POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN
DELAVSKA
IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH. ČETRTKIH IN SOBOTAH
Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor. Raška cesta 5. poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—. mali oglasi, ja slutijo v socialne namen« delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din_ OJO
Štev, 120 t Maribor, četrtek, dne 19. oktobra 1939 • Leto XIV
J. P.:
Med dvema frontama
Socialistično gibanje pri nas je vsa leta diktatorskih režimov in pred temi vodilo politiko, ki je bila dosledna 111 ustvarjajoča, posvečena boju za obvarovanje in zboljšanje pridobljenih pravic delavstva ter za vzpostavitev oz. obnovitev demokratičnega režima (četudi meščanskega) ter političnih svoboščin v državi ter na vsem svetu.
Ta naš boj, vidlen in neviden, je bil z ozirom na vladajoče razmere težek, ali vedno dosleden. Njegov obseg bo Prav razviden šele tedaj, ko bo mogoče to javno prikazati, zlasti pa pred javnostjo razgrniti ogromno število odtisov člankov in notic iz naše »Delavske Politike«, strokovnih listov in revij, ki niso zagledali belega dne, ter objaviti število prep. shodov in sestankov, namenjenih poduku in usposobljenju socialističnega delavstva za boj za njegove pravice.
V borbi za demokracijo in politične svoboščine smo naravno tudi odločno odklanjali vsako diktaturo, najsi je ta prihajala od desne ali leve strani, ker je vsaka diktatura v popolnem nasprot-stvu z idejo demokracije in osebne svobode mišljenja. Lahko so naše simpatije v gotovih momentih na strani one diktature, ki je delavskemu razredu bolj naklonjena, ali nikdar ne sme to postati naš princip, ker bi s tem prenehali biti pristaši popolne, t. j. socialne demokracije in svobode.
Razumljivo je, da radi tega jasnega in odločnega stališča socialistično gibanje ni uživalo in ne uživa simpatije ne na desni in ne na levi strani. To pa nas ni in nas ne sme razburjati ter spraviti z začrtane poti.
Edino, kar moramo opravičeno oporekati našim nasprotnikom je, da so našo politiko in naše delo ter borbo Pobijali z nelojalnimi sredstvi, lažmi in obrekovanjem, ker se s takimi sredstvi, o tem so prepričani, vsakogar najlažje oblati in onemogoči pred javnostjo; v kolikor se jim je to posrečilo, bo pokazala bližnja bodočnost, v prejšnjih letih tozadevno niso imeli mnogo sreče.
Ne bi bilo v redu, ako bi pri tej proti-socialist. borbi ne imel glavno besedo katoliški, resnici in pravici zvesti »Slovenec«, s svojimi manjšimi bratci, ki ob vsaki priliki zliva ves svoj gnjev na naš pokret Vsako sredstvo in laž mu je dobrodošla. To protisocialistično borbo je vršil^ v polni zavesti, da je imel skoro ves čas diktature — do danes — privilegij, da je smel proti našemu po-kretu pisati in nastopati, kakor se mu je zljubilo, vedoč tudi, da se mi nismo mogli braniti niti v tisku, niti na političnih zborovanjih, ker je bil-on in njegova okolica > t ! - * 'm * .im
Zn »Slovenca« in njegovo okolico smo bili ves čas neke Protežiranci diktatorskih režimov
Prvi veliki spopadi
na kopnem, na morju in v zraku
Prvi večji nemški napad ob luksemburški meji jih je stal skoro 1000 mrtvih in 20 tankov.
Napovedi francoskih vojaških strokovnjakov, da je treba računati s pričetkom nemških napadov na ozemlju, ki so ga doslej Francozi zasedli, so se uresničile.
Nemci so zbrali za Siegfriedovo črto, od tam, kjer nemška meja prestopi reko Ren in daleč gori proti luksemburški in belgijski meji, okrog 800.000 vojakov, ki jih hočejo pognati proti Maginotovi liniji, seveda primerno zaščitene in podprte po tankih, artiljeriji in vseh mogočih drugih vrstah modernega orožja, zlasti pa po letalih. Trdi se, da imajo Nemci na zapadni fronti 3000 letal prve linije in 5000 letal druge linije, oz. rezerve, s katerimi nameravajo napraviti uvod v ofenzivo.
Prvi ofenzivni sunek so tvegali Nemci dne 16. oktobra, tik ob luksemburški meji, proti vasema Perl in Apach ter višini Schneeberg, do kamor so prodrli Francozi septembra meseca. Nemški oddelki so po predhodnem silovitem obstreljevanju prešli v napad na 10 km dolgi fronti. Francoske predstraže in manjši oddelki, ki so branili to ozemlje, so se začasno umaknili. Ko je potem sovražnik prodrl na to ozemlje, je zašel v križni ogenj in razen tega tudi na
minirana polja. Kmalu se je moral umakniti z velikimi žrtvami, ki jih cenijo na 1000 mrtvih, razen tega je izgubil 20 tankov, kateri so sodelovali pri napadu.
Nemški vojaki so bili opremljeni z jeklenimi oklepi, ki pa se, kolikor se more na splošno ugotoviti, niso izkazali,
V zvezi z dogodki na fronti se tudi povdarja, da je vojskovanje znatno drugačno, kot pa je bilo v svetovni vojni.
Strelskih jarkov ni. Vojaki so na fronti razmeščeni v majhnih skupinah, ki je vsaka zase, vkopana v tleh. Moderno avtomatično orožje omogoča, da vsaka taka skupina obvlada ozemlje pred seboj in pa tudi boke dveh sosednjih skupin, oz. polje, preko katerega bi utegnil prodreti sovražnik.
V par dneh se bo videlo, ali se bo nemška ofenziva razvila v vsem svojem j 29.000 ton obsegu ali ne. Ako bo pričela, potem bo gotovo strašna; vendar, tako pišejo francoski listi, so na Mjaginotovi črti pripravljeni, da jo odbijejo in zaduše.
Ena tretjina nemških podmornic unlšena
Churchill je nadalje izjavil, da je po previdni presoji uničena ena tretjina od 60 nemških podmornic, s katerimi je razpolagala Nemčija, t. j. 20, med temi je ena petina podmornic za plovbo za daljavo do 12.000 km.
Zgube angleške trgovske mornarice
Churchill je izjavil, da ima angleška trgovska mornarica skupno tonažo 21 milijonov ton. Od tega je doslej izgubila 156,000 ton vsled podmornic in 18.000 ton ladij vsled nesreč. Med tem je bilo splovljenih novih ladij s tonažo 104.000 ton in zaplenjenih sovražnih ladij v višini
Francoski strokovnjaki na zapadnem bojišču poročajo, da napadajo Nemci s približno 8 do 9 divizijami.
Nemški napad se je raztegnil tudi na
Nemško poroillo o napadih na angleška vojna pristanlšša
Nemško uradno poročilo pravi, da se je podmornica, ki je torpedirala »Royal Oak« vrnila. Nadalje trdi poročilo, da je bila poškodovana vojna ladja »Repulse«, kar angleška admiraliteta zanika. 3e-
področje na zahodnem bregu Saare na! streljeni da sta bili dve angleški in dve
nemškem, ozemlju, v dolžini 30 km. Tudi tu so bili nemški prodirajoči oddelki po kratkem boju vrženi nazaj.
NemSki bombniki napadalo angleSka pomorska oporiSia
Šest nemških bombnikov
sestreljenih. Poškodovana je razorožena vojna ladja »Iron Duke«.
Dne 15. oktobra je večja skupina nemških bombnikov napadla angleško vojno luko Rosyth, v zalivu Firth of Forth, na Škotskem. Letala so se zapletla v boj s tam zasidranimi vojnimi ladjami in angleškimi lovskimi letali. Sestreljeni so bili 4 nemški bombniki. Samo en letalec je ostal živ in bil vjet. Bombe, ki so jih metala letala, so padle v vodo.
Dne 16. oktobra je skupina dvanajstih nemških bombnikov napadla glavno oporišče angleškega vojnega brodovja pri Scapa Flowu.
Bombe so poškodovale ladje »Southampton«, »Edinburgh« in »Mohavk«. Ubiti so bili 3 častniki in 13 mornarjev, ranjena pa sta bila 2 častnika in 11 mornarjev težje, 31 pa lažje.
Prvi dve ladji imata lažje poškodbe, iretja pa neznatne. Vse so sposobne za boj.
Sestreljeni so bili 4 bombniki, po novejših poročilih celo 7, od teh 3 med poletom nazaj.
Churchill o potopitvi „Royal Oaka“
Vojna ladja »Royal Oak« je bila potopljena od nemške podmornice v Scapa Flcvvu. Churchill je izjavil v angleškem parlamentu, da se je podmornica pretiho tapila v luko skozi mrežo jeklenih verig in bombnih polj, kar je dokaz spretnosti in smelosti. Na vojno ladjo, ki je bila zasidrana ob vhodu v pristanišče, je podmornica izstrelila več torpedov, od teh je zadel samo eden v kljun, 20 minut nato je sestrelila štiri torpede, ki so zadeli v polno. Uvedena je preiskava, kako je mogla podmornica v luko. Kljub temu pa za vojne ladje na visokem morju ni nevarnosti, da bi jih zlahka mogle torpedirati podmornice.
nemški letali ob priliki letalskih napadov.
Nažrti o kontinentalni vojni proti Angliji
ali dr. Sckachtov gospodarski blok.
Znani nemški kapitalist dr. Schacht rešuje nemško gospodarstvo že nekaj let. Najnovejši načrt je, da stopi nemška vlada v stik z Italijo in Rusijo ter se dogovori o skupni politiki. V smislu takega sporazuma bi nemška vlada sklicala gospodarsko' konferenco nevtralnih držav z namenom, da se preuredi cela mednarodna trgovina med Vzhodnim in Sredozemskim morjem. Nemčija bi odkupila ves izvoz nordijskih in drugih nevtralnih držav, da bi tudi zaradi vojne ne mogle več vzdrževati trgovinskih vezi z Veliko Britanijo. Trgovina med Nemčijo in Rusijo je že urejena, priključiti je še treba jugovzhodno Evropo in potem še Italijo in Japonsko. To bi bil pričetek gospodarske vojne na kontinentu proti Angliji.
Cene življeniskim potrebščinam v Franciji padajo, dasi je država v vojni. V nevtralnih državah bi tak pojav moral biti še občutnejši. Vest priobčuje dopisni urad Havas.
rej tudi njegovih), ki smo izrabljali so eialno-politične ustanove v osebne in strankarske svrhe, dasi ni imelo naše Politično gibanje nikdar ničesar tam »praviti in da je bilo vse delo funkcijo-narjev razrednih strokovnih organizacij v socialnih ustanovah vedno pod strogim nadzorstvom nadzorne oblasti
Nič ni »Slovenca« motilo, da je kma-hi za tem in celo v eni in isti številki zmerjal nas z boljševiki in komunisti, Proti katerim so njegovi organi, skupaj z odborom za pobijanje kominterne, či-Kar glasilo je »Slovenec«, vodili najostrejši boj. Tako smo bili socialisti za »Slovenca« enkrat protežiranci, drugič zopet komunisti.
Ko je socialistično gibanje vložilo vrste prijavo za obnovo socialistične stranke (to-j (in to je bilo edino, kar smo kot socia-
listično gibanje zaprosili pri diktatorskih režimih), se nam je prijavo dvakrat odklonilo.
Stranko smo hoteli in jo hočemo imeti za socialiste in za vse one, ki priznavajo njen program, ideologijo in taktiko, ki ima za cilj politično in socialno demokracijo, popolno svobodo za posameznika in narode ter je v nasprot-stvu z vsemi diktaturami. To politiko nismo izvajali samo ob priliki predložitve prijave za obnovo stranke, temveč vedno in povsod, kjer je bila dana prilika. Zlasti je bilo to razvidno ob priliki sestave naše liste pri volitvah za narodno skupščino 1935. I., katero nam je diktatorski režim, ki nam je bil, kot piše »Slovenec«, vedno naklonjen, od-
bil. Isto naše stališče je prišlo do izraza v podpiranju sporazuma med Z. O. in dr. Mačkom, pri volilnem nastopu na listi dr. Mačka v decembru 1938, kakor tudi po sklenitvi sporazuma med Cvetkovičem in Mačkom.
Kakor na znotraj, tako je bila tudi na zunaj naša politika samo socialistična in demokratična. Vedno smo nastopali v tisku in potom svojega poslanca v narodni skupščini za priznanje Sovjetske Rusije, odklanjali vsako protirusko kampanjo, dasi smo odklanjali boljse-viške metode dPma zlasti in v inozemstvu.
Odkritosrčne so bile naše simpatije na strani malih narodov in držav, ki so bile v boju za njihovo svobodo in samostojnost, K,, AL.--- '■■■ "	•"* Ur
Ni bilo v naši politiki poteze, ki bi
branila diktatorske režime doma in drugod in vendar se je »Slovenec« pretekli teden povzpel do trditve, da smo bili in smo zagovorniki diktatorskih režimov in dla smo celo proti doseženemu sporazumu v državi. To je že višek predrznosti, do katere se more povzpeti kak list, da oblati nasprotnika.
Vse to nas ne bo spravilo iz ravnotežja in bomo mirne duše nadaljevali pot, ki so nam jo začrtali naši predniki. Nadaljevali bomo delo za obnovo socialistične stranke in potom nje vodili borbo — med dvema frontama — za zmago socialne demokracije, svo-' bode in enakopravnosti za vse, posebej še za delavski razred. Kdbr nas razume in je dobro volje, se nam bo gotovo pridružil. Na obrekovanja in laži od desne in leve strani se ne bomo veliko
na katerikoli način odobravala ali celo ozirali — ker naš čas bo prišel!
Znova oživeli boji med Rusi
in Japonci
na rusko-mongolski in mandžurski meji.
Doma	mst/eiu
Premirje, sklenjeno med Rusijo in Japonsko na mongolsko-mandžursld meji je poteklo 8. oktobra. Ker ni bil sklenjen mir, so se pričele nove sovražne akcije.
Japonci so prekoračili mongolsko mejo, a so bili odbiti. Spopadla so se tudi letala nad jezerom Puino.
Japonci trdijo, da imajo Rusi vojaško zvezo s Kitajci.
Japonski tisk objavlja poročila, da ima Rusija vojaško zvezo s Kitajsko, — Japonsko armadno poveljstvo trdi, da je bilo na kitajskem bojišču sestreljenih več sovjetskih letal, iz česar sklepajo,
da se ruska armada aktivno udeležuje bojev na strani Kitajcev.
Rusi v Evropi.
Izgleda, da je Sovjetska Rusija vendarle bolj zainteresirana na vzhodu, kot pa v Evropi. Njen nastop v Evropi bi petem takem imel smo ta namen, da si zavaruje hrbet in dobi proste roke na vzhodu. Verjetno je, da so cilji ruske politike na vzhodu in ne na zahodu, kajti bodočnost je vzhod in ne zapad.
Vsled obnovitve rusko-japonskih vojnih akcij je najbolj presenečena Nemčija.
Sporazuma med Turčijo in Rusijo ni
Turčija smatra, da ruski predlogi še niso sprejemljivi
i
seda. — Splošno vlada prepričanje, da Turčija nastopa v soglasju s Francijo in
Nestrpni poročevalci v Moskvi so koncem preteklega tedna javili, da je dogovor med Rusijo in Turčijo podpisan j Anglijo in da se turški zunanji minister Saradžoglu vrača. Vest je bila docela netočna. Zakaj se pri teh pogajanjih gre, se zaenkrat samo ugiba. Izgleda pa, da so vprašanja kočljiva in da se mogoče res obravnavajo problemi, ki se ne tičejo samo Dardanel in Črnega morja, ampak tudi Balkana in Azije, zlasti Perzije (Irana) in Afganistana, s katerima je Turčija povezana, Rusija pa njuna so-
Saradžoglu se je vrnil iz Moskve, da poroča vladi.
Turški zunanji minister Saradžoglu se vrnil iz Moskve v Ankaro. Pogodba med Turčijo in Rusijo še ni podpisana. Saradžoglu nosi s seboj predloge moskovske vlade, ki jih bo turška vlada šele proučila.
te
Pogajanja s Finsko v Moskvi se nadaljujejo
Zaključek najbrž šele po konferenci severnih držav v Stockholmu.
Pogajanja med Sovjetsko Rusijo in ruske interese. Bodočnost naroda in
Finsko v Moskvi se nadaljujejo. Zatr juje se, da Moskva ni postavila nobenega ultimata, ampak, da je samo izrazila željo po ureditvi nekaterih političnih vprašanj, katera, kakor trdijo v Moskvi, so življenjskega pomena za Rusijo. Finska vlada pravi, da pod nobenim pogojem ne bi mogla pristati na zahteve, katerih izpolnitev bi samo povečala varnost Rusije in ščitila samo
njegova svoboda zahtevata, da vsak narod in tudi Finci ščitijo v vsakem položaju sebe in se protivijo slehernemu nasilju.
Med tem so Finci odselili vse prebivalstvo z otoka Hogland, ki leži sredi
pota med glavnim mestom Helsinški in Leningradom, in katerega baje zahtevajo Rusi za sebe.
Zadnje vesti
Sestanka med Saradžoglujem in Gaiencom ne
bo. Iz Bukarešte zanikajo vesti, da bi se ru-munski zunanji minister Gafencu sestal s turškim zunanjim ministrom Saradžažlujem, ki je prišel iz Moskve. Nadalje izjavljajo, da Rumu-nija ne rabi posrednika pri urejevanju svojih od-nošaiev z Rusijo.
Kako sodijo o neuspehu rusko-turških pogajanj. Newyorška »Times« pišejo, da je smatrati neuspeh rusko-turških pogajanj kot prvi diplo-matični neuspeh Rusije v toku sedanjih dogodkov.
Nemški poslanik v Ankari v. Papen je bil pozvan v Berlin.
Potopila se je ladja s 400 Kitajci, ki je zašla na morju blizu Šangaja v tajfun.
Poljska ne prizna zasedbe Vilne proti Litvi
Poljska vlada v Parizu je sporočila litvanski vladi, da ne prizna zasedbe Vilne po Litvi, ki se jo je Litva polastila s pristankom Sovjetske Rusije. Vilno pa so 1. 1920. vzeli Poljaki Litvi, Mesto in bližnja okolica sta pretežno naseljena s Poljaki.
Francija odpusti starejše rezerviste. Francoski vojni parlamentarni odbor je predlagal, da bi se starejši letniki odpustili iz vojaške i službe. Vlada, oz. poveljstvo vojske proučuje
• sedaj ta predlog.
Kdo je užival milost diktatorskih režimov?
Ako citate »Slovenca«, potem boste lahko brali, da so bili to socialisti. V čem je obstojala ta milost, ne vemo, pač pa vemo, kakšne vrste milost so sprejemale ustanove »Slovenčevega« tabora. Ta milost se ne da izraziti v tisočih, ampak samo v milijonih. Enkrat so dobili 63 milijonov dinarjev in ne še tako dolgo tega zopet 415 milijonov dinarjev. Ti milijoni so rešili gospode, da niso šli po copatah. Potem se pa upa »Slovenec« komu drugemu očitati, da se je sončil v milosti diktatorskih režimov in se norčevati iz delavstva, ako je ta ali ona njegova zadruga vsled razmer zašla v težaven položaj. In vendar je dejstvo, da je zadevno delavstvo vedno samo plačevalo in nosilo vse posledice gospodarskih neprilik, ki so prizadele njegove ustanove. Pa naj »Slovenec« reče kaj sličnega ,o sebi in svojih, ako more. Namesto, da govorite o tem, kdo je užival milost, govorite raje o tem, kdo je užival milijone.
Javne občinske volitve? Demokratska stranka (Ljube Davidoviča) je izdala daljšo okrožnico, v kateri pojasnjuje svoje stališče do sporazuma s Hrvati. Stranka se ne ogreva za sporazum. Ne ve se pa, ali je bila okrožnica izdana pred posetom dr. Mačka Ljubi Davide-viču, ali po tem posetu, ki so ga listi zabeležili pred par dnevi. Največjo senzacijo je vsekakor vzbudila trditev v tej okrožnici, da se bodo občinske volitve vršile po starem volilnem zakonu in javno. V koliko je ta vest resnična, se nismo mogli prepričati, prav bi pa bilo, ako bi glede tega lahko čuli izjavo z merodajnega mesta.
Radikali med seboj. Radikali so podeljeni na več skupin. Eno skupino vodi Aca Stanojevič ,oz. Miša Trifunovič, ki se jo splošno smatra kot oficijelno radikalno stranko. Član te stranke je tudi sedanji pravosodni minister dr. Laza Markovič. Toda med njim in oficijelnim vodstvom stranke, ali bolje rečeno, njenimi prvaki, ie prišlo do spora. Miša Trifunovič ne odobrava politike dr. Laze Markoviča, kakor tudi ne sklenjenega sporazuma. Dr. Laza Markovič pa pravi, da je to mnenje samo mnenje poedin-cev in zahteva, da se skliče širši strankin odbor, ki da bo v celoti pritrdil njegovi politiki. Nasprotno pa je Miša Trifunovič proti sklicanju strankinega glavnega odbora in pravi, da se je dr. Lazar Markovič s svojim delom sam izključil iz stranke. Da bo mogel obrazložiti in zagovarjati svojo politiko, bo dr. Laza Markovič pričel izdajati svoje lastno glasilo »Delo«. Z dr. Markovičem je tudi skupina radikalov okrog prosvetnega ministra Maksimoviča, v Sloveniji pa Pucova skupina, s svojim glasilom »Slovenska beseda«.
Zveza hrvatskih železničarjev. Poleg Zveze nacionalnih žezelničarjev, ki so po zakonu edina priznana organizacija, je ustvarila JRZ svojo politično sekcijo železničarjev in v najnovejšem času »o železničarji na Hrvatskem ustanovili svojo zvezo hrvatskih železničarjev. Ker je železniško ministrstvo pristojno za ves državni teritorij, ne bo preostajalo drugo, kot da se zakon o pravici organiziranja železničarjev spremeni v smislu dejanskega stanja, in kakor to zahtevajo železničarji, člani nekdanjega »Ujedinjene zveze železničarjev« že od razpusta svoje organizacije sem.
Policiji v Zagrebu je dodeljena kot pomožen organ »Hrvatska seljačka zaštita«.
Zaščita kmetov na Hrvatskem. Ban je predpisal uredbo, glasom katere se ne more zarubiti kmečka hiša s pritiklinami in dvoriščem v obsegu 20 arov, zemljišče v obsegu pol hektara na člana družine, (najmanj pa mora ostati 3 ha nezarubljive zemlje) in gospodarske zgradbe, potrebne za vodenje gospodarstva.
Delavci s kmetov bodo morali ven iz tovarn. »Hrvatski dnevnik« poroča iz Varaždina, da je tamkaj v teku akcija, da se izloči iz ondotnih tovarn vse kmete, kmečke sinove in kmetice, ki hodijo v tovarne na delo, doma pa imajo lastne kmetije, na katerih često delajo z najemniki, ker sami nimajo časa. Akcijo vodi HRS. Kaj bodo rekli na to prizadeti kmeti, je seveda drugo vprašanje. Najbrž pa s tem stališčem delavskega ogranka Mačkovega po-kreta ne bodo zadovoljni.
55 milijonov za družine vojnih obveznikov je nakazalo ministrstvo za socijalno politiko.
14.000 nerešenih aktov je bilo pri višjem invalidskem sodišču v Beogradu, zato šo morali ustanoviti še tretji oddelek.
15.000 otrok koroških Slovencev je po poročilu »Koroškega Slovenca« prizadetih, ker je lansko leto bil povsod ustavljen pouk v slovenščini na ljudskih šolah. List poziva slovenske stariše, da naj sami poučujejo otroke v či-tanja in pisanja v slovenščini.
Pogodba o letalskem premetu med Solijo in Moskvo še ni zaključena, čeprav se je bolgarski delegat polkovnik Bojdov dalj časa mudil v Moskvi in je vodil tozadevna pogajanja. Do podpisa baje ni prišlo radi tega, ker je sovjetska vlada trenutno silno zaposlena z nujnimi in važnimi diplomatičnimi razgovori.
10.000 rezervistov vpoklicanih na Švedskem. Švedska vlada je odredila vpoklic 10.000 rezervistov, ki bodo poslani na finske meje in bodo zlasti ojačili posadke okoli trdnjave Boden, ki varuje dostop do največjih železnih rudnikov na Švedskem.
Sovjetska vlada trdi, da se ne bo vmešavala v notranje zadeve baltiških držav, zlasti da ne namerava vršiti kakšne agitacije za uvedbo sovjetskega režima, ampak, da hoče spoštovati tam obstoječi socialni in gospodarski režim. Potem takem je nastop Sovjetske Rusije proti baltskim državam samo vojaškega značaja, ne pa tudi ideološkega, kot se je zatrjevalo.
Rusko-litovska pogodba ratificirana. Litovski parlament je ratificiral rusko-litovsko pogodbo o vzajemni ipomoči in odstopu vilnskega okrožja Litvi. Litovska vlada je končala vse priprave za prevzem mesta Vilno, ki ga bo sovjetska vlada izročila Litvi.
Nemška manjšina v Litvi se noče Izseliti. Številni Nemci v Litvi se niso hoteli odzvati pozivu nemške vlade, da se izselijo v Nemčijo, ter hočejo ostati tam kjer so.
Za zboljšanje gospodarskih odnošajev med Nemčijo in Turčijo, Politični krogi v Nemčiji pričakujejo, da bo v kratkem prišlo do gospodarskih pogajanj med Nemčijo in Turčijo. Pogajanja pripravlja znani nemški diplomat in poslanik v Ankari grof von Papen.
Naši ministri. V kraljevini Jugoslaviji je 15 aktivnih ministrov v sedanji vladi. Vpokojenih ministrov je pa 350, kakor pravi dr. Drago-Ijub Jovanovič.
Zane Grey:	22
Mož iz ^ozčla
»Vi si boste nekega dne še kaj napravili«, je rekel Dale.
Heler svoj živ dan še ni slišala tako počasne, hladne govorice, kot sedaj, iz ust tega lovca; kljub temu, da se ni odražalo v njej niti razburjenje, niti strast, niti sovraštvo, se je vendar zdelo, da imajo besede globji pomen, četudi ga ni bilo mogoče razbrati. Bo se je izvil čudovit majhen škodoželen vzklik.
Riggsova roka je negibno visela navzdol. Brez dvoma rnu je ohromela. Strmel je pred se in v obrazu se mu je zrcalilo neizmerno zaprepaščenje. Ko so se mu ljudje začeli posmehovati in delati opazke, je grdo pogledal Daleja, se ozrl v Helen in potem oddrsal po svoj revolver.
Dale se ni dalje brigal zanj; pograbil je Helenino prtljago in rekel: »Pojdimo«. Z rameni si je utrl pot skozi radovedno množico. Deklici sta mu sledili tik za petami.
»Nel, kaj sem ti rekla?«, je zašepetala Bo. »O, ti se vendar treseš po vsem telesu.«
Helen se je šele sedaj zavedla, kako negotov je bil njen korak; jeza in strah ter olajšanje, kar vse je sledilo naglo drug za drugim, je delovalo nanjo tako zelo, da jo je obšla slabost. Ko so se prerili skozi množico postopačev, je zagledala 'star, siv poštni voz, v katerega je bilo vpreženih četvero konj. — Sivolas, od sonca zagorel mož je sedel na kozlu, bič in vaieti v rokah; poleg njega se je nahajal mlajši mož s puško položeno čez koleni. Tretji, mlad, visoko- :
rasel, suh, temnook, je stal poleg vrat poštnega voza; v pozdrav se je dotaknil roba svojega sombera. Njegove oči so gledale ostro, ko je nagovoril Daleja.
»Milt, ali te ni nekdo napadel?«
»Ne. Toda nek dolgolas tepec je poskušal napasti dekleti.. Nameraval se me je lotiti s pihalnikom. Strašno sem se bal«, je odvrnil Dale, med tem ko je postavil prtljago na tla.
Bo se je smejala. Njeni pogledi, ki so počivali na Daleju, so bili topli in svetli. Mladi mož pri vratih voza jo je v drugič pogledal in tedaj mu tje zaigral smehljaj na njegovem trdem obrazu.
Dale je pomagal deklicama po lestvi v voz, zložil lažjo prtljago poleg njiju v fond, dočim je težje komade spravil na streho voza.
»Joe, splezaj gori«, je rekel.
»Ho, Milt«, je godrnjal kočijaž zategnjeno; »požari, mi moramo počasi dalje.«
Dale je postal, roko na držaju voza. Pogledal je množico, ki se je zgrnila okrog voza in potem Helen.
»Mislim, da Vam moram stvar pojasniti«, je rekel, in zdelo se je, da trpi radi svoje neodločnosti.
»Kaj?« je vzkliknila Helen.
»Slabe novice. Toda besedičenje trati čas; in mi ne smemo zgubljati časa.«
»Ali se moramo res požuriti?«, je vprašala Helen ir. sunkoma skočila kvišku.
»Vsekakor.«
»Ali je to poštni voz do Snowdropa?«
»Ne, ta bo vozil šele jutri. Mi smo iztaknili to staro teljago, da ae bomo lahko odpeljali nocoj.«
»Čim preje tem bolje. Toda jaz — ne razumem
1 ničesar«, je rekla Helen vsa zmedena.
»Ne bi Vam priporočal, da se peljete z jutrišnjim vozom«, je odvrnil Dale.
»Da bi bilo nevarno! O, kaj hočete reči s tem«, je vzkliknila Helen; zaskrbljena je pogledala njega in potem Bo,
»Razlaganje bi trajalo predolgo; in ako bi izvedeli za kaj gre, bi si utegnili premisliti. Toda, ako mi ne morete zaupati —«
»Vam^ zaupati!«, je vpadla Helen osupla. »Vi imate vendar namen, da nas pripeljete v Snovvdrop?«
»Domnevam, da je bolje, ako napravimo ovinek in se ne peljemo skozi Snovvdrop«, je odvrnil.
»Potem torej v Pino — k mojemu stricu — Al Auchinclossu?«
»Da — ako bo le v moji moči.«
Helen je zadržala sapo. Uganila je, da ji grozi neka nevarnost. Odločno je zrla možu v obraz in skušala z ostrino svojega duha, ki je lastna ženskam, presoditi, koga ima pred seboj. Ta hip je zahteval od nje eno izmed onih odločitev, ki jih jo bo čakalo na zapadu vse polno. Njena bodočnost in bodočnost Bojina bosta odvisni od njene sodbe. Bil je težek trenutek, in četudi je v svoji notranjosti trepetala, pa je vendarle pozdravljala to neizbežno odločitev. Ta mož je bil po njegovi usnjati obleki sodeč, ali lovec, ali pa gozdovnik, Njegova postava, njegove kretnje, ton njegovega glasu so vplivali pomirljivo; toda to, kar je Helen sedaj razbrala v njegovem obrazu« je zahtevalo njeno odločitev, ali naj mu zaupa, ali ne-In ta obraz je bil kot bron, brez gub, brez sence, kot tiha maska, ostro, oblikovan, z močno brado in z očmi čudovito prozorne sivine.
(Dalje prihodnjič )
7g toOŠiU Imom/
TRBOVLJE
Upi in zmoie!
Severovzhodni vetrovi so prinesli rdeče liste, katerih barva se je večkrat omenjala v -nevnih časopisih in je posebno pri neki kategoriji delavcev vzbudila optimistično domnevo, da za rdečimi lističi že sije rdeča jutranja zarja, ki bo na mah razsvetila vse temne strani človeškega, posebno delavskega življenja. Nekateri gredo v svojem optimizmu ceio tako daleč, da jim je vse drugo, kar je služilo desetletja kot rešilna vrv pred' potap-lienjem v socialni bedi, odveč, ko je pa odrešenje tako blizu.
takšnim ljudem je težko dopovedati resnico, Ker so brez vseh življenjskih izkušenj in za stvarnost ter resnico enostavno nedostopni. Pač pa so dostopni za zelo visoko doneča gesla in za privide, še bolj pa za demagogijo. Ta kategorija ljudij pričakuje, da se jim bo odprla čez noč čudežna dežela, ki jo poznajo !z pravljic in da bo treba samo usta odpirati, Pa bodo nasičeni in njihovi upi uresničeni. Do tistega časa jim nadomešča čudežno dežeio opajanje nad gesli in strmenje v nepoznano, zlato bodočnost.
Neizmerno zablodo takšnih pričakovanj bi spoznali ljudje, posebno tisti, ki šeipečejo drugim, da je novi čas že takorekoč nastopil, šele °b trdi resničnosti, ko bi morali pod težo lastne discipline živeti kolektivno življenje, za katero mora biti človek od rane mladosti vzgojen in se mora njegovo gledanje na svet v temelju preobraziti. V nič bi se razblinili tem ljudem gradovi v oblakih, ko bi spoznali resničnost življenja, brez priveskov praznih -u-Pov, gesel in demagogije.
Ključ do obljubljene dežele je življenje, ki narekuje vsakemu poedincu najstrožjo lastno disciplino, požrtvovalnost za skupnost in spoznanje, da je šele izvršeno delo milijon in milijonov rok, milijonov možgan, oni rdeči sončni zarek, ki bo spremljal bodočega človeka, bodočega proletarca skozi življenje. Treba je tu-ai povdariti, da trpi človek sedaj in da bo trpel tem bolj še v bodoče, če bo iskal svoj življenski cilj v iluzijah. Oni pa, ki mislijo, da i 'V11, kil novi čas, o katerem šepečejo svoji okolici, samo sredstvo za dosego njihovega cilia.in ki se že vidijo v ne vem kakšnih položajih, visoko nad ostalimi, niso kolektivisti, ampak individalisti, še grši od sedanjih individualistov, ker hočejo trpko sedanjost podaljšati tudi v bodočnost. Kaj pa naj rečemo
0 tistih, ki mislijo, da bi nov čas začel na ta način, da bi hiteli v trgovini, iz katerih bi se vračali, noseč eden desni, drugi pa levi čevelj1, eden spodnje, drugi pa zgornje žensko krilo; za te bi bili v novi dobi okovi še težji!
Resnično blagostanje človeka, resnična svoboda človeštva in uresničenje njegovih upov le v človeku samem, v njegovem razumu, v njegovem požrtvovalnem delu za skupnost, v sposobnosti, da zna ločiti resnico od zablod ter koče pomagati in pomagati pri delu, čigar sadovi bodo prišli v dobro skupnosti, danes in v bodočnosti.
Namišljena razredna zavest, upanje v rešitev "Potom truda, trpljenja in znoja drugih, so pričakovanja, ki se ne bodo nikdar uresničila, pač Pa zazibljejo posebno delavca, ki se jim vdaja, v sen, kakor pijanca, ko pa pride prehujenje, ostane samo še razočaranje.
Delavski ideali niso gradovi v oblakih, niso Pričakovanja rešitve od drugih, niso prazna, že tokrat obrabljena gesla, ne demagogija in objokovanja sotrpinov, ki drugače mislijo, predajo in sklepajo, pač pa se dajo doseči v strnjenih vrstah svobodnih strokovnih organizacij, delavskih kulturnih društvih, delavskem tisku, Ki gleda resničnemu življenju v oči in zasleduje resnične delavske cilite v sedanjosti in bodočnosti. Šele ti dajo oni roki ter razumu silo in Proč, katera bo odprla vrata v obljubljeno de-
^lo. ' J c, .	■	-	.,!'/>,( . lk I L ,, (J •
r — toda tudi v deželo, v kateri bo morala
1 1 sY°koda in demokracija. Svoboda in socialna demokracija sta namreč ne samo sredstvo agitacije, ampak tudi cilj novega življenja na 'žemlji.
Kdor tega ne razume, ali noče razumeti, tudi ne razume smisla socializma.
F. P.
MARIBOR
holmec
Premog iz novega rudnika se že prodaja.
o kvaliteti nekoliko zaostaja za premogom, Kl so ga nekoč kopali v rudniku Ilirske pre-niogokopne družbe na Lešah. Glavni nedo-Matek novega rudnika je v tem, da nima pral-n>>i naprav, ki so potrebne za čiščenje premoga.
LEŠE
Zopet bodo začeli z delom na opuščenem nil^POKovniku. Kakor čujemo nameravajo last-ske rud°slednih pravic na ozemlju bivše Ilir-p. . Premogokopne družbe pričeti znova s ko-iuii ,m oz\ iskanjem premogovnih žil. Zatr-7nr,nfe’ ‘J3 'spanje ne bo brez uspeha in da bo pe‘ nekaj delavcev dobilo delo.
vlm?fk! ™dariI,. dobri zadrugarji. Na Lešah trebah 111 iudje so skromni v svojih po-zeln v' °i 3 en? se 'nora priznati, da so Sekai« re?"\ Mdr“ga.rii- Kar se tega tiče po-šnemVJi sk' r,udaru de,avstvo v marsikak-ka večin? ra™tem industrijske,n kraju. Veli-z,a m T1Jlh so c,am Konsumnega društva dariw le dolino. Seveda	pa	imajo	leški ru-
Dričv . Priložnost,	da se	na	lastne	oči pre-
*„i ,J.0, kaj pomeni zadružništvo, kajti na Le-sim,16 zrast'a cela zadruž. naselbina, last kon-VlJa društva, v	kateri	so	našli	zatočišče
ilirv-Pnenci in drugi,	ki bi	sicer po	propadu
Dpi',,?,/)rern°sokor)ne družbe ne imeli kam iti. vzimo? 1' u ?sta,il' krajih priporočamo, da si sc okip,0 a,ne ,eške rudarje za vzgled in oKlene svoph zadrug.
»vzaiemnost« vabi na predavanje. V sredo,! dne 18. t. m. se v dvorani Delavske zbornice, j Sodna ulica 9-11 nadaljuje predavanje o fran- I coski revoluciji; predaval bo g. prof. Bogo Stupan o revoluciji in njenih posledicah. Zače-| tek ob 20. uri.
Delavstvo nima zastopnika v odboru za pobijanje draginje. Na zadnji seji mestnega sveta je bil imenovan odbor za pobijanje draginje, kakor to predvideva nova uredba, ki jo je pred kratkim izdal minister socialne politike. V od-Dor za pobijanje draginje so »bili določeni: ma-gistratni ravnatelj dr. Rodošek, kot zastopnik mestnega magistrata; ravnateljica »Vesne«, Marija Rapoc, kot zastopnica »konzumentov«; njena namestnica Ema Povh; Rehar Anton kot zastopnik zadrug, njegov namestnik Vojteh Vrhovšek; veletrgovec Miloš Oset, kot zastopnik trgovstva, za njegovega namestnika Franjo Majer; industrijalec ing. Oskar Dračar, kot zastopnik proizvajalcev, njegov namestnik Ivan Sojč; krojaški mojster Josip Kac, kot zastopnik stanovanjskih najemnikov in njegov namestnik, krojaški mojster Hinko Karner. Kakor je iz sestave razvidno, so zastopani v tem odboru domala vsi sloji, le delavce in nameščence so prezrli, čeprav je Strokovna komisija še pred sejo opozorila mestno načelstvo, da želi delavstvo biti zastopano v tem odboru po svojih zastopnikih. Ravnateljica »Vesne« ga. Rapoc je bila edina imenovana kot predstavnica konzumentov. Pri draginji so najbolj prizadeti konzumenti, ki jih tvorijo delavci in nameščenci, zato bi bil moral mestni1 sv.et 1° vpoštevati. Kakor vedno, pa je tudi ob tej priliki zmagalo znano nerazpoloženje proti mariborskemu delavstvu. Na to vprašanje se bomo cb priliki še povrnili.
Zakaj se je podražil riž in milo? Že zadnjič smo poročali, da se je znatno podražil riž, čeprav ga imajo naši veletrgovci še gotovo na zalogi. Isto velja tudi za milo, ki se je prav tako znatno podražilo. Priporočamo novo ustanovljenemu odboru za pobijanje draginje, da nemudoma odredi preiskavo pri veletrgovcih in ugotovi zaloge riža in mila, kakor tudi vzroke, zakaj so se cene dvignile.
To ni hodnik, ampak muka za pešce. Obnovo tlakovanj državni cesti v Krčevini je od mestne meje do Počehove narejen hodnik za pešce, ki pa so ga na hitro roko posipali z debelim prodcem, ki ga je že polovico odfrčalo pod robnik, kjer grozi sčasoma zamašiti odvodne kanale. Tak debel, nezdrobljen prodec, ki ne ostane v svoji legi, ne spada na cesto, še mani pa na hodnik, ker po njem ni mogoče hoditi. Mar ni mogoče dobiti par voz peska? Prošnja velja občini Košake in cestnemu odbora,
. Judi cene bencinu skačejo. Na mednarodnih tržiščih nafte oz. petroleja in bencina so pričele cene skakati navzgor. Bencin se draži tudi pri nas. To je neprijetno, v kolikor bodo s tem prizadeta prevozna podjetja za osebni in tovorni promet.
Predstavniki imenovane uprave Delavske zbornice so se te dni z avtomobilom pripeljali v Maribor reševat nujne delavske zadeve.
Eksplozija plinov v bencinskem tanku smrtno nevarno poškodovala delavca. V skladišču bencina tvrdke Motoroil v Linhartovi ulici so izpraznili podzemski tank bencina. Tank so izprali z vodo. Nato sta se dva delavca hotela podati v tank, da ga očistita in pregledata.^ Skozi odprtino sta napeljala v tank električno luč. V napeljavi pa je prišlo do kratkega stika, ki je povzročil eksplozijo bencinskih hlapov. Delavca Antona Pistotnika, ki je stal nad odprtino, je vrgla eksplozija visoko v zrak, obenem ,oa ga ie zajel plamen, ki je švignil iz tanka. Pistotnik se ie poškodoval na glavi in opeke! no vsem telesu. Radi opeklin bi utegnil podleči.
Cdbor za obrambo mesta Maribora proti napadom iz zraka priredi v četrtek dne 19. oktobra t. 1. ob 20. uri v prostorih »Ljudske univerze«, Slomškov trg, predavanje o »Kemični vojni«. Predaval boi g. prof. Stanko Modic, oddelni vodja Prostovoljne gasilske čete Maribor mesto in sicer o: vojnih strupih in njih fiziološkem učinku; disciplini pod masko; uporabi plina med svetovno vojno na zapadni fronti; možnosti nove kemične vojne; detekciji vojn. strupov; sledi pokaz termitne bombe. Predavanje bo važno in zanimivo za vse prebivalstvo, obenem pa poučno v zadevi obrambe vsakega posameznika. Obrambni odbor vabi zato prebivalstvo, da se predavanja v čim večjem številu udeleži. Vstop prost.
Pritožbe stanovanjskih najemnikov in mestno poglavarstvo. V zadnjem času prejema so-cijalno-ipolitični oddelek mestnega poglavarstva vedno pogosteje pritožbe s strani stanovan-skih najemnikov, ki imajo večje število otrok. Pri iskanju stanovanj naletijo radi otrok na velike težkoče, ker se otrok povsod' branijo. Izvršile so se tudi prisilne izpraznitve stanovanj, ker najemniki, ki jim je bilo stanovanje odpovedano, v vsem mestu niso mogli dobiti stanovanja, dočim mestna občina sama ne razpolaga s tolikimi stanovanji, da bi mogla vzeti pod svoj krov vse take družine. Ne glede na to, da odklanjanje družin radi otrok, ki pomenijo bodočnost naroda, že v normalni dobi ni na mestu, je tako ravnanje v sedanjih izrednih in težkih časih vse obsodbe vredno. Mestno poglavarstvo apelira na stanodajalce, da ne odklanjajo najemnikov z otroci, vsaj brez tehtnega razloga ne. Pri tem se sklicuje na svoječasni razpis g. bana dravske banovine in bo vsak primer neopravičene odklonitve najemnikov z otroki, ki bo zaznalo zanj, prijavilo nadrejeni oblasti.
Zakaj so vpokojenci v mariborskih okoliških občinah dobili priznan II. draginjski razred? Vpokojenci v mariborskih okoliških občinah ki so prejemali doslej draginjske doklade III. draginjskega razreda, so bili sedaj prevedeni in dobe draginjske doklade II. draginjskega razreda. Po čl. 2 uredbe o osebnih in rodbinskih dokladah je predvideno, da se določa pri onih mestih, ki imajo ožji in širši gradbeni okoliš, draginjski razred poi mejah širšega gradbenega okoliša ter je državni svet v splošni seji izdal odločbo, kako' je razumeti pojem gradbeni okoliš. Pri onih mestih, ki imajo odobren gradbeni okoliš, pripada uslužbencu višja draginjska doklada, ako le stanuje v mejah dotičnega gradbenega okoliša. V mestih pa, ki nimajo odobrenega gradbenega okoliša se smatra, da spadajo v gradbeni okoliš le oni deli mestne občine, katere označi kot take mestna občina sama kot gradbena oblast. — To je važno vedeti, ker so med upokojenci v okoliških občinah nekateri širili vesti, da so bili prevedeni na intervencijo vplivnih gospodov, katerim da se je posrečilo prepričati finančnega ministra o težavnem položaju teh upokojencev. To torej ni res. Pač pa upokojence zanima, ako bodo sedaj prejeli draginjske doklade tudi za nazaj in sicer za ves čas, odkar je uredba o draginjskih dokladah stopila v veljavo. V smislu razsodbe državnega sveta bi bili do tega vsekakor upravičeni.
Plesna šola I. del. kolesarskega društva v Gambrinovi dvorani začne z rednim poukom v nedeljo, dne 15. oktobra ter se vršijo vaje vsak četrtek od 20. do 22; ure in vsako nedeljo od 15. do 18. in od 20. do 22. ure pod osebnim vodstvom plesnega učitelja g. L. Simončiča. Vpisovanje novih članov sprejema vodstvo pred vsakim poukom.
Repertoar Narodnega gledališča. Sreda, 18. oktobra; Zaprto. Četrtek, 19. oktobra ob 20. uri; »Neopravičena ura.« Red. A. — Mariborska drama pripravlja v Srkbinškovi režiji Sha-wovo igro »Hinavci«, ki je imela predlani v Ljubljani pod imenom »Kako zabogatiš« zelo velik uspeh.
CRNA pri PREVALJAH Rudarsko zborovanje
V nedeljo, dne 22. oktobra bo ob 9. uri dopoldan rudarsko zborovanje v dvorani gostilne Knez v Črni.	Govoril bo s.	J.	Arh o: 1.
plačanih dopustih	rudarjev;	2.	o<	spremembi
pravil brat. skladnice; 3. o desetdinarskem odtegljaju od mezde rudarjev, ki so< na orožnih vajah.
Rudarji! Mislimo, da se popolnoma zavedamo važnosti vprašanj, ki so na dnevnem redu. Upamo, da ne bo	nobenega,	ki	bi	to nad vse
važno zborovanje	prezrl oz.	ga	ne	posetil. Za
svoja vprašanja se bomo morali sami pobrigati, ker saino tarnanje in zakotne kritike merodajni ne slišijo, zato je treba podvzeti resno skupno akcijo. V nedeljo vsi na zborovanje!
Eredavaiija o plinih in zaščiti pred napadi iz zraka. I o nalogu rudarskega glavarstva so se vršila v Žerjavu, kakor tudi v Heleni predavanja o plinih in o zaščiti pred napadi iz zraka. Ker je naš kraj industrijski, so takšna predavanja za nas posebno važna; zaradi tega je bila udeležba za rudarje strogo obvezna, za druge pa priporočena. Teh predavanj se je ljudstvo res v lepem številu udeležilo. Predavatelj je na poljuden način obrazložil grozne učinke plinov. Spoznali smo, da so najmanj grozni tisti, ki te na licu mesta usmrte. Nadalje je tudi povedal, kako se je mogoče proti napadom iz zraka zaščititi, predvsem, kadar
!?. sk' napad. V to svrho predvsem najbolj služijo zaklonišča (rovi). Seveda izključno na to ne bo mogoče računati, ker zmeraj ne boš mogel biti v njih, kakor tudi ne boš v naprej mogel vedeti, kdaj se bodo pojavili zmaji v zraku, ki bljujelo ogenj in žveplo. Zato' bo moral vsak imeti plinsko masko. Kako pa si
bodo reveži nabavili te maske, je pa drugo .vprašanje, saj stane navadna maska din 200, univerzalna, proti vsem plinom pa preko 700 din. Predavatelj je pripomnil, da bo za rudo. nameščenstvo podjetje preskrbelo plinske maske. Kaj pa z delavstvom? Mogoče si misli kdo, da ima delavstvo od jamskih plinov dovolj utrjen organizem, da bo tudi pri plinskih napadih vzdržalo brez plinskih mask? Ker se že vršijo tozadevna predavanja in se premožnejšim slojem nudi uspešna zaščita, zato upravičeno pričakujemo, da se tudi za revnejše sloje podvzame akcija, da tudi oni dobe sredstva za uspešno obrambo. — V nedeljo, dne 29. oktobra t. 1. se tozadevno' predavanje vrši v dvorani gostilne Knez, v Črni, ob 9. uri dopoldan. Naj vsakdo smatra udeležbo za svojo dolžnost!
KOČEVJE Kočevsko tekstilno delavstvo strada
Splošen položaj delavstva na Kočevskem je v zadnjih letih posebno slab. Po deželi vladajo še patriarhalne razmere, vse je v škodo delavstva bolj »po domače«, v mestu prihaja do večnih periodičnih praznovanj, mezde so beraške.
V obeh naših tekstilnih tovarnah preživlja delavstvo slabe čase. V »Tekstilani« jih je zaposlenih približno 150, v obratu družbe »Sla-voteks« (prej »Triglav«) pa še nekaj nad 90. Obe tovarni od časa do časa skrčita obratovanje in delavci morajo ob svojih pičlih mezdah še praznovati. Mezde dosegajo ravno po zakonu določene minimalne mezde. Vendar mislimo, da je protizakonito, če se jemljejo delavci »na preizkušnjo« z mezdo 1 din na uro in če to traja več mesecev.
V »Tekstilani« delavstvo že šesti teden dela samo 3 šihte tedensko. Podjetje ima težave z dobavo surovin in baje zaradi tega ne more redno obratovati. Kot primer za višino plač naj navedemo, da dobiva izučen kurjač din 3 na uro. Delavke delajo na akord, druge so plačane od ure. Nekatere zaslužijo sedaj, ko praznujejo, komaj nekaj nad 200 din mesečno. Nekdaj so bile v tem obratu delavske mezde nad 100 odst. višje. Tovarna pa ima vsaj solidno vodstvo, ki upošteva socialno zakonodajo, anarhija v »spodnji« pa je znana že po vseh oblastih, s katerimi more priti podjetje v stik. Tudi tam se pripravlja skrčenje obrata na 5 dni tedensko.
Zaupniki »Tekstilane« so se obrnili na razne lokalne oblasti, na banovino in delavsko zbornico. Odločeni so, da se bodo borili do kraja za golo življenje delavstva. V tem času spoznavajo, kako bi jim bila potrebna organizacija,^ žal sta pa obe nekdaj močni na tleh. Prepričani smo, da bo> delavstvo zopet spoznalo pomen organizacije in'se je z vso silo oklenilo. Poglejte rudarje, ki so organizirani in enotni, da marsikaj dosežejo.
Tekstilno vprašanje v Kočevju je prav tako pereče kot še pred kratkim rudarsko, ali pa še bolj. Treba ga bo rešiti, kajti zima trka na vrata, delavski otroci pa so lačni in raztrgani. Tekstilno delavstvo apelira na merodajne oblasti, da mu pomagajo urediti njegove težke, večno nestalne razmere.
CELJE
Mestni fizik in Protituberkolozna liga, pozor!
Ugotovili smo ,par primerov socialne bede, ki naravnost kriče po odpomoči in jih zato javno iznašamo, da bodo poklicani lahko posegli vmes. V občinski hiši, pod okoliškim oo-kopahščem, stanuje že nad 13 let nek pri mestni občini zaposlen delavec. Stanovanje, ki se nahaja v kleti, je bolj podobno greznici za gnojnico kakor pa bivališču za žive ljudi. Mestna občina sicer .grozi stanovalcu s sod-nijsko deložacijo, ako se ne izseli, ali drugega skromnega, zdravega stanovanja mu ,pa ne preskrbi. Kako naj se potem izseli in kam, ako ne more dobiti stanovanja z nizko najemnino, katero bi zmogel s svojo majhno mezdo. Mestni očetje, pokažite svoj socialni čut tudi v dejanju.
Še bolj mizerna so pa nekatera stanovanja mestnih delavcev na Lanovžu. Ogledali smo si stanovanje takega reveža, ki je odvisen od mestne občine. To ni stanovanje, to je brlog. Strašen vzduh ti udarja v nos. Po stenah goba pri gobi, mokro, kakor da bi se nahajali v kakšni vojni kaverni na fronti. Kuhinja in stranišče skupaj. Ne boste verjeli, vendar je resnica. Pogledali smo po omarah: vse plesnivo, vse belo in zeleno. Ne pomaga nobeno zračenje. Med spanjem je treba odpirati okna, tako vzdušje nastane, če je stanovanje par ur zaprto.
Gospod fizik, in gospodje pri Protituberko-lozni ligi, tu so legla proletarske bolezni — jetike in drugih.
Odstranite vzroke in legla bolezni, pa ne bo potreba zdraviti bolanih otrok in delavcev!
Poskrbite, da ne bo ta naš apel zaman. Pa ne rešite te zadeve na tisti enostaven način, da bi postavili revne družine na cesto, ne da bi jim dali človeka dostojna, zdrava stanovanja!
KRANJ
Kako postopa zdravnik g. dr. Bezič z bolniki, člani OUZD? Delavca D. L., člana OUZD, je že dalj časa bolelo v grlu. Dne 4. t. m. je šel k zdravniku dr. Pancetu, ki ga je poslal v Ljubljano, k špecijalistu primariju dr. Pogačniku. Ia je ugotovil, da ima vnetje mandeljev ter mu rekel, da bo šel na operacijo lahko šele čez tri tedne, do tedaj pa, da naj se zdravi doma. Nato se je ponovno zglasil pri ura-dovem zdravniku. Ker je bil ta čas dr. Pance vpoklican k vojakom, ga je nadomestoval dr. Herfort. Ta mu je 7. t. m. zapisal zdravila ter mu reke! naj ostane doma. Dne 9. t. m. se je imel ponovno zglasiti pri zdravniku. Ta dan je dr. Panceta nadomestoval zdravnik g. dr. Bezič. Namesto, da bi bil dr. Bezič imenovanega dobro preiskah ga je nahrulil, češ, da je pijanec, da po žganju smrdi ter ga nagnal delat, češ, da ne bo doma ležal in pil. Zaman se Je Pomoči iskajoči član OUZD opravičeval, da pijače niti pokusil ni in zaman je zdravnikova uradnica jpojasnjevala njegovo diagnozo bolezni. — Želimo, da g. dr. Bezič sam pojasni, zakaj tako postopa z bolniki, člani OUZD.
Uspelo zborovanje. Strokovno! zborovanje, ki se je vršilo minulo nedeljo, je poteklo v popolnem redu. Obisk je bil zadovoljiv; vendar pa manjka točnosti, zlasti pri onih,’ ki bi morali biti prvi na mestu in tako biti drugim za vzgled. Namesto s. Tratarja je govoril s. Bricelj, ki je v izčrpnem referatu obrazložil pomen strokovnih organizacij ter podčrtal zasluge, ki jim gredo pri izbojevanju kakor tudi izvajanju sodobne socialne zakonodaje. Nadalje je obrazložil pomen delavskih socialnih institucij; obenem pa jasno predočil razliko, ki obstoja v tem, kdo te institucije upravlja: ali od delavstva izvoljeni predstavniki, ali ljudje, ki pri delavstvu nimajo zaupanja, ki življenja delavca ne poznajo, njegovih teženj in zahtev pa ne razumejo ali nočejo razumeti. Na zborovanju je bila soglasno iznesena zahteva po volitvah v vse delavske .ustanove, če bi se pa iste iz kateregakoli razloga ne mogle takoj vršiti, pa naj se vzpostavi v vseh teh ustanovah prejšnje stanje. Strokovno komisijo se pa pooblašča, da ukrene vse potrebno za zaščito in izvajanje delavskih zakonitih pravic, zlasti da se popravijo krivice, ki so bile delavstvu storjene v dobi diktatur.
Ruska armada in ruska politika
v luči angleškega tiska.
Dnevnik »Times«, glavno glasilo angleških konservativcev, je objavilo članek svojega moskovskega dopisnika o ruski armadi: »Rdeča armada pod vodstvom maršala Vorošilova ima v mirovnem stanju 2 milijona mož, ki so razdeljeni na 100 pešadijskih in 30 konjeniških divizij. Ta konjenica je pomembna v državi, ki nima gostega cestnega in železniškega omrežja, ampak v Aziji polno step. Dvoletna obvezna vojaška služba daje Rusiji dobro izvežbano rezervo, ki znaša nad 12 milijonov mož. Najnovejša poročila inozemskih strokovnjakov pravijo, da je ruska armada dobro preskrbljena z modernim orožjem in vojaštvo je skrbno izvežbano. — Če primerjamo današnje stanje z onim pred 25 leti, moramo priznati, da je vojaška moč Rusije izredno narastla. Povsod v Rusiji so nastale nove tovarne za orožje in municijo tako, da Sovjeti v tem oziru niso več navezani na za-padne države, kot je še bila cesarska Rusija. — Med vsemi državami, razen morda Amerike, je Rusija najbogatejše založena s petrolejem: razen petrolejskih polj okoli Bakuja ima še važna petrolejska najdišča nad Volgo in Uralom,
i kjer pridobivajo dnevno 6 tisoč ton pe-jtroleja. Vendar je za izvoz premalo naf-j te, spričo potreb, ki jih ima Rusija. — j Sovjeti so zgradili velikanske podze-j meljske obrambne linije na zapadni in | vzhodni meji. Na zapadni meji je ruska | armada sedaj pomaknila svoje posto-j janke v močvirnate predele Bele Rusije j na Poljskem. Če gremo od severa sem, mora ščititi važen industrijski in pristaniški centrum, Leningrad, ki je bil ranljiv iz ozemlja baltiških držav, katere je Rusija sedaj spravila pod nekak svoj protektorat. — Isto velja za Murmansk, važno arktično pristanišče na severozapadu, pri čemer smatra, da bi lahko pretila nevarnost z morja čez Finsko, zato hoče imeti Rusija otoke, ki varujejo finsko obalo. Dalje obstoji za Rusijo povečana možnost ofenzive proti Vzhodni Prusiji iz Litve, ki je postala nekak ruski protektorat. Slednjič bi bila lahko naloga Rusije, zasesti Besarabijo in preprečiti, da bi romunski petrolejski vrelci prišli v drugo last. — V zvezi s Turčijo pa more dobiti Rusija nadmoč na Črnem morju in raztegniti na ta način svoj vpliv na Rumunijo in Bolgarijo.
Doslej 18 nemtkih podmornic potopljenih
Tri v enem dnevu.
Angleška admiraliteta javlja, da so bile 14. oktobra potopljene tri velike nemške podmornice.
Izgleda, da angleško vojno brodovje vrši dvojno nalogo: z vso odločnostjo zasleduje nemške podmornice, v kolikor se nahajajo v Severnem in Atlantskem morju, obenem pa straži izhodišča, ki vodijo iz Baltiškega morja in Kiel-skega prekopa.
Trdi se pa, da Nemčija lahko zgradi mesečno do 20 novih podmornic, dočim jih je med svetovno vojno lahko samo 10. Ob koncu svetovne vojne je imela Nemčija 420 podmornic, ki so bile potem uničene. Ako so resnični podatki,
ki jih je navedla Nemčija v zvezi s sporazumom o pomorskem oboroževanju, sklenjenem med njo in Anglijo, je znašalo število nemških podmornic ob pričetku nove vojne 300. Ako bi se uničevanje nemških podmornic nadaljevalo v sedanjem tempu, bi Nemčija komaj lahko gradila nadomestne podmornice in še to le tedaj, ako bi imela dovolj železa in jekla na razpolago.
Vprašanje pa je tudi, ali Nemčija lahko gradi 20 podmornic v enem mesecu, ki bi bile sposobne za dolgo plovbo in samo take prihajajo v poštev za vojno na oceanih, ali pa so to podmornice za kratke proge in obrambo lastne obale.
Boj med brodovjem in letali
na Severnem morju.
Angleški listi prinašajo poročilo o boju med delom angleškega brodovja in oddelki nemških letal na Severnem morju. Nemška letala so napadla angleško brodovje dne 28. septembra.
Svoj napad so Nemci izvršili v treh etapah. Najprvo so poslali na poizvedovanje večje število lovskih letal, ki so letela komaj 50 metrov nad morsko gladino. V bližini angleških vojnih ladij so ta letala vsak hip menjala svojo smer, da ne bi služila za cilj angleškim protiletalskim baterijam.
Nekako uro pozneje je priletela druga skupina letal, ki je obstojala iz lahkih bombnikov. Ti bombniki so leteli v višini 2000 metrov in so poskušali v strmo se spuščajočem poletu priti kolikor mogoče nizko nad ladje, katere so zasuli z ognjem iz strojnih pušk.
Dvajset minut na to so prileteli težki bombniki, ki so pluli v višini 4000 metrov nad brodovjem.
In uspeh tega napada? Niti ena ladja ni bila potopljena, samo »Hood« je bila zadeta, dve sovražni letali pa sestrelje-
ni.
Iz ČeSke
Izguba državljanstva v protektoratu. Protek-tor za Češko in Moravsko je izdal uredbo, ki določa, da zgube državljanstvo protektorata vse osebe, ki se pregreše zoper interese nemškega rajha. V slučaju zgube državljanstva sledi tudi zaplemba vsega premoženja, ki ga dotičnik poseduje. Iz istih razlogov se lahko zapleni tudi premoženje društev, ki bi bila razpuščena in ostalih juridičnih oseb. Izguba državljanstva in zaplemba premoženja pa seveda ni edina kazen, ki lahko doleti kakšnega človeka. Zaplenjeno imetje, zlasti, ako gre za posestvo, se bo najbrž dodelilo nemškim izseljencem iz baltiških držav, v kolikor se bodo taki slučaji dogodili.
Češko gledališče v Moravski Ostravi igra kljub novim razmeram z velikim uspehom. — Sprememba je le v tem, da se ie češka drama preselila iz gledališkega poslopja v prenovljeno dvorano »Narodnega doma«, v poslopje gledališča :pa pride nemška drama.
ZAGORJE OB SAVI
Športni klub »Svoboda« priredi v nedeljo, dne 22, oktobra ob 3. uri popoldan na športnem igrišču zadnjo jesensko prvenstveno tekmo s S.K Litijo. Simpatizerji športa vljudno vabljeni! Zvečer ob 5. uri pa se bo vršila trgatev grozdja v dvorani »Zadružnega doma« na Lokah, spojena s prosto zabavo in plesom. Igrala bo domača godba. Vstopnina za osebo din 3. Za dobro jedačo in pijačo bo vsestransko preskrbljeno. Kdor si želi par uric razvedrila in vesele zabave, ta naj pride v nedeljo na trgatev grozdja na Loke. Družnost!
RADVANJE
Vinsko trgatev priredi Del. kult. društvo »Vzajemnost« v Radvanju v nedeljo, dne 22. oktobra v gostilni Lovše ,Rri Lipi« (preje An-derle). Pester spored. Začetek ob 3. uri popoldan. Vabi odbor.
Ta napad je izdal tudi nemško taktiko pri letalskih akcijah. Prva skupina letal je moralo leteti nizko, da je ugotovila pozicije in obrambne sposobnosti angleške eskadre. Druga skupina letal je imela nalog, da s strmim stpuščanjem iz višin pride nad ladje in z ognjem iz strojnic pobije čim več mož posadke ter povzroči zmedo. Tretja skupina letal pa je imela nalogo, da izvrši uničevalen napad. Težki bombniki se seveda ne morejo poskušati v strmem spuščanju, ker bi jih obrambne baterije s >stoodstotno .gotovostjo vse pogodile. Zadeti ladjo iz višine 4000 metrov je pa takorekoč izključeno, Ker nista uspela niti prva dva napada, je odpovedal tudi tretji napad. Angleži trdijo, da je ta napad na njihove ladje dokazal, da so vojne ladje, ki imajo na svojem krovu dovolj protiletalskih topov, takorekoč zaščitene pred napadi letal. Angleške vojne ladje pa imajo vsaka po najmanj 20 protiletalskih topov največjega kalibra 7.5 cm.
^Delavska Politika" ne dobiva HobcniU subvOMif, zato f%o-cai/Hai hacdchit%o tokovi
Obsojen radi žaljenja nemškega naroda. Pred
nemškim deželnim sodiščem v Pragi se je moral zagovarjati 29 letni slikar Josef Koniček iz Berouna. V poletju je popival v tamošnji kavarni, prepeval nemško himno in delal pri tem opazke, Sodišče ga je obsodilo na 10 mesecev ječe.
Židovski tempel za galerijo slik. Židovska cerkvena občina v Prostčjevu je že pred par meseci podarila svoj moderno postavljeni tempel mestu. Ključe so položili na magistratu, kjer so doslej premišljevali, kako. bi uporabili poslopje. Slednje je hotela imeti tudi češka cerkev, ki ima začasno božjo službo v avli drž. gimnazije. Potem so hoteli tempel priključiti sosednji višji deželni realki. Ker pa ima tempel svetlo in prostrano notranjost, ga bodo spremenili v mestno galerijo slik, ki so jo v mestu že dolgo pogrešali.
Iz SlovaSke
Čiščenje v slovaških knjižnicah. »Slovak-Press« javlja, da je slovaško ministrstvo šolstva in narodne prosvete izločilo iz javnih knjižnic 28 slovaških beletrističnih del in 76 znanstvenih. Med izključenimi spisi je bilo 7 knjig dr. Beneša, 4 Zborniki in spominske knjige o Benešu, knjige Slovaka bivšega ministra dr. Ivana Derera, Slovaka, ministrskega predsednika 'dr. Milana Hodže, prof. dr. Chal-peckega, Karla Kalala knjiga »Cehi na Slovaškem«, 7 knjig Stanislava Klime, 2 knjigi zgodovinarja dr. Krofte, 5 knjig Fr. Kulhanka in 3 knjige Slovaka Mavra Šrobara, 12 knjig prof. Albina Pražaka, Laca Novomejskega, knjiga »Marx in slovaški narod«, knjiga angleškega pisatelja Settona VVatsona »Slovaška nekdaj in sedaj«, itd.
Razno
Za ravnatelja OUZD v Zagrebu je bil imenovan profesor Maksimilijan Fischer, ki je bil doslej namestnik ravnatelja dr. Mudriniča.
Cene sliv padajo. Cene slivam so bile v Bosni in Srbiji prvotno po 1.50 do. 1.70 din za kilogram. Zaradi vojnih razmer je padla cena na 0.75, 0.35 in celo na 0.20 din za kilogram. Kako lahko bi se pridelek posušil ali sicer konserviral za dve, tri leta, če bo letina slaba, ko bi bili poskrbeli za to. Letos sadno blago res po nepotrebnem propada.
Topovi bodo dražji pa tudi potrebni stroji.
Države rabijo sedaj mnogo železa in jekla in prepovedujejo izvoz starega železa. Staro železo se je že podražilo za 20 do 40 odst. V Nemčiji so koks podražili za 25 odst. Blago je treba plačevati z gotovino in prevzemati obenem odgovornost za prevoz. Tako pripovedujejo železninske tovarne, ker nameravajo železnim in jeklenim izdelkom povišati ceno za 20 do 25 odst.
Delavci se vračajo iz Francije in Nemčije.
Dodatno k objavi glede odkupa mark za delavce, ki se vračajo iz Nemčije, se objavlja, da sme »Putnik« zamenjati na meji na Jesenicah in v Mariboru samo 10 mark (po 9 dinarjev, klirinški tečaj pa znaša din 14.30) tta osebo, da jim olajša vožnjo domov. Večji zneski mark, prineseni v Jugoslavijo se ne morejo zamenjavati.
Boj proti nepismenosti na Hrvatskem vodijo z vso odločnostjo, toda trajalo bo še dolgo, dolgo, predno bo nepismenost na Hrvatskem zginila. V Sloveniji skoro da ne poznamo nepismenosti pa kljub temu ne moremo reči, da smo Slovenci politično zrel narod. Pismenost sama, kakor vidimo, še davno ne pomeni, da je potem človek tudi v resnici zmožen misliti in odločati s svojimi možgani in pravilno poj-miti demokracijo in vrednost demokracije ter svobode.
Odredbe glede mila v Nemčiji. Nacistično glasilo »Der neue Tag« v Pragi objavlja pojasnilo k vladini uredbi o izdelovanju in prodaji mila. V smislu vladine uredbe ie prepovedano izdelovanje mila v luskah, kot n. pr. »Radion«. ker ima to milo 30 odst. maščobne kisline, dočim je najvišji donusten odstotek maščobne kisline v milu 10 do 12 odstotkov.
Milo se dobi samo na nakaznice in sicer v kosih po 250 g tedensko. Dokler traja zaloga »Radiona« se sme oddajati na nakaznice tudi »Radion«. Ker pa ima »Radion« več kot še enkrat toliko maščobne kisline v sebi, kot pa vojno milo, dobi oseba, ki vzame »Radion« toliko manjšo količino tega luskastega mila in sicer namesto 250 g samo: okoli 120 g. Toaletna mila se sploh več ne izdelujejo, istotako ne gliceritisko milo. Za umivanje služi predvsem milo s primesjo drobnega peska (mivke), kakršno je bilo v Avstriji vpeljano že med svetovno vojno. Tudi	to milo	nima več	kot	10	do
12 odst. maščobne	kisline in se prodaja	v	za-
vojčkih po 200 g. Kakor vidimo, morajo nemške gospodinje varčevati z milom in seveda tudi s perilom, da ga preveč ne zamažejo. Nekoliko se morajo	omejiti	tudi taki, ki	so	se
poprej nekoč radi	umivali.	Ta: stvar	pa bo	na-
robe zopet dobrodošla tisti deci, ki se, kar ni redko, zelo boji vode. Tako ima vsaka stvar tudi svojo dobro stran, če ne za enega pa za drugega.
Protikomunistična agitacijska pisarna, ki jo
je vodil jezuitski pater Ledita v Rimu je morala po poročilu »Slovenca« radi pomanjkanja denarnih virov prenehati s poslovanjem. Poleg lastnega časopisa je ta pisarna organizirala tudi več protikomunističnih razstav.
Posebna turška delegacija pod vodstvom kmetijskega ministra je odpotovala v Moskvo,, kjer si bo ogledala veliko kmetijsko razstavo. Ta obisk nima po turških vesteh nič skupnega z bivanjem turškega zunanjega ministra Saro-džoglija v Moskvi.
Novosti v knjigotiskarstvu. — Pomanjkanje svinca v Nemčiji jn izumitev umetnega kavčuka sta ustvarili nov izum, ki bo velike važnosti za knjigotiskarstvo. Gre za nadomestilo svinca v stereotipih. Svinčene odlitke matric, s pomočjo katerih se sedaj titskajo časopisi na rotacijah, bo nadomestil umetni kavčuk, ki je prevlečen z neke vrste metalnim prahom in prirejen tako, da se vsled segrevanja, ki nastane pri vrtenju, ne bo razvlekel. Na ta način bo mogoče graditi lažje stroje in. poleg tega bo popolnoma odpadlo zamudno pripravljanje (podlaganje in izrezovanje).
Pleskanje koles v Franciji. Francoske oblasti so odredile, da se morajo vsi kovinasti deli avtomobilov in koles prepleskati z belo' barvo, da ne bodo vidni za letala.
1
Delavski pravni svetovalec
Davek prodanega posestva (Griže)
Vprašanje: Kupil sem malo posestvo in sem se zavezal plačati davke od dneva prevzema posestva. Davkarija pa me sedaj terja za plačilo prejšnjih zaostalih davkov, čeprav je v pogodbi jasno označeno, od kdaj naprej moram plačati jaz davke. Davčna oblast se izgovarja, da je bila napačno informirana, da ji ie bilo prej rečeno, da je davek plačan do mojega prevzema posestva. Prosim pojasnila, ali drži dogovor iz kupne .pogodbe, potrjene od oblasti, ali ne?
Odgovor: Napram prodajalcu ste Vi v pravici, to je da plačate davke kupljenega posestva v smislu dogovora v kupni pogodbi, torej od prevzema posestva naprej. Napram davkariji pa jamči za davke vedno predvsem posestvo samo. Vi, oziroma tisti, ki Vam je delal kupno pogodbo, bi torej moral poprej vprašati pri davkariji, koliko je morebitnih zaostalih davkov, ter se v pogodbi po tem ravnati, to je morali bi si zadržati od kupnine znesek zaostalih davkov. Vaša navedba glede informacij pri davčni oblasti ne more držati, ker davčna oblast sama mora najbolje vedeti, jeli so davki plačani ali ne, in ji torej nihče ni mogel reči, da so davki plačani, če niso bili. Ako pa bi Vas bil kljub temu kak davčni uradnik tozadevno napačno informiral, bi lahko proti njemu zahtevali odškodnino. Vsekakor pa morate sedaj davke plačati, če nočete ris-kirati zamudnih obresti, eksekucijskih stroškov
itd. Prodajalec pa Vam mora te davke povrniti in ga boste lahko za to terjali in morebiti tožili — seve, ako še kaj ima. Pri kupnih pogodbah je pač vedno potrebna skrajna previdnost in je zato vedno najcenejše, če jo napravi pravnik-strokovnjak.
iimiuitniBamtaimiiiiBiuuHuiuiuintii
LJUDSKA SAMOPOMOČ
v Maribora, rag. pom« blagajna
mana domača zavarovalna nata> nova v Dravski banovini, M plodonosno delaje ie od leta '1927 ln je Izplačala tekom obstoja nad 37 milijonov din na pogrebninah ln doti.
Zavaruj« »a pograbnlno zdrave
osebe obeh spolov od 17. do 70. leta do največ din 10.000-— ln
la doto mladoletne od 1. do 18. do največ din 25.000-— plačljiva ob dovn , lenem 21. leto.
ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO IN BREZOBVEZNO POJASNILA
MALI OGLASI
N* JI čltMelJi kupu-lej« utilcenejie pri 'iaHh Imerentm!
Priporoča se
ŠPECERIJSKA TRGOVIINA
Delavski dom 111 o. i
Maribor, Frankopanova ulica 1.
FRANC REICHE R, MARIBO
Tržaška cesta 18, se priporoča cenj. občin st1 za Izdelavo oblek za gospode to dame po n! nižjih dnevnih cenah. Hitra Izdelava.
Zahteoclle talno ln povsod kruh ln petino iz Mitske pekarne t Urnim 1'
Telefon 2324
Za konzorcij izdaja in urejuje Adoli Jelen v Mariboru. — Tiska Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavnik Viktor Eržen v Mariboru.