Sindikalna priznanja:
MED DOBITNIKI TUDI IZ NAŠE OBČINE
Za večletno izjemno in učinkovito delovanje pri uresničevanju interesov članstva ter za pomembne prispevke k samoupravljanju ter uveljavljanju in razvoju sindikata Republiški svet ZSS vsako leto podeljuje zlate znake ZSS. Med dobitniki sta v letošnjem letu tudi: KONFERENCA OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZSS TOSAMA, ki je zlati znak preje/a za dobro organiziranost v 28 sindikalnih skupinah v 5 osnovnih organizacijah, katere rezultat je talšno delovanje, da večina delavcev dejansko sodeluje in odloča o vseh pomembnih vprašanjih, sindikat pa se često pojavlja tudi kot pobudnik za sprejem različnih dopolnitev in uskladitev samoupravnih aktov. Pomembne uspehe pa dosegajo tudi na področju kulturnega in športnorekreativnega delovanja ter vsem delavcem omogočajo letovanje v lastnih počitniških objektih. Njihova skrb pa je usmerjena tudi v aktivnosti na področju SLO in DS, dobro pa so povezani tudi s KS in ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami.
MARJAN BOLHAR za dolgoletno družbenopolitično delo, ki ga je pričel z delom v mladinski organizaciji, kjer je bil kot predsednik OK ZSMS zlasti uspešen pri ustanavljanju aktivov ZSMS, kasneje pa je odgovorno opravljal dolžnost predsednika in sekretarja OS ZSS Domžale. V tem času je sindikalna organizacija v občini in 00 ZS zelo okrepila svojo vlogo.
Iskrene čestitke! yefa
ovo v domžalski občini:
AKTUALNOSTI i STANOVANJSKEGA i GOSPODARSTVA
„BOLJE JE PREPREČEVATI KOT ZDRAVIH"
Problematika in ukrepi na področju družbene prehrane ter higiene živil in prehrane
O HIGIENI
LJUDI S KUHALNICO..
Stališče Zveze sindikatov, da se delavcem omogoči tople obroke malic med delom^je nedvoumno zelo pozitivno, saj vpliva na zdravje in delovno storilnost.
Pri obravnavi družbene prehrane pa ne moremo mimo dejstva, dajeta hrana lahko tudi zdravju škodljiva.
V letu 1980 smo v Sloveniji imeli veliko število zastrupitev s hrano ravno v obratih družbene prehrane. Po obširni in temeljiti akciji organov sanitarne inšpekcije se število zastrupljeni s hrano zmanjšuje, vendar s stanjem v celoti ne moremo biti zadovoljni.
Zastrupitve s hrano se pojavljajo najpogosteje v obratih družbene prehrane, kjer je prekoračeno Število obrokov, ki bi jih glede na prostorske zmožnosti kuhinjskih prostorov in skladišč lahko pripravljali (to prekoračenje števila obrokov je tudi 5o-100%).
Zlasti starejši objekti kuhinj in delilnic hrane (pa tudi novejši) nimajo izvedene ločitve čistil del od nečistih vse od skladišč do kuhinjskih površin, pribora in pripomočkov.
Večkrat se ugotavlja, da se hrana prevaža iz kuhinje, kjer je bila pripravljena v oddaljene delilnice v neustreznih posodah ali vozilu.
Čas od termične priprave hrane do razdelitve ne srna biti daljši kot 2 uri, temperatura pa ne sme pašti pod 6o° C, kar pa posebno pri transportu hrane ni vedno tako.
Pogosto je vzrok za onesnaženje hrane v tem, da osebje, ki hrano pripravlja ali deli, nima higienskih navad, saj je iz rezultatov brisov na snažnost razvidno, da se povzročitelji bolezni izolirajo prav iz brisov rok (nečiste roke).
V zgoraj navedenem so našteti le najpogostejši in najvažnejši činitelji pri pojavu zastrupitev s hrano. Ponov-
no je potrebno poudariti, da je zdravstvena vzgoja, še posebno kar zadeva osebno higieno, ena izmed najpomembnejših nalog pri preprečevanju teh obolenj. V naši občini nismo beležili večjih zastrupitev s hrano, vendar pa kot povsod obstaja nevarnost, da do teh pride.
Po pravilniku o preprečevanju zastrupitev s hrano mora delovna organizacija poskrbeti za stalen nadzor higienskega režima v obratih družbene prehrane. Ta nadzor, ki med drugim obsega jemanje vzorcev živil za analize in brisov na snažnost, vrše Zavodi za socialno medicino in higieno ter higiensko-epidemiološka služba Zdravstvenega doma Domžale.
Delovne organizacije ali TOZD-i, ki se bavijo s pripravo ali razdeljevanjem hrane, morajo za stalen nadzor skleniti pogodbe z zavodi.
Na sestanku, ki ga je dne 23. 3. 1983 organiziral tukajšnji organ za sanitarno inšpekcijo z zastopniki zavodov, je bil sprejet sklep, da bodo izvajalci redno dostavljali rezultate analiz vzorcev živil in brisov na snažnost vključno z oceno in predlogi ukrepov.
OZD in drugi, ki se bavijo s proizvodnjo, pripravo, prometom in transportom hrane, morajo redno prouče-
vati in spremljati higienske razmere v prostorih za pripravo hrane, ustreznost ter zavarovanost tehnoloških postopkov pred morebitno fizikalno, kemično ali biološko onesnaženostjo živil oziroma že pripravljene hrane z zagotovitvijo neoporečnega transporta in razdeljevanja hrane v oddaljenih razdeljevalnicah.
Zagotoviti morajo tudi redno izvajanje zdravstvenih pregledov oseb, ki so pod zdravstvenim nadzorstvom. Dolžni so tudi poskrbeti, da ima osebje opravljen tečaj iz osnovnega znanja o higieni živil in osebni higieni.
Organi samoupravne delavske kontrole so dolžni poskrbeti, da se zaostri osebna odgovornost delavcev in poslovodnih organov DO, ki se bavijo s proizvodnjo ali prometom z živili, pripravo, delitvijo ali transportom hrane.
Organi sanitarne inšpekcije bodo poostrili sanitarno-higienski nadzor nad obrati družbene prehrane, kuhinjami šol, VVZ, internatov in drugih gostinskih obratov. Pri nadzoru bodo odredili potrebne sanitarno-higienske ukrepe, pri kršitvah predpisov pa bodo uvedli postopek proti delovnim organizacijam in odgovornim osebam oz. samostojnim obrtnikom.
Namen zaostritve odgovornosti delavcev in poslovodnih organov ter zasebnikov, ki se bavijo z družbeno prehrano oz. prehrano občanov sploh je, da se zaposlenim in drugim korist-nikom zagotovi zdrava prehrana ter prepreči zdravstvena in gospodarska škoda.
ZA SANITARNO INŠPEKCIJO: Ivo PETERCA
Celotno področje stanovanjskega gospodarstva ureja Zakon o stanovanjskem gospodarstvu, ki podrobneje opredeljuje vlogo in pomen odločanja neposrednih uporabnikov. Skladno z novo zakonodajo je bflo izvršeno preoblikovanje samoupravne stanovanjske skupnosti, ki med seboj usklajuje in koordinira delo uporabnikov in izvajalcev, ravno tako pa so bili usklajeni tudi izvedbeni akti za področje stanovanjskega gospodarstva v delovnih organizacijah in skupnostih. Ugotavljamo lahko, da samoupravna organiziranost skupščine in organov stanovanjske skupnosti kaže svoje pozitivne premike, veliko pa je problemov pri organiziranju skupnosti stanovalcev. V bodoče bo potrebno vztrajati pri sklicevanju ločenih sej Zbora izvajalcev in Zbora uporabnikov, tako, da pridejo posamezna mnenja in zahteve delegacij boli do izraza kot sedaj na skupnih sejah.
Ustanavljanje   skupnosti stanovalcev ;asni predvsem v starejših hišah, ker te 'kupnosti razpolagajo z bistveno manjšimi finančnimi sredstvi in gospodarijo s starim ttanovanjskim  fondom ter zaradi tega "imajo pravega interesa po neposrednem ,'dločanju. Nadaljnja logična povezava v I samoupravno nadgradnjo je združevanje •nteresov skupnosti stanovalcev in stanovalcev v individualnih hišah v svet stanovalcev H> krajevnih skupnostih, ki dosedaj se ikjer v občini ni zaživel. Ravno tako bomo j aorali pri nadaljnjem uveljavljanju samo-t pravnih odnosov v delo vključevati po [Krajevnih skupnostih tudi delovne organi-iZacije s teh področij, da se doseže enotna Politika pri urejanju prostora in bivalnega Pkofla.
J S prehodom na ekonomske stanarine, ki iN bi bil zaključen v letu 1985, se bodo za ^vzdrževanje stanovanjskih hiš v družbeni lastnini zbirala znatno večja sredstva kot se i*daj. Zato bomo morali racionalni porabi teh sredstev posvečati vedno večjo pozornost ter pri tem še bolj upoštevati zahteve itanovalcev. Se naprej bo treba uveljavljati združe vanje sredstev amortizacije in investi-tijskegi vzdrževanja na nivoju občine ter Blede na potrebe zbrana sredstva pravilno I Usmerjati. Na tem področju bo potrebno [razmišljati o dodatnem solidarnostnem *dri zevanju sredstev po posameznih stanovanjskih soseskah tudi tako, da bodo etažni lastniki v obliki etažnih prispevkov sredstva zbirali ter jih namensko usmerjali glede na jukazane potrebe. Z izvajalci gradbenih in ifbrtniških del v občini bomo morali v f boru izvajalcev uskladiti stališča in organi-i£irati enoten servis za vzdrževanje stanovanjskega fonda, ki naj bi pomenil hitro, »Solidno in poceni storitev. Ta servis naj bi Jpil na voljo tako za vzdrževanje stanovanjskih hiš v družbeni lastnini kot tudi lastit Ukom individualnih stanovanjskih hiš. f Vsa področja solidarnosti v stanovanjem gospodarstvu bomo morali še naprej
razvijati tako, da bomo normative za subvencioniranje stanarin prilagodili realnosti, ravno tako pa tudi normative za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj oblikovali do te mere, da bodo lahko upravičenci pod določenimi pogoji tudi mlade družine. Se naprej si bomo morali tako v stanovanjski skupnosti kot tudi po delovnih organizacijah in skupnostih prizadevati, da je osnovni način reševanja stanovanjskega problema zaposlenega v njegovi delovni organizaciji, šele zadnja možnost naj bi bila pridobitev solidarnostnega stanovanja v stanovanjski skupnosti. Zaradi tega bomo še vnaprej oblikovali vzajemnostno združena sredstva za dodeljevanje posojil za nakup stanovanj ter za nakup, graditev in rekonstrukcijo stanovanjskih hiš. Tako oblikovana sredstva z nadaljnjim vodenjem sprejete politike reševanja stanovanjskih vprašanj delavcev bodo sčasoma pomenila močno osnovo in finančno injekcijo pričakovalcev stanovanja pri zaključevanju njegove finančne konstrukcije.
Samoupravna stanovanjska skupnost kot nosilec planiranja in usklajevalec interesov uporabnikov in izvajalcev ima sprejet svoj srednjeročni plan ter v njem začrtano tudi predvideno gradnjo stanovanj v blokovni in individualni gradnji. Pri blokovni gradnji bodo stanovanja grajena delno po sistemu gradnje za trg, delno pa že po principu soinvestitorstva (Radomlje, blok malih stanovanj). V individualni gradnji bo en del predvidenih objektov zgrajen preko stanovanjske zadruge, ki je za področje občine že ustanovljena ter ravno sedaj pričenja s svojim delom. Ravno področje stanovanjskega .zadružništva pa bomo morali v bodoče še bolj razvijati, vanj vključevati tudi bodoče pričakovale« stanovanj v blokovni gradnji in z enotno gradbeno politiko uvajati sodobne dosežke v področje gradnje stanovanj.
Usposabljanje članov ZRVS v letu 1983
Ena izmed najpomembnejših nalog Občinske konference Zveze rezervnih vojaških starešin Domžale je tudi stalno usposabljanje njenih članov za potrebe SLO in DS. Pri tem uporablja različne oblike in metode, katerih skupni namen pa je, čimbolje usposobiti slehernega rezervnega vojaškega starešino, da bo kos svojim nalogam tako v mirnodobskem času kot tudi v primeru vojne.
Ena izmed oblik so tudi predavanja, ki jih navadno organizirajo v sleherni krajevni organizaciji. Tako je bilo tudi letos, ko so poslušali predavanja na temo: OKUPACIJSKI SISTEM V SODOBNIH>RMADAH IN DIVERZANTSKO DEJSTVO-VANJE NAŠIH SIL NA ZAČASNO ZASEDENEM OZEMLJU. Ob tem so si ogledali tudi film, ki je ob praktičnem primeru skušal vsem udeležencem čimbolj približati omenjeno snov. V pripravah na preverjanje znanja, ki je sledilo predavanju, pa so člani ZRVS uporabljali tudi NAŠO OBRAMBO in TOPOGRAFSKI PRIROČNIK.
V skladu s programom je bilo znanje preverjeno na naslednjih področjih: znanje iz vojaške teorije, reševanje taktičnih nalog', poznavanje topografije in streljanju z malo MK puško. Vsi člani ZRVS so pokazali veliko praktičnega in teoretičnega znanja, ki bo slehernemu izmed njih omogočilo, da se bo še v večji meri vključil v aktivnosti ZRVS. Rezultati preverjanja pa so tudi pokazali, da se člani ZRVS aktivno vključujejo v ta del aktivnosti OK ZRVS Domžale.
Vojislav Savkovič
VABILO
Svet za družbenoekonomski in politični položaj žensk predsedstva OK SZDL Domžale vabi vse zainteresirane na okrog/o mizo o URESNIČEVANJU ZAKONA O STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU, ki bo v ponedeljek, 23. maja 1983 ob 13 uri v sejni sobi Zdravstvenega doma v Domžalah.
Vabljeni/
Štafeta mladosti je obiskala naše mesto v četrtek 12. maja nekaj po 12. uri.
V kulturnem programu, ki so ga v čast štafeti mladosti pripravili mladi iz vse občine, je sodelovala tudi folklorna skupina z osnovne šole Matija Blejca — Matevža iz Mengša.
občinski poročevalec
stran 3
OB RAZSTAVI ŽIVLJENJA IN DELA KARLA MARXA
V Občinski matični knjižnici v Domžalah so 4. maja - ob spominskem dnevu tovariša TITA odprli nov oddelek marksistične knjižnice.
Ob tej priliki je bila v prostorih čitalnice otvoritev razstave ob 100-letnicismrti utemeljitelja znanstvenega socializma dr. Karla Marxa, ki prikazuje življenje in delo tega znanstvenika.
Ob udeležbi najvidnejših občinskih družbenopolitičnih delavcev je razstavo odprl predsednik Skupščine občine Karel KUŠAR, tov. Pavel Zgaga pa je spregovoril o življenju in delu Karla Marxa.
Glede na tehnične možnosti otvoritvenega prostora je razstava razdeljena na pet enot, ki poskušajo — ob navezavi na izbrana mesta iz Marxovih (in deloma skupaj z Engelsom ustvarjanih) del — razmeroma zaključeno prikazati oblikovanje in razvoj kritičhe, revolucionarne teorije. Ta mesta so po eni strani ilustrirana z vizuelnimi deli, ki prinašajo uvid v družbena razmerja in korake delavskega razreda v prejšnjem in v začetku našega stoletja, po drugi strani pa s fotografijami in dokumenti iz Marxovega življenja. Centralna ideja, ki je vodila realizacijo osnovnega koncepta razstave, je preko njenih posameznih elementov razvita v doumevanju revolucionarnega gibanja kot procesa samoosvobajanja delavskega razreda. To pa je hkrati tista točka, ki ob koncu našega stoletja ni nič manj aktualna, kot je bila v času njenih utemeljiteljev.
Razstava, ki so si jo že ogledali učenci vseh šol domžalske občine, bo v Domžalah nekako do sredine meseca, nato pa jo bodo prestavili v Cankarjev dom.
Navzoči na otvoritvi razstave ob 100-letnici Mancove smrti.
Mi
Razstavo so pripravili v Studijski sobi domžalske matične knjižnice
200 LET MINEVA OD IZIDA PRVEGA VEGOVEGA LOGARITMOVNIKA
RAZPIS RAZISKOVALNIH NALOG OBČINSKE RAZISKOVALNE SKUPNOSTI DOMŽALE
V skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Občinske raziskovalne skupnosti Domžale za obdobje 1981-1985 objavlja Komisija za spremljanje raziskovalnih programov inovacije pri Občinski raziskovalni skupnosti Domžale, razpis za prijavo raziskovalnih nalog v občini Domžale.
POGOJI:
1. Raziskovalne naloge naloge lahko prijavijo OZD, družbenopolitične organizacije, samoupravne skupnosti ter raziskovalne organizacije.
2. Prijavljene raziskovalne naloge morajo biti usklajene z 2. členom samoupravnega sporazuma o temeljih plana ORS Domžale za obdobje 1981—1985 in z družbenim planom občine Domžale za obdobje 1981-1985.
3. Vsaka prijavljena haloge mora vsebovati:
I. — Naslov raziskovalnega programa ali naloge
— Naslov organizacije, ki nalogo opravlja
— Priimek in ime vodje raziskovalnega dela ter delovno mesto, ki ga zaseda ter sodelavcev
, — Izhodišča raziskovalnega dela in namen raziskave
— Predvidena uporabnost naloge glede na
— strokovne in znanstvene dosežke
— pričakovane gospodarske in ekonomske učinke
— Predlog strokovnjakov, ki lahko raziskovalno delo recenzirajo
II. - Predlog finančne konstrukcije in predlog sofinanciranja
Prijave sprejema Komisija za spremljanje raziskovalnih programov in inovacije pri ORS Domžale na naslov: Občinska raziskovalna skupnost Domžale, Ljubljanska c. 36 do 5.6.1963.
Slovenski matematuc Jurij Vega je napisal več matematičnih učbenikov in znanstvenih razprav ter izdal več različnih logaritmičnih tabel. Prve so izšle že leta 1783, točno pred dvesto leti. Ta dogodek bomo proslavili na iniciativo Kulturne skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje, ki je tudi glavna organizatorica proslave. Sodelujejo pa še: Društvo matematikov, fizikov in astronomov SR Slovenije« Zveza geodetov Slovenije, Iskra Kibernetika -tozd Vega Ljubljana, komite za družbeno dejavnost Domžale in Ljubljana Moste-Polje, Kulturna skupnost Domžale ter krajani KS Klopce.
Proslava bo 28. maja 1983 ob 11. uri v Zagorici nad Dolskim.
V imenu slovenskih matematikov, fizikov, astronomov in geodetov bo govoril docent dr. Tomaž Pisanski z oddelka za matematiko univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. V proslavo bo vključen krajši' kulturni program. Opozorimo naj tudi na odkritje doprsnega kipa Jurija Vege, delo akademskega kiparja Aladarja Zahariaša. Na slovesnost vabimo učence in učitelje osnovnih in srednjih šol, ki naj ta dan izkoristijo za programirano šolsko ekskurzijo, združeno z izletom. Dostop do Zagorioe, ki leži 600 ra visoko nad Dolskim, v začetku Zasavja, je mogoč po lepo speljani cesti. Ker pa na tej višini ni dovolj parkirnih prostorov, prosimo šolske skupine, da parkirajo svoja vozila v Dolskem (Vegov hram) ali pri cerkvi sv. Helene. Nekaj parkirišč pa bo tudi na pol poti in v okolici Vegovega doma. Dostop v vas bo dovoljen le povabljenim gostom in nastopajočim, ker bo cesta na ta dan že pred proslavo, med proslavo in po njej v vseh dolžini le eno-
Dober dan, domžalski občan:
TONE DROLJC
smerna. Vodjem skupin zato predlagamo, da svojo udeležbo prijavijo na naslov:. Krajevna skupnost Klopce, Franc Tekalec, Križevska vas št. 1, 61262 Dol pri Ljubljani, tel. št. (061) 647-139.
Krajani bodo obletnico prvega izida logaritmovnika proslavili z Vegovim tednom. Šolske in druge skupine vabijo na
ogled Vegovega doma že v petek, 27. mi ali v nedeljo 29. maja, pa tudi vse nasledi dni v prihodnjem tednu. Priporočamo, se v drugih dneh prijavite domačinom Vegovem domu po telefonu št (06 647-225 (Jože Pokovec, Zagorica 12).
Ciril Velk.
Društvo matematikov, fizikov in astronomov SR Slovenije, Zveza geodetov Slovenije, kulturni skupnosti in komiteja za družbene dejavnosti občin Domžale in Ljubljana Moste-Polje, krajevna skupnost Klopce in delovna organizacija Iskra - Kibernetika Kranj, tozd Vega Ljubljana, vabijo na
PROSLAVO DVESTOLETNICE IZIDA PRVEGA VEGOVEGA LOGARITMOVNIKA
z odkritjem kipa Jurija Vege
v soboto 28. maja 1983 ob 11. uri pred Vegovim domom v Zagorici nad Dolskim.
Slavnostni govornik bo docent dr. Tomaž Pisanski.
Vj
Kulturni program bodo izvajali recitator ji z OŠ Križevska vas in mladinski p< pevski zbor KS Klopce, pevski zbori OŠ Moravče, Dolsko in Edvarda v? Kardelja iz Polja ter mešani pevski zbor Iskre — tozda Vega. p(
Prireditev bo ob vsakem vremenu!
Pripravljalni odbor
l
Kdo ne pozna marljivega Domžalčana Toneta Drolca. kako vsak dan skrbi za okolico domžalske občinske hiše. Vedno ima v rokah metlo in lopato, ps samokolnico, kamor odlaga nesnago, ki se nabira okrog te hiše. Le kdo bi mu prisodil njegova leta. saj je še vedno zelo prijeten sogovornik.
„Tone, prosim, povejte mi, kje in kdaj ste se rodi/i in nekaj podatkov iz mladih let"
„Kaj pa po tam, ko rta le vrnili domov?"
,,Oh kaj, zopet sem šel služit za hlapca, tokrat k Vilarju v Dob. Tam so imeli veliko kmetijo in dva para konj. Dela kar dovolj. Tu sem ostal približno dve leti. Od tam sem odšel v Majčev mlin na Vir, kjer sem ostal leto dni In nato v Študo v Elijev mlin. Tu sem vozil moko predvsem v Ljubljano, pe tudi po Gorenjski. Zatom tem odšel v Francozov mlin v .Študo, kjer to imeli po dva hlapca. Moko smo vozili predvsem po trgovinah. Ko je bil Francozov mlin prodan, ga je kupil Vovk iz Ljubljane, ki je kupil tudi nekdanjo Mellitzer-Kleinlercher-jevo slamnikarsko tovarno, sedanjo stavbo domžalske občine, „ta novo faberko", kot so tej stavbi rekli stari Domžalčani. Služil tem naprej pri novem gospodarju. Voženj in dela je bilo sedaj še več kot prej, saj je spadala k sedanji občinski stavbi Še nezazidana parcela do nekdanjega Društvenega doma. sedaj stavba Glasbene šole, kjer stoji nekdanja Praprotnikova hiša, sedaj Metalka in Fernihtova-Šteinerjeva hiša, kjer je sedaj Optika in skladiščna pisarna Napredka Domžale. Na dvorišču je bil tudi velik toplar-kozolec dvojnik, za shranjevanje sena. Približno leta 1930 sem bil 3 mesece brez dela, vendar me je gospodar Vovk vzel nazaj v službo. V tej službi sem ostal potem vse do pričetka 2. svetovne vojne leta 1941. V sedanji občinski stavbi je imel lastnik Vovk veliko skladišče ze shranjevanje moke, velikokrat je pa tudi sušil vlažno ajdo."
„Gotovo ste si v tem času izbrali tudi življenjsko družico? "
»Seveda, to je bilo leta 1925, ko sem se poročil z Marijo roj. Bergant, ki je prav tako kot jaz služila v Franconovem mlinu v Studi. Žena je bila, ko je Vovk kupil sedanjo občinsko stavbo, hišnica v tej stavbi. V zakonu se nama je rodila hčerka Tončka, zaposlena v tovarni Toko, zet je bil pe več lat zaposlen v Usnjarskem tehnikumu, sedaj pa dela v podjetju Vino v Ljubljani. S pokojno ženo sva leta 1975 praznovala zlato poroko, umrla je pa teta 1980, kar je bilo zame in za celo družino velik udarec."
„Kako ste pa preživljali 2. svetovno vojno? "
„Tik pred pričetkom sem bil mobiliziran. Javiti sem se moral v kamniški S modni-šnici, kjer smo z ostalimi vojaki ostali 3 dni.
Od tam so nas ■ odpeljali v Sarajevo, kjer sem dočakal konec stare Jugoslavije. Ko smo se vračali domov in bili še v vojaških oblekah, so nas zajeli Hrvatje in Nemci.
„ Rojen sem bil v decembru leta 1898 in bom v mesecu decembru letos izpolnil že 85 let. Doma na Selih pri Kamniku smo imeli majhno kmetijo, saj sta oče in mama redila le kravico in prašička, kar je bilo za številno družino premalo, saj je bilo v družini € fantov in eno dekle. Zato tem moral po končani osnovni šoli *a Selih, v svet kot mlad fant služIt kruh. Najprej tem služil kot pastir pri veojem kmetu v vasi, ko sem pa od rast el, sem bil še za hlapca. Že kot mlad fant tem bil seznanjen s tam, da moraš težko služIti kruh."
»Kako te pa spominjata 1. svetovne vojne? "
„Nič kej lepe spomine nimam na ta leta, taj sem moral že kot 17-letni fant, leta 1915 v vojsko. Na fronti sem bil v Romuniji, pa tudi na Soški fronti. Za zasluge na bojnem polju tem prejel bronasto medaljo. Vojak sem bil vse do koncca vojne."
„Kaj pa leta po vojni? "
„Moje vojaške službe pe s koncem 1. svetovne vojne še ni bilo konec. Pridružil tem se borcem za severno mejo, ki jih je vodil slovenski general Rudolf Maister. Tem borcem sem te pridružil že takoj v letu 1918. Moj predpostavljeni je bil Domžalčan Jože Jezemik, ki je pred leti umri. Stanovali smo po kmečkih hišah, dobili kilo kruha na dan, pa tudi cigarete, ki smo jih med vojno zelo pogrešali, pa še 10 gld. na mesec. Spominjam se, da smo napadli in zavzeli Slovenj Gradec', pa tudi Velikovec, vendar smo se morali umakniti na desni breg Drave, saj so bili v Velikovcu zagrizeni Nemčurji. Na nas so iz številnih oken streljale celo ženske."
Veliko jih je ušlo. Vse so nam pobrali in nr strpali v vojašnico, odkoder to nas odpaij* do Maribora, kjer smo ostali 4 dni. Ker i bila proga od Maribora proti Koroški Drveč krajih uničena, smo morali do proge, 11* je bila prevozna, pešačiti preko 30 km in j" do velikega vojaškega taborišča, kjer so t»Vi postavljeni šotori. Tu to nat naložili "laj živintke vagone in odpeljali v Nemčijo.; dni smo te v zaprtih vagonih vozili Nemčijo, kjer to nat namestili v velik taborišče- Bil tem skupaj z več domačin tako t Sadrovim Jankotom Vehovcem I Vira in drugimi. V tem taborišču tem < do leta 1942. Ko sem nekoč delal nekem kmetu, tem pri spravljanju sejjj padel t senika In ti zlomil nogo. V bolnr 8 sem bil mesec dni in bil nato po daljšal j času odpuščen in tem prišel domov."
„Kako ste se pa vživeli v nove razni' re?"
„V občinski stavbi je bilo povsod poln Nemcev. Žena je še vedno delala. Ko tj brata Okršlar Vinko in Tone, ki sta imej delavnico v občinski stavbi, pričela zid*1 tovarno, sem te zaposlil v tej tovarn Najprej tem bil kurjač, zadnja lete p vratar, dokler nisem bil leta 1954 upok' jen."
»Kako pa preživljate leta. ko sta i v Pokoj?" ioi
»Plače v Toku niso bile velike, zate se' moral dobiti še kak dinar. Ko je bil Franfjjj Habjan izvoljen ze župana, me je dob^ poznal še iz tovarne Toko. Zato me 1^ zaposlil na občini za hišnika. V nek dan/^ Praprotnikovo hišo, kjer imamo stanovanj' ^ sem se vselil leta 1946 in še vedno smo' tem stanovanju- Vedno sem imel veselje i reda in čistoče, zato tudi še tedaj kiju' "* tvojim letom z veseljem skrbim za to, daj ?. okolica občinske stavbe lepo urejena, f najsi bo to pločnik, dvorišče ali park rr# j" občinsko stavbo in železniško progo. W kot 20 lat tem imel tudi na skrbi zastave, I S smo jih razobešali po električnih stebrih t * razna*praznovanja. Skrbel tem tudi. dat? bila kurilnica vedno v redu in če je bil* treba, tem veliko tudi tam popravil. Sedj. pa pometam skoraj vsako soboto rit. ki t . posipajo  po  nevestah in ženinih, kt pomeni, naj bi novopo ročen ci imeli čirmv ^ otrok." j
»Kot star Domžal Cen verjetno martik' vidite, kar bi bilo prav, da te popravi i n< odpravi?" i*
»Kaj posebnega ne bi imel pripomnit Vesel sem, da je bilo urejeno in asfaltiran' občinsko dvorišče- Boli me pa. ko vidW " da bi te Domžale dale še veliko bolj uredil j* pa te ne. Samo eden ali dva delavk * komunalnega podjetja, ki skrbita za čisto* * kraja, res ne moreta narediti čudežev, da • Domžale postale čiste tako, kot si želim« * Za lepši zunanji videz je včasih vse bff*j skrbel, lahko  bi rekel  aenadomestiir> P Andrej Sever (z Depala vasi, ki ni pozni " počitka, saj ti ga vedno videl, kako neumtf no dela in skrbi za lepši zunanji videz kraji Prav bi bilo, da bi pred občinsko stavbo t pločnik postavili betonska korita za roži da bi bil vedno pravočasno posut park' petkom in da bi te z ureditvijo razni1 potrebnih del na stavbi predolgo ne od!' šalo."
Tonetu Droljcu, ki tako marljivo skrv za lep zunanji izgled občinske hiše želim* da bi še dolgo skrbel zanjo, saj ko bo O prenehal, prav gotovo okolica ne bo vtj tako urejena kot tedaj. Da bo to lahko, m želimo predvsem zdravja.
Tone Ravnik«
I
I i?
na Je HRfijevne skupnosti
'MENGEŠKI LOKI SO ZABUNELI GRADBENI STROJI:
kcija, imenovana »v vsako išo telefon«
samoupravnem sporazumu in verificirane na najvišjih nivojih Podjetja PIT v roku izvajale.
Akcija je torej stekla. To pa ne pomeni, da nismo imeli težav. V prizadevanjih za premagovanje najbolj
kritičnih trenutkov akcije „v vsako hišo telefon" so sodelovali tudi naši najmlajši. Enega od številnih prispevkov naših najmlajših objavljamo tudi v tem glasilu z naslovom Krajani.
C. T.
V našem časopisu in v drugih sredstvih javnega obveščanja smo že imeli možnost brati in slišati, da si je Mengeška Loka v okviru krajevne skupnosti Mengeš zastavi/a ogromno nalogo, imenovano „V VSAKO HIŠO TELEFON" in da pomeni napeljavo telefonskega kabelskega omrežja zemeljske izvedbe iz Mengša pri tovarni TAMIZ skozi celo Mengeško Loko. Načelna soglasnost za to akcijo je bila dosežena v februarju lanskega leta na krajevni skupnosti Mengeš ob prisotnosti številnih krajanov Loke, predstavnikov Podjetja za PTT promet Domžale oziroma Ljubljana, Območne samoupravne interesne skupnosti za PTT promet Ljubljana in predstavnikov Skupščine občine Domžale, kjer je bil tudi imenovan gradbeni odbor za izvedbo omenjene akcije.
Gradbeni odbor se je v izvrševanju '»oje funkcije aktivno in tvorno vključeval ob temeljnem cilju, da čim uspešneje uresniči svoj del odgovomo-N v razvoju in reševanju konkretnih vprašanj, ki jih je akcija narekovala. Še Posebej si je na začetku prizadeval {Vzpodbujati, usmerjati in usklajevati proces vsebinske preobrazbe gesla „v vsako hišo telefon" v zavest, potrebo * vsakodnevno prakso naših občanov baja Loke in celo širše v okviru krajevne skupnosti in občine. Zlasti se je trudil po poti medsebojnega sodelovanja in usklajevanja med vsemi i zainteresiranimi, tako občani, družbenopolitičnih skupnosti KS Mengeš in |SOb Domžale, OSIS za PTT promet Ljubljana in Podjetja za PTT promet tarnžale oziroma Ljubljana, zagotoviti najprimernejše rezultate, ki jih khko strnemo v naslednje aktivnosti:
- sodelovanje pri oblikovanju finančne konstrukcije in analize projekta
- aktivnosti in napori za premagovanje bistveno spremenjenih finančnih obveznosti pri zagotavljanju finančnih sredstev
- v sodelovanju z DPO in DPS je intenzivno usmerjal prizadevanja' in akcije v mobilizacijo vseh subjektivnih sil za dosego cilja, politično delo med ljudmi, aktivnost in utrjevanje delegatskih odnosov in samoupravnih povezav neposredno znotraj krajanov in tudi širše —obsežno delo je bilo usmerjeno v zagotavljanje upravno-tehnične dokumentacije kot podlage za razčiščevanje spornih odprtih vprašanj in drugo.
Pri samem delu gradbenega odbora skupaj z vsemi zainteresiranimi in
Domžalski taboriiiki v pobrateni Koprivnici
Najmlajši člani taborniške organizacije pričeli uresničevati dogovor o sodelovanju tabornikov Domžal in Koprivnice
Na povabilo zveze tabornikov občine Koprivnica se je 24-čIanako zastopstvo nase občine udeležilo dvodnevnega „Z2eta polefarcev" (medvedkov in čebelic) v Koprivnici. Naše zastopstvo so predstavljali mladi taborniki Domžal, Radomelj in Mengša.
Po nekoliko utrudljivi vožnji z vlakom, °d Zagreba naprej smo namreč stali, smo Prispeli v Koprivnico. Na železniški postaji J*» je & čakala vodnica Biba, ki je za naše **C-ejc nato skrbela do konca iger. V bližnji osnovni šoli smo odložili prtljago, n»to pa pohiteli v zbor. Kot gostom pobra-tene občine nam je pripadla čast, da kot P*vi gremo na čelu dolge kolone mladih •.pole tarče v".
Obiskali smo spominsko obeležje, zbirno koncentracijsko taborišče Danica v * posredni bližini mesta Koprivnica. Nam "uadim je o težkih časih ljudi Podravine 'Pregovoril nekdanji taboriščnik in borec HOB. Posebno ganljiva je bila pripoved Ajihove pisateljice, ki je spregovorila o "sodi mlade deklice, njene prijateljice in ^sede, ki se iz tega taborišča ni nikoli ^Tiila. Mnogo podravskih rodoljubov je doletela podobna usoda, vrata Danice so za "jih ostala za vedno zaprta.
Vrnili smo se v mesto, kjer smo v šport-tem centru Podravke prisostvovali kulturnemu programu, namenjen seveda vsem udeležencem iger: resnično prijateljski in "advse lep sprejem je to bil.
Naši medvedki in čebelice so se medtem Preselili k svojim gostiteljem -vrstnikom na Prenočevanje. Človek ne bi verjel, treba je doživeti. Toliko lepega, toliko novega so mi *ugo jutro povedali mladi taborniki. Vsak °d njih je spoznal vrstnika-prijatelja. Ti °>ladi Koprivničani so jih še drugi dan spremljali, še na igrišče so prišli bodrit Prijatelje iz Slovenije. Zamenjali so si lašlove. Pravijo, da si bodo dopisovali. Jaz
jim verjamem, verjamem jim, da bodo na novo stkana prijateljstva sposobni negovati in vzdrževati še v bodoče.
Naslednje jutro je bila parada vseh udeležencev na glavni trg zelenega mesta Koprivnice. Sledila je krajša svečanost s polaganjem venca in pozdravnim govorom predsednika Izvršnega sveta mesta Koprivnice. Pogled na preko 720 „poletarcev" je bil res veličasten. Tudi sami pravijo, da Koprivnica toliko tabornikov skupaj še ni doživela. Za svečanejše vzdušje je poskrbela še njihova godba in mladina šol v športnih oblačilih.
Sledilo je tekmovanje, bolje rečeno merjenje moči mladih tabornikov v štirih disciplinah. Dvajset članske ekipe so prikazovale spretnosti v pripenjanju taborniške rutice na vrvico pod nazivom „mlade perice", 6tafet.no so sestavljali in razstavljali znak ZTJ-, zavezovali so ambulantni vozel in nato dodali še skoke kengurujev. Takšnega mladostnega živ-žava na mestnem stadionu, kar ni hotelo biti konec. Se podelitev diplom vsem sodelujočim, kosilo v Podravki in naporno delo koprivniJkih organizatorjev se je izteklo.
Naj ta zapis končam z besedami sekretarja Zveze tabornikov Hrvatske tov. Petriča, ki je ob zaključevanju iger dejal:
„Te igre so resnično nekaj lepega, lepega predvsem v tem, ker v spontani igri združujejo mlade člane naše organizacije, jim dajejo novo vsebino in dimenzije."
In res. je tako. Hvala vam, dragi Koprivničani in skoraj na snidenje v Domžalah.
Alojz Ručman
OBVESTILO
Obveščamo pohodnike po .foti spominov NOB občine Domžale", da bo naslednje šesto srečanje pohodni kov s podelitvijo spominskih značk, v soboto dne 4. junija 1.1, v tovarni „TRAK" v Mengšu.
Pohodniki, ki bodo do tega dneva končali celotno pot, bodo pravočasno prejeli vabila.
Komisija pri ZZB NOV Domžale
V.
samoupravno organiziranimi organizmi se je odražalo dosledno spoštovanje in negovanje načela odprtosti in kolektivne odgovornosti, na prostovoljnih in samoupravnih načelih tovarištva, požrtvovalnosti in medsebojne solidarnosti v tesne povezanosti z vsemi ljudmi v Loki, z neposrednim sodelovanjem vseh zainteresiranih še posebej predsednika Izvršnega sveta občine Domžale in predsednika Občinske skupščine.
Očitno vseh prizadevanj ni bilo malo in danes, ko se že vihtijo krampi in lopate, brnijo gradbeni stroji in se polaga težko pridobljeni zemeljski telefonski kabel, že lahko ugotavljamo, da bo smelo zastavljena akcija „v vsako hišo telefon" dobila svojo praktično vrednost in sicer bo po samoupravnem sporazumu opredeljena dinamika preklapljanja vseh 129 telefonskih interesentov zaključena v avgustu tega leta, potem se razširjuje mengeška avtomatska telefonska centrala za 200 telefonskih številk, v čemer vidimo Ločani ogromno pridobitev za celotno KS Mengeš, ker ostaja za potrebe celotne KS Mengeš preko 100 telefonskih številk, s katerimi se bo lahko obogatil Mengeš, Topole in Dobeno. Ne nazadnje je delavski svet Podjetja za PTT promet potrdil investicijo montaže javne govorilnice v Loki.
Prepričani smo, da se bodo dogovorjene obveznosti - opredeljene v
izišlo fini i ikra. j ,ajnji
Krajani, to so ljudje, ki živijo v istem kraju in imajo veliko skupnih ciljev. Naš kraj se imenuje Lpka-Ljudje, ki tu živijo, pa so Ločani. Kljub temu, da je kraj majhen, pa imajo krajani velike želje in cilje. Eden izmed ciljev je, da čimprej dobijo telefon, Id je ob današnjem hitrem življenju še kako potreben. Druga naloga, ki jo Loški krajani želijo uresničiti, je otroško igrišče, saj smo otroci prepuščeni cesti, ki pa je najmanj primeren kraj za nas. Tudi nova večja trgovina bi bila potrebna. Naš kraj spada h krajevni skupnosti Mengeš, in tudi tam imajo krajani Mengša in okoliških krajev-skupne cilje. Včasih poslušam dedka, ki mi pripoveduje, da so v
Mengšu živeli zelo pogumni ljudje. Toda ti se niso borili za ceste, telefone, igrišča in podobno, oni so se borili za mir in svobodo, Id pa je niso sami doživeli, a priborili so jo nam. Eden izmed njih je bil dr. Tine Zaje, po katerem se danes imenuje tudi zdravstveni dom v Mengšu. Za svobodo je moral dati svoje mlado življenje. Podobno se je zgodilo tudi z Matijem Blejoem - Matevžem, katerega ime nosi naša osnovna šola.
Mislim, da morajo biti tudi današnji krajani tako pogumni in enotni, saj bodo tako mnogo hitreje dosegali svoje cilje, nam mlajšim pa dajali vzgled, da bomo, ko odrastemo, dobri in pošteni krajani.
JERIC Vilma. 5. b
Iz krajevnih skupnosti:
MORAVČE
Na večer pred 1. majem je Športno društvo v tej krajevni skupnosti pripravilo kres, ob katerem so se mladi in stari zbirali pozno v noč. zjutraj pa jih je z budnico prebudila godbe, ki je s svojimi zvoki pohitela tudi v sosednje krajema skupnosti, z avtobusom pa so se zapeljali tudi v Lukovico.
Z. maja je bil v tej KS koncert dekli-ikega pevskega zbora Kulturnega društva Tine Kos, ki je bil organiziran v počastitev Dneva OF in praznika dela; tudi tega koncerta se je udeležilo zelo veliko krajanov.
Taborniki iz Mengša so (kot je videti s slike) tudi lokostrelci.
Krajevna skupnost Dob
Ob obisku delovne skupine, ki so jo sestavljali predstavniki vodstev družbenopolitičnih organizacij občine Domžale, smo se pogovarjali o delovanju krajevne skupnosti, drugi del pa je bil namenjen reševanju konkretne problematike zlasti s področja komunalne dejavnosti in nadaljnje stanovanjske izgradnje na tem območju.
Podobno kot v drugih KS, so tudi tu v lanskem letu izvolili novo vodstvo krajevne skupnosti (predsedrik skupščine je tov. Aleksander Rihtar, predsednik sveta pa tov. Grandovec Pavle), za novega predsednika KK SZDL pa je bil izvoljen tov. Starbek Marko. Krajevna skupnost je v preteklih letih dosegla lepe rezultate tako pri vključevanju v delo delegatskega sistema (podobno kot drugje imajo tudi tu probleme pri delovanju delegacij SIS) kot pri usklajenem delu krajevne skupnosti in družbenopdi-tičnih organizacij, družbenih organizacij in društev, ki so vsa zelo aktivna. Najbolj vroča zadeva so seveda inve-
sticije iz samoprispevka, pa ureditev avtobusne postaje, izgradnja mrliške vežice in še kaj bi se našlo. Na različnih sestankih skušajo delovne ljudi in občane kar najbolj informirati o vseh dogajanjih v krajevni skupnosti, žal pa jim to včasih tudi ne uspeva, zaradi nezainteresiranosti nekaterih krajanov, morda pa včasih tudi ne najdejo najbolj ustreznih oblik informiranja, čeprav občasno izdajajo glasilo HRAST, poskušali pa so že tudi z interesnimi zbori. Pa vendarle! Kadar gre za pomembnejše stvari, so vsi skupaj, pa ne da bi se le dogovorih, temveč tudi s konkretnimi aktivnostmi v okviru KS marsikaj storijo. Ena izmed zelo pomembnih nalog, ki je tudi pred njimi, je zagotovitev ustrezne strokovne pomoči pri delu vseh organov (tajnik), radi bi vsem delegacijam zagotovili osnovne pogoje za njihovo delovanje (ureditev ustreznih prostorov v stari stavbi ali nad novo trgovino), radi pa bi razrešili tudi problem legalizacije letnega gledališča in TRIM steze.
Ob koncu naj med dogodke Iz te KS uvrstimo tudi ustanovitev aktiva mladih kmetovalcev na tem območju, ki je po nekaj letih spet zaživel.
Vem
ČEŠNJICC
Ob 3. obletnici smrti tovariša Tita so v tej krajami skupnosti pripravili kratko spominsko svečanost, katere se /o udeležilo precej občanov, ki so z enominutnim molkom počastili spomin na velikega državnika. O njegovem življenju in delu pa je spregovoril predsednik KK SZDL tov. Maks Surkeljca.
Občan, to je tvoja stran:
Pripombe in predlogi za boljši časopis
Podpisani Novak Jože, stanujoč Vrhpo-tje 14, 61251 Moravče, pošiljam sledeče pripombe na zasnovo Občinskega poročevalca:
1. Občinski poročevalec naj bi zagotovo izhajal štirinajstdnevno in ne samo enkrat na mesec.
2. Vse premalo je objavljenih krajevnih novic, intervjujev, reportaž in podobnih sestavkov o življenju in delu občanov naše občine.
3. Pri izbiri tem za objavo ne bi smeli pozabljati na odmaknjene hribovske zaselke, kot tudi krajevne skupnosti, kajti od tu objavljate le redkokdaj novice ah' zapise.
4. Predlagam, da bi več pisali o uspehih, razvojnih perspektivah in tudi tegobah gostinstva, turizma in kmečkega turizma v naši občini.
5. Več bi morali pisati o problemih, ki se pojavljajo. Vest oziroma informacija naj bo kritična. Ko pišete o novih investicijah, bi bilo prav, da bi pojasnili, kako se troši naš dinar, ki ga prispevamo.
6. Občinski poročevalec naj bi bil pester prikaz življenja in dela v naši občini, kajti le tako bo dosegel svoj namen, saj bo vsestransko informiral občane.
7. Zažetjeno je, da bi se v časopisu oglašalo še več bralcev s svojimi pripombami in predlogi.
3. Članki, U so poslani uredništvu, naj se objavljajo takoj, kajti le pravočasno obveščanje bo doseglo svoj namen.
9. Se vnaprej mora biti glasilo brezplačno, pravočasno dostavljeno vsakemu gospodinjstvu, kar pa mnogokrat ni, saj se mnogi pritožujejo, da glasila ne prejemajo.
10. V upanju, da boste moje pripombe upoštevali in objavili v naslednji številki poročevalca, vas tovariško pozdravljam.
Novak Jože
občinski poročevalec
stran 5
6331
uuDJč in zemuR
Vplivi načinov pitanja na klavne lastnosti mlađih goveđi
Tudi pri nas postaja porabnik vse bolj zahteven glede kakovosti govejega mesa. Tem zahtevam porabnikov se mora prilagaja ti tudi proizvodnja.
Pod pojmom klavne lastnosti razumemo vrsto kriterijev, ki vplivajo na kakovost klavnih polovic oziroma mesa. Kot prva taksna klavna lastnost, ki vplivna kakovost klavnih polovic in mesa je klavnost izražena v odstotkih, ki predstavlja delež teže klavnih polovic od žive teže znali. Klavnost je v veliki meri odvisna od tega, ali se računa na živo težo normalno sitih živali ali pa kot ponavadi računamo na težo po 24 urnem postu in transportu v klavnici. Ta živa teža je navadno, če ni transport daljši od 50 km približno S % nižja od končne teže normalno nakrnujenih živali v hlevu. Tako je tudi izračunana klavnost na živo težo po postu in transportu za približno 3 odstotke višja kot izračunana klavnost na težo atih živali.
Klavnost je odvisna cd več dejavnikov, kot so pasma, spol, teža spitanih živali in od načina pitanja ali se bolje rečeno od intenzivnosti prehrane. Najnižja klavnost je pri počasnem ali kot ga tudi imenujemo ekstenzivnem pitanju, ko živali priraSčajo izpod 800 gramov na dan. Pri taksnem počasnem pitanju, ki je ponavadi tudi najdražje, razen če so živali na pasi, lahko klavnost nekoliko izboljšamo, če zakoljemo živali pri višji teži. Boljša je klavnost pri hitrejšem, srednje intenzivnem ali zelo intenzivnem pitanju. Tako kot je počasno ali ekstenzivno pitanje ponavadi zelo drago, je drago tudi zelo intenzivno pitanje, če pri tem uporabljamo pretežno močno krmo.
S povečanjem intenzivnosti pitanja izboljšujemo tudi klavnost, s tem pa se do določene meje izboljšuje tudi kakovost klavnih polovic. Pri zelo intenzivnem pitanju, zlasti če je v obroku veliko močne krme pa se živali pogosto prekomerno zamastijo, zlasti še telice. Kljub visoki klavnosti na račun odvečnega loja, je kakovost oziroma klavna vrednost takšnih klavnih polovic nižja kot pri nekoliko nižji klavnosti in primerni zamaščenosti. Najpomembnejša klavna lastnost je sestava klavnih polovic glede na delež čistega mesa, loja, kosti in kit. Tudi sestav klavnih polovic je odvisen od različnih vplivov, med katerimi je pa najpomembnejši način pitanja oziroma intenzivnost prehrane. Medtem ko z naraščanjem intenzivnosti
prehrane, klavnost stalno narašča, pa se sestav klavnih polovic izboljšuje le do določene stopnje intenzivnosti prehrane.ko je ob najprimernejšem odstotku loja v klavnih polovicah največji delež mesa in najmanji delež kosti. Na tej stopnji spita-nosti je tudi najbolj gospodarno oddati živali v zakol.
Tudi kakovost čistega mesa je pomembna klavna lastnost. Pod tem pojmom razumemo od barve, mansriranosti, strukture, čvrsto če oziroma trdote mesa in še drugih lastnosti, ki vplivajo na organolcp-tične (senzorične) lastnosti mesa. Tudi te lastnosti so v veliki meri odvisne od načinov pitanja. Zlasti prepočasna rast pri ekstenzivnem pitanju neugodno vpliva na kakovost čistega mesa.
Vrsta krme nima pomembnega vpliva na kakovost klavnih polovic in mesa. Bolj pomembna je pravilna sestava krmnih obrokov, tako da vsebujejo dovolj beljakovin in škrobnih enot v ustreznem razmerju. To razmerje se mora gibati na začetku pitanja od 1: 5, do 1: 7 ob koncu pitanja. Zlasti pomanjkanje beljakovin lahko neugodno vpliva na kakovost klavnih polovic, na eni strani zato, ker živali počasneje rastejo, na drugi strani pa zato, ker se prezgodaj prekomerno zamastijo.
Tudi teža živali ob zakolu pomembno vpliva na klavne lastnosti. Tako v poprečju narašča odstotek klavnosti z naraščanjem končne teže živali. Tudi sestav klavnih
polovic se do določene teže živali izboljšuje in sicer do stopnje najprimernejše zamaščenosti živali. Tako je najprimernejša teža živali ob zakolu v največji meri odvisna.od načina prehrane.
Prizadevanja slehernega rejca morajo biti tako usmerjena v gospodarno prirejo goveje živine ob ustrezni kakovosti klavnih polovic oziroma mesa.
dr. Slavko Cepin
LEP USPEH ZIMSKE SOLE ZA KMETOVALCE
VTOZD za živinorejo Biotehniške fakultete je 'na osnovi pospeševalnega programa sklenjenega s Skladom za pospeševanje kmetijstva in v sodelovanju z Emona -kooperacijo Domžale, organiziral zimsko šolo za kmetovalce kooperante in sicer za področje govedoreje in konjereje. Predavanja so bila ob sobotah od 8. do 14. ure na Biotehniški fakulteti na Rodici in sicer 19., 26.2. ter 5.2. in 12.3. na Krumperku. Predavali so strokovnjaki s fakultete: prof. dr. Ferčej J., prof.dr. Osterc J., prof.dr. Orešnik A., dr. Habe F., dr. Vidrin M., dr. Cepin S., mag. Bergant J. in dr. Petač D.
Kmetovalci so poslušali predavanja o razvoju govedoreje, selekcije in usmerjeni proizvodnji na kmetijah. O pridelovanju krme in načinu reje govedi, o prehrani krav, vzreji telet, o higieni v hlevu, o reprodukciji pri goveđu, o pitanju mladih govedi in o ureditvi čredinske paše na kmetijah. Zadnja sobota je bila posvečena konjerejcem ter so bila podana predavanja o pasmah, vzreji, reprodukciji in prehrani konj združena z ogledom konjerejskega centra Krumperk. Predavanj se je udeležilo v poprečju od 100 do 140. kmetovalcev, kar kaže na veliko potrebo in interes naših kooperantov za strokovno izpopolnjevanje. Živahne diskusije in strokovna razprava po predavanjih ter velika udeležba kažejo, da bomo s tovrstno šolo morali tudi v naslednjem jesenskem oziroma zimskem obdobju nadaljevati.
Dr. Franc HABE
SKLADIŠČE BLAGOVNIH REZERV ŠE V TEM LETU
HRANA NA ENEM MESTU
1
Že v preteklem letu se je začela v Zgornjih Jaršah izgradnja skladi: v katerem bodo dobile svoj prostor občinske blagovne rezerve in največj preskrbovalna organizacija v Domžalah — Napredek. Skladišče, ki merilo nekaj nad 3000m2 gradi SGP Gorica. Predvideno je naj skladišče — gradbeni del bilo končano do konca avgusta 1983. montiranju potrebne opreme pa naj bi še v tem letu začeli obratovanjem. Trenutno je opravljeno približno 15 % načrtovanih Opravljeni so izkopi, zabetonirani so točkovni temelji, opravljena montaža stebrov in druga dela. Vse je pripravljeno za postavitev konstrukcije, katere montaža je predvidena v začetku maja. zagotovitvah izvajalca SGP Nova Gorica se bodo dela pospešeno izvajali tako, da ne bi prišlo do zamud.
Izgradnja skladišča je za preskrbo prebivalstva občine izredi pomena saj je znano, da so sedanja prehrambena skladišča premajhna ifi popolnoma dotrajana. K takojšnji izgradnji skladišč pa se je pristopile tudi zaradi tega, ker se na tržišču prehrambenega in drugega blagi pojvljajo velika nihanja, ki jih je mogoče ublažiti le z velikimi blagovnimi rezervami, ki pa zahtevajo ustrezne skladiščne prostore. Ti razlogi so • občini Domžale in Trgovsko gostinski delovni organizaciji Napredek narekovali, da sta poiskali potrebne finančne vire in začeli s pospešeno izgradnjo skladiščnih kapacitet Nedvomno bo novo zgrajeno skladišče ' prispevalo k boljši preskrbi prebivalstva. <
Skok
Znamenite Napredkove „štenge". Kdo naj bi skrbel zanje ne vemo, stopnice tudi ne vedo, le veselo propadajo naprej. Imamo pač še eno turistično znamenitost...
NOVE AVTOBUSNE LINIJE NA OBMOČJU OBČINE DOMŽALE
Ob spremembi prehoda na nov delovni čas, so se vozni redi Integrala TOZD Obmestni promet premaknili za eno uro naprej.
Na osnovi pripomb organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti z območja občine Domžale so uvedene naslednje nove avtobusne linije, ki veljajo od 4.5.1983 dalje:
LINIJA: DOMŽALE—LUKOVICA—DOMŽALE
1	2	Km	POSTAJE	3	4
14.35	22.35	0	DOMŽALE	15.24	23.24
1438	22.38	1	Vir	15.21	23.21
14.40	22.40	3	Dob	15.18	23.18
14.45	22.45	7	Prevoje	15.13	23.13
14.48	22.48	9	LUKOVICA	15.10	23.10
LINIJA: DOMŽALE - VIR - RADOMLJE - PRESERJE - MENGEŠ - TRZIN - DOMŽALE
Km	POSTAJE:	1
0	DOMŽALE	5.30
2	Vir	5.33
3	Helios	5.35
4	Količevo	5.36
5	Radomlje	5.38
6	Preserje	5.41
7	Mengeš—Lek	5.42
8	Mengeš—Pavovec	5.44
8	Mengeš—Lovec	5.45
9	Mengeš—Petrol	5.46
10	Loka	5.49
12	Trzin	5.52
14	Domžale—Petrol	5.55
15	Domžale	5.57
8
10
11
12     13     14 15
16
OPOMBA: Vozi v ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek
LINIJA: MENGEŠ—LJUBLJANA
6.03 6.05 6.06 6.08 6.11 6.12 6.14 6.15 6.16 6.19 6.22 6.25 6.27
6.30 6.33 6.35 6.36 6.38 6.41 6.42 6.44 6.45 6.46 6.49 6.52 6.55 6.57
00 8.00 03 8.03
05 8.05
06 8.06 08 8.08
11 8.11
12 8.12
14 8.14
15 8.15
16 8.16 19 8.19 22 8.22 25 8.25 27 8.27
10.00 10.03 10.05 10.06 10.08 10.11 10.12 10.14 10.15 10.16 10.19 10.22 10.25 10.27
12.00 12.03 12.05 12.06 12.08 12.11 12.12 12.14 12.15 12.16 12.19 12.22 12.25 12.27
14.00 14.03 14.05 14.06 14.08 14.11 14.12 14.14 14.15 14.16 14.19 14.22 14.25 14.27
14.40 14.43 14.45 14.46 14.48 14.51 14.52 14.54 14.55 14.56 14.59 15.02 15.05 15.07
15.05 15.08 15.10 15.11 15.13 15.16 15.17 15.19 15.20 15.21 15.24 15.27 15.30 15.32
15.30 15.33 15.35 15.36 15.38 15.41 15.42 15.44 15.45 15.46 15.49 15.52 15.55 15.57
16.00 16.03 16.05 16.06 16.08 16.11 16.12 16.14 16.15 16.16 16.19 16.22 16.25 16.27
18.00 18.03 18.05 18.06 18.08 18.11 18.12 18.14 18.15 18.16 18.19 18.22 18.25 18.27
20.00 20.03 20.05 20.06 20.08 20.11 20.12 20.14 20.15 20.16 20.19 20.22 20.25 20.27
22.00 22.03 22.05 22.06 22.08 22.11 22.12 22.14 22.15 22.16 22.19 22.22 22.25 22.27
23.10 23.13 23.15 23.16 23.18 23.21 23.22 23.24
Km POSTAJE
1
0	Mengeš—Pavovec	5.35
1	Mengeš—Lovec	5.36
1	Mengeš—Petrol	5.37
2	Loka	5.40
4	Trzin 1.	5.43
4	Trz in II.	5.45
5	Trzin—Mlake	5.47
10	Črnuče	5.51
12	Ruski car	5.45
14	Stadion	5.57
16	Ljubljana — Viadukt	6.02
17	LJUBLJANA	6.05
OPOMBA: Vozi ponedeljek, torek, sreda, četrtek in petek. Rok veljavnosti od 4.5.1983 do 31.5.1984. LINIJA: DOMŽALE—TRZIN—MENGEŠ—PRESERJE—RADOMLJE—VIR—DOMŽALE
Km POSTAJE 1      2      3      4       5       6       7       8       9       10      11      12 13 14
0 DOMŽALE -     - 8.50 10.50 12.50 14.00 14.30 15.05 15.40 16.10 17.00 19.00 21.00 23.05
1 Dorržale-Petrol - - 8.52 10.52 12.52 14.02 14.32 15.07 15.42 16.12 17.02 19.02 21.02 23.07 3 Trzin 6.25 7.02 8 55 10.55 12.55 14.05 14.35 15.10 15.45 16.15 17.05 19.05 21.05 23.10
5 Loka 6.28 7.15 8.58 10.58 12.58 14.08 14.38 15.13 15.48 16.18 17.08 19.08 21.08 23.13
6 Mengeš-Petrol 6.31 7.18 9.01 11.01 13.01 14.11 14.41 15.16 15.51 16.21 17.11 19.11 21.11 23.16
7 Mengeš-Lovec 6.32 7.19 9.02 11.02 13.02 14.12 14.42 15.17 15.52 16.22 17.12 19.12 21.12 23.17
7 MENGEŠ-Pavovec 6.34 7.34 9.21 11.04 13.04 14.14 14.44 15.19 15.54 16.24 17.14 19.14 21.14 23.19
8 Mengeš-Lek 6.35 7.22 9.05 11.05 13.05 14.15 14.45 15.20 15.55 16.25 17.15 19.15 21.15 23.20
9 Preserje 6.36 7.23 9.06 11.05 13.06 14.16 15.21 15.56 16.26 17.16 19.16 21.16 32.21 23.21
10 Radomlje 6.39 7.26 9.09 11.09 13.09 14.19 14.49 15.24 15.59 16.29 17.19 19.21 21.19 23.24
11 Količevo 6.41 7.28 9.11 11.11 13.11 14.21 14.51 15.26 16.01 16.31 17.21 19.21 21.21 23.26
12 Helios 6.42 7.29 9.12 11.12 13.12 14.22 14.55 15.27 16.02 16.32 17.22 19.22 21.22 23.27 13. Vir 6.44 7.31 9.14 11.14 13.14 14.24 14.56 15.29 16.04 16.34 17.24 19.24 21.24 23.29 15 Domžale 6.47 7.34 9.17 11.17 13.17 14.27 14.57 15.32 16.07 16.37 17.27 19.27 21.27 23.32
OPOMBA: Vozi v po, to, sr, če in petek
LINIJA: DOMŽALE-ŠENTJAKOB-
	LJUBLJANA	
Km	POSTAJE	1
0	DOMŽALE	6.27
1	Studa	6.29
4	Drago mer	6.33
5	Podgorica	6.36
6	Šentjakob	6.38
8	Sneberje	6.41
8	Hrastje	6.43
10	Javna skladišča	6.46
12	Savsko naselje	6.48
13	Ljubljana — Viadukt	6.50
14	LJUBLJANA	6.52
OPOMBA: Vozi v ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek. Rok veljavnosti od 4.5.1983 do 31.5.1984
OPOMBA: Vozi v po, to, sr, če in petek
splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima prod tednik a, podpredsednika m 5 članov. Predsednik odbora, ki je istočasno vodja obrambnih priprav, je predsednik skupščine komunalne skupnosti.
IX. JAVNOST DELA KOMUNALNE SKUPNOSTI
45. čten
Delo komunalne skupnosti je javno in dostopno vsem uporabnikom in izvajalcem komunalne storitve.
46. člen
Skupščina in skupni organi komunalne skupnosti redno, pravočasno m popolno obveščajo uporabnike in izvajalce komunalnih storitev o delu komunalne skupnosti ter o problemih, stanju in razvoju družbenoekonomskih odnosov pri opravljanju komunalnih dejavnosti, o izvajanju samoupravnega sporazuma o temeljih plana komunalne skupnosti in drugih planskih aktov ter sprejetih samoupravnih sporazumov, družbenih dogovorov in drugih dogovorov o delovanju delegatskega sistema in samoupravni organiziranosti, o delu delovne skupnosti, ki opravlja administrativno strokovna in pomožna dela za komunalno skupnost kot tudi o drugih pomembnejših vprašanjih iz pristojnosti komunalne skupnosti.
47. člen
Javnost dela ter obveščanje o delu komunalne skupnosti, se zagotavlja zlasti:
— preko delegatov v skupščini komunalne skupnosti,
— s pismenimi gradivi za seje skupščine, zborov in skupnih organov komunalne skupnosti,
— z občasnimi informacijami o delu komunalne skupnosti, objavljenimi v glasilu občinske konference SZDL - Občinskem poročevalcu,
— s poročanjem o delu komunalne skupnosti občinski skupščini,
— z objavo vseh samoupravnih splošnih aktov komunalne skupnosti v glasilu občinske konference SZDL - Občinskem poročevalcu,
— z drugimi oblikami obveščanja, ki jih določi predsednik skupščine komunalne skupnosti.
Javnost sej zborov skupščine ter javnost skupščinskih gradiv, odločitev in v obravnavi izraženih stališč je mogoče omejiti samo zaradi varovanja podatkov, ki se štejejo kot tajni na podlagi zakona, predpisa na podlagi zakona H samoupravnega splošnega akta.
Kdor predloži skupščini ali njenemu organu gradivo, ki vsebuje tajne podatke, je dolžan to na gradivu vidno označiti.
O omejitvi javnosti sej zborov skupščine, nujnih odločitev oziroma v obravnavi izraženih stališč zaradi varovanja tajnih podatkov, odločata zbora na seji. Kdor je (seznanjen s tajnimi podatki, je dolžan varovati njihovo tajnost.
X. OPRAVLJANJE SKUPNIH DEL ZA KOMUNALNO SKUPNOST
48. člen
Za opravljanje strokovnih, administrativnih, pomožnih in tem podobnih del skupnega pomena, je oblikovana Delovna skupnost samoupravnih Interesnih skupnosti materialne proizvodnje občine Domžale (v nadaljnjem besedilu statuta: delovna skupnost) kot skupna služba naslednjih samoupravnih interesnih skupnosti: Samoupravne stanovanjske skupnosti, Komunalne skupnosti, Enote za upravljanje s stavbnimi zemljišči in dragih samoupravnih Interesnih skupnosti materialne proizvodnje.
49. člen
Delovna skupnost opravlja za komunalno skupnost zlasti naslednje naloge:
— pripravlja gradiva za seje skupščine zborov in skupnih organov,
— pripravlja osnutka samoupravnih splošnih aktov,
- pripravlja ali sodeluje pri pripravi osnutkov planskih aktov,
- pripravlja analize, Informacije in draga poročila,
- opravlja strokovna, administrativna in druga opravila za komunalno skupnost.
50. člen
Razmerje med komunalno skupnostjo in delovno skupnostjo opredeljuje samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih.
51. člen
K določbam statuta, ki se nanašajo na uresničevanje nalog za komunalno skupnost, zaradi katerih je oblikovana delovna skupnost in k programu njenega dela ter k razvidu del in nalog, je potrebno soglasje skupščine komunalne skupnosti.
52. člen
Organ upravljanja delovne skupnosti daje mnenje glede imenovanja in razrešitve vodje delovne skupnosti. Vodjo delovne skupnosti imenujejo in razrešujejo skupščine SIS ustanoviteljic.
XI. REŠEVANJE SPOROV
53. člen
Komunalna skupnost ustanovi v skladu z zakonom posebno samoupravno sodišče združenega dela. Podrobnejše določbe o delu samoupravnega sodišča združenega dela ureja samoupravni sporazum o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela.
54. člen
Komunalna skupnost ustanavlja za posredovanje pri sporazumnem reševanju sporov in za razvijanje dobrih odnosov med uporabniki komunalnih storitev in komunalno skupnostjo poseben poravnalni svet.
Ta poravnalni svet posreduje in odloči o sporu, ce se stranki tako sporazumeta.
Podrobnejša določila o delu poravnalnega sveta ureja akt o ustanovitvi poravnalnega sveta, ki ga sprejmejo uporabniki in izvajalci komunalne storitve.
XII. ODGOVORNOST KOMUNALNE SKUPNOSTI
55. člen
Komunalna skupnost je za svoje delo oz. uresničevanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana komunalne skupnosti, samoupravnega sporazuma o ustanovitvi komunalne skupnosti in drugih samoupravnih splošnih aktov odgovorna skupščini občine.
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
56. člen
Ta statut je sprejet, ko ga sprejme skupščina komunalne skupnosti. i
57. člen
Spremembe in dopolnitve statuta sprejme skupščina komunalne skupnosti po postopku, ki velja za njegov sprejem.
Za razlago določb statuta je pristojna skupščina.
58. člen
Ta statut začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku občine Domžale, potem, ko je dala k njemu svoje soglasje skupščina občine.
59. člen
Z dnem, ko začne veljati ta statut, preneha veljati statut komunalne skupnosti, ki ga je sprejela skupščina Samoupravne komunalne interesne skupnosti na seji dne 14.6.1978.
Datum: 5.4.1983 Številka: 1141/83
Skupščina Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Domžale Predsednik: Pavle Grandovec, 1. r.
vprašali so - tu so
ODGOVORI NA DELEGATSKA VPRAŠANJA
DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI TRZIN SPRAŠUJE:
Sredstva za redno dejavnost kra-evnih skupnosti:
Delegacija KS Trzin je seznanjena z odgovorom na delegatsko vprašanje ielegacije KS Jarše - Rodica glede redstev za redno dejavnost KS v >Mmi Domžale, s katerim pa se v celoti ne strinja. Zahtevamo od pristojnih služb, da pridobijo točne podatke o številu krajanov in zaposlenih po posameznih krajevnih skupno-tih, kar je edino lahko osnova za očno dodelitev sredstev za redno javnost v KS v letu 1983.
»DGOVOR:
Strokovna služba za KS je pridoda podatke, s katerimi razpolaga ■spubliSki zavod ' za statistiko ter epubliški sekretariat za notranje >deve, o številu prebivalcev v posa-
mezni KS in ugotovila, da podatki niso ažurni. Z ozirom na to, da bo v letu 1983 instaliran računalnik, računamo na lastni register prebivalcev, na osnovi katerega bo mogoče dobiti uporabne podatke, ki bodo služili za razdelitev sredstev za financiranje KS.
(Odgovor pripravil Milan MAROLT,. član IS in predsednik komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj občine Domžale).
DELEGACIJA KS RADOMLJE SPRAŠUJE
Delegacija zahteva, da se ji v pismeni obliki odgovori, kako se bo pristopilo k reševanju nastale težke finančne situacije. Ta je nastala z uvedbo plačevanja amortizacije, na objekte v lasti krajevne skupnosti Radomlje. To plačevanje je obremenilo sredstva, ki so namenjena za
redno dejavnost krajevne skupnosti do take mere, da je v zaključnem računu za leto 1982 prikazana dokaj-šhja izguba.
ODGOVOR:
Glede na nastale izgube v S KS v letu 1982, izvršni svet ugotavlja, daje na te izgube le delno vplivala amortizacija; del izgub pa je nastal zaradi financiranja nalog, ki niso bile usklajene z materialnimi možnostmi v KS.
Delno je na manjši priliv sredstev za financiranje KS vplivalo tudi neizvajanje dogovora v okviru ljubljanske regije, kjer js bilo ustavljeno financiranje KS na osnovi 500.- (lin na zaposlenega delavca, delno pa je vplivalo na to dejstvo, da nekateri nosilci obrti niso v skladu z občinskim dogovorom združili sredstva na osnovi zaposlenih delavcev.
Izvršni svet zaradi nastalih problemov v KS predlaga, da se problematiko razreši na ta način, da vse KS dobijo vsaj toliko sredstev, da bo zadostovalo za izvajanje osnovne dejavnosti KS (delovanje delegatskega sistema) in pokritje zakonskih obveznosti. Zato izvršni svet predlaga, da se s sredstvi proračuna kljub prizadevanjem KS, da pokrijejo samo osnovne stroške - sredstva za OD, materialne stroške in sredstva amortizacije po 40 % stopnji.
Pri KS, ki so v letu 1982 izvajale druge naloge na račun sredstev amortizacije (kar je razvidno pri nekaterih K iz zaključnih računov), pa izvršni svet predlaga, da morajo v programih za leto 1983 zagotoviti sami ali s pomočjo proračuna toliko sredstev, da bodo pokrili izgube iz leta 1982, amortizacijo za leto 1983, sredstva za OD in materialne stroške. Sredstva obračunane amortizacije v leu 1983, KS ne smejo porabiti za kritje drugih stroškov.
(Odgovor pripravil Milan MAROLT, član IS in predsednik komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj občine Domžale.)
Delegati družbenopolitičnega zbora vprašujejo in zahtevajo pismeni odgovor glede:
- nekulturnega in nevarnega prevoza občanov z javnimi prevoznimi sredstvi, (prenatrpani avtobusi, vinjeni vozniki, nepazljivost vlakovnega osebja itd.)
- boljših voznih redov avtobusov in vlaka
- ureditve peronov na železniških postajah, da bi se prevozov z vlakom lahko posluževali tudi starejši občani.
Zakaj ima vlak Ljubljana—Kamnik in obratno tako velike zamude. Včasih se zgodi tudi po eno uro. Delavci, ki se v pretežni večini vozijo z vlakom, so zelo prizadeti. Prosimo, da se ta stvar uredi.
Delegacija predlaga, da bi zaradi omejitve bencina in drugih vzrokov pričeli voziti vlaki tudi ob sobotah in nedeljah, vendar v manjšem obsegu voženj kot v delavnikih.
ODGOVOR:
1. V jesenski akciji štednje tekočega goriva in zato prehod potnikov iz zasebnih vozil na javna prevozna sredstva, je železnica ponudila največ na kamniški progi, uveden je bil poseben sistem intervalnega prometa z zgoščenima obema prometnima konicama. Vozni red se je v sistemu nekajkrat dopolnjeval, dokler ni bil ocenjen kot optimalen. V kreaciji celotnega prometnega režima so sodelovali predstavniki vseh občin ob kamniški progi.
Za še bolj urejen promet potnikov je železnica izdelala projekte za peronizacijo vseh postaj in postajališč. Ob izdatnejših vlaganjih v progovne in varnostne naprave pa za perone ni finančnih sredstev, zato je bila dana pobuda, da se občine vključijo v iskanje rešitev za Zgraditev peronov. Peron v Rodici je rezultat takih prizadevanj, saj ga je zgradila krajevna skupnost z lastnimi sredstvi.
2. Vlaki na kamniški progi dosegajo z ozirom na nizko tehnično opremljenost proge zadovoljivo redovitost. Večje zamude so bile le ob izrednih dogodkih (nesrečah).
DELEGACIJA KS KRAŠNJA SPRAŠUJE:
Zakaj se prispevek KS na zaposlenega krajana tako spreminja. V letu 1982 je bil v naši KS ta prispevek za 50 % manjši kot v letu 1981, čeprav
Vsem krajevnim skupnostim leto       skupaj      indeksno razmerje
1979 3.631.846 100
1980 2.502.458 68,9
1981 5.602.435 154,2
1982 3.527.457 97,2
se število zaposlenih ne spreminja.
ODGOVOR:
Sredstva iz prispevkov zaposleni za programe krajevnih skupnost (70% glavarina), so bila v zadnji štirih letih razdeljena takole: Krajevna skupnost Krašnja znesek din indeksno razmerje 31.636.- 100 22.880.- 72,3 44.800.- 141,6 27.690.- 57,5
Delitev sredstev za leto 1982 je bila opravljena po novih podatkih o številu zaposlenih iz popisa 1981, ki pa se v strukturi v primeru KS Krashja vse KS
leto popisa število delež %
1976 11.621 100
1981 16.899 100
bistveno ne razlikuje od prejšnje]! deleža po popisu zaposlenih leta 197 kakor sledi:
KS Krashja zaposleni   ..      delež', 130 1,1 193 1,1
Iz prikazane primerjave je razvidno, da so bila ta sredstva v letu 1982 za vse KS manjša, ker je bil manjši tudi dotok po zaključnih računih za leto 1981. Izterjava sredstev glavarine
za leto 1982 po ZR 1982 je v teku.
(Odgovor pripravil Mila MAROLT, član IS in predsednfl komiteja za družbeno planiranje ii družbenoekonomski razvoj.1
*_ [
REFERENDUM ZA PODALJŠANJE KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA ZA SOFINANCIRANJE IZGRADNJE KANALIZACIJE V KRAJEVNI SKUPNOSTI TOMA BREJCA VIR USPEL:
OBČANI VIRA SO »ZA« KANALIZACIJO
V nedeljo, dne 8. maja 1983 so občani Krajevne skupnosti Tomi j Brejca Vir odločali ali bodo dokončali začeto investicijo ali pa bo ve trud in vloženi denar v to kanalizacijo miroval globoko v zemlji. DANES ; ŽE LAHKO rečemo, da ne bo.
POROČILO VOLILNIH ODBOROV S POSAMEZNIH VOLIŠČ PA JE NASLEDNJE:
Na volišču št. 1 RTP Podredje je od 137 volilnih upravičencev glasovalo 27% za podaljšanje samoprispevka.
Na volišču št. 2 - Delavski dom Vir je od 719 volilnih upravičencev glasovalo 65,93% za podaljšanje samoprispevka.
Na volišču št. 3 - vrtec dr. Igor je od 378 volilnih upravičencev glasovalo 45,23% za podaljšanje samoprispevka.
Na volišču št 4 - vrtec Količevo je od 377 volilnih upravičencev glasovalo 58,09% za podaljšanje samoprispevka.
Na volišču št. 5 - Papirnica Količevo je od 486 volilnih upravičencev glasovalo 65,84% za podaljšanje samoprispevka.
POROČILO VOLILNE  KOMISIJE ZJ "IZVEDBO   REFERENDUMA   PA   Ji ] NASLEDNJE: ,
Od skupnega števila 2097 glasovalni' 1 upravičencev je glasovalo 1762 ali 84,02$ i Za podaljšanje samoprispevka je glasovali ! 1220, ali 58,18%, proti je glasovalo 506 aj ] 24,12%, neveljavnih glasovnic pa je bilo 34 ! ali 1,72%. j I
Na podlagi izida referenduma ima Skuj i ščina Krajevne skupnosti Toma Brejca Vit zakonito osnovo, da sprejme sklep o uvedli podaljšanja samoprispevka. j
Kakor že mnogokrat do sedaj so tad j tokrat občani izkazali solidarnost za zdnr , zevanje sredstev in s tem omogočili nadaJj« vanje začetih del. '
PREDSEDNC volilne komisije ] Jernej LENIČ dipl. vel li
r
poslovni čas bencinskih servisov na našem območju
Delavski svet Petrol TOZD trgovina na drobno Ljubljana je na svoji seji dne 4.4.1983 obravnaval ter sprejel nov poslovni čas bencinskih servisov na našem območju, in sicer:
Bencinski servis
Domžale, Kovičeva Domžale, Ljubljanska Moravče Blagovica Mengeš
od ponedeljka do petka 7. - 20. ure 7. - 20. ure 7. - 20. ure 7. - 20. ure 7. - 20. ure
Sobota     Nedelja, praznik
7. — 13. ure zaprto 7. - 20. ure   7. - 20. ure 7. — 13. ure zaprto 7. - 20. ure zaprto 7. — 20. ure   vsak drugi mesec (dogovor z Istrabenzod 7. - 20. ure)
PETROL DO Trgovina Ljubljana TOZD Trgovina na drobno Ljubljana
r
samoupravna skupnost za zaposlovanje domžale
DODATNE RAZPISANE KADROVSKE ŠTIPENDIJE: Papirnica Količevo, Količevo, Papirniška 1
r
V
Poklic oz. program	Zaht.stop.	ŠLštip.
papirničar	IV	3
strugar	IV	2
elektronik — mehanik	IV	1
papirniški tehnik	v	1
ekonomski tehnik	v	1
Interesenti se lahko prijavijo na razpis štipendij do 15. avgusta 1963. Vlogo s potrebnimi dokazili naj naslovijo na kadrovsko službo.
I stran
občinski porc CEVALEC
NA OBISKU V KRŠKEM
INOVATORJI NA STROKOVNI HiCSKURZIJI
V okviru svojega programa dela, je društvo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav občine Domžale priredilo dne 15. 4. 1983strokovno ekskurzijo v Nuklearno elektrarno Krško in ogled obratov Kovinarske v Krškem. Ekskurzije se je udeležilo 42 članov društva iz vseh večjih organizacij združenega dela.
Namen ekskurzije je bil. da bi se udeleženci seznanili z novostmi na področju proizvodnje eiektroenergtje in novimi dosežki kovinsko predelovalne industrije.
Obisk druStva DIATI v tovarni KOVINARSKA KRŠKO.
Ob obisku je nuklearka imela obratovalno moč 615 MW, katero si delita Socialistična republika Slovenija in Hrvatska. Jedrska reakcija v nuklearki poteka se vedno s prvo polnitvijo uranovega dioksida. V letošnjem letu bo potrebno zamenjati eno tretjino polnitve, kar bo stalo 35 milijard dolarjev. Uranov dioksid uvažamo. Z obratovanjem rudnika Žirovski vrh, bomo koncentrat izvažali v predelavo in uvozili uranov dioksid za polnitev reaktorja. Zastoji, katere so povzročile vibracije »a turbini, so popolnoma odpravljeni. Stroške popravila je nosil Westing house. Doba obratovanja nuklearke bo 34 - 38 let, pri čemer so navedli, da obratujejo kljub predvideni krajši življenjski dobi še vse doslej zgrajene nuklearke.
Ob obisku smo dobili vtis obsežnega, lepo zgrajenega elektro energetskega kompleksa, ki je skrbno varovan. Celoten proces zajema vrsta posameznih faz, od
shranjevanja surovine, jedrski reaktor, dvojnega tokokroga pregrete vode in pare, turbine in generatorja ter končnega priključka v omrežje. Poseben problem predstavlja hladilna voda, zato je bila zajezena Sava, iz katere črpajo 25 m 3 vode na sekundo. Reaktor rabi za lastno vzdrževanje 3.500 KW, katere lahko pridobi iz ostalega omrežja, po potrebi pa tudi iz svojega generatorja na olje ali akumulatorjev.
Udeleženci so z zanimanjem sledili razlagi strokovnjakov iz nuklearke, o njihovem interesu pa priča vrsta vprašanj, katere ni bilo mogoče hitro ustaviti. Iz pogovora je bilo razvidno, da člani društva skrbno sledijo obratovanju in sistemu. delovanja naše nuklearke, saj marsikateremu vprašanju strokovni vodja ni bil kos.
V Kovinarski Krško so udeleženci videli mnogo novih tehničnih izboljšav, ki so jih razvili njihovi strokovnjaki v letih rasti
tovarne. V okviru svoje redne dejavnosti so
strokovnjaki razvili novo vrsto gorilnika, ki omogoča delovni razpon 1: 20, avtomatsko napravo za varjenje, napravo za brušenje barv na velikih površinah in vrsto vakuumskih črpalk. Osvojili so vrsto zahtevnih kovinskih strojnih naprav kot so antenski stolpi, viseči mostovi in tlačne posode, silose za kemijsko in gradbeno industrijo.
V minulem letu so ustanovili društvo inovatorjev občine Krško, katero vodi ing. Strojanšek. Kot prvo nalogo so si zastavili pridobiti pravnega izvedenca za področje industrijske lastnine, ki bo inovatorjem pomagal s pravnimi nasveti. S tem je tudi naše društvo DIATI dobilo potrditev, daje takšna opredelitev smotrna in jo bomo vpeljali tudi v naši občini.
Po končani strokovni ekskurziji smo si ogledali tudi grad v Kostanjevici, galerijo slik Božidarja Jakca, Toneta Kralja in Jožeta Gorjupa ter slikarsko zbirko, ki jo je podaril samostan Pleterje. Forma viva obsega vrsto kiparskih stvaritev v lesu, na kateri razstavljajo poleg domačih tudi kiparji iz vsega sveta. Beseda forma viva je latinskega izvora in pomeni „oblike življenja". Vse kulturne znamenitosti nam je razkazal mag. Andrej Smrekar, kustos te galerije.
Ugotovimo lahko, da je ekskurzija v celoti uspela, kar je predvsem zasluga razumevanja vodilnih delavcev v delovnih organizacijah, ki so omogočili svojim inovatorjem, da se seznanijo z razvojem in dosežki tudi v drugih delovnih organizacijah.
Na prvomajskem praznovanju na Količevem:
BUDNIČARJI GOVORIJO
Že pred pol leta, tja od prvih dni v novem letu, je veljalo pravilo, naj se iz uredništva udeležimo prvomajskega praznovanja, ki ga prirejajo Budničarji na Količevem.
Njihovo balinarsko sekcijo smo v preteklem letu že predstavili, sedaj pa sva doživela s fotoreporterjem VTlijem neposreden utrip predpraz-ničnega veselega razpoloženja, ko so se Budničarji pripravljali, da prižgejo vsakoletni prvomajski kres.
Njihovo predpraznično delo, postavljanje mlaja, pa urejanje veseli-ščnega prostora je vzbudilo veliko zanimanje, saj so pripravili 27.4. celo neposredno dvakratno javljanje (z reportažnim vozilom) na valu 202,28. 4. so o tem spregovorili na Radiu Glas Ljubljane itd.
Ob pripravi na letošnje praznovanje so nekateri izmed prizadevnih organizatorjev med Budničarji povedali tole:
[ ORAŽEM POLDE, obratni mizar Papirnici, sicer blagajnik Budničarjev:
„Pri Budničarjih sem že od vsega začet-a, to je od leta 1976, ko smo se organizirali. Pri organizaciji prvomajskega kresa »imam čez" to, da kres zagori. To je "•ojskrb. Otroka imam dva, oba sta še v osnovni šoli in oba gresta pri Budničarjih Po očetovih stopinjah." I ŽAVBI STANE, tehnolog površinske obdelave v Melodiji Mengeš: j. „Moje delo pri Budničarjih je v tem, da !12delani razne osnutke in sicer za značke, spominke in drugo. Sicer pa sem kot |čebelar (imam pač 20 panjev čebel) zadol-|*e« za „ta medenega". Ob tem moram ^gotoviti, da je v njem vse pristno: tako <;fganje, med, priprava. Sicer sem eden 12med dvajseterice pravih Budničarjev. Prnenil bi še naše športno udejstvovanje Ped letom, ko nastopamo v balinanju v 3 c
dokaj uspešno, moram reči!" I   ŽAVBI STANE mlajši, orodjar v Titan ^•mnik:
„Moram reči, da je mene, ki sem eden °d naslednje generacije Budničarjev, spravil
v družbo prav oče. Pravzaprav posebne zadolžitve nimam, pomagam ^kjer vidim, da je potrebno ,ali kjer mi delo pokažejo drugi.
Ukvarjam pa se še s športom v balinarski sekciji, kamor sem pritegnil tudi že 4 moje mlajše prijatelje."
IVAN HOČEVAR, papirničar - delavec na kartonskem stroju KS-3, sicer predsednik Budničarjev:
»Lastnik zemljišča, kjer se odigrava dejavnost budničarstva, je moja mama Marija, ki odstopa zemljišče že od vsega začetka. Tega zemljišča je 3 hektare, odstopimo pa ga vsako leto. Neposredno po praznovanju se zberemo 2. maja dopoldne ter vedno vse počistimo, tako da še nikoli kasneje nismo imeli težav s krmo, ki zraste na tem mestu. Skupaj držimo kot vaščani in kot Budničarji."
PAVLE PIRNAT (kovači v podjetju za elektrifikacijo prog v Ljubljani:
„Tuđi jaz sodelujem tu že od samega začetka. Pečem čevapčiče, klobase, v glavnem skrbim za hrano. Letos smo denimo pripravili 350 klobas in 45 kg mase za čevapčiče. Res je, tudi zapojemo radi,
kot radi zapojemo ob takih priložnostih."
JAKOB Z AN OSKAR mlajši, strojni ključavničar v Papirnici:
„Tudi jaz sem zraven že od vsega začetka, delam pa vse od kraja, kar je pač treba delati v konkretnem trenutku. Letos se pripravljamo kot še nikoli in upam, da bo dosežen rekord glede obiska (res je bil -op. M. B.). Za obiskovalce smo pripravili 100 zabojev piva, 3001 rdečega vina, 3001 belega ter ,ta medenega'."
JANEZ KOŽAR, ključavničar, eden glavnih organizatorjev pri organizaciji:
„Tradicija šteje že 7 let, ko se je to organiziralo. Iz leta v leto poteka ta naša prireditev v večjem obsegu, saj postaja to praznik papirničarjev, krajanov in vseh občanov. Lani se je zbralo 3000 ljudi, letos pričakujemo še večji obisk.
Letos smo postavili 50 m visok mlaj, ob 10 letnici Budničarjev pa bomo postavili še večjega, rekordnega. Pri letošnji postavitvi je sodelovalo 40 ljudi.
Med letom teče naša balinarska dejavnost, naše ambicije pa so še v izgraditvi novih 3 stez za balinanje, kjer bomo lahko priredili republiško in druga tekmovanja."
JAKOB SVETLIN - Mazovčev. strojni ključavničar v Papirnici:
„Tudi jaz sem zraven že od vsega začetka. Na skrbi imam kolesa, čevapčiče, kjer poragam v kuhinji*. Omenil bi glasbo. Igral bo ansambel Studio 6 s Frenkom Cento. Ta ansambel je dolgo časa sodeloval brezplačno in zato ga je treba pohvaliti. Letos bo igral do 2. ali 3. ure.
V delavnici delam s prijaznimi sodelavci, dobro se razumemo in to dobro razumevanje je preneseno tudi med Budničarje. Sicer pa imam v prostem času največ veselja z urejanjem vrta."
EDO KOTNIK, avtoprevoznik:
„Ker je moje delo avtoprevozništvo, seveda tudi tu, pri organizaciji praznovanja pomagam kot avtoprevoznik. Sicer pa sem še dejaven kot natakar, opravka pa si dam z vinom. Imam sina, ki je član balinarske sekcije, pomaga pa tudi hčerka, pa zet... Tako da smo na nek način vsi v družini navdušeni Budničarji."
Ob koncu: Srečno, Budničarji in mnogo dobrega razpoloženja v vaši aktivnosti.
M. BROJAN
vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo
PRED USTANOVITVIJO:
DRUŠTVO ZA VARSTVO OKOLJA DOMŽALE-KAMNIK
V eni izmed prejšnjih številk našega glasila smo vas obvestili, da se pripravlja ustanovitev DRUŠTVA ZA VARSTVO OKOUA DOMŽALE—KAMNIK, zdaj pa vam lahko sporočimo, da bo ustanovni občni zbor 23 maja ob 19. uri v Mengšu. Iniciativni odbor je v pretekli zimi in pomladi opravil veliko dela, saj je bilo treba pripraviti predlog delovnega programa in pravil, treba pa je bilo tudi pridobiti člane, ki bodo vsaj na začetku pospešili delo društva.
V predlogu delovnega načrta je zapisano, da se bo borilo za varstvo voda, zraka, rodovitne zemlje, alpskega sveta, živali, rastlinja in kulturne dediščine, zavzemalo se bo za ureditev vprašanja odpadkov in hrupa. Društvo bo delovalo na več načinov: zbiralo bo informacije o onesnaževanju in onesnaževalcih, sodelovalo bo pri družbenem in prostorskem planiranju, obravnavalo osnutke urbanističnih načrtov, obveščalo bo javnost o perečih vprašanjih varstva človekovega okolja, organiziralo tečaje za delovne ljudi in mladino, dajalo strokovno pomoč, sodelovalo z družbenopolitičnimi organizacijami in društvi...
Večkrat se porodi vprašanje: Zakaj društvo za obe občini, ko pa je v vsaki izmed njiju problemov čez glavo? I Pripravljalni odbor meni, da sta z vidika varstva okolja občini Kamnik in Domžale celovit in enovit prostor, poleg tega bo društvo rabilo precej strokovnjakov, kijih bo lažje zbralo v obeh občinah. In ne nazadnje: varstvo okolja je skrb vseh, z dvema društvoma pa bi lahko krepili tudi lokalizem, pri katerem bi vsako društvo opravičevalo nesmotrne posege v lastni in kritiziralo posege v sosednji občini.
Od društva na začetku ne smemo pričakovati čudežev. Z ustanovitvijo društva ne bodo takoj zamašeni dimniki in kanalizacijske cevi, še vedno nas bo motil hrup in najrazličnejši odpadki. Društvo tudi ne namerava delovati kot nasprotnik (ali opozicijsko kot zelene stranke v Zahodni Evropi) naših samoupravnih organov, delovalo bo znotraj njih, z osveščanjem in jasnimi argumenti v skupščinah občin, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. Za takšno delovanje pa rabi številno članstvo in s spodaj objavljeno pristopnico lahko postanete član društva tudi vi. Izpolnjeno pristopnico pošljite tov. Jagodic, Melodija Mengeš ali Košir, Center srednjih šol, Domžale.
Igor Lipovšek
Ime in priimek:................:..........................................................I.................
Datum in kraj rojstva:.......................................................................................
Bivališče:........................................................................................i......Telefon:
Poklic:
Zanimam se za sledeča področja:
(varstvo zraka, plodne zemlje, vode, odpadki, hrup . • . ) Datum:....................................................
PRISTOPNICA. ZA VPIS V ČLANSTVO DRUŠTVA ZA VARSTVO OKOLJA OBČIN DOMŽALE-KAMNI K
Podpis:
domžalska banka - naša banka
KULTURA lil KUlTURDč PRIREDITVE
V RAZSTAVIŠČU METULJ:
RAZSTAVLJA MIHA MALES
V likovnem razstavišču Metulj je potekalo v torek, 26. aprila srečanje s slikarjem in grafikom Miho Malešem, ob otvoritvi njegove razstave. MaleS, ki je letos januarja praznoval svoj osemdeseti življenjski jubilej, se na razstavi v Metulju predstavlja s slikami in grafikami iz svojega bogatega ustvarjalnega opusa, ki ga je zgradil v šestih- desetletjih nenehnega aktivnega likovnega dela. Med njimi so slike, ki jih je napravil v začetku petdesetih let, ko je dalj časa bival v Franciji in Parizu, eno olje je iz sklopa zelo uspešnih upodobitev ljubljanskega Tivolija, na razstavi je Maleš predstavljen tudi z enim od ženskih aktov, ki prav tako pomenijo njegov priljubljen slikarski motiv, ki se ga je avtor loteva/ v različnih obdobjih svojega razvoja, med slikami pa so na razstavi še dela manjšega formata, ki so nastala ob njegovem zadnjem obisku Grčije in njenih antičnih spomenikov. Med grafičnimi deli so predstavljeni primeri njegovih barvnih monotipij in pa najnovejših sitotiskov, ki so nastali na podlagi starejših skic in predlog.
. V sklopu dosedanjih predstavitev del sodobnih slovenskih likovnih umetnikov, ki v likovnem razstavišču Metulj kontinuirano potekajo ie več kot dve leti, je tokratna gotovo ena najpomembnejših. Miha Maleš predstavlja namreč umetniško osebnost, ki je s svojim delom dala velik prispevek k razvoju sodobne umetnosti, zlasti grafične. Kot kamniški rojak (rodil se je na Jerano-vem pri Kamniku), je Maleš mnogo storil za razvoj kulturnega življenja tega mesta, saj mu je ob 750-letnici poklonil 2600 svojih del, ki sedaj tvorijo v Galeriji z njegovim imenom stalno zbirko.
Male lev pravi umetniški razvoj se je pričel sredi dvajsetih let v Pragi, kjer je na akademiji opravljal grafično specialko. Njegov mladostni lirizem se je kmalu prevesil v ekspresionistično občutenje socialne problematike takratnega časa. Maleš je v Pragi prisluhnil češki slikarski avantgardi, ki se je naslanjala na takratno umetniško dogajanje francoske sredine. Zlasti so nanj vplivala fauvistična prizadevanja tega kroga.
Čeprav je z nekaterimi svojimi simbolno poudarjenimi deli kasneje že bil na robu abstraktne umetnosti, njenega praga ni nikoli dokončno prestopil. Vselej je ohranjal stik z realnim svetom, v katerem je iskal vsebino in obliko svojim umetniškim iskanjem. To pomeni tudi, da je bil močno vezan na naravo, iz katere je črpal gradivo za naštete pokrajinske motive, ki jih je obravnaval v vseh obdobjih svojega slikarskega razvoja.
Maleševa likovna dejavnost je bila izredno raznovrstna, saj se je loteval reševanja najrazličnejših nalog v različnih slikarskih tehnikah. Od slikanja na platno, preko stenskega slikarstva in še drugih oblik, se je loteval tudi različnih grafičnih tehnik, bogato pa je bilo tudi njegovo ilustratorsko delo. S preprostimi izraznimi sredstvi je Maleš vselej dokazoval izredno sproščenost svojih umetniških iskanj. To se je dotikalo tako kolorita kot tudi forme naslikanega. Z menjavanjem občutij, ritmov barve in linije je Maleš dosegal likovne
rešitve, ki so kazale jasna znamenja njegove samostojne likovne govorice. V njegovih grafičnih delih je figuralika igrala pomembno vlogo, v slikarstvu pa se je ob figuralnih kompozicijah mnogo ukvarjal s krajino.
V okviru razvoja svoje grafične umetnosti je Maleš mnogo storil za popularizacijo tega likovnega medija z izdajanjem grafičnih map, seveda pa je važna njegova vloga pri uveljavljanju grafike kot enakovredne likovne tehnike slikarstvu in kiparstvu. Ker je od svojega študijskega obdobja naprej sprejemal napredne evropske umetniške pobude, je bilo njegovo delo aktualno. Ob tem pa si je vselej prizadeval tudi razvijati svoj lastni način izražanja, ki je dal podlago njegovi umetniški izvirnosti. Postopoma ga je sprejel in ovrednotil domači likovni prostor in mu končno dal primemo mesto v razvoju sodobne slovenske umetnosti. Svoja dela je Maleš predstavil na več kot osemdesetih samostojnih predstavitvah, seveda pa je sodeloval na številnih skupinskih razstavah naše umetnosti doma in po svetu. Za svoje delo je prejel nagrado Mesta Ljubljane, Prešernovo nagrado za življenjsko delo in nagrado Toma Brejca v Kamniku.
Malešev življenjski opus še danes doživlja nove dopolnitve, saj mojster kljub visokemu življenjskemu jubileju nadaljuje s slikanjem in z izdajanjem grafičnih listov. Neizčrpna ustvarjalna moč ga žene k novim slikarskim rešitvam. Prav v zadnjem času so nastala številna cvetlična tihožitja, se nadaljuje niz njegovih krajinskih in figuralnih motivov. Kakor prej, tako poskuša slikar še danes slediti svojemu neprisiljenemu in sproščenemu slikarskemu načinu, ki izpolnjuje njegovo slikarsko izpoved in ji daje pravi smisel.
Iztok Premrov
Tudi letos stilni kongres v Grobljah
Dvanajsta sezona stilnih koncertov v Grobljah bo posvečena skladatelju Johannesu Brahmsu čigar 150-letnico rojstva praznujemo v letošnjem letu. ljubitelji klasične glasbe bodo lahko obiskali pet koncertov, na katerih bodo nastopih kot gostje priznani glasbeni umetniki, v zadnjem koncertu pa bo nastopil domači komorni orkester Domžale-Kamnik. Od Brahmsovih del bomo slišali vrsto znanih in zanimivih skladb od klavirskih valčkov, skladb za violino in klavir, do klavirskega kvarteta itd. Poleg Brahmsa bodo izvajalci predstavih še dela Mozarta, Gabrijelčiča, Dvoraka in drugih znanih skladateljev. Vsi letošnji koncerti, razen enega, ki bo v petek, bodo ob torkih.
14. junij
-Nikolaja Vipotnik - sopran, Alojz Zupan - klarinet, Andrej J are - klavir; '
21. junij
— Dejan Bravničar - violina, Lidija Stankovič - klavir;
28. junij
— Camerata Slovenka
Primož No vsak, Monika Skalar -»violina, Mile Kosi, Črt Šiškovič -viola, Susanne Buster-Novšak, Ciril Škerjanec - violončelo, Aci Berton-celj - klavir; 1. julij
-Pihalni kvintet RTV Ljubljana Jože Pogačnik — flavta, Božo Rogelja - oboa, Alojz Zupan - klarinet, Jože Falout - rog, Jože Banič -fagot 5. julij
— Komorni orkester Domžale-Kamnik
dirigent Tomaž Habe, Justin Feli-cijan — rog, Jože Falout - rog.
Tomaž Bole
DOMŽALSKI KULTURNI KOLEDAR
27.5.1983 Kulturni dom Mengeš
Letni koncert Mešanega pevskega zbora DKD Svoboda Mengeš
30.5.1983 Tovarna Tosama
Razstava likovnega društva Petra Lobode Domžale
30.5.1983 Preddverje dvorane KC v Domžalah
Jubilejna razstava Likovnega društva Petra Lobode Domžale ob 10-letnici
Koncertna ponudba Cankarjevega doma:
18.5.1983 Simfonični orkester RTV Ljubljana: V. Globokat
20.5.1983 Orkester slovenske filharmonije: S. Prokofjev, P. I. Čajkovski
27.5.1983 Orkester slovenske filharmonije:
P. I. Čajkovski, B. Bartok, W. A. Mozart
Nova številka lista:
POZDRAV S PLANIN
V mladinskem odseku Planinskega društva Domžale izdajajo občasno (nekako trikrat na leto) svoj časopis, katerega prva letošnja številka je izšla tedni.
Glasilo, ki prinaša prispevka mladih na planinske teme, tiskajo v 80 izvodih, urejujeta pa ga Vinko CEDILNIK in Jure SMOLE. Prva letošnja številka prinaša obilo kratkega, vendar zanimivega branja izpod peresa najmlajših planincev. Mnogo je prispevkov, v katerih se mladi lotevajo zimovanja, pogoste so pesmice, kratki spisi, zanimive so tudi risbice na planinsko temo.
V planinskem društvu pravijo, da je »omejitveni faktor" zakaj niso glasila natisnili v večjem številu -pomanjkanje denarja. Skoda.
Svečana prvomajska jutranja budnica je v povorki zbrala toliko občanov, kot še nikoli. Na sliki narodne noše in godba Domžale.
LIKOVNA RAZSTAVA V MORAVČAH
V času od 7. do 12. aprila so člani Likovnega društva Petra Lobode Domžale razstavljali svoja dela v avli Osnovne šole Jurij Vega v Moravčah. Na slavnostni otvoritvi je spregovoril ravnatelj šole tov. Maks Zaje, ki je v svojem govoru med drugim dejal: .
,JXi slučaj, da so člani Likovnega društva Petra Lobode Domžale ob 10-letnici pripravili svojo razstavo prav pri nas, saj že dolga leta uspešno sodelujemo. S svojim delom in razstavami nas izobražujejo in prosvetljujejo. Društvo je v svojem 10-letnem obstoju pod vodstvom mentorja akademskega slikarja Danijela Fuggerja doseglo lepe uspehe. Ob tem jubileju jim čestitamo in želimo pri nadaljnjem delu še veliko uspehov."
Nastopila je tudi Moravska godba pod vodstvom Mira Capudra, recitatorke Romana Skok, Marija Lavrač, Vojka Kos in
Francka Marčun, nekaj pesmi je pa zape tUdi Pionirski pevski zbor Osnovne M* Jurij Vega Moravče, pod vodstvom tovamV Sce Nike Šimenc. Us
Otvoritve se je poleg številnih domači ^' nov udeležil tudi predsednik Zveze kultuf .e( nih organizacij Domžale tov. Slavko Piše* '
Svoja dela so razstavili: Smujan Binte*. Matjaž   Mauser,   Milan   Jeran, Fiand Orehek, Bogdan Potnik, Tone Ravnika*. •Ida Rebula, Brane Rihtar, Danica Smrdel^ Alenka Sovine, Marjana Tavčar, Toni Tomažič in Mojca Vilar. Društvo je izdaK ((j tudi zloženko. O samih delih je ljubitelje)! likovne   umetnosti   spregovoril mentol,, akademski slikar Danijel Fugger. Cfa Likovnega društva Petra Lobode Don bodo prav gotovo še prišli v prijazne Moraij če, saj so Moravčam dokazali, da podobnih razstav še želijo.
Ravnikar Ton™
Spoznajmo svet in domovino Ekipo OK ZSMS Domžale sestavljajo: Jure Rifelj, Tatjana Gubenšek, Cveta Zalokar-Oražem, Marjan Kocjan, Božo Jašovič, sredi slike je napovedovalec Janez Dolinar. Foto: Igor Lipovsek
VABILO
Občinska konferenca ZSMS Domžale in RTV Ljubljana vas vabita na finalno oddajo SPOZNAVAJMO SVET IN DOMOVINO, v kateri se bosta pomerili ekipi OK ZSMS TRŽIČ in OK ZSMS DOMŽALE.
Oddaja bo v soboto, 21. maja 1983 ob 17. uri v dvorani Delavskega doma na Viru.
Vljudno vabljeni!
KRAJEVNA SKUPNOST
SLAVKA ŠLANDRA
VENCLJA PERKA .
StMONA JENKA DOMŽALE
TER TURISTIČNO DRUŠTVO DOMŽALE
Ob priliki akcije za „ČISTE IN ZELENE DOMŽA LE" se zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli pripomogli pri tej akciji, da se je izvedla.
Posebno pa se ob tej priliki zahvaljujemo: Gasilskemu društvu Domžale, studa in Stob, kakor tudi vsem šolam: Osnovna šola Šlandrove brigade. Osnovna šola Venclja Perka, Osnovna šola Josip Broz Tito ter Center srednjih šol, isto*tako se zahvaljujemo tabornikom in mladinskim organizacijam v krajevnih skupnostih Domžale.
KS DOMŽALE
3296
sport in TEiEsnn kultura
minute s ŠPORTNIKOM
lACO IN VVELLER
Konjeništvo je v naši občini razmeroma mlada športna zvrst, saj letos mineva peto leto od prvih začetkov konjeniškega športa na Krumperku. V tem kratkem času je Krumperk postal eden izmed najkakovostnejših športnih in vzrejnih slovenskih konjeniških centov, kar potrjuje podatek, da so kar trije člani konjeniškega kluba BF Krumperk v državni reprezentanci. Tokrat smo se pogovarjali z enim najuspešnejših mladih domžalskih konjenikov in juniorskim reprezentantom SFRJ 18-Ietnim ACOM SLA VIČEM.
J
Čeprav tekmuje šele četrto leto, se že |&hka pohvali s številnimi uspehi: s konjem Reueijem je dosegel lani prvo mesto na ^publiškcm in 4. mesto na državnem Prvenstvu v preskakovanju zaprek, kar ga je hitilo v državno reprezentanco. Trikrat je Jtnagal na turnirju v Ljubljani, enkrat v "aferi na Krumperku, v Komendi je osvojil I in v Mariboru 4. mesto, nastopil pa je todi v ekipi KK BF Krumperk, kije dvakrat ^apored osvojila naslov republiškega prvaka * viceprvaka Jugoslavije. Za športne Jjspehe je lani prejel bronasto plaketo TKS "Omžale.
- Kdaj in kako si pričel jahati?
Jahati sem pričel leta 1978. Nameraval 1*1» se vpisati v ljubljanski konjeniški klub, i^ndar ker so v tem času tudi v Domžalah Ustanovili svoj konjeniški klub, sem postal ć,an KK BF Krumperk. Sprva sem jahal le [rekreativno, tekmovati pa sem pričel leta No.
t - Katera tekmovanja te čakajo v jktošnji sezoni?
Moji najpomembnejši tekmovanji sta 'balkansko prvenstvo septembra v Sabcu in jtožavno prvenstvo, nastopil pa bom tudi na '^publiškem prvenstvu in prijateljskih turnirjih. Na balkaniadi nastopam letos Pfvič, čeprav bi lahko že lani v Romuniji, V(-'ndar žrebec Weller ni bil sposoben tako dolge poti.
- Kakšni so pogoji treniranja in priprav »a tekmovanja pri KK BF Krumperk?
Poleti so pogoji dobri, manjka nam le še "janeža za dresuro. Zimski so slabši, saj "imamo pokritega jahališča, na zmrznjenih pa ni moč trenirati zaradi nevarnosti Poškodb konj in zato smo pretekla leta ped zimskimi počitnicami 14 dni trenirali f Lipici. Letos poleti bomo postavili l'nduplatov šotor v velikosti 15x30 metrov, to bo služil pokritemu vežbališču.
- S katerim konjem nastopaš? Letošnjo sezono bom vseskozi nastopal
1 frebcem hannoveranske pasme Wellerjem, prihodnje leto, ko bom prestopil med •tniorje. pa mi trener Matjaž Čik pripravlja mladega konja, tudi Hannoveranca, Dona. ^° statističnih podatkih je prav hannove-r«n\ka pasma konj najboljša pasma za Preskakovanje zaprek in dresuro, kar P°trjujejo tudi številni uspehi konj te Pasme na mednarodnih tekmovanjih. Edina
i
* te
i
i
Aco SLA VIČ na konju WELLER-in
vzrejna kobilama hannoveranske pasme konj v Jugoslaviji je na Krumperku in lahko rečem, da je zanimanje za naše konje veliko.
-Koliko časa dnevno ti vzamejo treningi?
Treniramo dve do tri ure dnevno, za prvo tekmovanje v sezoni pa je treba pripravljati konja vsaj dva meseca.
- človek in konj sta dve živi bitji...
Prav zaradi tega mora biti jahalec odločen, vcepiti mora konju občutek podrejenosti in mora vedno imeti zadnjo besedo. Če jahalec popušča konju, da se izogiba preprek, se konj tega navadi in s tem postane nesposoben za tekmovanje. Prav tako pa tudi ne sme biti prestrašen - zaradi tega, ko sem jahal šele pol leta, sem padel z MVellerja in si zlomil roko.
- Kaj meniš o jugoslovanskem konjeniškem športu v primerjavi z mednarodnim'
Konjeniški šport v Jugoslaviji zaostaja za mednarodnim tako v kakovosti jahalcev kot tudi konjev. Menim, da so se v Jugoslaviji sposobni trenutno kosati s tekmeci na mednarodnih tekmovanjih le štirje jahalci. Res pa je, da je konjeništvo šport, ki zahteva veliko gmotnih sredstev. V jahalni velesili Nemčiji, na primer, lahko izbirajo med več tisoč konji najboljšega za tekmovanje, pri nas pa to ni mogoče. Zato je prvi cilj vzrejnega centra na Krumperku vzgoja dobrih športnih konj, ki bi se lahko brez težav merili tudi v mednarodni areni.
Igor Matičič
II. kolesarski maraton 83
V počastitev občinskega praznika prireja kolesarski klub Disk pod pokroviteljstvom ZTKO Domžale drugi kolesarski maraton, ki bo v nedeljo 15. maja s startom ob 10. uri. Start in cilj bosta za veleblagovnico „Napredek" v Domžalah, kjer se bo tudi moč prijaviti med 9. in 10. uro. Prijavnina znaša 100 din.
Proga bo potekala iz Domžal do Jarš in Mengša ter preko Preserja in Rodice do Radomelj. Od tu bo vodila kolesarje mimo Doba in Krtine v Maravče ter v Brtijo, kjer bo obračališče. Nazaj se bomo vrnili po isti poti.
Udeleženci rekreacijskega maratona prejmejo spominsko medaljo in okrepčilo na obračališču. Kolesarji bodo glede na vrsto koles in telesno pripravljenost razdeljeni v dve skupini: v prvi bo poprečna hitrost 30, v drugi pa 20 km na uro. Vabljeni!
J
V krosu zmaga Šlandrovcev
V pretekli številki Občinskega poročevalca smo obljubili, da bomo naknadno posredovali ekipno razvrstitev pionirjev in pionirk letošnjega spomladanskega občinskega krosa, ki smo ga pripravili 10. aprila v domžalskem športnem parku.
V skupni razvrstitvi so zmagali osnovnošolci in osnovnošolke OŠ Šlandrove brigade, ki so slavili kar v petih posameznih kategorijah. Drugo mesto so osvojili učenci in učenke OŠ Josipa Broza Tita, tretje pa OŠ Martina Koželja iz Doba.
Ekipna uvrstitev: 1. OŠ Šlandrove brigade 12 točk, 2. OŠ Josipa Broza Tita 22, 3. OŠ Martina Koželja 33,4. OŠ Janka Kersnika 34, 5. OŠ Radomeljske čete 38, 6. OŠ Matije Blejca - Matevža 42, 7. Venclja Perka 61 in 8. OŠ Olge Avbelj 64 točk.
PROGRAM ŠPORTNIH TEKMOVANJ IN PRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU
V okviru praznovanja občinskega praznika domžalske občine bomo v maju in juniju pripravni deset športnih tekmovanj in prireditev:
14. 5.1983 ob 17. uri
15. 5.1983 ob 10. uri
v Trzinu - tradicionalni TEK AKTIVISTOV. Prireditev je tekmovalnega in rekreacijskega značaja na progah dolgih 2, 6 in 12 km.
v Domžalah (ah 5. 6. 1983) - KOLESARSKI MARATON na 90 km dolgi krožni progi Domžale - Duplica - Moravče - Domžale, rekreacijskega značaja. 21. 5. 1983 od 9. do 16. ure     v OŠ Venclja Perka v Domžalah - KOŠARKARSKI
TURNIR ZA MOŠKE. Nastopila bodo moštva Olimpije, Ilirije, Slovana in Heliosa Domžale. 28.5.1983 od 9. do 16. ure     na   igrišču   TVD   Partizan   Mengeš  v   Mengšu -
KOŠARKARSKI TURNIR ZA ŽENSKE. Nastopile bodo vrste Alpine, Rogaške, Pule in Mengša. 28. 5.1983 ob 9. uri na  kegljišču  Reppvž v Domžalah  - KEGLJANJE
INVALIDOV. Nastopila bodo športna društva invalidov iz Ljubljane, Ljubljane-Siška, Kranja, Žalca, Zagorja, Kočevja inDonžal.
1.-3. 5. 1983 ob 16. uri v kamnolomu v Trzinu - STRELJANJE z malokalibrsko puško. Tekmovanje za OZD, ZSMS, TKO in občane domžalske občine.
4.6.1983 ob 9. uri
5.6.1983 ob 14. uri
11.6.1983 ob 9. uri
12. 6.1983 ob 10. uri
na kegljišču Repovž v Domžalah - KEGLJANJE. Nastopila bodo moštva iz Rutija (Švica), Ljubljane, Kočevja in Domžal.
na Krumperku pri Domžalah - KONJENIŠKI TURNIR v preskakovanju preprek. Nastopili bodo najboljši slovenski jahalci.
v restavraciji Pošta v Domžalah - ŠAHOVSKI TURNIR okoliša Domžale-Karnrtik.
v domžalskem športnem parku - FINALE NOGOMET-
NEGA TURNIRJA, naše občine.
Nastopili bodo nogometni klubi iz
Športni dogodki
••••••••••••••••••••••••••••»•••••••A
TEK PO ULICAH DOMŽAL
TKS Domžale, ZTKO Domžale in atletski klub Domžale so tudi letos pripravili tradicionalni tek po ulicah Domžal v počastitev ustanovitve OF in praznika dela. Letošnje tekaške prireditve, ki ni le tekmovalnega temveč tudi športno-političnega značaja, se je udeležilo 72 tekačev in tekačic iz domžalske občine, Ljubljane in Kamnika. Tekmovalci, ki so bili razvrščeni v enajst starostnih skupin, so tekli po krožni progi po Kidričevi cesti, Cesti talcev in ulici Veljka Vlahoviča. Najboljši trije v vsaki starostni skupini so prejeli medalje, ki jih.je podelila predsednica domžalske skupščine TKS Vera Banko.
REZULTATI - MPE: 1. Nemeček, 2. Hostnik, 3. Oražem (vse JBT), MPI: i. Majcen (MB), 2. Lovrič, 3. Pungerčar (oba ŠB), SPE: 1. Rajgel, 2. Vodlan (obe JBT), 3. Matičič (ŠB), SPI: 1. Mav (SB), 2. Drolc, 3. Zajdela (oba AK Dom), mladinke: 1. Horvat, 2. Ogrinc (obe AK Dom), 3. Klemene (UGŠ), mladinci: 1. Repnik (Gim. B2G Lj), 2. Povirk (ZSMS Ihan), 3. Zupanek (AK Dom), članice: 1. Blejc (TVD Men), 2. Pimat (KK Men), 3. Gostič (TVD Dom), člani; 1. Pibernik (SK Kamnik), 2. Orehov (Olimpija), 3. Končtna (TVD BŽG), veterani „A": L Žerjav (Olimpija), 2. Strnad, 3. Gorza (oba AK Dom), veteranke: 1. Troha (DS SIS), 2. Kvas (AK Dom), veterani „B": 1. Kerčman (KK Dom).
KEGLJANJE: TOSAMA SLjA^v^ILjAl
Delovna organizacija Tosama je zmagovalec letošnjega ekipnega kegljaškega prvenstva v okviru delavskih športnih iger 1983 in sicer tako med moštvi kot tudi med vrstami. Mesec dni trajajočega tekmovanja se je na domžalskem kegljišču „Repovž" udeležilo 11 moštev in pet vrst, pripravila pa sta ga ZTKO Domžale in kegljaški klub Domžale.
REZULTATI - vrste: 1. Tosama, 2. Universale, 3. Induplati, 4. Napredek, 5. OS Olge Avbelj, moštva: 1. Tosama, 2. Papirnica, 3. Lek, 4. Napredek, 5. Slovenijales, 6. Mlinostroj L, 7. Mlinostroj II., 8. Universale, 9. Avtoservis, 10. Induplati, 11. Filc.
NOVOST: LETNI ŠPORTNI SEJEM
Športni delavci smučarskega društva Domžale so pripravili v aprilu v domžalski hali komunalnega centra prvi letni sejem rabljene športne opreme. Obiskovalci so lahko na sejmu prodali ali kupili rabljeno športno opremo za vse letne športe, navtiko, kampiranje, kolesarstvo, planinstvo in jamarstvo, konjeništvo ter opremo za prevoz in prenašanje malčkov. Glede na to, da so člani SD Domžale pripravili prvi tovrstni sejem v Sloveniji (če ne celo v Jugoslaviji) nasploh, je bil obisk zadovoljiv, čeprav se"seveda ne da primerjati z že uveljavljenim domžalskim smučarskim sejmom. Vendar bi bil lahko obisk ob zgodnejšem delu propagandne službe še neprimerno večji, saj so številni občani prepozno izvedeli za sejem. Prihodnje leto kaže bolje obvestiti tudi osnovnošolce po OŠ, saj je ta sejem v prvi vrsti namenjen mladim s plitvejšimi žepi, vendar z željo po športnem udejstvovanju. Na letošnjem sejmu je bilo največje povpraševanje, ob energetski krizi, po rabljenih kolesih in otroških vozičkih, da pa ne le v Domžalah temveč celo v Sloveniji primanjkuje tovrstnih sejmov, priča podatek, da so prišli.na sejem celo Jeseničani.
I. Matičič
KONJENIŠKA UVERTURA NA KRUMPERKU
Odlična organizacija, izvrsten uspeh domžalskih konjenikov in številni gledalci -so poglavitne značilnosti prvega letošnjega konjeniškega turnirja v preskakovanju zaprek, ki so ga koncem preteklega meseca pripravili na Krumperku člani konjeniškega kluba biotehniške fakultete Krumperk. Na tekmovanju je nastopilo 40 jahalcev iz šestih slovenskih konjeniških klubov, ogledalo pa si ga je okrog 2000 ljubiteljev konjeniškega športa. Največ uspeha na turnirju so poželi domači tekmovalci, saj se jih je v treh tekmah kar pet uvrstilo med tri najboljše, od tega trije na prvo mesto. V tekmovanju v preskakovanju zaprek za mlade konje oziroma jahalec je med 20 tekmovalci prepričljivo zmagala Domžalčanka Irena Habe s haflingerjem Rožo, v tekmi Štafet sta slavila Tomo Mali in Aco Slavič, v zadnjem tekmovanju v dveh delih pa je Matjaž Čik osvojil s Santa Mario drugo mesto.
Uvrstitev domžalskih konjenikov - tekma za mlade konje oziroma jahale« (nastopilo 20 tekmovalcev): 1. Irena Habe (Roža), 3. Sandi Smolnikar (Fidela), 4. Matjaž Cik (Aron), 5. Matjaž Cik (JDon), 13. Marko Brojan (Vida), 15. Mateja Omahna (Etna), tekma štafet (nastopilo 7 štafet): 1. KK BF Krumperk - Tomo Mali (Anka) in Aco Slavič (Vveller), park ur v dveh delih (nastopilo 12 tekmovalcev): 2. Matjaž Cik (Santa Maria), 4. Mali Tomo (Anka), 8. Aco Slavič (Welier).
I. Matičič
Največ uspeha so poželi domžalski konjeniki v tekmovanju za mlađ« konje oziroma jahalce, saj so se kar štirje uvrstili med pet najboljših hi sliki: predsednica skupščine TKS Domžale Vera Banko izroča priznanji• prvouvrščent Ireni Habe. Foto: Igor Matičič
^CtNSKfpOROČEVALEC
razglasi, objavc, razpisi
Mali oglasi
oglas
Prodam novo prazno grobnico na novem pokopališču v Domžalah. Informacije na tel. (061) 721-362.
OGLAS
Na igrišču pri šoli J.B.T. Rodica sem izgubil moško uro znamke Giashite. Poštenega najditelja prosim, da mi jo vrne na naslov: Petrovčeva 25, Rodica ali jo odda v šoli.
OGLAS
Kupimo hišo v Domžalah- Možnost tudi sožitja s starejšo osebo. Ponudbe na uredništvo Poročevalca.
SERVIS ŠIVALNIH STROJEV
K LAN ČAR TINE VIR, ČUFARJEVA 6
r
AVTOSERVIS DOMŽALE
Komisija za delovna razmerja
OBJAVLJA prosta dela in naloge
1. 2 VZDRŽEVALCA
2. 1 VZDRŽEVALCA
3. 2 KLJUČAVNIČARJA
4. 1 SKLADIŠČNIKA
5. 1 REFERENTA ZA IZTERJAVO
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
Pod 1.2.3. končana poklicna šola ključavničarske stroke, eno leto delovnih izkušenj. Pod 4. KV prodajalec tehnične stroke ali avtostroke, eno leto delovnih izkušenj. Pod S. končana ESŠ ali administrativni tehnik z najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj.
Delavci pod 1 in 3 bodo sprejeti za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom 45 dni. Delavci pod 2, 4 in 5. bodo sprejeti za določen čas (do vrnitve delavcev iz J L A oziroma iz porodniškega dopusta) s polnim delovnim časom in poskusno dobo 45 dni, pod 5. 60 dni.
Pismene ponudbe z dokazili sprejema kadrovska služba Avtoservis Domžale, Ljubljanska cesta 1, 8 dni po objavi.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po poteku objave.
ZAHVALA
Ob nenadni tragični izgubi mojega moža in očeta
ŠTIFTA R DRAGOTA
se iskreno zahvaljujem vsem. ki ste ga mnogo prezgodaj spremili na njegovi zadnji poti in se ga spominjajo ter obiskujejo njegov prerani grob.
Žena Janja in sin Primož.
ZAHVALA Ob smrti naše drage mame
ANTONIJE ZALAZNI K
iz Pravoj nad Blagovico
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in z nami sočustvovali
Vsi njeni.
ZAHVALA
Po dolgoletni bolezni nas je zapustila DORICA KRANJEC
Iskreno se zahvaljujemo njenim nekdanjim sodelavkam in sodelavcem, sindikatu Indu plati ter vsem znancem in prijateljem, ki so ji lajšali ure težke bolezni in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni.
r
\ r
KRAJEVNA SKUPNOST SIMONA JENKA DOMŽALE
RAZPIS prostega mesta
PLAVALNEGA MOJSTRA NA KOPALIŠČU V DOMŽALAH
Razpisni pogoji so:
— opravljen izpit plavalca
— znanje reševanja iz vode
— izpit iz nuđenja prve pomoči
Delo je za določen čas. Plača po dogovoru.
Pismene prijave o izpolnjevanju pogojev poslati v 15. dneh po objavi razpisa na naslov: Krajevna skupnost Simona Jenka, Kidričeva 14, 61230 Domžale.
r
KRAJEVNA SKUPNOST
MENGEŠ
Kidričeva 30
OBJAVLJA prosta dela in naloge
TAJNIKA KRAJEVNE SKUPNOSTI MENGEŠ
za določen čas za 4 leta in je lahko izvoljen ponovno za 4 leta
Pogoji:
najmanj srednja šolska izobrazba ekonomske, upravne ali druge ustrezne smeri.
5 let ali najmanj 2 leti delovnih izkušenj — poznavanje delegatskega sistema in
krajevne samouprave.
Poskusno delo traja 2 meseca.
OD se Izplačujejo po pravilniku DSSS.
Prijave pošljite z vsemi dokazili in kratkim opisom dosedanjega dela v tajništvo Krajevne skupnosti Mengeš, Kidričeva 30 v 15. dneh po objavi v Občinskem poročevalcu pod geslom ..ZA RAZPISNO KOMISIJO".
KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA DOMŽALE
OBVESTILO
OBČANU
Obveščamo vas, da bo vseslovenska akcija zbiranja rabljenih oblačil, obutve in posteljnine v tednu solidarnosti v
četrtek, dne 26. maja 1983 od 17. do 19. ure
Občani, dostavite oblačila, obutev in posteljnino zavite v zavitke in sicer:
NA ZBIRALNE CENTRE
— Zbirališče: Osnovna šola Venclja Perka Domžale
— Zbirališče: Društvo upokojencev Domžale (v blokih Simona Jenka)
— Zbirališče: Dom počitka Domžale
— Zbirališče: Osnovna šola Šlandrove brigade Domžale
— Zbirališče: Poklicna šola Domžale -Zbirališče: Glavno skladišče - V. Vlahoviča 7
— Zbirališče: Osnovna šola Trzin
— Zbirališče: Osnovna šola Radomlje
— Zbirališče: Osnovna šola Dob
— Zbirališče:  Dom počitka Mengeš in Samopostrežba, Blejčeva 9,
Mengeš
— Zbirališče: Jarše — Gasilski dom
— Zbirališče:  Krajevna skupnost Vir
Pouličnega zbiranja ne bo, zato vas prosimo, da dostavite oblačila na zgoraj navedena zbirališča.
Občinski odbor RDEČEGA KRIŽA DOMŽALE
r
OGLAS
Trisobno lastniško stanovanje v Domžalah zamenjam za dvosobno (do 44 m2) z doplačilom. Ponudbe pod kame-
njava možna takoj". Interesenti bodo zvedeli podrobnejše informacije po telefonu: Iskra Elektrooptika Ljubljana (tel. 061/573-215 int. 415. Pavlin Aleksander).
J
DO TOKO DOMŽALE DSSSS
Po sklepu komisije za delovna razmerja DS SSS
OBJAVLJAMO prosta dela in naloge
„ELEKTRIKAR II."
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi kadrovski službi DO TOKO Domžale, Kidričeva 1.
K sodelovanju vabimo tudi kandidatke s končano osnovno šolo za priučitev v proizvodnji usnjene galanterije.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
JANEZA PIRNATA
Matičkovega iz Krtine 3
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem ter sosedom za izkazano pozornost ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi.
ZAHVALA Ob srati našega dragega očeta
FRANCA PERGARJA
Lukovega ata iz Dol
se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali, darovali cvetje, izrekali -sožalje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni gasilskemu društvu.
Vsi njegovi I
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi in prerani izgubi
FRANCIJA KOSIRNIKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom prijateljem, sodelavcem in znancem, ki so nem v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in z nami sočustvovali ter ga spremili ne njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi, ko je kruta usoda strgale >z naše srede ženo, mamico in sinova, brata
ANGELCO. JANEZA in
GAŠPERJA SRŠA
se iskreno zahvaljujeva vsem krajanom, sodelavcem v DO Lak, Papirnici Količevo, Slovenijales, Osnovni šoli Radomeljske čete, POZO Plastenka, mladini KS Preserje, vsem ki so jih spremili na zadnji poti, darovalcem cvetja, posebno pa še Miri Turk.
Preserje. 24. april 1963
Mož, oče Ivan Srša in hčerka, sestra Klavdija
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube mame
MARIJE SEMEJA
iz Vrbe
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ze izraze sožalja, darovano cvetje. Hvala vsem ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni.
ZAHVALA Ob izgubi našega dragega
JANEZA PETERKA
Svetlinovega ata Iz štude
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nem izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje ter ga v teko velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi
V SPOMIN
21. maja mineva žalostno leto, odkar je kruta usoda nepričakovano iztrgala iz naše sredine našega ljubljenega sina, brata ter strice
JANEZA JEMCA
Med nami je ostala praznina, v naših srcih velika bolečina. Če bi solza te zbudila, te ne bi črna zemlja krila. Nikoli te ne bomo pozabili - vedno
boš ostal z narni. Hvala vsem, ki se te spominjajo in v tvoj spomin prižigajo svečke.
Vsi njegovi.
-. , z. ■
1 ".
•mi
9246
VABILO
K SODELOVANJU
V pripravah na postopni začetek obratovanja novega, tehnološko modernega proizvodnega obrata organskih sintez VABIMO k sodelovanju več strokovnjakov različnih poklicnih profilov na naslednjih delovnih področjih:
TOZD KEMIJA, proizvodnja kemičnih izdelkov, r.o., Mengeš, Kolodvorska 27
DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA ALI INŽENIRJA KEMIJSKE TEHNOLOGIJE oz. DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA ALI INŽENIRJA KEMIJE
Delo: organiziranje nemotenega poteka proizvodnje ter sprotno odpravljanje nepravilnosti, preverjanje in nadzorovanje izvajanja tehnoloških procesov v skladu s tehnično-tehnološko dokumentacijo, predpisovanje tehnoloških tokov po operacijah, sodelovanje s TOZD Razvoj in raziskave pri uvajanju novih izdelkov in tehnologij v obratu, izvajanje kvalitetivnega in kvantitativnega nadzora proizvodnje
Pogoji: — visoka ali višja šola FNT - smer kemijska tehnologija oz. kemija
—■ 1 oziroma 3 leta delovnih izkušenj
- poskusno delo 90 dni
VEČ KEMIJSKIH TEHNIKOV
Delo: vodenje in usklajevanje proizvodnje po proizvodnih fazah, nadzor doslednega izvajanja navodil za delo in ravnanje v skladu s tehnološkim postopkom
Pogoji: - srednja šola kemijske smerj
- 1 leto delovnih izkušenj
- poskusno delo 60 dni
VEČ DELAVCEV
Delo:    opravljanje dela v kemični proizvodnji
Pogoji: - končana osnovna šola, zaželena pa je poklicna šola kovinarske ali druge sorodne smeri
- poskusno delo 30 dni
- starost nad 18 let
TOZD KONTROLA, kontrolna" analitska dejavnost, r.o. Verovškova 57
VEČ KEMIJSKIH TEHNIKOV
Ljubljana,
Delo: samostojno izvajanje analiz in določitev po metodah s splošnimi in specifičnimi tehnikami, pripravljanje reagentov in standardov, preverjanje rezultatov po kontrolnih kartah, izpolnjevanje analitskih izvidov
Pogoji: — srednja šola kemijske smeri
- 1 leto delovnih izkušenj
- poskusno delo 60 dni
TOZD TRŽENJE, izvajanje komercialnih in medicinsko-infonnativnih storitev, r.o., Ljubljana, Celovška 197
KEMIJSKI TEHNIK
Delo: naročanje in priprava repromaterialov na podlagi dokumentov -proizvodnih poročil iz operativne priprave dela, kontroliranje identifikacij repromaterialov za pravilno hranjenje in raztehta-vanje £
Pogoji: - srednja šola kemijske smeri
- 1 leto delovnih izkušenj -
- poskusno delo 60 dni
- delo je v dveh izmenah
TOZD INVEST SERVIS, vzdrževalna dejavnost, r.o., Ljubljana, Verovškova 57
VEČ OBRATNIH KLJUČAVNIČARJEV
Delo: nadzor obratovanja, preventivno vzdrževanje strojev in naprav v obratu, nastavljanje in regulacija strojev, sodelovanje pri remontih, demontažah, montažah strojev in naprav v obratu, nadzor nad zalogami tehničnega materiala in rezervnih delov za stroje in naprave v priročnem skladišču
Pogoji: - 3 lema srednja šola kovinarske smeri
- 2 leti delovnih izkušenj
- poskusno delo 60 dni
OBRATNA ELEKTRIČARJA
Delo:   vzdrževanje strojev in naprav v obratu ter sodelovanje pri remontih, nastavljanje električnih sestavnih delov oziroma sklop« glede na izdelek in embalažo, menjavanje rezervnih delov ob okvarah
Pogoji: - 3 letna srednja šola elektro smeri
- 2 leti delovnih izkušenj
- opravljen „S" izpit (oziroma ga bo delavec opravil PO sklenitvi delovnega razmerja)
- poskusno delo 60 dni
. Delo je organizirano v več izmenah-
Vse prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev objave sprejema 15 dni po objavi kadrovsko-splošni sektor delovne organizacije LEK Ljubljana, Verovškova 57.
r
7\
MLADINA V SLO IN I)S
Naša država in njeni narodi to plačali visoko ceno za svobodo, ki jo danes uživamo. Nedvomno smo trdno odločeni, da svobodo, naš sedanji in nadaljnji razvoj ohranimo in če je potrebno tudi branimo, za kar pa se moramo stalno priprav/jati in usposabljati. Programe usposabljanja in izobraževanja smo vnesli že v osnovne šole, kjer delujejo obrambni krožki, v srednjih šolah pa je v ta namen organiziran pouk obrambe in zaščite, poseben program pa je pripravljen tudi za usposabljanje mladih na tem področju, ki sicer ne obiskujejo srednjih šol. Mladi dobivajo osnovna znanja iz narodne in civilne zaščite, orientacije, topografije, seznanjajo se z orožjem, z nalogami protipožarne in prometne zaščite, ne pozabijo niti na prvo pomoč. *
Z uvedbo šolskih, občinskih, regijskih in drugih tekmovanj smo našli zanimivo obliko preverjanja pridobljenega znanja. Tekmovanje mladine v veščinah in znanjih iz SLO in DS smo vkffbčili tudi v letni program dela šolskih športnih društev.
V naši občini organiziramo občinska tekmovanja od leta 1979, ko smo se dogovorili, da se nanj pripravljamo skozi vse leto v okviru rednega pouka in obrambnih krožkov. Pokrovitelj teh tekmovanj je Občinska konferenca SZDL Domžale, organizator pa organizacijski odbor, ki tekmovanje organizira vsako leto na drugem območju. Tako je bilo letošnje tekmovanje organizirano na območju KS Radomlje in Rova in sicer 16. 4. 1983, udeležilo pa se ga je 16 ekip iz osnovnih šol, 6 ekip iz Centra srednjih šol, sodelovali pa sta tudi 2 ekipi Sekretariata aza LO, v katere je bila vključena izvenšolska mladina.
Tekmovanje samo se je pričelo z reševanjem teoretičnih vprašanj in nadaljevalo s pohodom, na katerem so učenci in dijaki reševali različne praktične naloge ter pri tem preverjali svoja znanja iz poznavanja civilne zaščite, protipožarne varnosti, prometne vzgoje, orientacije i% topografije, streljanja, poznavanja orožja in drugega. Orientacijski pohod je bil dolg 8 km, smeri pa so bile izbrane tako, da so zahtevale dobro poznavanje specia/ke in kompasa, glavni del pohoda pa je bil določen z azimutom, ki je vodil do posameznih delovnih točk.
S prikazanim znanjem in prizadevnostjo posameznih ekip smo lahko zadovoljni, zlasti to velja za osnovne šole. Pričakujemo, da bodo mentorji v srednjih šolah v prihodnje še več skrbi namenili posameznim področjem tekmovanja in vzgojno vplivali na delo mladincev.
Najboljši med OŠ sta bili ekipi OŠ Radomeljske čete (1. mesto) in OŠ Martina Koželja (2. mesto), ki se bosta poleg ene ekipe Centra srednjih šol (1. mesto) in ekipe Sekretariata za LO 12. mesto) udeležili regijskega tekmovanja, ki bo konec meseca verjetno v Tacnu.
V imenu odbora se želimo zahvaliti vsem tekmujočim in njihovim mentorjem, kot tudi prizadevnim članom ZRVS (KO Radomlje), odboru RK, radioamaterjem, vodstvu OŠ Radomeljske čete, strelski družini Domžale ter vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi letošnjega tekmovanja.
R.CUK.
Prvomajske kresove so prižgali mnogi občani za posamezne soseske. Na sliki: Kres ob Vodovodni ulici v Domžalah.
J
Po sklepu Odbora za delovna razmerja in stanovanjska vprašanja
KOMUNALNO PODJETJE „LJUBLJANA" TOZD „D IM NI KA RSTVO" LJUBLJANA, Cesta VII. korpusa 17
OBJAVLJA
oglas za prosta dela in naloge
ENOSTAVNE DIMNIKARSKE NALOGE
Pogoji:
1. manj zahtevna dimnikarska dela
2. skrajšan program srednjega izobraževanja
3. delovne izkušnje: za priučitev v stroko
4. poskusno delo: 6 mesecev
5. starost: do 27 let*
6. po preteku poskusne dobe se kandidat vključi v usposabljanje za priučitev za opravljanje del in nalog
7. odslužen vojaški rok
Delo se združuje za nedoločen čas.
Prijave in dokazila o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Komunalno podjetje „Ljubljana" TOZD „Dimnikarstvo", Ljubljana, Cesta VII. korpusa 17.
Različne koristne aktivnosti mladih:
Proizvodni dan
na Brdu
Letos so učenci in učitelji OŠ Janko Kersnik Brdo v okviru šolske skupnosti v sodelovanju s svetom staršev že drugič organiziral! proizvodni dan, ki je namenjen predvsem neposrednemu srečanju učencev z delom v kmetijstvu in sadjarstvu. Ker pa je na šob veliko učencev, je del dneva namenjen tudi aktivnostim za čisto okolje, v katere se vključujejo zlasti učenci iz razredne stopnje.
Učenci, razdeljeni v večje in manjše skupine, so na območjih, kjer sicer živijo, poskrbeli, da so bila opravljena določena kmečka opravila, poskrbeli pa so tudi za Čistejšo okolico, saj so v vseh KS, ki jih pokriva ta šola in podružnični šoli Krašnja in Blagovica, pobirali smeti, pozabili pa niso niti na spominska obeležja. Na pomč so jim priskočili tudi zunanji sodelavci, njihovi starši ter bivši učenci teh šol, zlasti tisti, ki obiskujejo pedagoške šole na različnih stopnjah. Vse aktivnosti pa so budno spremljali mladi novinarji, ki so ob tej priložnosti izdali tudi posebno številko svojega glasila.
Čeprav večina otrok že tako iz dneva v dan pomaga svojim staršem na kmetijah, jim tudi proizvodnega dne ni bilo težko poprijeti za delo, pa najsi je šlo za grabljenje in čiščenje travnikov oz. gozdov, delanje butar, sajenje krompirja, razvažanje gnoja, pripravljanje vrta za setev, okopavanje gredic in sajenje cvetja, urejanje poti, čiščenje obrežja Rađomlje, sekanje drv, čiščenje in obrezovanje sadovnjakov, spravljanje premoga in drugo. Vrsta opravil je bila opravljena z veliko volje in prizadevnosti in mladi obrazi so ob končani akciji ob prijetni malici lahko ponosno pokazali na opravljeno delo.
Veseli so bili vsi: od prvošolčkov oz. malih šolarjev, ki so z vrečkami pobirali odpadke ob cestah, pred trgovino, avtobusno postajo in drugje, do učencev na predmetni stopnji, ki so zasipali kolobarje okoli drevesc, do učiteljev, ki so sodelovali in vodili delo ob pomoči zunanjih sodelavcev.
Proizvodni dan je popolnoma uspel, učenci bi le želeli, da bi prav v aktivnostih, ki so jih orgariizirali ta dan, njihovi starši sodelovali še v večji , meri in da bi za čistejše okolje skrbeli sleherni dan, ne pa le en dan v letu.
Vera
r
POSTO SPRAŠUJEM .
»Občinskega poročevalca prejemam silno neredno. Zelo me jezi, ker časopis prejemam z veliko zamudo.
Sprašujem pristojne na domžalski pošti, kako je mogoče, da smo občani prejemali v preteklosti več številk hkrati.
Tako sem denimo prejel istočasno številki glasiia i dne 15.4. in 31.3.
Kako to? Odgovorite mi!
Matevž Burja Zgornje Jarše 53
'ST^ANTS
r
DO Toko n.sol.o., Domžale
61230 Domžale. Kidričeva 1
Telefon 061.721-811, telex 31424 YU TOKO
S svojimi TOZD:
— Galanterija
— Potovalni izdelki
— Torbarstvo Maribor
— Drobna galanterija Žižki
— Usnjarna Maloprodaja •
— Čommerce
— DSSSS
PROIZVODNI PROGRAM: ženske torbice, potovalni izdelki, aktovke in mape. pasovi, drobna galanterija, izdelki iz reptilij. rokavice, šolske torbe, športne torbe vrhnje usnje in usnjena podlaga
HELIOS
— BARVE
— LAKI
— EMAJLI
— DEKSTRINI
— LEPILA
— UMETNE SMOLE
— JEDILNA IN TEHNIČNA OLJA
TAMISE
Ld
Mengeš
Uredimo vam kvalitetno opremo za trgovske lokale, hotele in gostinske obrate.       Se priporočamo
splošna gradbena dejavnost beton-zagorje ob savi n soi o
TOZD »GRADNJE« DOMŽALE, Kolodvorska 10
Priporoča svoje storitve in čestita za praznik
OBRTNIK
Mengeš
Opravlja:
zidarska, kjučavničarska. steklarska in parketarska dela
Priporoča svoje usluge in čestita za praznik'
INDUSTRIJSKI KOMBINAT
»PLANIKA« KRANJ
TOZD »MOJCA« LUKOVICA
Priporoča svoje kvalitetne usluge in čestita za praznik
EKSPLOATACIJA
PREDELAVA
IN OPLEMENITENJE
NEKOVIN
»TERMIT«
DOMŽALE
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA PROIZVODNJO LIVARSKEGA POMOŽNEGA MATERIALA
ZAVAROVALNICA »TRIGLAV«
Poslovna enota Mengeš
Čestitamo za praznik
in priporočamo svoje storitve
J
TOVARNA POZAMENTERIJE
Mengeš
Pridružuje še čestitkam in priporoča vse vrste tkane elastike, svileno in najlon elastiko, elastične in neelastične trakove, vrvice, trakove
POŠTA DOMŽALE
Papirnica Količevo
__)
\
Izdelujemo:
raznovrstne papirje, navadne in specialne lepenke,
več vrst sestavljenih kartonov
zlasti s premazom oplemenitene kartone za grafično embalažo
mi
DOMŽALE
»avtoservis«
61230 DOMŽALE, P. p. 74
Telefon: 721-831. 721-829 ŽIRO RAČUN: 50120-601-30260
DEJAVNOSTI: Pooblaščeni VW in VOLVO SERVIS s prodajo rezervnih delov • Kleparsko-ličarska popravila avtobusov in kamionov vseh tipov • Izdelava aluminijskih nadgradenj (keso-nov) na vseh vrstah tovornih vozil
v.
J
Radomlje
proizvaja žagan les. jedilne in sedežne garniture
Priporočamo proizvode
MELODIJA MENGEŠ
Čestitamo za praznik
Proizvajamo glasbene instrumente, zvočne notne table.
Priporočamo svoje izdelke
J
Kolektiv delovne organizacije
av fMpftfOMT
domzafc
Al
trgovsko gostinska DO
NAPREDEK
osutxo. domžale
TOZD PREHRANA TOZD OPREMOTEHNA TOZD GOSTINSTVO IN TURIZEM TOZD OSKRBA
se priporoča za nakup vsakovrstnega po-trošnega blaga v svojih prodajalnah širom občine
lidrometa
Kovinsko in strojno podjetje
nudi svoje proizvode in kvalitetne usluge:
— izdelava in montaža opreme za čistilne naprave komunalnih in industrijskih odpadnih voda,
— izgradnja regionalnih vodovodov,
— preskrba s pitno vodo in odvajanje odpadnih voda skozi čistilno napravo
Restavracija z garni hotelom
»PRI KONSKU« Trojane — avtobusna postaja — parkirni prostor — domača in mednarodna kuhinja — krofi — zavitki — klobase — pečenice z zeljem — piščanci Garni hotel — neprekinjeno odprt — 63 postelj (32 sob) prijetna zajtrkovalnica oz. prostor, ki je uporaben za sprejem zaključnih družb, za seje. sestanke poslovnih ljudi, primeren za poroke. Sončna terasa. Priporočamo se!
r
GOSTOM IN OBČANOM ISKRENO ČESTITAMO
EMONA
DO kmetijska kooperacija, p.o. Domžale, Kidričeva 14
z naslednjimi dejavnostmi proizvodnje in odkupom kmetijskih pridelkov, prodajalnami kmetijskega rep-romateriala v Domžalah, Lukovici, Blagovici, Moravčah, Kamniku, Komendi, Tuhinjski dolini, pospeševalno službo za pospeševanje zasebnega kmetijstva
SE PRIPOROČA IN ČESTITA
IZVOZNO—UVOZNO PODJETJE
SEMESADIKE Mengeš
Z delovišči:
Semenarno in Drevesnico Mengeš Drevesnico v Radvanju pri Mariboru in Drevesnico v Tišini pri Murski Soboti
nudi gozdno seme, sadike pogozdovanje in okrasne nasade ter storže za okras in se priporoča
Če želite biti .oblečeni . "športno in elegantno nosite konfekcijo in pokrivala \ tovarne
slamnikov in konfekcije
'O?'-' >    i v m v -•t"1'
UNIVERZALE DOMŽALE
Izdelki so iz klasičnih in modnih materialov v različnih barvah in velikostih
KOMUNALNO PODJETJE DOMŽALE DOMŽALE, Ljube Šercerja 4
Priporoča svoje storitve Kolektiv čestita
»MLINOSTROJ« TOVARNA STROJEV DOMŽALE
VSEM OBČANOM ČESTITAMO
TOSAMA
DOMŽALE
■ VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM, DELOVNIM KOLEKTIVOM IN OBČANOM ČESTITAMO IN ŽELIMO MNOGO DELOVNIH USPEHOV!
Živilski kombinat
»ŽITO« LJUBLJANA
POSLOVNA ENOTA DOMŽALE
ČESTITAMO
GOZDNO GOSPODARSTVO DOMŽALE
Priporočamo svoje storitve in čestitamo k prazniku
TOZD
tHc
o.sol.o., 61234 Mengeš
izdelujemo in prodajamo tehnične in iglaste filce ter sodobne talne obloge za pode.
Delovni kolektiv čestita vsem občanom
INDUSTRIJA PLATNENIH IZDELKOV INDUPLATI r.o., JARŠE p. DOMŽALE
Delovna organizacija INDUPLATI JARŠE
VAM ČESTITA OB PRAZNIKU