekovo vlado samo zaradi svojih koristi, ne pa zato, da bi prinašali blagor Kitajcem. Japonska pa bo brez ozira na to pomnožila silo svojega napada, da uveljavi miroljubno japonsko politiko do Kitajske, katero je že izpričala po ureditvi razmerja z vlado v Nankingu. V Carigrad je dopotoval predsednik turške vlade Refik Saidam in sicer na nekai dni počntnic. Bivši vrhovni poveljnik ameriškega vojnega bro-dovja v azijskih vodah, admiral Thomas Hart, je bil upokojen. 2000 letnico obstanka je včeraj praznovalo švi-cersko mesto Ženeva z velikimi slovesnostmi. Ime tega mesta prvič omenja Julij Cezar v svoji knjigi o vojnah v Galiji in sicer leta 58 pred Kr. Bolgarski kralj Boris se je po kratkem nadzorstvenem potovanju v južni Bolgariji vrnil v Sofija Dosedanje izgube v ameriški vojni mornarici Buenos Aires, 6. julija, s. Po uradnih podatkih ameriškega mornariškega ministrstva je od 7. do 18. junija ameriška mornarica imela 190 mrtvih, 54 ranjenih ter 642 pogrešanih. Od vstopa v vojno do danes 'znašajo celotne izgube ameriške mornarice 11.000 mož. Kazen za obrekovanje italijanskega filma Bukarešta, 6. julija, a. Ostanki judovstva, ki zdaj životarijo ob robovih romunskega življenja, so si upali dati duška svojemu protiitalijanskemu besu z nizkotnim obrekovanjem nove italijanske kinomatografije, ki se zmagovito uveljavlja na vseh evropskih platnih. Toda romunske oblasti so takoj ustavile judovski tednik »Cinemat v Bukarešti, ki je v strupenem članku skušal dolžiti italijansko filmsko industrijo, da krade Amerikancem tehniko in tudi snovi. Romunski list »Porunca Vremik prinaša uvodnik svojega ravnatelja ter ugodno razlaga ta vladni ukrep, zraven pa s hudimi besedami obsoja stališče Judov pri tedniku »Cinemat ter zasmehuje njihovo debelo trditev, da bi pristna filmska umetnost bila samo tista, ki prihaja z one strani Atlantskega morja. Prvi nastop ameriškega letalstva v Evropi Berlin, G. julija, s. Ob obletnici ameriške neodvisnosti je vrhovni poveljnik ameriških sil v Angliji, general Eisenhovver, priredil demonstrativen nastop in potem dal prvo uradno vojno poročilo iz svojega vrhovnega poveljstva. Nastop je izvedlo Sest ameriških bombnikov, ki eo, kakor pravi to poročilo, v soboto zjutraj napadli nekaj ciljev v zasedenih pokrajinah. Od 6 ameriških letal se dve nista vrnili. V Berlinu pripominjajo, da ta začetek ni bil prav zelo sijajen, če je celo sam Eisenbower bil prisiljen priznati, da se ni vrnilo 33% letal, ki so jih uporabili pri tem nastopu. Vkorakali smo pri severnem kolodvoru. Postaja, proga in vagoni nudijo sliko kaosa in ruševin, poslopja ne stoje več. Le zunanji zidovi teh zgradb se še vidijo, Ko smo prišli proti središču mesta, se nam ie nudila ista slika. Niti ena hiša ni več cela. Povsod same ruševine. Na Leninovi cesti, ki je bila glavna cesta v perifernih okrajih, je vse porušeno. Tudi pristanišče je zelo trpelo. Številne ladje molijo iz vode. Mestu bi bilo lahko prizanešeno, če se ne bi rdeči bojevali tudi po ulicah in če ne bi streljali iz vseh hiš na periferiji. Sebastopol j se ie boril tako srdito, kakor so se Rusi branih na gričih, in zaradi tega ni bilo mogoče ničemur prizanesti. Vicilno prebivalstvo ni mnogo trpelo, kajti večji del prebivalstva so rdeči že pred mesecem s silo odpeljali proti Kavkazu. Maloštevilni ljudje, ki so še ostali, so se preselili v gore. Zato so vsi tako imenovani civilisti ostali izven strašnih bojev, teh pa vest o razdejanju Sebastopolia ne bo hudo zadela, kajti prebivali so v mestu šele štiri leta. Odkar ie sovjetsko poveliništvo pričelo utrjevati to področje, ie bilo prejšnje prebivalstvo s silo odstranjeno in nadomeščeno z družinami, zvestimi stvari boljševizaciie sveta. Vsi ti ljudje, ki so pomagali pri utrjevanju, so brez obžalovanja zapustili mesto. V zadnjih urah boljševiškega življenja v Sebastopol ju se je odigrala vloga njegovih vojaških poveljnikov. Medtem ko so po ulicah divjali hudi boji in se je bitka približevala vrhuncu, ie ruski general Petrov, ki ie vodil obrambo s kopnega, zapustil mesto in ie izročil agentom GPU načelnika glavnega stana generala Grilova. Ena ži*tev izmed vojaških boljševiških poveljnikov je morala pasti, čeprav samo za po-mirienie_ Stalinovega besa. Boljševiški general Petrov ie rajši rešil svojo kožo in dal ubiti svojega prvega sodelavca. Pred nami je v dobri pol uri nastal kip Ljubljana 6. julija. Včeraj dopoldne je biti Jakopičev paviljon spet nabito poln občinstva, radovednega občinstva, kakršno morda ne zahaja vedno na slikarske ali kiparske razstave. Poleg Goršetovih kipov in Maleševih slik je namireč včeraj bila posebno privlačna stvar: kipar Goršelio na razstavi napravil kip po modelu, ki ga bo izbral izmed navzočih gledalcev in občudovalcev. V začetku je kipar Gorše v dovolj 6kroinnih obrisih povedal, kako nastane kip, umetnina, za katerega je potrebna aspiracija ali navodilo, njeno rojstvo in izvedba sama. Nato je na belem kartonu z oljem narisali tri najizrazitejše profile človeških lobanj ter jim vrisal tako imenovane inteligenčne kote: to so ostri koti, ki imajo eno stranico ležečo ob spodnji čeljusti ter drugo pokončno, od brade mimo celine kosti. Tako ostri koti imajo od 60 do 75 stopinj in so za nastajajoč kip odločilne važnosti. Seveda le v lepotnem smislu, kadar kipar izbere model po svobodni volji, ne pa tokrat, ka-dair umetnik kipar defla po naročilu. Dejal je še, da bo poiskal značilno glavo, karakterno... Iskal je torej svojo »žrtev«, kakor je dejal: no prva >žrtev« — nek gospod — se njegovi izbiri n* vhot_ela odzvati. Res čudno, saj človek enkrat v življenju lahko dobi zastonj svoj kip!,.. Izbiral je dalje in imel srečnejše oko: našel je lep model v skromni gospe Ani Bržen in soprogi postajnega^ načelnika v Novem mestu, ki pa se je radevolje odzvala. Mislim pa, da bi se človek ne^ počutil ravno najprijetnejše, kadar te poleg kiparja še tako kritično ogleduje množica ljudi in »stmkovnjašiko« ugotavlja lepotne vrline in morebitne lepotne hibe tvojega obraza. Kipar je ogledal svoj model od vseh strani, I da ujame značilno obliko glave v inteligenčnem kotu ter obrazne kosti. Pred temnim zaslonom je imel na^ stojalu že na deski pritrjeno za palec debelo žico, ki bo kipu nokaka hrbtenica, dokler nanjo nalaga, oblaga, s pestmi nabija in gnete predelano glino. Brž je ta žica bila obložena z veliko kepo kiparske gline; glavna oblika glave je bila pred nami. Nato pa je umetnik s prsti in lesenim dletom dodajal, odvzemal, tlačil in gladil. Le nekoliko spretnih potez z dletom in že so iz gline stopile značilne črte čela, ličnic, očesnih jamic, nosa in ust, brade. Le par pesti gline in model je dobil lepe kite. Nam gledalcem se je kar čudno zdelo, kako so kiparjeve roke zdaj tu, zdaj tam malenkostno posegle, a na kipu se je takoj poznalo, saj je postajal vedno bolj sličen živemu modelu. Tu in tam je kateri gledalcev še menil, da ni pravilen nos, ali zopet drugi, da niso enake čelne partije... in, že te je presenetila nonadna kiparjeva kretnja, ki je popravila glino. V dobrih 40 minutak je bil kip gotov. Seveda je tak glinast kip šele model, ki ga je nato treba še obliti z mavcem, da kipar dobi negativni odlitek, to je kalup, model. V prerezan model, ki je skrbno očiščen, šele vlije pravi kip, bodisi iz mavca, kovine; seveda pa lahko glinast kip tudi žge. Na razstavi ima kipar Gorše prav tako kipe iz raznega materiala ? žgane gline, mavca, brona, lahko bi pa bil seveda tudi les. S tem je kipar končal svoje kratko predavanje v skromnih besedah in dokazal, da je z rokami bolj spreten govornik, nego z besedami. Zadovoljni gledalci pa so ga nagradili z živahnim ploskanjem, saj so gledali v kiparjevo delavnico in videli, kako je pred njimi v dobri pol uri nastal glinast kip. Zadovoljen pa je bil tudi kipar s številnim obiskom in lahko je trdno prepričan, da je umetnosti pridobil novih občudovalcev in privržencev. K spominski slovesnosti pri Sv. Ahaciju pri Turjaku Mnogi tolmačijo ljudsko pripoved o Hasanovem plašču pri Sv, Ahaoiju kot ljudsko domišljijo I V nedeljo^ so imeli pri Sv. Ahaciju nad Turjakom farno žegnanje in spominsko slovesnost na čase, ko so pridrveli v naše kraje Turki. Kakor so poročali, je daroval duhovnik sveto mašo v plašču, ki ga je nosil Hasan paša. O zgodovini Hasanovega plašča pa je že pred leti napisal Viktor Steska zanimivo razpravo, v kateri tolmač to ljudsko pripoved o Hasanovem plašču kot ljudsko domišljijo. Najprej opisuje ogorčene boje za obrambo Siska, pri katerih je sodeloval tudi Andrej Turjaški, karlovški poveljnik. Hrvate je vodil ban Erdodi, Štajerce Eggenberg. V tej borbi so sc Turki umaknili, toda kristjani so jih preganjali. Zajeli so mnogo topov in streliva, med drugim tudi Hasanov dragocen šotor in okoli dva tisoč konj. Hasanovo truplo so potegnili iz vode in odsekali glavo. Turjaški je obhajal zmago s svojo armado v Karlovcu, kjer so priredili zmagovalcem veliko slavje in parado, v kateri so nosili Hasanovo glavo in turške zastave. Papež Klemen VIII. je lastnoročno pisal Turjaškemu in se mu zahvalil za zmago. Iz Hasanovega plašča so napravili mašni omat za sveto maso, ki bi se naj darovala vsako leto v spomin na slavno zmago v nedeljo po sv. Ahaciju na hribu pri sv. Turjaku. V Narodnem muzeju v Ljubljani je bila shranjena rumena zastava, ki jo je daroval ;rof Ignacij Blagaj v spomin, da je njegov sin Stefan Blagaj z Jakobom Prankoni zastavil most čez Kolpo, da Turki niso‘mogli čez reko. S Hasanovim plaščem so maševali v ljubljanski stolnici. Leta 1665 je bil že tako obrabljen, da ga je bilo treba popraviti. Pisec v iCarnioli« meni, da so iz Hasanovega plašča napravili tri mašne plašče: enega za ljubljansko stolnico, enega za Dunaj, enega pa za cerkev sv. Ahacija pri Turjaku. Hermayrjev Ar-chiv, 1818 sporoča, da so iz Hasanovega plašča napravili štiri mašne plašče: za ljubljansko stolnico, za Turjak, za Ribnico In za frančiškansko cerkev v Ljubljani, Toda o Ribnici in frančiškanski cerkvi ne govori noben drug vir in tudi ne ustno izročilo. Najkasneje govori o usodi Hasanovega plašča zapisek v ljubljanskem stolnem arhivu, škof Toma* Hren je dal napraviti iz Hasanovega plašča eno kazulo in dve levitski obleki. Kazula je bila tako majhna, da je noben duhovnik ni hotel nositi, levitski obleki pa sta bili zelo raztrgani. Zato so ju razparali in z dobrimi odrezki povečali kazulo, ostale dele pa so porabili za popravo drugih kazul. To sporočilo nas pouči, zakaj so nekateri mislili na tri plašče. Ker so videli, da so napravili tri oblačila, so sklepali, da so trije plašči, bil pa je le en plašč in dve dalmatiki. Od leta 1655 imamo samo en plašč v ljubljanski stolnici, drugje pa sploh nobenega ni bilo. Turjaški mašni plašč je vijolčast z drugimi vzorci in ni popolnoma nič podoben plašču V stolnici, ki je narejen iz Hasanovega plašča. Ta je namreč rdeč in ima vtkan vzorec granatnega jabolka. »Camiola« sicer piše, da je bil pri Sv. Ahacu plašč iz Hasanovega pla&v-a, tgda zaradi vlage je bil skoraj popolnoma uničen. Bržkone pa ga sploh ni bilo, ker ga od poročevalcev nihče ni videl. Zgodovinar Avg. Dimitz piše, da so bila iz Hasanovega plašča narejena mašna oblačila, iz besed v oklepaju pa je razvidno, da je mislil le na en plašč. Podobno pišejo tudi drugi zgodovinarji Fr. Orožen, dr. Gruden in drugi. S Hasanovim plaščem so maševali do leta 1909, leta 1931 pa je dobil plašč v varstvo Narodni muzej. Plašč je dobro ohranjen. Tako pri Sv. Ahaciju bržkone nimajo plašča iz Hasanovega oblačila, pač pa je res, da so Turjačani v spomin na bitko pri Sisku povečali cerkev na vrhu gore nad Turjakom, kjer je stala že več stoletij Marijina cerkev ter jo preimenovali v cerkev sv. Ahacija, znao pod imenom Sv. Ahca. Vroča nedelja in sladoled Ljubljana, 6. julija. Prva julijska nedelja je bila vroča in brez lokalnih neviht, ki so se drugače pojavljale prejšnja dva dneva. Prav na solncu je kazal toplomer celo -fl>50 C, kakor to zatrjujejo ljudje, ki so opazovali temperaturo pri vremenski hišici v Zvezdi, drugače pa je bila najvišja temperatura tako-le okoli +27° C. Zjutraj v nedeljo je bila najnižja +12° C. Barometer se je v nedeljo začel dvigati in bili so že zjutraj vsi znaki, da bo nedelja res lepa, topla in prijetna. Za kopalce je bilo vreme kakor nalašč. Vročina^ je bila. Ljudje so si skušali na vse mogoče načine gasiti žejo. Starejši so planili na pivo. Mladina pa se je zatekala k slaščičarjem in kupovala sladoled kar na debelo. Sladoledarji so imeli včeraj res pravi dan. Da je Ljubljana resnično v nedeljo pokupila in zaužila velikanske množine sladoleda, so za to nepobiten in neovrgljiv dokaz povsod močno z belimi »škrniceljčkk postlane ceste in ulice. Pred lokali mnogih sladoletarjev je toliko teh belih papirčkov, da bodo Imeli cestni snažilci mnogo posla, predno bodo vse spravili v red. Pred nekim sladoledarskim lokalom je reporter davi naštel do 125 belih »škrniceljčkov«. Spomnil se je pri tem na preteklost. Padlo mu je v misel: »Kaj ,ko bi davčni organi hodili okrog in šteli te škrniclje! Po njihovi množini bi potem pač lahko sladoledanjem davek odmerjali.« Po naših gostilnah so vsak ponedeljek zjutraj ali pa tudi ob drugih dneh hodili zaupniki davčnega vijaka in preštevali čike na tleh. Gostilna, ki je izkazala največje število čikov na tleh, je bila nato primerno višje obdavčena, kakor druga. Računal^ so, da je imela gostilna, kjer je bilo mnogo čikov na tleh, izredno velik obisk gostov, da je zato mnogo več potočila in prodala vina, kakor druga z manjšo množino čikov na tleh. — d. Paketi za vojne ujetnike in internirance Da se prepreči naval pri prejemanju paketov odreja Italijanski Rdeči križ, avtonomna sekcija, Ljubljana, sledeče: Od vključno 6. t. m. dalje se bodo prejemali paketi po abecednem redu. V ponedeljek se prejemajo paketi za naslovnike s črkami A do vključno D, v torek E—K, v sredo L—P, v četrtek R—U, v petek V Ž. Odpošiljatelji iz province, ki morajo imeti za prihod v Ljubljano prepustnice, lahko prinesejo pakete vsak dan, a se morajo izkazati s pro-pustnico. Ta navodila veljajo samo za Čampo concen-tramento P. G. 89 Posta Militare 3200. Paketi za ostala taborišča, bodisi v Italiji, bodisi v Nemčiji, se sprejemajo v soboto. Vsakemu ujetniku oz. internirancu v taboriščih v kraljevini se sme poslati mesečno samo en paket. V diviziji B bo le še borba za drugo meste Mednarodna tekma med Italijo in švedsko preložena Smo pred neposrednim zaključkom spomladanskega tekmovanja v diviziji B in pred izbirnimi tekmami kandidatov iz C skupine, od katerih bodo štirje prihodnjo sezono lahko delali družbo prejšnjim 14 udeležencem iz divizije B. Včerajšnji spored je bil tak-le: V Fiumi — Fiumana : Novara 3 :1. Vicenza — Vicenza : Brescia 1 :0. Savona — Reggiana : Savona 3 : 2. Alessandria — Alessandria : Padova 1 :0. Bari — Bari : Pisa 2 :2. Lucca — Spezia : Lucchese 6 :2. Prato — Prato: Fanfulla 2:0. Udine — Udinose : Siena 4:0. Busto Arsizio — Pro patria : Pescara 1 :0. Včerajšnja srečanja niso prinesla posebnih presenečenj. Pro Patria si je z zmago nad Pescaro zaslužila točko in v bodoče bo le borba za drugo mesto. V diviziji C so se moštva kvalificirala za Izločilni boj, iz katerega bodo šla štiri najboljša moštva v prihodnji sezoni v naslednjo višjo divizijo. Pro Gorizia ima med temi moštvi najvidnejše mesto, ker je že po žrebu določena za tekmovanje v višji skupini. »Gazette dello Šport« objavlja v svoji zadnji številki, da je mednarodna tekma med Italijo in švedsko v Stockholmu odgodena za nedoločen .čas. Tako bo v italijanskem nogometu spričo te odložitve po končanih spomladanskih tekmah nastopil daljši premor. Sved Gundar Ha s gg postavil nov svetovni rekord Na tekališču v Gdt&bourgu je postavil odlični švedski arednjeprogaš Gundar Haegg e časom 4:06.2 nov svetovni rekord na 1 miljo. Š tem časom je pr&koeil Angleža Woodersona za dve desetinki sekunde. Svetovnega prvaka so lani zaradi prestopkov proti amaterskim pravilom strogo kaznovali in se je moral do konca preteklega leta vzdržati vsakega dela na terenu Haegg je posvetil kljub temu vso svojo silo treningu. Njegov stari tekmec Arne Anderson, ki mu je bil vso pot tesno za petami, je odnehal Sele tik pred ciljem. Tudi Anderson je dosegel krasen uspeh s 4:06.4, torej je prav tako izravna! svetovni rekord Wodersona. Haegg ]c postavil včeraj v Stockholmu nov svetovni rekord na 2 miliii s časom 8:47.8 minut. S tem je zgubil Finec Maekijev rekord vel iavo. Schalke — državni prvak 1942 Pred 90.000 gledalcev je bila včerai v olimpijskem stadionu v Berlinu odločilna tekma med Schalke jem in Vienno. Zmagal ie Schalke z izidom 2:0 in si zasluženo priboril naslov nemškega državnega, prvaka. * j Teniški igralci mariborskega Radina so v ' nedeljo gladko odpravili graške igralce kluba Kršitelji predpisov o porabi življenjskih potrebščin kaznovana Urad za nadzorstvo nad cenami živil na Visokem komisariatu sporoča: Okrajni kapitanat v Logatcu je v mesecu maju kaznoval naslednje prebivalce v okraju zaradi prestopkov proti veljavnim predpisom o uporabi življenjskih potrebščin in nedovoljenem zviševanju cen: Zaradi previsokih cen je bil kaznovan Gregorčič Mohor iz Dolenjenega Logatca 35 z globo 500 lir. Ker niso naznanili zakolja prešičev so bili kaznovani: Mihevc Jakob v Martinhribu z globo 600 lir; Leskovec Ignacij iz Dolenjega Logatca 5 z globo 500 lir; De Gleria Antonij iz Dolenjega Logatca 87 z globo 600 lir; prav tam so bili z globo 500 lir kaznovani: Trpin Janez iz Hotedršči-ce 32, Albreht Josip iz Hotedrščice 44 in Tomažin Frančiška iz Kalc 3. Zaradi nedovoljenega predelovanja mleka je bila kaznovana Pivk Frančiška iz Rovt z globo 500 lir. Ker niso naznanili prašičev so bili kaznovani z globo 600 lir: Urbančič Josip iz Gor. Logatca 9, Erznožnik Leopold iz Pod-klona 2 in Seljak Maks iz Sovre 3; zaradi istega prestopka sta bila z globo 500 lir kaznovana Kogovšek Pavel iz Sovre 4 in Jurca Matija iz Bra-hovc 8. Zaradi prekršitve uredb o živilih je bila n.aznovana z globo 100 lir Bahner Ivana na Rakeku 54. Zaradi prestopka prepovedi točenja alkoholnih pijač je bil kaznovan Gabrenja Matija na Rakeku 7 z globo 50 lir. "SVETINJE NAD BARJEM" Kupite prelepo knjigo Jože Likoviča Legende in pravljice ljubljanskega barja bodo vsakomur lepo branje. Stane le 5*-lir! V naslednjih dneh bo izšla znamenita knjiga bolgarskega plsatelia Konstantinova .B A J G AN JO" Knjiga bo stala 6’- lir. — Kupujte knjige »Slovenčeve knjižnice'41 S terrt najbolj podpirate številne tisk. delavce in njih družine. Preskrba Ljubljane z drvmi Ljubljana potrebuje za kurjavo veliko množino drv in premoga. V zadnjem času pa je uvoz drv znatno padel ter je potreba napram uvozu znatno višja. Treba bo izkoristiti vse vire, ki so nam na razpolago za pripravo drv. V prvi vrsti moramo misliti na to, da na samem mestnem ozemlju posekamo vse, kar je za posek in kurjavo primernega lesa. Sami Ljubljančani moramo prvi skrbeti, da bo Ljubljana čez zimo lahko kuhala in ne bo zmrzovala. Po nalogu Visokega komisariata je treba posekati predvsem vse jelše in ono drevje gozdnega značaja, ki je raztreseno na Barju in kjer s posekom ne bo kmetijstvu nastala škoda. Ker imamo pa na Barju veliko število posestnikov ter gre predvsem za posek vseh mejnih dreves vzdolž cest in jarkov, bi bilo preveč zamudno, če bi na terenu samem poslovala posebna komisija in določala za posek primerni les. Zato mestni preskrbovalni urad poziva vse posestnike na Barju, naj takoj prično s sekanjem vsega omenjenega lesa. Ves posekani les je treba naznaniti mestnemu preskrbovalnemu uradu oziroma za ta namen določenim organom, ki bodo na terenu nadzorovali sekanje. Posekani les bo prevzel mestni preskrbovalni urad ali ga bodo pa v navzočnosti njegovih organov prevzeli trgovci s kurivom. Ker je košnja večji del opravljena, je 6edaj dosti časa za sekanje. Zato morajo posestniki ves les posekati najkasneje do konca julija 1.1. V nasprotnem primeru bo ves za posek zreli les zaplenilo oblastvo v smislu predpisov za proizvodnjo lesa in gozdov z dne 26 XI. 1941 ter les posekalo samo. V lastnem interesu posestnikov je torej, da posekajo les na Barju takoj po opravljeni košnji. Mestni preskrbovalni urad pa bo organiziral sekanje drv tudi na vsem drugem ozemlju mestne obHne ljubljanske. Posebna komisija, ki bo začela poslovati v najkrajšem času, bo sporazumno s posestniki gozdnih parcel določila, da se poseka za kurjavo primerni les. Že sedaj pa mestni preskrbovalni urad vabi vse posestnike gozdnih parcel, naj posekajo ves zreli les, primeren za kurjavo, ter ga ga oddajo v navzočnosti organov mestnemu preskrbovalnega urada trgovcem s kurivom ali onim zavodom oziroma ustanovam, ki bodo pooblaščene za nakup. Zaradi pravilne razdelitve drv pa zasebnim konsumentom neposredna nabava drv ne bo dovoljena. Pri sekanju na! pa posestniki vsaj za enkrat gledajo na to, da 6e značaj pokrajine ne bo bistveno spremenil. Nibelungen z 4:1. Pri Mariborčanih sta se odlikovala Blanke in Albaneže. italijanski prsni in hrbtni plavalci so startali v Uenovi. Med vsemi se je najbolj odlikoval Angeli, ki je na 100 m hrbtno prišel na cilj v 1:14. Po doseženih golih je imel najbolj uspešen napad »Torino«. Zabil je 60 golov, za Torinom prideta šele napada Romee, Lazia, ki sta dosegla 55 golov. E. Wallace ROMAN RDEČI KROG Talija je prišla v sotesko točno ob uri. Po dveh cerkvenih stopnicah je stopila do vrat, ki so se odprla, ko se je približala in se zaprla takoj potem ko je stopila v cerkveno vežo, V cerkvi ni bilo nobene luči, razen slabe nočne »svetlobe, ki jo sevala skozi umazana okna. »Pojdite naravnost naprej,« ji je nekdo zašepetal. »Sedite na konec druge klopi na desni,« V cerkvi so bili že drugi ljudje. Svetloba je bila takšna, da jih je Talija komaj razločevala. V vsaki klopi sta sedela po dva. Molčeč« kongregacija. Nihče ni spregovoril g sosedom. Zdaj je moi, ki jo je sprejel, prišel v cerkev in šel do oltarne ograje. Že po prvih besedah ji je bilo jasno, da sede pristaši Rdečega kroga pred svojini vodjo. Njegov glas je bil debel, pridušen in votel. Zdelo se ji jo, da nosi prav takšno krinko, kot jo je imel tisto noč, ko ga je prvič srečala. »Prijatelji moji,« je dejal. Talija je slišala vsako besedo. »Pri ,Jel je dan, da se naša družba razide. Vsi ste brali mojo ponudbo v dnevnem časopisju In se vsi zanimate za to, ker nameravam vsaj dvajset odstotkov vsega denarja, ki mi ga bo nemara dala vlada, razdeliti med tiste, ki so mi zvesto služili. Ce je kdo med vami, ki misli, da bi nas zdajle lahko kdo motil, naj mu zagotovim, da vsaj četrt ure še ne bo šla mimo policijska straža. A je tudi čisto nemogoče, da bi se slišal moj glas iz cerkve.« Halo je dvignil svoj glas, da je trdo zvenelo, ko je dodal: »In tistim, ki jih je strah in ki sodijo, da bi me po tako obširnem sestanku utegnili zalotiti, naj povem, da je čisto uemogoče, da bi me nocoj ujeli. Gospe in gospodje! Ne bom vam prikrival, da smo v resni nevarnosti. Stvari, ki bi lahko dale policiji možnost, da ugotovi mojo osebnost, skoraj ob dveh prilikah prišlo na dan. Za petami imam Derrlcka Yalea, ki mi — in tega niti ne tajim — dela znatne skrbi in inšpektorja Parra,« za trenutke je primolknil, »ki ga moram upoštevati. V tem izrednem trenutku se no obotavljam obrniti se na vsakega izmed vas zato, da napnete vse sile in da mi pomagate. Jutri bo vsak od vas dobil potrebna navodila, ki bodo tako podrobno pripravljena, da jih nikakor ne boste mogli napak razumeti. Razložene bodo tudi najmanjše zahteve. Zapomnite si, da ste vi prav toliko v nevarnosti kakor jaz sam,« je dejal bolj mehko, »in vaša nagrada bo tolikšna, kolikršna je nevarnost, v kateri ste. Zdaj boste posamič odhajali iz cerkve, in to v presledku po 30 sekund, začenši od prvih dveh na desni, potem pa naprej a prvima dvema na levi. Pojdite!« Temne postave so v presledkih drsele po sredini med cerkvenimi klopmi in izginjale skozi vrata, ki so bila na levi od prižnice. Mož, ki je stal pri oltarni ograji, je čakal, dokler ni ostal sam, potem pa je tudi on odšel skozj vrata v predvežje in od tam v poseben hodnik. Zaklenil je zunanja vrata in dal kljue v žep. Cerkvena ura je bila pol, ko jo poklical taksi, kj ga je odpeljal na zahodno stran mesta. Talija Drummoudova je odšla iz cerkve četrt ure prej kot on In prav tako v taksiju, ki jo je odpeljal na isti koncc mesta. V avtu jo bliskovito spremenila svoj® zunanjost. Snela je »tari dežni plašč ki je bil zapet do vratu in črn klobuk, ki je imel gosto ton-čico. Pod plaščem je nosila bolero iz nežne svileno tkanine; ta je pokrival večerno obleko, ki bi ugajalu tudi njenemu izbirčnemu mojstru. Ko si je snela klobuk, si je uredila lase, čim bolj je bilo mogoče. Ko je izstopila pri sijajno razsvetljenem vhodu v Merros Club in izročila svoj mali ročni necesssaire klanjajočemu se lakaju, jo bila zares dražestna. Tako je mislil o njej Jack Bcardmore. Jack je večerjal z nekaterimi svojimi prijatelji In to precej proti svoji volji. Bil je namreč zelo nasproten ponočnjaštvu. Kar zdrznil se j(j, ko jo je vidol, kako je Talija vstopila. Z mrko ljubosumnostjo je pogledal na veseljaškega spremljevalca jn dejal tovarišu : »Kdo je tisti človek?« - " Prijatelj je leno pogledal v sincr, odkoder sta prihajala Talija in spremljevalec. »Dame ne poznam,« je odvrnil, »moi pa, ki jo spremlja, je Raphael VVillings. Je velika osebnost v vladi in zelo čislana.« Talija je zagledala Jacka, še preden jo je on zagledal. Srce se ji jo kar skrčilo. Polovico tega, kar ji je spremljevalec pripovedoval, je preslišala. Premišljevala je vse reči do takrat, dokler ji ni prišla na uho neka znana rečenica. Tedaj Jele se je začela zanimati za ^ministrovo pripovedovanje. »Staro sablje,« je dojala, kot da bi se prebudila iz sna. »Znano mi je, da imate krasno zbirko starih sabelj, mr. Wlllings.< Ali »e zanimate za tako roči,« jo dojal smeje. »Malo. Prav za prav precej,« se je popravila v zadregi. Talijo je bilo sicer kaj težko zalotiti kdaj v zadregi, ali pa jo spraviti vanjo. Ali vas smem povabiti, da bi prišli k meni kakšen dan nn čaj in d a si jih boste ogledali?« je dejal Raphael. »Saj človek le redko najde žensko, ki bi se zanimala za take zbirke. Alj naj se morda domeniva za jutri?« »No jutri,« je odvrnilu Talija naglo. »Morda pojutrišnjem.« AVillings je sprejel ta predlog broz ugovarjanja. Datum sestanka si jo zapisal kar na manšeto, tako da je to videla tudi Talija. Videla je, kako je Jack odšel iz kluba, ne da bi jo pogledal. Čutila so je silno zapuščeno. Tako sl je bila želela govoriti s njim in je nutihem premišljevala, kako bi prišla do njegove mize. Mr. Willings je vztrajal pri tem. da jo odpelje v svojem avtomobilu domov. Ko jo jo pustil pred hišo, se je kor •»ddahnila. AVillings so ta večer ni ujemal s svojim razpoloženjem. Velike in male zadeve iz sodne dvorane Krompir in žalitev priče — Zavoj belega platna Ljubljana, 6. julija. Prestopki po členu 8. uredbe o cenah od dne 13. marca 1941 spadajo navadno v podsodnost okrajnega sodišča in v sobi št. 28 na ljubljanskem okrajnem sodišču je bilo že prav mnogo razprav, zadevajočih navijanje ali zviševanje cen raznim življenjskim potrebščinam od strani producenta, zato pridejo pred tega sodnika vsi poljedelci, ki prodajajo svoje poljske pridelke po višjih kot maksimalnih cenah. Za prestopke po omenjenem členu je določena denarna kazen, v prav hudih primerih tudi zaporna. Neka kmetica pa je zaradi svoje resolutnosti in objestnosti prišla v zadevi prestopka po gornjem členu pred kazenskega sodnika-poedinca na'okrožnem sodišču v dvorano št. 79, torej s pritličja v I. nadstropje. Kako je bilo to mogoče? Najprej naj črtamo kmetičino kaznivo dejanje! Kmetica, 51 letna Marija Severjeva iz Tomačevega, je lani septembra z njive svojega moža v Klečah prodala petim strankam 968 kg krompirja po 1.20 do 1.50 lire kg, ko je bila takrat cona krompirju maksimirana na 1.10 lire kg. Bila je 22. novembra lani razprava proti kmetici na okrajnem sodišču v sobi št. 28. Kot priča je bil zaslišan Andrej Janežič, ki mu je obtoženka prodala 196kg krompirja po 1.40 lire kg. Med njegovim pričevanjem se je kmetica razburila in priči v brk zabrusila: »Lažeš!« Sodnik je v obrambo pričine časti takoj prekinil razpravo, sestavil zapisnik o incidentu in spis predložil državnemu tožilstvu, ki je sedaj po izvedeni preiskavi obe zadevi združilo in kmetico obtožilo prvič zaradi navijanja cen in drugič zaradi žaljenja časti priče. Prestopki zoper čast po § 302. kaz. zak. spadajo pred E. I. fil. Le principal! trasnissioni del nese di luglio 1942-XX Glavne oddaje v mesecu juliju 1942-XX 11 e 14 18 e 21 23 e 26 Opere liriche: 7 luglio - Tritt co Siciliano di Giuseppe Mule - Guglielmo Ratclifi di Pietro Mascagni - U Cavaliere della Rosa di Riccardo Strauss - La Veglia di Enrico Pe-drollo e L’Ospite inatteso di Riccardo Pick Mangiagalli • II Campiello di Ermanno Wolf Ferrari Concerti sinfonici: Concerto diretto dal Maestro AI-ceo Toni Concerto diretto dal Maestro Ce-sare Nordio Concerto diretto dal Maestro Ugo Tansini 17 luglio Concerto diretto dal Maestro Fran- cesco Molinari Pradelli ' 31 luglio 25 e 28 Opere: 7. julija - 11. in 14. 1» * 18. in 21. M * 23. in 26. It 25. in 28. It * 13 luglio 17 luglio Sicilski triptih, Giuseppe Mule Viljem Ratcliii, Pietro Ma-scagni Vitez rože, Richard Strauss Bdenje, Enrico Pedrollo in Nepričakovani gost, Riccardo P. Mangiagalli II Campiello, Herman Wolf-Ferrari Simfonični koncerti: Koncert z dirigentom mojstrom Al- ceo Toni.em 13. julija Koncert z dirigentom mojstrom Ce- sare Nordiem 17. julija Koncert z dirigentom mojstrom Ugo Tansinitem 17, julija Koncert z dirigentom mojstrom Fran- cesco Molinari Pradelli.em 31, julija Concerti serali di mušica da camera: Veferni koncerti komorne glasbe: Concerto del pianista Carlo Vidusso 5 luglio Koncert pianista Carlo Vidussa 5, julija 8 luglio Concerto del violinista Riccardo Brengola Concerto del violoncellista Marcello Viezzoli 10 luglio Concerto del violista Antonio Abussi 12 luglio Concerto del violinista Albergo Pol-tronieri in collaborazione con 1’ arpista Luigi Magistretti 14 luglio Concerto del pianista Vico la Vclpe 16 luglio Concerto del violinista Enrico Campajola 19 lugiio Concerto del violoncellista Camillo Oblach 20 luglio Concerto del Trio Santoliquido -PeUiccia - Anfitheatroii 24 luglio Cone. della pianista Rossana Bottai 27 luglio Concerto del violinista Arrigo Serato 29 luglio Commedie: II viaggiatore della cabina letto N. 7. chi era? di Vitaliano Brancati 6 luglio L’ avaro di Carlo Goldoni 7 luglio II messaggio di Felice Gaudioso 11 luglio L'amante geloso-Wolfango Goethe 12 luglio Un mese in campagna di Ivan Turghenieff Koncert violinista Riccarda Brengole 8. julija Koncert violončelista Marcella Viez-zolija Koncert violista Antonija Abussija Koncert violinista Alberta Poltro-nierija s sodelovanjem harlista Luigi Magistrettija Koncert pianista Vico La Volpeja Koncert violinista Enrico Campajola Koncert violončelista Camillo Oblach 20, julija Koncert Tria Santoliquido - Peliiccia - Anfitheatroii 24. julija Koncert pianistinje Rossane Bottai 27. jul ja Koncert vio inista Arrigo Serata 29, julija 10. julija 12. julija 14. julija 16, julija 19. julija II placere delt’ onesta di Luigi Pirandello 15 luglio Drame: Kdo je bil potnik ▼ kabini it. 7? Vitaliano Brancati Skopuh, Čarlo Goldoni Sel, Felice Gaudioso L.ubosumni ljubimec, Wolfgang Goethe Mesec dni na deže i, Ivan Turgenjev 6. julija 7. julija 11. juliia. 12. julija 15. julija 25 luglio Steli® alpine di Eligio Possenti La ragazza della giostra di Enrico Bassano luglio II malato immaginari«, di Moliere 28 luglio La nostra eth di Cesare Giulio Viola 29 l0gli0 Riviste e commedie musicali: Trucco c’č di Angelo Migneco Citta di provincia di Riccardo Morbelli Storia romanzata delTumanita di Mario Brancacci II barone Bum di Vittorio Metz 16 luglio Poštenje je prijetno, Luigi Pirandello 16. julija. Planike, Ebgio Possenti Turnirka, Enrico Bassano Namišljeni bolnik, Moličre Naša doba, J. Cesare Viola 25. jul ja 27. julija 28. julija 29. julija 5 luglio 14 luglio 18 luglio 22 luglio Revije in operete: Trik, ADgelo Migneco 5, julija Podeželsko mesto, Riccardo Morbelli 14. julija Romano človeštvu, Mario Brancacci 18. julija Baron Bum, Viktor Metz 22. julija kazenskega sodnika-poedinca na okrožnem sodišču. Tako je prišla kmetica Marija Severjeva od okrajnega na okrožno sodišče, kjer so obe zadevi združili v razpravno enoto. Pred sodnikom se je kmetica, katere kazenski list je bil doslej čist in nepopisan, izgovarjala, da ji niso bile znane maksimalne cene za krompir in da priča Andrej Janežič ni govoril tako, kakor bi moral kot priča, da ni povedal pravilno. Dokazati pa 6voje trditve ni mogla. Bila je zaradi navijanja cen in žaljenja priče obsojena na 10 dni strogega zapora in 400 lir denarne kazni, pogojno za eno leto. Denarna kazen zadeva prestopek čl. 8. uredbe o cenah. Zverižena in zaverižena je zadeva za čudo lepega in belosvetlega platna, ki je bila njega lastnica dobra in pridna šivilja Štefanija. Ta je lani oktobra naprosila širokogrudnega trgovskega pomočnika Antona, da ji shrani in čuva kot zaklad zaklete princezinje — zavoj platna, saj platno je v sedanjih časih res pravi zaklad. Platno je bilo med bratci vredno 520 lir. Gospod Anton kot previden poslovni človek je našel potem zanesljivo mesto, kjer naj bi bilo platno varno pred vsemi nepri-likami in nevšečnostmi. Zavoj je zaupal znanki, 28 letni Katarinci, tam na Zaloški cesti. Katarinca je bila zavoja vesela in ga sprejela v shrambo. Kaj je brhko Katarinco premamilo? Rada bi si na kak način prisvojila lepo platno. In izmislila si je čedno zgodbo o uradni zaplenitvi. To je povedala gospodu Antonu; gospod Anton jasno pravi lastnici gospej Štefki. Kaj sedaj? Gospa Štefka je odločna ženska, ki ne verjame vsaki bajki, ki jih je današnji svet vse prepoln. Vztrajno je zbirala podatke o dozdevni zaplenitvi. Halo! Posrečilo se ji je dognati pravi dejanski stan. Zgodba o zaplenitvi je .bila iz trte izvita. Ni bilo res. Vsebino zavoja je Katarinca prodala, del pa shranila pri neki ženski, ki ji je zatrjevala, da je platno njena prava in resnična lastnina. In Katarinca je imela nato zaradi tega platna hude sitnosti pred policijo, nato še na sodniji. Zapomnila 6i bo za enkrat, da človek ne sme spravljati uradnih organov v zvezo z neresničnimi posli. Katarinca je bila sodišču ovadena in naposled obtožena zaradi prestopka utaje po § 318. kaz. zakona, ker si je prilastila zaupano ji blago. Pred kazenskim sodnikom-poedincom na okrožnem sodišču je bila Katarinca zaradi tega platna obsojena na 1 mesec strogega zapora, pogojno za 2 leti. Tako je bila končana zadeva o belem platnu! • Bližajo se sodne počitnice, ki trajajo formalno od 15. julija, ko se ]e pred prvo svetovno vojno konČavalo šolsko leto na srednjih in ljudskih šolah, pa tja do 15. avgusta. Mnogi sodniki 60 že pred mesecem odšli na dopust. Med 6odnimi počitnicami sicer na sodišču delo popolnoma ne počiva, rešujejo se le nujne zadeve civilno-pravdnega značaja, vodijo se naprej kazenske razprave o zadevah, ki so dozorele za obtožbo, vodijo se rubežni in izdajajo druge nujne sodne rešitve. Opažati pa je že sedaj na hodnikih justične palače, da so sodne počitnice blizu, ker je ponehalo vrvenje in doha-janje za sodne zadeve so zanimajočih in na njih interesiranih strank- Zanimiv je pojav, da so sodne rubežni nasproti prejšnjim letom v prvih 6 mesecih znatno nazadovale. Realne eksekucije so redke, sodne dražbe nepremičnin izostajajo... S štajerskega Kmteijsko razstavo v Celju ie po poročilu mariborskega dnevnika obiskalo kliub velikemu poljskemu delu 18.000 oseb. Kmetie so se zanimali zlasti za poljske stroje. Ilazstuva ie pokazala delo 25 razfaiznovk, pa tudi delo številnih blagovnih in mlekarskih zadrug. Hmelj* ske nasade v Savinjski dolini so skrčili za 73%, za trebljenje, oziroma škodo Pa ie oblast dala posestnikom 2 milijona mark podpore. Zanimive so bile tudi skice, ki so kazale razdelitev živine, nasade zelenjave, silose, dalie skice o razmerah ljudskega preseljevanja in o kulturnem delu v posameznih vaških občinah. Medtem ko so skrčili hmeljske nasade, se ie povečala površina z drugimi poljskimi pridelki na 12.435 a. S pomočjo silosov je oblast uredila preskrbo živine z zadostno krmo. Številni grafikoni so pokazali, koliko strojev so dobile posamezne občine. Posebno pozornost je oblast posvetila razdolženiu kmetov in tako rešila 2.784 kmetskih domov. Med kmete so razdelili 180.000 kg semenskega žita in 2.040 ton semenskega' krompirja. Za splošno povzdigo kmetijstva v celjskem okrožju je oblast izdala 3,488.000 RM. V okrožju so odprli tudi več posvetovalnic za vrtnarska dela in priredili številne tečaje in gospodarsku predavanja. V mariborsko bolnišnico so pripeljali dve zenski, ki sta se onesvestili na cesti. Prva ie 13 letna učenka Erna Puskač, druga 45 letna Marija Malek. Slednjo so prijeli na cesti srčni krči, da je padla v omedlevico. Za obisk višje državne qospodarske šoje v Mariboru in gospodarskih nižjih šol v Celiu in v Trbovljah so šolske oblasti izdale posebna vabila za vpis v te strokovne šole. Ljubljana Koledar Danes, ponedeljek, 6. julija: Izaija, pr. Torcek, 7. julija: Vilibald, šk. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta. Sprejemi na županstvu. Zaradi razvrstitve sprejemov onih. ki proaijo za razgovor, ter da bi s tem ne bili nikakor zadrževani posli županstva, je župan, ge\»erai Leon Rupnik, določil, da bo sprejemal stranke ob torkih, sredah, četrtkih in petkih od 11 do 12. Podžupan dr. comm. Tranchida Salvator pa bo sprejemal stranke vsak delavnik od 10—12. Osebe, ki pridejo k sprejemu, naj brez nebistvenih razlogov jasno in natanko obrazlože vzroke obiska, tako da bo obisk kratek brez potrate časa, kar bi bilo v škodo vprašanj, ki jih mora obravnavati županstvo. Stranke se lahko tudi pismeno obračajo na županstvo, toda vedno kratko In jasno, ker bosta tako župan kakor podžupan vsako prošnjo osebno proučila in poskrbela za cim hitrejši odgovor. Acqu|sto Kupujem FAESltE • MASONITE 'INSUUTE e quaisia Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/111 — Upravaj Kopitarjeva alica 6, Ljubljana — Telefon 6tev. 40-01 do 40-05 — Podružnico« Novo mesto