mo
V CtubltanS 4. <ol&iobr<a 1944
57 - Slev. 40
Skrivnost komunteiičfte privlačitos/ti
Po vsem tem, kar komunizem dela, so človeku mora čudno zdeti, da n »kateri še tako dero za tem naukom. Milijonarski sinovi in pobarvane hčerke so pobegnili iz bogatih očet-iiili salonov v hribe. Ljudje pravijo: /a svobodo so se Sli borit! Pa so se v resnici šli borit za komunizem. Ali ni to čudno? Poglejte danes našo Dolenjsko! Revna ie in od dela žuljavih rok jo morala živeti. Majhne kmetije so tain doma, na katerih se noč in dan ubija pridni kmetič s svojo številno družino. Glejte, ta kmet ni padel v mreže komunistične agitacije, ker je delovanj« komunističnih tolovajev že od blizu videl. Pač
Rn |K>glejte v različna gnezda po Dolenjskem iu otranjskem, kjer je doma bogatijo, kjer tre-bušati mesarji, obilni krčmarji in zajetni šiac-nurji domala noč in dan delajo propagando za komuniste. Za njimi pa piska še tisla tenka plast raznih šolanih tencev, ki jim l judje po krivici pravijo »inteligenti< 'lo je vsa komunistična armada v zaledju, med katero boš zaman iskal poštenih žuljavih rok. Od kod to?
Zgodovina komunističnega gibanja nam kaže, a kako silo zna komunizem nastopati. Marsikdo bo mislil, da ta silni zagon iKiineoi, da j« komunistična ideja končno morebiti vendarle dobra, ker bi drugače ne mogla toliko ljudi privezati nase. Kdor ne pozna zgodovine, bo takemu modrovanju verjel. Kdor pa pozna zgodovino in njen nauk, bo videl, kako zmotna ja taka misel. Poglejmo!
V starem veku še je vsa sila poganskega sveta zaganja!« v vero v edinega m pravega Boga, kakršno so imeli Izraelci. Ta sila je bila mogočna in včasih tudi zmagovita. Toda kdo si bo upal reči, da je zaradi tega bila tudi prava? S Kakšno silo si je Mohamedov nauk skušal utreti pot po vsem svetli, s kakim zanosom so se njegovi privrženci borili. Pa menila vendarle lnkdo ne bo trdil, da je Mohamedov verski nauk bil dober.
Zgodovina nas uči, da gibanje, če je še tako privlačno, ni vedno privlačno zaradi tega, ker je dobro, marveč zato, ker ljudem nudi ali obljublja razne čutne užitke, ln samo čutne dobrine komunizem ljudem obljublja, saj duhovnih jim ne more, ker duha taji. Te čutne dobrino pa, ki jih komunizem lahkovernim obljublja, so telesno uživanje do skrajnih meja, paradiž na zemlji z vseinj slastmi, in zaradi tega dero za njimi v prvi vrsti propadli ljudje, drve za njimi tudi presiti milijonarski otroci, ker so so »meščanskega izživljanja« že naveličali. Žene jih sla, da bi se zdaj izživljali tudi pod krivo jelko — prav po vzgledu rokovnja-čev, ki so med nami že pred 1(H> leti minili.
Celih 250 let so skvarjeni modrijani v l'.v-ropi že šarili s svojimi nauki, češ da je glavno na'svetu uživanje. Prav precf 150 leti so po naukih zablodelftga Šveda na Ruskem tamkajšnji izobraženci začeli gojiti telesno uživanje, čel da je tako življenje »začetek božjega kraljestva na zemlji«. In čez 150 let so privedli ti nauki v komunizem, še pred sto leti je skvar-jen Francoz dokazoval, da bo celili 3>.000 let
i i I	1' 1 i .. ... J ,.	1,.« m /-vi vfitil
svetit tako fletno, da ne bo nobenega
greha,' del. U
Šhncjmiska jama na Krasu'
tega je nastal krivi nauk, češ da Bog vlada svet s požel jen jem (»o užitku. Kar »ri j a človekovi Strasti, to je dobro. In tako je Jud Mars žarel učiti, da je človekov nagon glavna stvar m o« Boga niti treba ni. Za socialno revolucijo J« Marsu bilo treba le od spolnih in drugih strasti razburkanih ljudi, katere je komunizem prav zato podžigal v poželjenju strasti.
To je vsa skrivnost tega natika, kar nas tffci tudi življenje »tovarišev in tovarišic« v naših gozdovih.
Vojni dogodki preteklega tedna
Sovražno »rodhrtiie m zahs&s HStavijMM
Te oni teden smo poročali, da fe fronta aa labodu bol) in bolj ustaljena. Danes nam govora poročila preteklega tedna, da te je sovražno napredovanje na vtej črti ustavilo in da je bil sovražnik na več krajih ie vržen nazaj. Naj »led« poročila:
Da« 25. IX.! Nemške čete so v zahodni Nizozemski na novih postojankah odbile več sovražnih napadov. Na odseka Arnheim—Nimwegea ie sovražnik sicer Iz zraka izkrcal več novih padalskih tet, ki pa so bile od Nemcev takoj napadene. Ostanki prve angleške padalske divizije so stis-ajeai na ozek prostor. Spet je bilo zajetih 800 Angležev. — Severno od Aachena. to bili odbiti Tri sovražni napadi. — Pri Episalu je sovražnik saradi tilneg* nemškega odpora )• malo n&pre-dovaL
Dna 26. ULi V zahodni Nizozemski in pri Ant-
£erpnu je bilo odbitih več sovražnih napadov. Ne-tj krajevnih vdorov je bilo s protinapadi odstranjenih. — Pri EindhoveDu so hudi boji. — Pat mlsoadu m je lovraiiukn posrečilo, da je sa nekaj kilometrov napredoval. — Pri Aroheimu, kjer ja tovražaik hotel i napadi razbremeniti svojo tamkaj obkoljeno divizijo, je imel velike ilgttbe. — Pri Aachenn je bila obkoljena ameri-tka bojna skupina. — Sedma amerilka armada je kttdo napadala pri Epinalu, kjer je nekoliko raz-llrila svoje predmestje ob reki Moteli.
Dn* 37. OLl Dne 26. septembra je bil pri Amheinra zlomljen zadnji odpor tamkaj obkoljene angleike letalske divizije. Nemci se zajeli 6450 •letnikom Is ugotovili več tisoč mrtvih, zaplenili 30 protitankovskih topov ter 230 motornih vozil. — Pri Episalu je sovražni napad dosegel zaradi nemške obramb« le majhne uspehe.
Dne 28. I5,i S protinapadom so nemške čete pri prekopa Antwerpen — Turnhout razbile sovražno predmoetje. — Vsi angleški vdorni poskusi pri Nimwegnu so spodleteli. Sovražnika, ki fe ponekod vdrl v nemške postojanke, <o Nemci vrgli nasaf. — Južno od kraja Chateau nemški oklepni napad dobro napreduje. — Pri Epinalu je nemški protinapad zavzel več krajev, ki so bili poprej izgubljeni. — Vzhodno od kraja Lur je sovražnik aavzel nekaj krajev.
Dna 29. IX.t Sovražni poskus, da bi z letalsko pehoto preskočil reki Maas tn Ren ter med Emde-tiotn in Mfinstrom vdrl v Nemčijo, je spodletel. — Pri Eindhovnu tn Nimwegnu sovražnik poskuia v hudih bojih zabiti klin proti zahodu in vzhodu. Razbitih je bilo 40 sovražnih tankov. — Pri Nan-tojn je (ovratnik v hudih bojih Ie malo napre-fcvaL — V Vogezth Američani hudo napadajo, vzhodno od L ura so Nemci umaknili svojo bojno 6rto.
ni posabmti spremsntb
Neoiika poročila zadnjega tedna naznanjajo, Ka v Italiji ni posebnih sprememb:
Dna 25, IX) Severnovzhodno in vzhodno od kraja Firenzuole v Apcninih je sovTažnik hudo napadat Posrečil se mu je le en sam vdor, ki •a jo bi! zajezen. Uničenih je bilo 14 sovražnih tiskov. — Ob Jadranu ao se nemike postojanke pomaknila sa severno vzhodno stran od Riminija. Pri. te) priliki izvedeni sovražni napadi so bili razbiti ia uničenih je bilo 35 oklepnikov.
Da* 26, lXj Pri Firenzuoli je bilo v 36 urah edbitih 27 tovrainlb napadov ter uničenih 35 Oklepnikov. — Ob Jadranu je nova nemška črta vzdržal« hud sovražni pritisk.
Ebo 27. 1X.i Hudi boji so se nadaljevali se-vsrnovzodno od Firenzuole is ob Jadrana. Pri Fireszuob je bil preprečen sovražni vdor, ob Jadranu pa je bilo od 23. do 25. septembra uničenih 73 sovražnih tankov.
Dne 28, VLi Na zahodnem odseku tega bo-jttia je e ovratnik delal ie krajevne sunke, zato pa je pri Firenzuoli hudo napadal ter zavzel večjo vUHno. Nemški protinapadi so sc takoj začeli. Ob Jadranu je bil zajezen krajevni vdor.
Dne 29. IX. > SevernozeJtodno od Firenzuole »» nemike čete včeraj napadle vrk Monte Batt&g-lia, ki ga je sovražnik prejšnji dan zasedel. Tam-kajtnjo sovražno posadko «o Nemci odrezali ter preprečili, da bi fo bil sovražnik razbremenil. —
Ob Jadranu je sovražnik noč ia dan z oklepniki napadal, toda namške čete ao dosegle popoln obrambni uspeh.
Bojevanje na vzhodnem bojišču
Tudi na vzhodnem bojišču se je Ironta ustalila, kakor naglalajo nemška uradna poročila;
Dne 25. IX.! V jufnozahodni SedmograSki so bili ie krajevni boji. — Ob Turdi in v Szcklerju so bili sovražni napadi ustavljeni, pri čemer je sovrainik izgubil 30 oklepnikov. — Pri Sanoku in Krosnem so se bili menjajoči se boji. — Južno od Rige so bili Sovjeti vrženi nazaj. — Mesto Reval je bilo izpraznjeno. — Pri Prilepu v Ma-cedoaiji so bili razbiti bolgarski oddelki. — Ob Železnih vratih ob Donavi so krajevni boji.
Dne 26. IX,: Ob madžarski sneji so sovražni napadi hujši. Severno od Arada ao rlemci Sovjete vrgli nazaj. — V Beskidih je sovražnik ves dan napadal, je pa bil ustavljen. — Med reko Dvino in Rigo so Nemci med odmikanjem uničili 40 sovražnih oklepnikov.
Dne 27. IX.; Okrog Szekie|-a, Gyn!e ia Velikega Varadina so hudi boji z napredujočim sovražnikom. Pri Oršovi ob Železnih vratih j« bil preprečen sovražni poskus obkolitve. — V Gozdnih Karpatih so ae nemike čete na povelje odmaknile na nove postojanke. Ob slovajki meji je sovražnik zaman skušal priti čez Beakide, kjer je "bilo zajezenih nekaj vdorov. — Boj z uporniki v Varšavi dobro napreduje.
Dne 28, IX.: Ob Donavi pri Železnih vratih živahni spopadi. Sovjetske sile, ki i. vdrle iz OrSove proti jugu čez Donavo, so bila vržene nazaj, tisti oddelki pa, ki so pre^Ji Donavo, so bili razbiti. — Pri Velikem Varadinu je napadajoči sovražnik bil vržen nazaj. — Med Turdo in vzhodnimi Karpa*i so nemike čete od 15. do 26. septembra odbile navale 30 boljieviikih in romunskih divizij. Od 1. septembra dalje ja tnkaj sovražnik izgubil 134 oklepnikov, 112 topov is nad 550 strojnic. — V Vatšavi ae je vdala uporniška skupina v stari trdnjavi Mokotov.
Dne Ž9. IX. i Pri Turn-Severion ob Donavi so Nemci udarili v protinapad ter razbili dva sovražna polka. — Nemške čete so spet zavzele Banja-luko na Hrvaškem, ki so jo bili tolovaji nekaj časa oblegali. — Nemški napadi pri Velikem Varadina dobro napredujejo. — V Gozdnih Karpatih so nemike sile očistile več vdorov. — Na severnem odseku vzhodnega boji££a so nemike tile v 14 dnevnih bojih zbile uapade nad sto sovjetskih divizij. Tukaj je sovražnik izgubil nad 1000 tankov od 14. do 27. septembra. Prav tako ja izgubil 698 letal
Razvoj n« Balkana
V listu »Volkiscber Beobacbter« ugotavlja Wilhelm vitez von Srh ram tn, da je Balkan, kakor vedno v zgodovini, znova pozorišže bojev. V zvezi s težkimi izgubami boljSeviikih čet poudarja von Schramra, da je čiščenje na zahodnem Balkanu v zadnjih mesecih močno napredovalo in da so bo še nadaljevalo. Spričo hudih udarcev se komunistične tolpe v zadnjem času niso več mogla zbrati v operativne skupine ia m pričele zopet i malim bojevanjem krajevnega značaja; njihova strahovlada pa je v bistvu strta. Nemike čete na Balkanu te bore ie dalje in bo ta boj zahteval cd nj^ii v bližnji bodočnosti zaradi spremenjenega vojalkejra ta političnega značaja ie nove in dodatne naloge. Vrhovno nemško poveljstvo nI Balkana nikdar smatral« za postransko bojišče. NesreJSna dediščina balkanskih narodov, njihovo politih** kolebanje in notranja neenotnost je znova rodila slabe posledice in odprla vrata boljševizmu. Edino Nemčija s »vojo vojsko lahko na Balkanu ukroti boljševlSko nemarnost.
Življenjsko zavarovanje aa Madžarskem
Na Madžarskem eo manj tskle.pa življenjskih zavarovanj ko v drugih evropskih deželah. Na spložno odpadeta v Evropi od narodnega dohodka na življenjska zavarovanja dva odstotka, na Madžarskem pa samo 0.84 odstotka. Stedaj bodo po-ekučaU zlasti na deželi dvignit! smisel za živ!.|e.nj-sko zavarovanje. Uvedli bodo tudi na nekatera poklice obvezno življenjsko zavarovanje.
s negi
svet a
Danska ae iivtia več svojih predmeU« na Finsko.
Od 162.000 na 2114.000 je naraslo število v kovinski industriji zaposlenih delavcev na švedskem.
Pri vdanem livrSeranjti svojih doHn<»«ti it Fiihrerja in Reich je padel v Bukarešti tamošnji nemški poslanik von Klllinger.
Zaradi varčevanja jo razpustil svoj harem vladar Arabije Ibn Saul. »Službo« je izgubilo 446 žensk.
Predsednik tiUpittsks rcpskiik« j« izjavil, da bo Filipini v vojnem stanju a Združenimi državami in Veliko Britanijo.
Švedska prlstaoiiKa s« pate* l#.«Hff M »imajo kaj prevažati.
Leto 8231 pred Kristafttm jo začetek pismenosti, je baje dognal amerižki vseniitilbi profesor Johnson.
Bivši jugoslovanski ministrski Dragiia CvetkoviS je pravočesec pobegnit iz bolgarske Sofija v Turčijo.
Zaradi pseaest&rljeaegs SstssrJfvsjtja d»Vkov bodo letos v pisarnah netnSke davčne uprave prihranili 420.000 kg papirja.
Od 1. julija do IS. septembra jc kolera v Indiji zahtevala 16.800 čkrvdkih žrtev.
Pfe vsej Španiji »o v nedelj«, 24. septembra, proslavili spomin žrtev boJjševiikega gospedstva med špansko državljansko vojno. Obnovili »o prisego za odvračanje boljševizma od %wnije.
japonska Je prekinila odnose « finsko.
V	Pariz te Je vrnil generalni tsjuik šratieo-ske komunistične stranke Thorez.
V	neki nemški tovarni čevljev to s poenotenjem izdelkov tn znižanjem Števila tipov dosegli, da v enem izdelovalnem postopku namesto 3 izdelajo 15 parov čevljev,
Na Švedskem bndo esieli Izdelovati polnita* peresa po zelo nizki ceni, tako da ei bo lahko vsak nabavil polnilno pero.
Japonski parlament je odobril celotni vojni redni in izredni proračun v znesku 76 milijard Jen. ,
Ker primanjkuj« delavnih moči, bo v Angliji vei kot polovica prideika letošnjega krompirja zgrnila pod zemljo.
Pravosodna palača v Bruslju je bila po odhodu nemike vojske iz mesta od množice zažgana.
70 tisoč stoter bomb so vrgli zavezniki v Štirih dneh na francosko pristaniško mesto Le Hav-re. Bombo so ubile 1300 žena. mater in otrok, Nemci ao imeli samo 18 mrtvih In 24 ranjenih.
Nemški vojaiki list »Front und Heimat« pi-ie, da so imeli Sovjeti do 10. julija 12 milijonov mrtvih, 29 milijonov ranjenih in 5,680.000 ujetih. Remci so uničili 80.168 sovjetskih oklepnikov, 88.000 topov ln sestrelili 64.000 letal. Ogromno!
Bacioniranje mesa so ukinili v Španiji; s 1. oktobrom tudtt sladkor is svobodno prodajajo.
Z briljanti k hrastovemu listu ia meči na viteškem križcu ja odlikoval Fiihrer junaškega branitelja pomorske trdnjave Brest generala padalske pehote Bembarda Ramckeja.
Meteorje v obliki žareč! h ognjenik krogel so 9. ta 17. septembra opazovali v nekaterih nem? ikih krajih, slasti v alpskih pokrajinah.
Tri milijone ddhrašh ux 7.a — živilsko
Mskszaiea
V kakšni roari obremenjuje obračunavanje od-retskov živilskih nakaanio nemSko trgovino v vojnem gospodarstvu, priča poročilo nefee nejnžke vele-tvrdke, ki ima 175 podružnic. Ta tvrdka prodaja predvsem blago, ki je podvrženo rarf-.iomranja. V. petih letih vojne je samo onjenjena tvrdika obračunala iiii8 majiJ kakor 316 milijonov odrezltov, na teden torej nad 1,900.000 odreakov. K temu jo priSteti 6o 1<X7 milijonov odrežkov za potnike in 600.000 nakupnih nakaznic. Pri tem nfeo vračunali odrezkov za posebne obroke. Za vse lo ogromno delo je bilo potrelmih v petih letih tri milijon9 delovnih ur.
Črni teden komunističnih razbojnikov
Itok 15. septembra, ki ga je bil vrhovni rdeči harambaša, ki mu pravijo »Tito«, dal našim do-mobrancein, je že davno minil, ne da bi bil zaradi tega en sam vrabec čivknil. Domobranci pa, ki bo zraven svoje korajže in zavednosti, tudi od sile hudomušni fantje, so šli tiste dui po hribih kakor mravlje, da bi prišli kje »v stiki z rdečo »beii-gar-do«. I'a se jim nikjer ni posrečilo dobiti koga, ki bi mu bili lahko povedali, kako in kaj. šele zadnji teden v septembru so imeli to srečo, in sicer
kar na dveh krajih. Toda rdeča »bcži-garda« jih niti poslušati ni hotela, marveč jo je po daljšem ali krajšem oklevanju kar popihala nazaj v gozdove. Skoro istočasno so se naši domobranski fantje srečali z rdečimi razbojniki tam doli na dolenjskih hribih in v notranjskih samotah. Srečanje pa je bilo tako strašen dogodek za rdeče, da tega »hrabra« družba ne bo pozabila in tudi ne prenesla brez hudih posledic.
Dakijeva »vojska« v cerkniških hribih raztepena
Lahko se reče, da je glasoviti rokovnjaški poglavar Daki zdaj dobil, kar je iskal. Tlačilo za vse grozovite umore in prelito kri mu je dala junaška bojna skupina stotnika Vuka Rupnika, ki je že toliko časa želela osebno spoznati tolovaja Dakija in njegove. Ta skupina menda nikoli ne miruje, marveč je vedno na nogah. Komaj so se vrli fantje vrnili iz idrijskih in žirovskih hribov, so bili že spel na nogali ter so jo mahnili proti cerkniškim hribom. Ze dne 22. septembra so domobranci zapazili tolovajske tolpe. Bili so sicer dobro utrjeni — tolovaji namreč — toda ena llup-nikova čela jim je prišla za hrbet, nakar je bil lirib v čelrt ure čist, rdečkarji pa so bežali.
Bila pa jc tamkaj okoli Sv. Vida takrat zbrana vsa Dakijeva tolpa, ki si je nadela ime »18. divizija«. V tej »diviziji« so manjše tolpe, ki so dajo častili z naslovi »M. brigada«, »9. brigada« in pa »Ljubljanska brigada«. »Ljubljanska« ima samo ime menda 6o slovensko, drugače pa so v njjj en »bataljon« savojskih komunistov iu en »bataljon« mongolskih morilcev. Oni dve tolpi pa vsebujeta uboge štajerske prisilne mobilizirance, ki so jih rdečkarji kar s polja pobrali in sem prignali.
Ti ubogi prisilni mobilizirane! pripovedujejo,
ko srečno pridejo ir.ed domobrance, da jih drži tamkaj samo strah pred streljanjem rdečih polit-komisarjev. Pravijo, da bi »e jih udalo še mnogo več, ko bi vedeli, kako je v resnici pri nas. Tako pa siromaki ne vedo nobene rešitve iz tega rdečega pekla.
Komandant le »divizije« je glasoviti Daki, ki pa je tako strahopeten, da si brez telesne straže, ki mora biti sestavljena iz »amih starih komunistov in partijcev, sploh nikamor ne upa. Toda komunistični komandantje zdaj že komaj najdejo zanesljive komuniste, ki jih postavljajo za častnike.
Prehrana v tej tolpi je slaba. Zadnjih 14 dni niso jedli drugega kakor krompir, ker je celo živine zmanjkalo. Oblečeni so v listo obleko, v kateri so jih od doma pobrali. Med moštvom je tudi nekaj žensk iz Ljubljane.
Del te tolpe so torej domobranci napadli
nad Otavaml, pri čemer je padlo 35 rdečih, med njimi dva stara partijca, drugi so bili mobilizirane!. Potem so rdeči bežali celo iz Sv. Vida, kjer jih je spet 6 obležalo. Umaknili so se proti Blokam, kjer so potem ponoči domobranci v naskoku zavzeli Sv. Uril in Ravne. Tukaj ®o domobranci zajeli 2 tolovaja in eno tolovajko, katero so tolovaji s priležnikom v Trbovljah pobrali in mora zdaj, čeprav je noseča prenašati težko strojnico. Dne 21. septembra je tako bežala, da je čevlje izgubila. Ko je hila drugi dan vsa opešana, jo je politkomisar najprej s puško pretepel, nato pa pred domobranci zbežal.
Dne 2:. septembra so domobranci bili na Osredku, kjer sc zajeli 15 rdečih, drugi pa so zbežali proti Iški. Iz Iške so potein rdeči poslali na patruljo dva prisilna mobilizirane,!, ki sta v gozdu našla domobranske letake, jih prebrala in sklenila, da se vdasta domobrancem. Na vso moč sta bila vesela, ko sta prišla med naše. Vsega »kupaJ je tiste dni padlo 55 rdečih, ni pa znano koliko jih je ostalo kje v grmovju mrtvih in koliko so jih s seboj odvlekli.
Kakšno je stanje rdečega moštva, najbolj dokazuje tole: Med ujetimi .je tudi neki Celjan. Komunisti so ga iz tamkajšnje okolice odgnali ze poleti bosega, kakršnega so pač dobili pri delu na polju. Od takrat je raztrgal še tisto slabo obleko,
ki jo je od doma imel na sebi, tako da je bil skoro docela nag, ko so ga ujeli. Siromak je popoln bebec, ki nima niti pojma, kje je in kaj počue.
Kako žive kmetje pod rdečo komando.
Domobranci so dognali, da je skoro vse življenje v vaseh okoli Sv. Vida zamrlo. Po vaseh so bile doma samo ženske in otroci. Celo starčki se morajo skrivati, da jih rdeči razbojniki ne od-vlečejo solioj v svojo »vojsko«.
Ljudio so bosi in strašno statvo oblečeni. Dekleta imajo obleke sešite iz italijanskih šotorskih kril. Otroci pa so čisto raztrgani .
Ljudje silno slabo jedo. Ko so domobranci prišli v neko vas, so našli v neki hiši mater s 6 otroki, ko so ravno obedovali. Imeli so pred seboj skledo krompirja v oblicah brez vsega drugega. Nimajo ne soli ne močnika, kei so vse pobrali komunisti. Otrokom se povsod pozna, da slabo jedo. Zato tudi hudo umirajo. V vsej vasi St. Vid iinajo le enega konja, en par volov, O krav in 21 kokoši. To je edina živina te velike vasi.
Njihova edina jed je krompir. Nimajo pa nili drv, da bi si kuhali in se greli, ker ni živine, da b« drva zvozili domov. Polja je obdelanega samo ena tretjina, vse drugo je v puščl, ker ni ne gnoja, no živine, no ljudi za obdelavo.
To je slika iz ene same notranjske vasi, kjer, so doslej šarili rdeči tolovaji »osvoboditelji«.
Korvsc te tolpe
Ko so domobranci odšli, si je tolovaj Dakt spet upal na dan. Mislil je, da je zdaj varen bi <ia st lahko ogleda malo, kako lukamatija vozi če« most. Ker pa tam ni imel nikake sreče z domobranci, je spet krenil nazaj, da bi se skril kje vi kakem izmed svojih brlogov. Toda Hupnikova bojna skupina pozna manire tega horambaše, zato ga je skrivaj pričakala in ga srečala gori pri Otan vali, ko je skušal priti na varno. Rdečih je moralo biti vse polno, ker so bili zraven vsi veliki rokovnjaški poglavarji, med njimi sani Popivoda z vsem štabom »VII. korpusa« in seveda Daki. Tokrat se Dakiju ni posrečilo, da bi se bil izmuznil. Njegovih je obležalo na licu mesta nii manj kakor 205, med njimi sam Popivoda, ki jo menila »general VII. korpusa«. Daki sam je bil trikrat ranjen, pa so ga hudo ranjenega odnesli na varno. Domobranci so zajeli 15 članov Dakijeva »telesne garde«. Ti so povedali, kaj se je Dakiju zgodilo. Zajeli so tudi ves material VII. korpusa z vsem arhivom in listinami. Med tepenimi tolpami kajpada tudi slavna »Ljubljanska« s svojimi sa-vojci in ljubljanskimi »devicami«.
Domobranci pa še ne mirujejo, marveč gredo za bežečimi naprej. Tako doživlja rdeča morilska) svojat zdaj na Slovenskem svoj sodni dan in bo v kratkem doživela svoj popoln polom.
Rdeči polom v
Cankarjeva brigada je
St. Vid, 29. sept. 1944.
Zadnji teden se je zdelo da so domobranci nekoliko odnehali, od nikoder ni bilo posebnih poročil o kakih nastopih proti tolovajskim tolpam. Zato so se začele širiti |hi mestu in deželi fantastične vesti. Na vse kriplje se je trudila komunistična lažna agitacija, da bi zasejala med javnost svoje neprimerne laži. Nepremišljeni jeziki po Ljubljani so vedeli povedati, da je dogovor domobrancev s Titovci že v teku. Kakšne lažil
Zlaganost teh petokolonskih vesti so dokazali domobranci nekaterih čet dolenjskih skupin, ki so izvedle v noči na 28. sept. hiter udar na ozemlje nad Litijo. Po večurnem težkem nočnem pohodu so čete, ki so napredovale strnjeno, naletele na tolovajsko zasedo, ki je opozorila svoje tovariše z dvema streloma v zruk, da jc nevarnost tu.
Domobranske formacije so zadele na tolovajske oddelke, ko so se ti hoteli prebiti z druge strani v pokrajino. Akcija, ki je imela namen uničiti preostanke tolovajskega dolenjskega odreda, je imela opravka z močnejšo brigado. Prvi spopad je bil z bombami, od katerih je takoj padlo nad trideset tolovajev. C elotna Cankarjeva »brigada«, ki velja med »brigadami« na Slovenskem za »elitno«, se ie po prvem neuspehu odmaknila v dolino Reke, a ie kmalu napadla znova, z mnogo močnejšimi silami. Medtem se je zdanilo. Četam, ki so potiskale tolovajsko maso v dolino, sta priskočila na pomoč dva voda, ki sta vsak od ene strani z boka užgala po umikajočih se komunistih, le-daj se je začel nepričakovan razkroj.
Manjša skupina tolovajev, ki je izsilila čez Javorski pil prehod mimo naših polo/ajev. se je umaknila. Ko so to opazili naš. minometalc, so odprli nanje peklensko točo min, ki je pobila malone vso kolono. Le nekaj tolovajev je uteklo, med njimi tudi..brigad,u t«« Dragan Alojz. Vsi drugi tolovaji Cnnkarj a brigade, ki jih je bilo po cenitvi prisilnih molii-lizirancev 540, o se hoteli rešiti proti Javorju.
litijskih hribih
bila popolnoma razbita
A komaj so prečkali globoko dolino in lezli pO nasprotnem bregu v javorški hrib, kjer so po njih neusmiljeno sikalc naše strojnice, se je usul z one strani nanje močan ogenj nemška bojne skupine, ki je čisto slučajno čistila teren. Tako so prišli tolovaji v križni ogenj dveh bojnih skupin, ki sta jih neusmiljeno obdelovale z lahkim in težkim orožjem Le milo komunistov se je moglo rešiti z obupne zagate. Borba, ki je divjala z nezmanjšano silovitostjo od 7, zjutraj do 10 dopoldne, je prinesla nemškim četam in domobrancem tak uspeh, kot ga že dolgo niso doživeli.
Na bojišču, kjer so napadali domobranci, so našteli 155 mrtvih tolovajev, med njiini dva bataljonska komandanta, tri četne komandirja in enega bataljon, politkomisarja. Domobrancem se je tukaj javil pod silo razmer nek tolovaj, ki je izjavil, da je bila v borbi celokupna Can-. karjeva brigada. Domobranci imajo dva lahko ranjena, izgubili so dve muli, zato pa so od komunistov dobili dve drugi. Komunistom je bilo zaplenjeno več vojaškega materiala, pet gorskih' kotličev, v katerih se je videlo, da je higiena pri tolovajih na višku. Ker ni podatkov, koliko je padlo tolovajev onstran meje. celotnih tolovajskih izgub ne moremo navesti. V prednjo število tudi niso vštete izgube one skupine, ki se ji je posrečilo prebiti. Ta skupina jc skoraj popolnoma razbita, kar je zasluga odličnih zadetkov. Toliko je golovo. da so komunisti odpeljali 25 voz ranjencev — torej so samo tu imeli nad 100 ranjenih.
Odlični manever domobrancev z boka je omogočil, da so domobranci zaplenili tolovajem 21(> pušk, med njiini tri brzostrelke in veliko količino municije.
Bataljon se je vrnil še isti dan na svoje oporišče z 2 lahko ranjenima. Akcije za čiščenje terena se še nadaljujejo.	__
| Naročajte, širit© in žitajte I najboljši tednik Domoljub!
¥ O
Kaj /e
d Te doi j« minil« 82 let odkar je odšel k Bogu po večno plačilo svetniški škol Anton Martin Slomšek. Naj bo v teh dneh naš priproš-njik pri Bogu, svetal zgled in kažipot narodnega pravca in steber naše zgradbe za boljšo bodočnost.
d Ob 82. obletnici smrti Škota A. M. Slomška g« njegovi rojaki okrasili njegov rojstni dom na Slomu z venci rožmarina in lipovih vejic. Tudi starinski oreh so ozaljšali z lučko. .
d <0 letnik je postal duhovni svetnik ljubljanski frančiškan gosp. p. Bouaventura Kesman. Na mnoga leta!
d 80. leto življenja je dopolnil primanj v pokoju v Ljubljani dr. Fran Goestl.
d 25 letnico svojega aiaelniškega delovanja ri ljubljanski operi je praznoval oni dan priljubljeni solist Vekosiav Janko.
d Od 2. oktobra zopet navadni čas. Prehod ©d letnega časa v normalni čas bomo izvršili % oktobra 1944 zjutraj ob 3 tako, da bomo postavili kazalce vseh ur za eno uro nazaj. — Letni žas bomo zopet uvedli 2. aprila 1945 pa s pomak-aitvijo kazalcev za eno uro naprej.
d Opozarjamo na Knjižno tombolo v korist Zimske pomoči. Tombolske karte so po 20 lir. Podrobnosti čitate v »Slovencu« z dne 28. septembra 1944. Žrebanje bo: v nedeljo, 15. oktobra za dvojke; v ponedeljek, 16. oktobra za trojke; v torek, 17. oktobra za četverke; v sredo, 18. oktobra »a petorice; v četrtek, 19. oktobra za tombolo. Tombolske tablice dobite pri pooblaščenih prodajalcih in v pisarni Zimske pomoči v Ljubljani, Gradišče 4. Citateljem »Domoljuba« nakup tom-bolskih tablic toplo priporočamo, ker »o dobitki zares lepi.	.
d Knjižna tombola Zimske pomoči. Pn razpisu dobitkov knjižne tombole je pomotoma izostalo, da je v toinbolskih dobitkih poleg denarnih nagrad (1. tombola 10.000 lir, 2. tombola COGO lir, 3. tombola 4000 lir, 4. tombola 3000 lir, 5. tombola 2000 lir. 6., 7., 8., 9. in 10. tombola po 1000 iir) tudi 10 knjig: Jurčič: Cvet in sad, Gregorčič: Oljki, Šali: Spev rodni zemlji, Slap-šak: En starček je živel, Bevk: Po živalskem svetu, M. Podlimbarski: Gospodin Franjo, Tavčar: Cvetje v jeseni, Maleš: Cankarjeve risbe, Pregelj: Ka vakance, Velikonja: Otroci.
d Kvas je treba izrabiti. Doslej so bile gospodinje vajene rabiti večje množine kvasa, ker s« testo pustile vzhajati le kratek čas. Ker je kvas vzhajal samo eno uro, se ni dovolj izrabit. Pri sedanjih racioniranib množinah naj torej gospodinje kvas rabijo bolj ekonomično na ta način, da ga dado že zvečer v malo mlačne vode, dodajo malo moke in sladkorja, da imajo kvasne glivice ugodnejšo podlago za svojo rast, nato pa to mešanico puste čez noč. S to zmesjo naj zame-sijo krtih šele zjutraj na običajni način. Večkrat se zgodi, da ima kruh na spodnji strani hleba plaat, ki je bolj mokra in se vleče. Temu je največkrat kriva gospodinja sama, ker ne ve, da je treba testo, ki ima v sebi rženi škrob, mnogo bolj gne.5ti, da napravi primerno testo za kruh, kot bi ga bilo treba gnesti, če bi imela samo pšeuično moko.
d Zavoje v teži po 15 kg je zopet nemškim vojakom dovoljeno pošiljati v domovino. Na takih zavojih morata biti po dva naslova.
d Smrt na bojiščih. Na vzhodnem bojišču so padli višji desetnik Albert Hudie od Sv. Jurja, nadporočnik Viljem Bibič iz Celovca, višji desetnik Emil Ocvirk iz Megvarjev na Koroškem in Tišji desetnik Lagner Josip iz Beljaka. Na južnem bojišču je padel pomorščak Kristjan BcguS iz Sveč na Koroškem.
d Bi n« bo zmrzavato do 1. aprila !94S, priporočajo nemški listi prebivalstvu, naj Srn bolj varčuje s premogom, M ga potrebuje v prvi vrsti oboroževalna industrija.
d Cena krompirja v Gorici je na karte 3.70 Ur za kilogram.
d Drugi gospodinjsko kmetijski tečaj sto za-8eK 25. septembra v Ljubljani v bivši Bšblerjevi rili v Konsenskega ulici. Udeležuje se ga 25 de-tlet begunk iz najrazličnejših krajev, to pot naj-reft iz Notranjske. Tečaj j« počastil« te dni s svojim visokim obiskom tudi gospa prezideatova
Olga Rupnikova, ki so jo gojenke tako pri prihodu, kakor pri odhodu prisrčno pozdravile z lepo pesmijo.	...	.,
d Domače kmečke organizacije so ustanovile v bližini lloč podjetje, ki izdeluje razue sadne mezge in sadne sokove. Kmetje morajo obvezno dajati sadje vseh vrst. Tudi buče so letos pobirali za mezgo. Obvezno je tudi oddajanje bučnih jedrc za olje.
d Trgatev se bo letos na Sp. Štajerskem pričela že 10. oktobra. Letina je srednja.
d Šolski otroci ia Hitlerjema mladina »o nabrali v preteklem letu 25 milijonov kilogramov divjih sadežev, 10 milijonov kilogramov gob, dva milijona kilogramov čajnih rastlin in pol „mili.io-na kg samoraslega sočivja. Letos bodo, računajoč dosedanje uspehe, tozadevno zbirko še zelo povečali.	. ,
d Nesreča ne počiva. V Ljubljani ie cirkular-ka hudo urezala v levico Viktorja Lahajnarja; pri padcu s kolesa pa si je zlomil nogo 13 letni dijak Matjaž Arko. — Po nesreči si je prerezala žile desne noge 43 letna Ana Tomšičeva iz Zg. Slivnice pri Grosupljem. — Mina je poškodovala po vsem životu 17 letno Marijo Komotarjevo iz Litije. — Pri padcu s kolesa si je zlomil levo nogo 68 letni posestnik France Krivec. — Pri padcu s strehe si je zlomil levico 52 letni posestnik Janez Gačnik v Dobrepolju. — Pri paden si je zlomila desnico 7 letna Milena Strahova v Trebnjem. — V Ljubljani so se dogodite še naslednje nezgode: pri nogometni igri si je zlomil desnico 15 ietni tapetniški vajenec Janez Narobe, krožna žaga je poškodovala prste 40 letnemu mizarju Stanku Cešnovarju, kolesar je povozil učiteljico iz Podpeči Ano Zabukovškovo, pri padcu s kolesa si je zlomil levico 7 letni Jožko Fink.
d 14. otrok ee je te dni rodil zidarskemu polirju Prošiniku v okolici Spilala ob Dravi.
d V mariborski okolici so se paiavili divji prašiču V lovišču domačina Ivana Perkota iz Kainnice so se zopet pojavili divji prašiči, Ze pred leti je mladi Perko nekega jutra, ko je šel s puško na rami nadzirat drvarje na »Soberskem dvoru«, naletel na čredo divjih prašičev. Vodil jo je mogočen Srn merjasec- Divja svinja je imela 12 mladičev. Perko je dobro pomeril in je merjasca zadel v vrat, da je obležal. Samica z mladiči pa se je skrila v gosto zaraščen mlad smrekov ln borov gozd. Ker v mariborski okolici že desetletja noben lovec ni ustrelil divjega prašiča, je hodilo razstavljenega črnega velikana vse gledat. Gostilničar Jančar pri »Zamorcu« pa je pozneje skuhal Imeniten guljaš iz divje svinjine. Iz črede mladih 6o se divji prašiči na Kozjaku in Sobru precej zaredili. Meseca avgusta so lovci zalotili večjo Sredo ter so ustrelili dva merjasca in tri lepo rejene mladiče. Za sedanjo dobo je merja-ščevina prav dobrodošla.
e$efta
HM iiiiifi.
22* september 1943-1944
DOKUMENT SiGftNmSflš
»tU mm T v»»i la^innk ha »*o£bn&
H 0 V 1 fl B 0 B 0 V |
Na vzhodnem bojišču je padel vojak Janez Korilnik, doma iz Cerkelj pri Kranju. — Na istem bojišču je odšel v večnost glavni SS skupinski vodja Ludovik Derč e Poreč ob Vrbskem jezeru. — V Mariboru eo pokopali sanitetne^ polkovnika v p. dr, Andreja Korenčana. — v Dolenji vasi pri Ribnici je 17. septembra odšel po večno plačilo 88 letni Ignacij Merkar, bivši gostilničar in posestnik. On je da! slovenskim gasilcem lep slovenski pozdrav: Na pcmoč! V vseh gasilskih ustanovah je bi! pokojni Merhar nad pol stoletja uvaževan in vodilen. — Na vzhodnem bojišču je padel koroški rojak Valentin Robin, na zahodnem pa Norbert Bovc. — V Novem mestu so djali v grob Amalijo Peček roj. Jenko. — Na vzhodnem bojišču so padli: višji desetnik Franc Markič z Gore pri Velikovcu, vojak Valentin Pečnik od Svetega Valentina in pa voiak Herman Ujc iz Bistrice. — V Železni Kaplji je umrl čevljarski mojster 67 letni Anton Perko. — V Kranju je preminul 09letni stavbenik Tomaž Malovršnik. — V Pokrčah so pokopali 67 letnega posestnika in gostilničarja Petra Krasnifca. — V Ljubljani so odšli v večnost: Franja Malahovskv, Terezija Anžič, sestra rajnega deželnega odbornika in kanonika dr. Evgena Lampeta, učiteljica na Viču Pavla Lampe, Marija Velkavrh irt kuharica 79 letna Lenka Grašič iz Trsteniks na Gorenjskem. — Naj počivajo v mirni Preostalo tolaži Bogi
d V Rajhenburga sta obhajala slato poroko 76 letni upokojeni železničar Franc VesoviSeSi In njegova 73 letna iena Jožefa roj. Hlebec. Živela I d Hud plaz se je »rušil v Hudi luknji pri Mistinjski dolini ns tamošnje prometne naprave. Skoda je zelo velika in promet po dolini ni mogoč.
d Mamutov sob so iakepali oni dan na Tesnem pri Mariboru. Strokovna komisija sodi, da je v zemlji celo marnutovo okostje.
d Piškote so prejeli na predpisane odrezke na področju tržaške občine otroci do 3 let.
d Smrtne poškodbe. 31 letni železuifar Ivan Knlot je šel po opravkih iz SoSltana v Penno. Nepričakovano so počili streli. Kulot je umrl za smrtnimi poškodbMil v jsoriaki tiolnSžnieiL
d Opozorilo. Pri telefonskih sporočilih naj so v slučaju požara glavni gasilski postaji v Ljubljani točno in jasno navede kraj in vrsta požara, torej kje in kaj gori.
d 66 ton premaga je sam izležil na mariborskem kolodvoru 63 letni tovarniški delavec Avgust Kosi iz Maribora, Za svoje izredno delo je dotiil posebno nagrado tovarniškega vodje.
d Vsi pridelovalci vina v Istri eo dolžni v teku desetih dni priglasiti vino, ki so ga pridelati ali kupili. Prav tako morajo priglasiti vino, ki ga imajo 5e od lanske trgatve.
dOaredhe o npornbi Bnifja. Vrtrfarska gospodarska zveza na Gorenjskem je izdala strogo odredilo o uporabi letošnjega sadja. Po tej odredbi je treba zlasti letos oddati na določenih zbirališčih prav vse sadje (jabolka in hruške), ki ni nujno potrebno za dom. Le v izrednih primerih »me gospodar ». dovoljenjem krajevnega kmečkesa voditelja oddati manjše količine jabolk ali hrušk svojim sorodnikom ali prijateljem.
d Nemške vtoHteSelke z jiiisih nemških vse-sfilišž so se prostovoljno prijavile za dek> na železnici. Železniško ravnateljstvo v Stuttgartu je priredilo za te dijakinje posebne tečaje, da se dekleta v najkrajšem časa iinč® za železniško službo. Med prijavljenimi dijakinjami so sluša-teljiee vseh fakultet.
d Glede podeljevanja podpore hudo bolnim zavarovancem ao izdali nemški »radi nove odredbe. Podpora se mora v primera delj iaca trajajoče bolezni zvišati in doba za podpore podaljšati. Ukinjene pa so podpore lažjim bolnikom. Tako npajo, da bo prišel denar delavskih zavarovalnic spkišnosti v prid in ne le poedineem.
d Potniki aa nemških državnik i*le»niea» morajo sami zapirati vrata. Tako se glasi odredba generalne direkcije, ki pripominja, da je treba varčevati z delovno silo tudi pri sprevodnikih osir, sprevodnicah.
d Nemške državne železnice »• pripravljene tudi na zadnji del vojne, ie izjavil beljaški pre-zident direkcije drža Triih leleznie dr. Zechmann na sestanku železničarjev evejega področja.
d Za vsakega koma 40 ka; *vsa bodo dobili ▼ Puljo lastniki konk « katerimi vosi jo t«®® tovore
»DOMOLJUB«, dne 4. oktobra 1844.
Sir ob 5.
Rajnemu
župniku » spomin E
31. septembra 19*4 jo mar! t Ljubljani Sup-nik v pokoju in zlatomašnih g. Jernej Kline. Pokorni se ia radi T!	t «- v »j;,, i.
--- - r----—,.,----jr.iurj nkiluc.
Pokojni M) je rodil 31. avgusta Iti«. na Vačah pri Litiji Leta 1888-W jo bil v noviciatu na Trsatn in naslednje leto je končal gimnazijske
ctml<(M v ' .... i r 'r o	>— • »., ____ .
,. ---..J	J "	111 glLUUUZIJStlU
Študije r Gorici. 9. julije 1093. je bii posvečen v mašnika kot frančiškan p. Flora«. Leta 1894. je bil nastavljen kot Ijudskošolskl učitelj na ddiki I j iMfski Soli t Novem mestu, kjer ie deloval 5 let in si pridobil učno usposobljenost. Leta 1898-1900 je služboval v Nazarjn na Štajerskem. 19. junija 1900 ja odložil redovno obleko in naslednjega dne nastopil kot kaplan na Čatežu ob Savi, od koder je 30. aprila M01 natihoma prišel v Javor, kjer je služboval kot župnik skoraj 38 let. Do leta 1933. je tudi ves čus poučeval na tukajšnji zasilni ljudski šoli. 31. oktobra 1938 je odSel iz Javora v pokoj v svoj kraj na Vače in od tam zaradi vojnih razmer v Stično, kjer jo lani obhajal s\x>jo zlato mašo.
Večino svojega življenja je pokojni g. žup-
nik preživel v Javora, majhni hribovski vasici
v dobrunjski obč.......
in ljubezei
irskem življenju..	___ .
mi bilo v Javoru rednega šolskega pouka. Sam
brunjski občini, ki jI jo posvetil vso svojo in ljubezen v dolgoletnem neutrudnem samotarskem življenju. Do njegovega prihoda
jo osnoval šolo ia vestno poučeval v njej skoraj 32 kst. V mali in zaradi potresa 1899. leta že precej razpadli cerkvici jo bilo prostora lo za Ti ljudi. G. župnik »e je zato vneto zavzel za zidavo novo župne cerkve sv. Ane, ki je bHa po njegovih načrtih sezidana v letih 1905-190? na prijaznem hribčku poleg župasSča. Koliko truda in trkanja dobrim srcem je bilo potrebno. da smo dobili tako prijazno in lepo cerkev v najsiromašnejši in najmanjši hribovsaki vasici, si lahko predstavljamo.
Za vse požrtvovalno delo pa je doživel od dela slovenske javnosti proti koncu svojega življenja grenko razočaranje. Se pomnimo, kako so po umora njegove kuharice 11. aprila 1937 po časopisih g. župnika blatili in »dokazovali«, da moramo iskati morilca v inpoiSču. Noč in dan so romale celo procesije radovednežev v Javor >■ mnogi so hoteli najti v župnftovera značaja v»e u njih potrebne lastnosti, ki jo jih po stojo prilagodili za potrebno senzacijo T časo-
Ohrog sosedov
s Ob desetletnici zagrebškega nadškofa. Pred kratkim je zagrebški nadškof dr. Stepinac praznoval desetletnico svoje posvetitve z.a zagrobžkega nadškofa. Z mladostno vnemo in odločnostjo tar vztrajnostjo se je lotil obnove verskega življenja na Hrvatskem, ustanavljanja novih in obnovitev opuščenih katoliških ustanov, zvišanja števila duhovščine in katoliških župnij, epopotnitva organizacij Katoliške akcije in številnih dobrodelnih katoliških ustanov. Veliko pozornost je posvečal tudi zboljšanju in. razširjanju"katoližkega šolstva ln katoliškega tiska na Hrvatskem. Ko* zvest siu svojega naroda je vedno z njim delil in deli še danes vse njegove uspehe in udarce, katere nu prizadeva posebno sedanji vojni čas. Z vso neustjaženostjo je zagrebški nadškof ponovno nastopil tudi proti divjanju ki zločinom brezbožnega komunizma ter ga je že ponovno obsodil. — PrevzviSeneimu nadškofu dr. Stepincu želimo Slovenci tudi za bodoča mnogo božjega blagoslova v korist Cerkve in njegove domovine.
a V noči na 8. september je umrl 86 letni doglamik Marko Došen, predsednik hrvatskega Sabora,
s V okviru letošnje vojne zaposlitve je bilo na Hrvatskem okoli tisoč visofcoSolk — od teh 300 iz Zagreba — zaposlenih deloma v kmetijstvu, deloma v industriji.
s Komisar hrvatske delavske zbornice Vje-koelav Blaškov, ki je bil s Poglavnikora v Fiibrer-jevem glavnem etanu, je izjavil: »Mi vsi, ki smo spremljali Poglavnika, smo se vrnili v čvrstem prepričanju, da je Nemčija nepremagljiva, dokler 60 na čelu Nemčije taki možje kakor oni, s katerimi sino raapravljali.« Poglsrvnikovo dobro razpoloženje je najboljSi dokaz, da ni mednarodni politični položaj za nas prav nič neugoden, temveč izredno ugoden.
i Za osirotele in begunske otroke. Hrvatski listi so te dni objavili pregledne podatke o skrbstvu v Nezavisni Državi Hrvatski. Glavno ravnateljstvo za socialno skrb ima v svoji zaščiti nad 30.000 osirotelih otrok. Med njimi je tudi zelo mnogo slovenskih otrok, saj živi v današnji Hrvatski okrog 150.000 Slovencev. Slovenski otroci so deležni enakega vsestranskega skrbstva kakor hrvatski brez vsake razlike. Osiroteli otroci so nameščeni v 30 državnih otroških domovili, v 11 državnih dečjih kolonijah, r 50 državnih dečjih zavetiščih, v 32 zasebnih dečjih domovih itd. Vse to daje najlepše »pričevalo o socialnem čutu in človekoljubju hrvatskega prebivalstva.
Jiisju, G. župnika so tudi brez njegove vednosti otografirali in prinesli v časopisih fotografijo, češ: »Križaj eal« G. župnik je bil tedaj poginoma «trt. Bolehal je že prej. Sam mi je tožil: »Niti oblasti mi ne verjamejo več!«, oblasti katerih dolžnost bi bila, iskati krivca tudi po njegovih slutnjah. Pred sodnijo jo g. župnik vendarle dobil zadoščenje, toda brezvestneži to Se naprej blatili njegovo dobro ime, saj je šlo za duhovnika.
Osebno je bil rajni g. rupnik dobrega in mehkega srca. Znal pa je tudi strogo, a pravično grajati napako grčavik faranov. Kdor pogleda v njegove bodisi zasebne, uradne, verske ali šolske zapiske, ta spozna, a kako skrbno natančnostjo je služboval.
Vaši farani so Vas bomo spominjali s toplo hvaležnostjo. G. župnik, počivajte v miral Gospod življenja in smrti naj Vas obilo poplata za vse trpljenje in razočaranje!
Veliko le v nrirodi vpreBanj, ki Se ttiso reiena, toda nobeno nI tako vafao tat vprašanje o bbhTta	življenj*. Od načina rešitve tega vprašanja
zavtajutzorsta nsmerjenest ljudi. To vpražanja ja preizkusni kamen, ki to&
?uwT£e%£eri. v kmelanlst« H	' "Sto
materiali*«, ki atvarjenje tajijo to si razlagajo postanek življenja mehansko.
(In knjige.) 12. Svetova knjiga
,.TAJNE M AR AVI"
b* edinstvena n« našem domačem knjižnem trgu. Po viaoko kvalitetnem del« bodo radi posegli vsi, ki jim j« mar duševnega obzorja, »aratite m iadi vi aa Svet!

Orle pri Ljubljaul, V kratkem bo dopolnila 82. leto starosti v Orlah št 26 bajt ari« ca Jevšjak Lucija. Bog ji je dal 13 otrok, od katerih jih živi še 8. Pred 14 leti ji je umrl mož. — V njeno hišo stalno prihaja »Dom moljnb« ln drugo na« še časopisje, ki ga še danes težko pričakuje in z veseljem bero. Bog živi vrlo mate«; do skrajnih mej človeškega življenja I
Si bojev zoper komianiite
Te dni so kostanjeviški domobranci odšli za tolovaji na Hrvatsko do Novega sela in Osunja, Komunisti so povsod zbežali.
Domobranska izvidnica je v Goriška vasi pri Mirni peči dva tolovaja, ki sta kradla v hiši domo< bratica Puugerta Alojzija, ustrelila, enega pa ranila,
V	bližini Sent Jerneja so domobranci 14. septembra napadajoče komuniste po cnournem bojo pognali v beg.
Pri Cerovcu so komunisti pred novomeškimi domobranci tako tekli, da jih domobranci niso mogli dohiteti
Na divjem begu'pred domobranci iz Lešnice sta se dva tolovaja ponesrečila, eden pa je bil ujet,
V	slučajni odsotnosti domobranskega oddelka so komunisti napadli Stično, a 60 bili odbiti
Pristojna oblast je zaplenila imovino krojača Zakrajska Alojzija, risarja Vilharja Šavota, dijaka Blaaiča Ludvika, dijaka Schvveitzerja Do* vola in krojača Kovača Antona iz Ljubljane.
Žrtev komunističnih razbojnikov so postali« Gorišek Ludvik iz Globoč pri Vojniku ter Stropnik Anton in Kovač Maks iz Vojnika.
Komunisti pobijajo biv. dr. Mačkov« poslance. Komunistični oddelki so nedavno odpeljali s seboj bivše poalanoe dr. Mačkove seljačke stranke Pavla Krceta iz Sinja, Frainjo Borlča iz Crkvenice in An te VrkJjana is Sušaika. Pod njihovimi imeni so nato izdajali razne proglase, s katerimi pozivajo ljudstvo, naj se jim pridruži. Ker eo omenjeni bivSt poslanci odločno odbijali vsako sodelovanje z odmevniki, so jib komunisti pobili.
Na Ponikvah na Sentviškogorski planoti eo ljudje pred nekim senikom dobili telesca treh novorojenčkov, ki so jih komunistke umorile, da bi jih otroci ne ovirali pri komunističnem razbojniškem delovanju.
Na Srpenici na Bovškem so rdsci tolovaji odpeljali iz vasi piamosiofio, njegovo hčerko, oropali hišo in odvedli edino iivinče.
Pri Mali Nedelji so pokopali od bandikffl umorjenega Ivana Sobočana.
Komunisti so sredi septembra več dm napada« HotedrSica. a «o bili odbiti. Padlo je petmajsS tolovajev.
•Primorska je t narodnem pogledu sporna ozemlje,« je »javM nesrefei slovenski komunist"!« ni voditelj France Bevk.
V	boju 5 komunisti v bližini Velikih La«
je padel junaSkc srn rti 24 letaš Jerne j Pogorele« iz 'strug na Dolenjskem. Slava njegovemu sp®»
m,n Tolovajska krogla je pretrgala nit življenj« petdeectietnensu* podjetniku Apotekarju Martam W šmartaa v Božai dolini na Sp. Stajerokem.
Baše vise kot gradbeni material
Organizacijski vodja dr. Ley jo naročal nsmSSd akademiji za gradnjo stanovanj, naj proufc vpra, šanje, na kakžea način nai ae tehtno najto^l izkoristijo ruževiae stavb. Postat, ki jih je ata* demija napravila tati v velikem obsegu, »-> kazali, da se d* iz drobcev opeke napravrti pra« dobar beton, ki v maraikaterem poginu nadkrij ljuje navadni bete. zla«« glede ma»|Se tefe. P* tudi glede boljše toplotne izolacije. V ta agensa mora potemljona «?»*» »drobiti, nakar je treba zrna ,TveKk<w« ločiti. Po * datku cementa se dobi trden in lahek beton, H dobro drži toploto-
Središča svetovne trgovine
Ker je današnji človek silno radoveden tudi glede takšnih stvari, s katerimi se v življe-aiju nikdar ne misli haviti, pač pa bi se samo xad seznanil z njihovim bistvom in namenom, morda le ne bo tako čisto odveč, če se vsaj za trenutek ustavimo tudi pri vprašanju, kaj je prav za prav borza.
Strokovnjaki pravijo: borza je javna ustanova, ki ima namen posredovati trgovino z vrednotami in blagom. Aled prve spadajo devize, (vrednostni papirji in valute. Devize pa imenujemo čeke ali menice, ki se glase na tujo valuto. Vsaka borza ima tudi svoj pravilnik, ki ga jje potrdila oblast. Upravo pa vodi borzni svet, t-i -tavljen iz gotovega šievila borznih članov, ki fniejo biti samo protokolirani trgovci, veleobrt-li ki in javne ustanove, ki imajo dovoljenje, da »mejo opravljati borzne posle. Na borzne se-Manke ima dostop samo oseba, ki ima potrebno izkaznico, za vsako tvrdko pa se izdaja samo ena izkaznica. Poleg tega se izdajajo tudi izjemna dovoljenja, n. pr. časnikarskim skupinam, dijaštvu in tudi širšemu občinstvu, ila *n e gledati liorzne sestanke, toda le od daleč z galerije. Ženske prav tako sinejo biti samo gledalci, sicer se borznih sestankov. še po običajih iz srednjega veka, ne sinejo udeleževati.
Izredno zanimiv in za človeka, ki se prvič znajde med temi računarji, naravnost tajinstven o potek po-lovanja. Znamenje za začetek in onre poslovanja daje borzni tajnik z zvoncem nii drugače. Prav tako se oglasi zvonec tudi tedaj, kadar borza začne s kakšnim poslom druge vrste, kakor na primer, kadar se začne poslovati namesto z devizami z delnicami, recimo z delnicami Narodne banke. Okoli mize je ograja, "koli te pa se gnetejo zastopniki posameznih bank in trgovskih tvrdk. In ko se oglasi zvonec in se poslovanje začne, ne slišiš drugega kot kopico za navadnega človeka brez smisla nametanih besed in številk, poslovni človek, ki se nestrpno naslanja na ograjo poleg okrogle mize, pa natančno ve, kaj naj na primer pomeni: prodajam, kupujem, ponujam, pristajam na ta denar, blago, Berlin 80.000, London 2000 iu podobno. Cim kdo izjavi na primer »vzamem«, mora besedo tudi držati, ker njegov »vzamem« pomeni, da je kupčija pravilno sklenjena.
To so torej neke vrste kupčije, ki pn se vendar razlikujejo od tistih, ki se recimo sklepajo na sejmih. Razlika je v tem, da pri kupčiji na borzi kupec blaga sploh ne vidi, ker ga tam ni. Blago tu samo imenujejo iu to je do-
Borza v Zagrebu
terih bi kdo kaj kiinil in tudi tiste, p« katerih kdo kaj [Hiniijfi. "(ako imajo pred seboj vselej rasno sliko, kakšno je stanje cen na tem »sejmu brez blagu« in kakšna jc torej tendenca, to >.0 jravi, da /c skoraj zanesljivo lahko vedo, kako >odo jutri prodajali naprej, kar so danes kanili. Cns pa seveda tudi tli igra lu/no vlogo. Mnogoknj se lahko spremeni na Jtor/nem trgu v nekaj urah, znio niti najprevidnejši dostikrat še niso dovolj previdni, krr s« s,, preveč zaiu-li, ila se Ivo borzni termometer dvignil, pa je nenadno padel.
Posebno vlogo imajo na vseh borzah mi tarji, ki posreduje jo pri vseli liorznih poslih med prodajalci in kupci. Kupcu iščejo prodajalca, prodajalcu pn kupca. Tudi njega smatrajo zn polnopravnega trgovca na bor/.i. čeprav zastopa tisto tvrdko, ki ga je za posredovanje najela. Kupčij na lasten račun ne sme sklepati. Vloga mešetarjev pa je važna tudi zato, ker se vsi člani borze ne morejo udeleževati «nmi lx>nt-negn poslovanja, ker bivajo v oddaljenih krn-jih in je najugodnejša rešitev v tem, da si najamejo zastopnike, mešetarje. Ti pa so do!žil po-tniditi se, do so kupčije, ki jih v imenu svojega pooblnstiteljn sklepajo čim ugodnejše. Iz tega se vidi, da jo vloga borznega meše.tarjn zelo važna ne le pri liorznem poslovanju samem, pač pa tudi zunaj.
Med vojno je poslovanje lx>rz drugačno kakor v miru.
Borza v New Yorku
Življenje na veliki borzi
tični vrednostni papir, deviza in podobno, vrsta blaga in njegova kakovost pa jc obiskovalcem borz že znana prej, ker je takega blagu mnogo v prometu.
Na kratko bi torej rekli, da je borza nekako središče celotne trgovine z državnimi papirji, delnicami in devizami.
Med borznimi poročili pa se vedno omenja tudi tendenca po naše morda še najbolje težnja, ali borzno mnenje. Tendenca bi bila nekaka skupnost vseh znanih gospodarskih in političnih jjoročil tako na borzi in izven nje. To ie nekak borzni toplomer, ki nanj tako vestno hodijo gledat borzni ljudje, in če vidijo, ilu dobro ka/e, tudi v večjem obsegu sklepajo kupčije. Borzno mnenje tudi v največ primerih vpliva na določitev borznih cen ali tako imenovanih tečajev, fe borzne cene padajo, se to pravi, tla je tendenca slaba in obratno.
Bor/ji v Bs-lgrndu
Vsi obiskovalci bor/e se lahko vak trenutek med borznim poslovanjem prepričajo, kakšna je tendenca, to se j>ravi, ali kaže sklepati kupčije v večjem obsegu uli ne. To jim jiovcdo tečaji, ali knkor smo rekli, borzne cene, ki jih tam uradnik sproti zapisuje na table, da jih imajo vsi na vjx>gled. Zapisuje pa ccne, po ka-
11
»Da!« in grofič stegne glavico k Dori, ki je takoj razumela, da ga mora poljubiti.
»Tako, Brunfek, midva bova vedno prijatelja.«
»Pa očka tudi bo...« doda Bruno tako otroško, da je bilo Dori in grofu nerodno.
Vsi trije so odšli na palubo za svežim zrakom, Ladja sc še ni umirila, vendar pa je sila morja že močno pojemala. Na palubi se ie pridružil grofu irski duhovnik. Osamljenost na morju zbližuje potnike, a Angelova smrt je oba moža tprijatcljilo. Po pozdravu sta si orisala doživljaje, ki jim je bil vzrok strašni orkan.
I>a bi »e žiloetni grof raztrešči, je po Dorini želji začel Irec pripovedovati o svojih doživljajih med rdečekožnimi Indijanci. Po naravi ve«el je znal tako živo in prijetno pripovedovati, da je izvrstno zabaval svojo dnržlM) m še tiste, ki »o počasi pristopali. Včasi mu je uspehi grofa tako potegniti v krog svojih misli, da je za trenutke pozabil na svojo veliko žalost.
Govoril je tndi o doživljajih med zamorci r Afriki, kjer je bil pred tem nekaj let, in je poleg drn-gih d«go<!kov nanizal tudi nekaj drobiža, da so se vsi od srca smejali. Se grof se je nekoliko razvedril, ali na «meh mu le ni *Io.
Ravno se je pripravljnl misijonar, da bi postreeel poslušalcem, ki (|ih ie bilo vedno več, z okroglo dogodivSčino, ko «c je oglasil i |>rarnca zvon, klic k večerji.
»Ne. drugič vam to povem, sedaj pr, brž k večerji. Saj nas je vražja lurja vse olajšala in oslaiiila.«
rv.
Za dolgo mizo prvega razreda je I)ora navadno sedela na spodnjem koncu, očetn nnsproti. Polef nje je bil Bruno. N'a ponijem kraja je bil komandant, na njegovi desnici Irec, na levi strani pa Mac Donald, tako da jc bila Dora z otrokom daleč od njih.
Gospodična Marchesi je ob vsej svoji pomorski hrabrosti vendarle bila radovedna ženska, ki hoče kaj več vedeti o rodbini Amati, zlasti ker ji srre veli, da bi pomagala, če bi se krako dalo.
Sedaj jc imela z Brunom vedno sijajno priložnost za razgovor. Kadar koli mu jc 9 čein postregla, ga je tudi zapleta v razgovor.
»Kako je tvoji mamici ime?«
»Marija.«
»Kje ste v Milanu doma?«
»No vem.« zmaje Bruno sramežljivo z glavo.
»Kdo stanuje blizu vas?«
»Blizu je bil zavod, kamor hodi mrvojo otrok. Mama je rekla, da po j dem tndi jaz tja. Na drugi »tram pa teče voda, no, kako ie pravijo.«
»Naviglio?«
»Naviglio, Naviglio,« povzame živahno deček. »Kako pa vi to veste?«
»Jaz poznam Milan, «lra«i moj Bruno.«
»Jaz tndi, ja« tudi.« biti deček in pogleda okoli sebe, da li ga vsi po-
ahišajo.
Res, Culi ao ga vsi, ali niso ga ra-»rnneli, ker niso znali italijanski. To je ilo v prilog Dori, ki je tako mnogo laže spraševala. Toliko je Poznala mesto, da jo vedela, da 1" blizu Naviglia edino jezuitski za-
A. M.BASIČ1
NEBOL
vod »Leone XIII.« in da ravno lami
pri zavodu Naviglio ni prekrit in | so zato vidi v strugi voda. Doni Amatijevih je torej marol biti na Coreo Nuova.
»Povej mi šc kaj o Milanu.«
»Tam je veliko, velika cerkev. Pa polno stolpov ima, velikih in m alin. I n galerijo sem videl s stekleno streho. No, in tam sem bil, kjer prodajajo igračkeio! beil o! bei!».<
»Dora je takoj vedela, da je to stolna cerkev in galerija Vittorio r.manuele. One igračke pa prodajajo na sejmu sv. Ambroža z vpitjem »kako so lepe, kako so lepe!«, kar ji je tudi bilo znano. A ono je rinila naprej.
»In kaj ti je rekla mamica, ko si šel na pot?«
»Mamica ...?« deček je zamišljeno pogledal in počasi dostavil: »Spala je. Bolna je bila.«
»Torej je nisi niti pozdravil?«
»O, pač. Lucija me je vzdignila, da sem jo tiho poljubi!«
»In...?«
»In potem «mo šli z očkom.«
»Očka ni nič pozdravil mamice,«
»Najbrž, ne. Ker je sjmla. Sej je bila še noč.«
Dora je blai pristen detektiv. Sedaj ji jo bilo skoraj čisto jasno, da je rodbina Amatijevih doživela brodolom. Previdno je pogledala za grofom Efonom. ki je pazljiv« poslušal kapitanovo predavanje o bur-jah in nezgodah na morju.
Bruno se je sedaj začel zanimati zn druge reči, ali I>nra mu ni dala odgovora, ker je hotelo svoj predmet popolnoma preučiti.
»Imaš kako sestrico?«
»Da, Lavro.«
»In kje je ona?«
»Z mamo v Milanu. Mala je; ona sedaj spi v moji posteljici.«
»In Lucija je pri vas, si rekel?«
»Da, l.ncija. Prišla je od naše bsibice. Prej smo pa imeli Emilijo.«
S takim uspehom za Doro je bilo večerje konec.
Morje je bilo že skoraj čisto mirno. Na palubi so potniki uživali bajno mesečino. Dora. grof Egon in Bruno so se pavzpeli na poveljniški most, kjer so že bili zbrani komandant, doktor in Irec
»Nocoj Je, jutri pa zagledamo Ameriko,« je spregovoril poveljnik.
»Hvala Bogu!« vzklikne Irec, »Hvali morje, a drži se kraja!«
»Veš Brano, jutra boš v Ncw Torkn,« je tolmačila Dora, božajoč dečka po licu.
»New Tork...? Je to velike 1 mesto?«
»Veliko, veliko. Silno visoke hiše ima in jako široke ulice.« i »Jo kaj otrok tan»?«
»Ta koliko!«
»Očka, bom imel kakega prijatelja?«
»Ko boš znal angleški, sinko.«
»Kaj tam znajo že otroci angleški?« se za&idi Bruno, i Tako ee je pletel nevažni razgovor, dokler ni gjol Egon konča!:
»Gospoda, oprostite. Moram spraviti dečka v kabino. Pa tudi sam sem zaspan. Lahko noč!«
»Lahko noči« odgovor od vseh struni.
»Imeniten človek,« ugotovi za grofa komandant.
V jutru nato je bilo na parniku mnogo hrupa in trušča. Vlačili so sem in tja debele vrvi, vreteua za dviganje tovorov in previjanje verig so se vrtela, iz odprtih skladišč so dvigali prtljago, zaboje in sode, a vse je bunkalo na palubo, se valjal« {K) njej in križem premetavalo. Med mornarje je prišlo življenje. Kakor podlasice so tekali okoli in podobno kakor veverice so se plazili povsod. Seveda ni mogel ni-kdo več spati. Skoraj V3i p«.tniki so bili na krovu. Nekateri so iskati svojo prtljago, drugi pa so se pomenkovali o ogromnem mestu pred seboj. Na zapovedniškem mostu je bil samo komandant s svojimi oficirji, ki so pozorno gledali na obzorje. Kaoitari je včasih dal z roko znamenje krmilarju, da je krenil veliko kolo zdaj na levo zdaj na desno, z drugo roko pa je vmes gibal vzvod na napravi za javljenje stroju tam spodaj, ki je poiem hitreje ali počasneje vrtil vijak pod krmo v morju, dokler ni na zadnji znak nehal delovati. Žvižg sirene, ko se je stroj ustavil in je ladja samo še polzela proti kraju, je bil tak, da so si vsi zadelali ušesa. Ob Inki je ustavi! ladjo parnik nameščencev pomorskega urada, ki 90 zlezli na krov, vse pregledali in preiskali vsakega potnika. Neprijetni obisk je trajal dobri dve uri. Po odhodu teh organov se je stroj na dnu ladje zopet vzdramil in »Ilop«« je počasi zdrknil mimo kipa »Svobode«^ ki hrepeni k nebu na otočku pred mestom.
Ob pomolu se je »Hope« ustavil in potniki so udrli j«) položenem strmem mostu, da bi čim prej stopili na tla velike svobode. Samo Mac Donald se je obotavljal. Ko bi bil moral že iti, je pristopil h komandantu Marchesiju, mu podal roko in s solzami r očeh rekel:
»Velika hvala vam, gospod komandant, za skrb in ljubeznivo naklonjenost, ki ste nam jo pokazali. Verujte mi. da tega nikoli ne j>oza-bim. Vi ste plemenita osebnost.«
»Kaj bi se zahvaljevali, gospod grof! To je moja človeška dolžnost. Želim samo, da me ne bi pozabili. Ce bom mogel, vam bom rad svetova!.«
»Res, srčna hvala vam!« je ponovil ganjen* grof. »Kje je pa gospodična? A tam-le... Gospodična, kako bi se vara oddolžil za tohfcc prijateljstvo.. .i«
»Ce to res nameravate, potem mi nekaj obljubite. Vem. da velnfro zahtevam, ali...«
»Kar recite, psosim,« jo ljubeznivo bodri Egon.
»Ne zavoljo hvaležnosti ki « umestna, ampak zaradi prijateljstva nam kaj pišite o sebi in pa o Uranu.«	. . . _ »Obljubljam,« odgovori grof « desnico na srcu, »ali naslov...
»Tn vam je vizitka- V Ameriki ostanemo nekaj dni, da izkrcamo m nakrcamo. Potem pa mimo Anglije v Genov«. In tam takoj TprsSam
mamo, če je že prišlo kaj zame iz Amerike«
»Verujte mi, blaga gosjiodjčna Dora, da boih obljubo držal.«
Slovo ni bilo veselo. Tako je življenje. MnOgo je slučajev, mnogo naključja....
Tik pred odhodom ladje v Evropo so našli pri čiščenju kabine, kjer je bil umrl Angel, zlo! medaljon, lepo izrezljan s tremi črkami E. M. A. Predali so ga gospodični Dori, ki ga je obdržala za telisman.
V.
Chicago, 19. sept. 1892. Cenjena gospodična Dora!
zahvaljujem se Vam odtod še enkrat za materinsko skrb, ki sto jo imeli z Angelom, ki ga je dragi Bog poklical k sebi, in z Brunom, ki se Vas vedno milo spominja in Vas pozdravlja.
Da izpolnim svoj obet in da Vas zadovoljim, Vam napišem nekaj vrst o najinem potovanju z Brunom sem. Sami si morete predstavljati, kak vtis so napravile na Bruna visoke hiše v New Yorku, posebno pa tista železnica, ki petnajst metrov visoko v zraku prenaša toliko ljudi na v«a strani ogromnega mesta. Skoraj vedno je gledal samo v zrak.
Dan nato sva že potovala v Bal« timore. Na kolodvoru so naju spravili v neko dvorano. Mislil sem, da je čakalnica a bil jc tramvaj, ki 05|OJ 8aiq irnjp «u e^rafod ipo\ Hud-on. Tam je železniška postaja. Prvikrat sem stopil v pravi ameriški vlak. Bruno se ni mogel naču-diti vagonn, ki ie bil dolg dva in dvajset metrov! Tu je vsa udobnost doma. Vsakih pet minut se pojavlja kak mladenič aH deček, ki prodaja knjige, časnike, sadje, ka"j sladkega ali kar koli. Nekoč se je tak dečko prikazal in položi! pred vsakega potnika, tudi pred Bruna, nekaj kakor kaka knjižica. »Glej, očka, kaj mi je poklonil!« so obrne Hn.no k meni. Ko sem mu rekel, naj reč odpre, je to storil in se takoj lotil čokolade v omotu. »Ali so dobri ti Amerikanci!« se je Bruno zadovoljno pohvalil. Meni se ni dalo jesti, pa sem pustil omot cel. Malo pozneje pa je prišel oni velikodušni darovatelj in pobral vse nedotaknjene knjige, za vsako odprto in načeto pa je zahteval po pet centi-mov. Tako se je zgodilo tndi Brunu, ki me je brez pomoči pogledal in se skoraj razjokal. On pač ni razumel |iosla. Ko sem mu povedal, kako je, je možato izvlekel svojo malo denarnaeo in iskal drobiž. Ali ni imel ameriških centov. N«, pa smo zadevo le uredili: Njemu je pa še precej časa motila glavo: »Mislil sem, da mi je dal zastonj «
Prišla sva v Wnsliington in od tam sem v Chicago. Odpotovala sva iz Washingtona v ponedeljek ob osmih zvečer, sinoči (v torek) pa sva že bila tu. Vlak se ni skoraj nič zadrževal in včasih je naravnost divjat po ravni progi. Brtroa so posebno mikale male priprave za zapiranje in odpiranje oken in premikanje zaves, najbolj pa so pa aani-mali mali črnci, ki so stregli po vagonih. Po tramvaju sva se peljala pod reko Chicago. Tatrmel je jako lep in bajno i-azsvctljen.
Toliko za sedaj v naglici. Seveda se še oglasim. Prejmite mpj pozdravi Bruno pa pravi, da Vas po-ljubja.
Vdam	_ ,,
ijames Mac Donald.
sbsste wtw»w
Ljudsko zdravje
Zdravilna lastnost sadja
Zdravilna lastnost sadja je dobro znana. Glede na zdravje spadajo v prvo vrsto jabolka. Jabolka vsebujejo mnogo kalijevega karbonala in jabolčne kisline; jabolka čistijo kri in pospešujejo prebavo. Mimo tega ugodno vplivajo na možgane in živce, na jetra in delovanje vranice, raztopijo želodčno kislino, desinficirajo i»tno duplino in tako za-brarvijo marsikako bolezen v vratu. Jabolčna 6e-iana je blažilo za bolnike z vročino.
Slive, če jih uživamo surove, jako dobro vplivajo na prebavo in so zdravilne zoper žolčne bolezni. Cezana iz sliv in češpljeva mezga sta lahko prebavni in zato priporočljivi tudi za bolnike.
Bezgovo jagode moremo vkuhavati kot mezgo. 2enejo k potenju in na vodo ter so koristne pri raznih katarjih in revmatičnih bolečinah. Bezgovo cvetje uživamo kot čaj, zlasti če imamo otekle bezgavke v vratu, če smo hripavi ali pa Če nas boli grlo.
Pomen zdravljenja z grozdjem je splošno priznan. Grozdje zlasti čisti kri, žene k potenju in je priporočljivo proti zaprtju. Sladkor v grozdju blažilno vpliva na delovanje jeter, zaradi kalijevega karbonata in vode, ki je v grozdju, pa je zdravo tudi za ledvice.
Limonin sok vsebuje mnogo zdravilnih snovi. Starejši ljudje bi morali vsak dan zaužili sok ene limone zoper poapnenje žil. Limonin sok « soljo in grgranje, če imamo bolezni v vralu. Tudi sam limonin sok je najboljše zdravilo za prehlad v vratu in kdor ima angino, naj uživa čim več limon. Nekaj kapljic limoninega soka v čašici močne črne kave prežene v najkrajšem času bolečine v glavi in želodcu.
Sok iz brusnic je tudi zdravilo. Razredčen i vodo je okusna iu osvežujoča pijača za bolnike z vročino.
Proti šminkanjn in kratkim krilom so se
nedavno izjavili uradniki angleškega zdravstvenega ministrstva. V posebni pritožbi na šefa so navajali, da je nemogoče delati skupno z uradnicami, ki prihajajo v urade a pobarvanimi obrazi, kratkimi krili in lakiranimi nohti. Sledil je seve takoj ogorčen protest uradnic. Nerodno zadevo je rešil minister tako, da je uradnike in uradnice očetovsko napotil, naj posvečajo svojo pozornost bolj delu kot okolici.
Ena gostilna na osemdeset prebivalcev pride na Francoskem.
Lobanja novorojenčka vsebuje poleg možganov tri odstotke tekočine. Pri dvajset let starem iloveku se poviša tekočina na približno 7 odstotkov in pri šestdesetletnem starčku na 14 odstotkov.
Oleander dober za srce. Dr. Binder je v svojih zadnjih raziskovanjih prišel do zaključka, da vsebuje oleander snovi, ki ^dobro vplivajo na srce ln to tudi pri težjih srčnilTobolenjih. Pni uporabi oleandra ni nobenih neprijetnih stranskih učinkov, pa najsi ga užijemo skoz usta ali dajemo skoz črevo Tako je prišlo staro zdravilno sredstvo zopet do veljave.
Kako si izboljšamo vidf Izvrsten pripomoček, da sd utrdimo vidne živce in vid sploh, je ta, da si veke, obrvi in senca vsak dan, najbolje tik preden ležemo »pat, »vlažimo z mrzlo vodo. Ni v resnici boljšega pripomočka, da si trajno okrepimo živčno silo oči in te obvarujemo preobilnega pritoka krvi, ki je glavni vzrok večine oč esnih nevšečnosti, kakor je ta preprosta obravnava. Opraviti bi jo morali večkrat ua dan, če iina oko posebno dosti dela.
Da boš dolgo živel. Zdravniki so ugotovili, da se je zadnja leta povprečna dolgost človeškega življenja dvignila. Verjetno je, da bodo naši potomci živeli še ve? časa in sicer tudi nad sto let. Zanimiva je tudi ugotovitev nekega zdravnika, da
j>oročeni ljudje dalj časa živijo kakor eamcl. Ta zdravnik dalje trdi, da navadno žena preživi moža. Povprečno živi ženska štiri leta več kakor moški. Recept, ki ga dajo ta zdravnik za dolgo življenje, je navidezno silno preprost. Človek naj ne živi v prehitrem tempu, uvirno naj začne svoj dan in naj vstane rajši nekaj minut prej, samo da lahko mirno použije zajtrk in tudi ■/. umirjenim korakom odide na delo. Kdor dela duševno, ta naj ne zanemarja telesnega, gibanja in naj izvede dnevno nekaj telesnih vaj.
Novorojenci so nesprejemljivi za ošpice in samo novorojenci takšnih mater, ki same nikoli niso imele ošpic, utegnejo, kakor vse kaže, oboleti za to boleznijo.
Mraz povzroča lakoto. Splošno že vsakdo ve, da človek poleti občuti mnogo manj lakote kakor pozimi. Vzrok temu ni le v tem, da vročina slabi in da mora človek v vročini uživati precej več tekočin. Vzrok je tudi v notranjem ustroju človeškega telesa. Naredili so poskuse t rentgenom na psih in so tole dognali: Kadar je mraz, se pasji želodec mnogo hitreje prazni kakor v vročem času. V mrazu znaša večja hitrost prebavljanja za 17 odstotkov več kakor ob navadni temperaturi. Kadar pa toplomer kaže na primer 32 stopinj vročine, želodec za 10 stopinj počasneje prebavlja kakor navadno.
Zdravilni pripomočki. Ce smo se prehladili in smo postali hripavi ali pa nas muca kašelj, nam stanje večinoma olajša to, da kanemo na košček sladkorja nekoliko kapelj jesiha in to po-užijemo. Jesih, pomešan s loplo vodo, je izvrsten pripomoček za grgranje ter izpiranje majhnih ran. Posebno pike žuželk si s to mešanico večkrat na-mažimo, da se obvarujemo vnetij.
Kakšen je utrip srca? Krvni obtok ugotovimo, če položimo palec na ožilje ob notranji strani zapestja. Obenem gledamo na uro, ki nam kaže tudi sekunde, in pazljivo štejemo, kolikokrat začutimo krvni utrip vsake jiol minute. Običajni krvni utrip znaša: pri novorojenčku 130 udarcev na minuto,* pri desetletnem dečku 90, pri 30- do 60 letnem človeku 70 do 75 udarcev na minuto. S starostjo nad 60 let utrip nekoliko pada.
Ohranite svoje oči! Mencati oči z umazanimi rokami aH brisati ji.h z umazano brisačo povzroča boleče oči.^pravi Si pil t Saving. Starši naj poučijo svoje otroke o tem. Pri igranju po navadi otrok zamaže roke v pesku pri žogi, itd. Potem si umije roke in ravno i.sto brisalo kot jo rabi za roke, potem rabi, da si izbriše oči. Navaditi se morajo otroci, da dr/.ijo roke proč od oči. Starši naj tudi pazijo, da otroci čitajo pri dobri luči. Oči se privadijo slabe luči. toda kasneje v življenju opešajo zaradi tega. Potem se jim ne more več pomagati. Oči so neprecenljive. To jo biser, ki se mora varovati, kajti ko je izgubljen, se ga ne more več nadomestiti. Otroci imajo dobre oči. Toda starši, ki imajo oči. ki jim r>ešajo, naj jih varujejo, da bodo njih otroci dalj imeli dobre oči.
Nov lek proti pijanosti
Kakor pišejo Švedski listi, je iznašel švedski strokovnjak in zdravnik dr. Sven Nile novo izdatno zdravilo za pijance. Njegov izum pa je v tem: sestavil je neko posebno vrsto sadnega soka: predpisano količino tega soka mora vsak pijanec piti petkrat na dan. V kratkem času mu mine sla po alkoholu. Dosedanji poskusi z novim zdravilom dr. Nilea zoper pijanstvo so se, kakor jjoročajo iz švedske, zelo obnesli. Mnogo pijancev se je že otreslo te grde navade. V nekaterih delavskih središčih na švedskem, kjer je precej pijancev, so oblasti predpisale, da morajo delavci piti sok po receptu dr. Nilea vsako soboto, da bi na ta način bili varni pred pijančevanjem in zapravljanjema v nedeljskem prostem času.
PRAVNI NASVETI
Zajetje gospodarstva za vojne namene. T«
dni jo bila objavljena naredila o zajetju gospodarstva na operacijskem ozemlju »Jadru«, sko primorjec za vojne namene. Po tej naredili morajo biti vse surovine in prvine na razpo-lago vojnemu gospodarstvu. Njih uporaba, pro delava in promet z njimi se !x> še posebej uredil. Industrijska iu rokodelska proizvajalna sredstva sc smejo uporabljati samo za vojno-važne namene. Dokler traja vojna, mora trgovina po najkrajši poti preskrbovati zgolj Is obrate s surovinami in pomožnimi snovmi, kakor prebivalstvo s jiotrošnim blagom Pravično porazdeljevanje obrtnih proizvodov med delovno prebivalstvo se izvaja po posebnih oskrbovalnih odredbah. Kdor surovine ali proizvode, namenjene življenjsko važnim potrebam prebivalstva ali take, ki se daio uporabiti v vojnem gospodarstvu pridržuje, odstranjuje ali uniči in s tem ogroža vojno gospodarstvo, se kaznuje j smrtjo, v lažjih primerili pa za najmanj petletno ječo. Poleg iega se lahko izreče neomejena denarna kazen. Uporaba surovin in pomožnih snovi za namene, ki niso vojno vu/ni in zvijačno pridobivanje dodelitev z neresničnimi podatki, so kaznujejo z najmanj dveletno ječo in z neomejeno denarno kaznijo. V teh primerili se lahko tudi obrat trajno ali začasno zapre, obrtnu pravica odvzame in surovine ter pomožne snovi, kakor tudi izdelki brez odškodnine zaplenijo.
Prosta prodaja neusnjt-ne obutve. Pokrajinska uprava v Ljubljani jo odredila, da so obutev, katere uiti zgornji, niti spodnji cfel ni izdelan iz usnja, ampak i/, umetne gume, plutna, lesa itd., oprošča vsakršne zapore in se sme prosto prodajati brez nakaznic in brez oblačilne izkaznice.
za v«ako priliko je knjiga
DARILO
Bele vrtnice — Sestri @?§ika
Spisala Tllk* I,»»mpreehtova, - Dobi ho v n p ..Vifcredi", MomAkova J, in r knjljrnrnao.
m v!
Milnica"
bo začela s čelrtim letnikom. Lelošnje knjige so Vam bile gotovo všeS, saj eo bile po vsebini tako pestre, kakor je la mogoče.
. 1n.ii8a ,iRla T teh č«sih dvojno ceno, ker nam vsaj za nekoj časa prežen« skrbi, ki vsakega tarejo. Izbirali smo jih tako, di bo no samo po zgoSliah mične, temveč tudi literarno visoko vredne in bodo vsaki knjižnici v novo obogatitev. ,Vsak, kdor količkaj zmore, naj postane naročnik; Slovenčeve knjižnice. Ne bo mu žal.
Predpisi o prodaji bencina, petroleja in nafte za obrtnike. Od oktobra meseca dalj« se bodo petrolej, bencin in nafla obrtnikom nakazovali samo na pismeno in obrazloženo prošnjo, ki jo mora vsak obrat zase vložiti pri Pokrajinskem gospodarskem svetu. Kakor znano, so so dosedaj nakazovala navedena pomožna sredstva obrtnikom vsak mesec po seznamu brez posebnih prošenj.
Veljavnost ustmene oporoke. C. P„ I. Sorodnik je pred pričami izjavil, da Iiosle po njegovi smrti dobili neko zemljišče. Vprašate, ali je taka izjava veljavna. — Taka izjava bi bila veljavna, ako je bila podana v obliki, ki je predpisana za ustmeno oporoko. Za njeno veljavnost je treba, da jo zapustnik izreče resno, v prisotnosti treh prič, ki morejo potrditi, da se ni primerila v zapustnikovi osebi nobenajprevara ali zmota. Priče morajo iorej zapustnika dobro poznati, ga videti ter slišati izjavo, ki jo poda kot svojo poslednjo voljo. Previdno je, da priče tako izjavo zapišejo in to zaradi lažjega spomina. Po zapustnikovi smrti more vsaka prizadeta oseba zahtevali, da priče pod prisego izpovejo zapustnikovo [»oslednjo voljo. Za veljavnost zadostujeta lutfi zapriseženi izj>ovedi dveh prič, ako tretje rn ^eč mogoče zaslišati. Če pa tudi teh dveh prič ni mogoče več dobiti, je taka ustmena izjava poslednje volje neveljavna. V vašem primeril bi torej moral sorodnik postopati tako, kakor smo opisali, da Ivo njegova izjava veljavna kot njegova posiednja volja.
Slabo ravnanje z učencem, N, Z., U. Po postavi ja prepovedano obrtnega učenca telesno zlostavljati. Mojster je dolžan paziti tudi na jkimočnike, da učenccv ne pretepajo, šs vedno velja tudi zakon o zaščiti delavcev, ki prepoveduje mladostne osebe zaposlovati ponoči. Ak° se razmero pri vašem mojstru ne urede, bo n«J" bolje, da si poiščete drugega. Okrajno glavarstvo lahko kaznuje mojstra, ki zanemarja svoj« dolžnosti giodo nadzorovanja učenčeve vzgoje, zdravja in šolanja in so lahko obrnete tja z?" radi oilpomoči. Razumljivo pa .je, da bo sožitj® mod mojstrom in učencem težko, če pcit-e <*> kazni.
Krenili ano proti Braziliji, ker •oni upal, da najdem tam ie tvojega nečaka in ee mu »pet pridružim. Tri dsi tmo pluli trečiio v zaželeni smeri. Nato pa uno zašli v močan mortki tok, ki je bil tilneji, od vetra in je ■ane««! ladjo v drugo smer. To nam ja bilo eeio neprijetno, ker ne lamo, da tmo m oddaljevali od cilja, ampak ni tmo niti vedeli, kam plovemo. Nekaj dni nitmo videli drugega kot morje ta nebo. Kocino p« nam je stražnik ni vrhu jambora zaklicali ZamIjal Zemlja! Kes tem jo tudi jaz kmalu »gledal e pomočjo daljnogleda. Proti večeru p» »cm opazil tiekaj nenavadnega. Tik ob obali te je namreč vlekla temna proga. S pomočjo vrvi tem poalal ebažniku na jamboru tvoj daljnogled; le čez nekaj trenutkov je »trainik zaklicali »Bliža te nam crfla armada!« (Mislil tem, da se teli in tem xnu dejal, da ni niti čas, niti kraj SK to primeren On pa je vztrajni: »Da, da. Cela armada ie. Več kot tto •čolnov te nam bliža!«
Ta novica me je neprijetno presenetila. A nikakor nisem sme! izgubljati časa. Ker se nam jo obeta! ples, ja bdo treba poskrbeti, da hI prej plesali drugi. Spustili tmo jadra, vrgli aldro ter pripravili puške in topove.
Čolni to te medtem žc toliko približali, da «mo mogli t pro6tim očetom videti, da so natrpani z divjaki ia »ulicami. Prešteli imo jih. Bilo jih $e 126. Ce bi v vsakem čolnu bilo samo detet ljudi, hi bilo vseh ie 1260; & bree dvoma jih j« bilo vsaj 5e enkrat toliko. Nikar ne mitlite, da pretiravam. Saj bi to bilo brez pomena.
Ko to TSoLai bili samo ie za streljaj oddaljeni od ladje, «o te ustavili, Nikakor ni bilo mogoče tpoznrti, t katerim namenom ali i* kaktaega vzroka •o to storili. Mislim, 6n niso nikdar trUMi take ladjo, kakor je bila nala. Divjaki io kakor otroci, ki kar ob-»taaejo pred vtako novo »tvarjo. Nekaj časa io ostali nepremično in tudi tpl «e nismo ganili v tvojih skrivališčih. Držali «na puSk« v rokah, pripravljene na rtrel, medtem ko »o top-nl&arji Šakali eb topovih • prižigalno Vrvico v rokah. Kolčno «• j« irno fcrodovle »ganilo, a kmalu zopet ob-»talo. Ker te je edaj razdalja tako cmaoj(a)a, da bi osi «'«> l«hko io ojlh, tem naroči! Petku, naj »» pov-epne na ograjo <«r ie skula sporazumeti c divjaki in noizvedeti, ka) hočejo. Nemudoma m« )e ubogal in ea povzpel na ograjo. Nekaj trenutkov pozneje pa les zasližal njegov fcrik la ga vid«!, kako je Kadet od
rah puščic v prta, padel z ograje na
rov. Wočasno je prifrčalo na krov naj tri tto puščic. Sam tem odnesel ranjenca v »podnje prostore in ga pologi na ležišče, Nato sem se vrnil H» krov in prevzel poveljstvo, Ireba |e bilo, da pokažemo tudi mi, kaj . znamo.
Grmenje topov in puSk, pogled na itevilne razbite in prevrnjene čolne ter na tako veliko število ubitih, je povzročil tako zmedo med sovražno vojsko, da »e je tkušala razbežati. Pri tem pa »o tolni butali drug ob drugega in te prevračali. Tako so sami dopolnili naje maščevanje.
Ko je bila ta zadeva urejena, tem »tekel k ubogemu Petku. Ob postelji je stal duhovnik in te tklanjal nad ranjenca. Ko tem »e mu približal, se je zravnal in mi t solznimi očmi dejal: »Vrnil te je k Bogu. Molimo eanj.«
Ne morem vam povedati, kako eo me pretretle te besede, V istem trenutku tem te tpomnil na nekoga, ki bo Se bolj prizadet 1» tam vzkliknil: »Ubog« Lojzkal«
Lojzka je ve« ta čat bila v tvoji kabini. Bog ve, kako je bila vsa zbe-
Sana, Vo je tliiala tlreijanje in ves rup na krovu Treba jo je hilo pomiriti. A zdaj je nastalo vprašanje, če naj ji sporočimo žalostno vest, da i'e
l
njen zaročenec mrtev. Meni se je zdelo, da j* bolje, da ji tega ne povemo takoj in pustimo, da s časom... Sam nisem vedel, kaj naj Morim. Duhovnik pa je bil mnenja, da je bolje, da deklica zve resnico; seveda je treba za to velike, obzirnosti. Rade volje tem to nalogo prepustil njemu.
Nekaj ur po Petkovi smrti je duhovnik ves obupan pritekel v mojo kabino.
»Gospod,« je vzkliknil, »gospodična Lojzka je zblaznela!«
»Zblaznela? ... Kako to?«
Povedal mi je, da je skušal deklico pripraviti z vso previdnostjo na žalostno novico. Ko pa je končno povedal, da je Petek mrtev, je deklica planila pokonci, ga zgrabda za vrat in sačela kričati ua vse grlo: »Ti ti ga umorili... Ti ti ga umoril!« K sreči sta bila v bližini dva mornarja, ki ste slišala kričanje, prihitela in rešila ubogega duhovnika. Pokazat mi je na vratu sledove dekletovih rok
Vem je zadel od treh puičic padel z ograjo n« «ru„.
Stekel sem v dekletovo kabino in jo zagledal rned obema mornarjema, ki ata jo le s težavo zadrževala. Komaj me*je zagledala, me je prodirijivo pogledala, se umirila in dejala:
»Ekscelenca, ali je Petek res mrtev?«
»Nikakor ne! Živ je in zdrav kot riba. Naročil mi je. naj lepo pozdravim njegovo Lojzko in naj ji povem, da se bo prav kmalu vrnil.«
»Vrnil?... Kam pa je šel?«
»Poslal sem ga s čolnom, da je odnesel moje pismo neki drugi ladji. Jutri bo ie zopet tu •
Deklica se je popolnoma pomirila in tudi duhovnik se je moral sprijazniti z dejstvom, da včasih le ni dobro povedati vso resnico. Trenutno res nisem videl drugega izhoda, kot da sem si pomagal z lažjo, čeprav mi je bilo to eelo neprijetne.
I Drugo jutro me je Lojzka vprašala po svojem zaročencu. Moral sem se ji zopet zlagati:
»Vrnil.se je srečno a zopet tem ga odposlal z odgovorom. Prav lepo te pozdravlja.
Tako sem več dni varal deklico z nasmehom na ustih, a z grenko bolečino v srcu. Kako silno me je bolela izguba zvestega služabnika! Dragi in dobri moj Petek! Hotel sem ga pokopati na suhem, ker pa se je potovanj« le preveč zavlačevalo, smo morali narediti z njim kot z vsemi umrlimi mornarji. Neko noč smo ga jblekli v njegove najlepšo obleko, ki io je revež pripravil za poroko, in ga spravili v vrečo, Dali smo mu tudi nekaj stvari, ki so mu bile v življenju najdražje, med drugim jopič, ki ga je nosila Lojzka, preden je dobila žensko obleko. Sam sem zažil vrečo, in ko je duhovnik odmolil pogrebne molitve, s!a dva mornaria prijela vrečo, jo parkrat zagugala, nato pa jo zagnala v morje. Fljusk ... in vsega je bilo konec. Medtem so zagrmeli topovi in ogenj iz njihovih žrel je razsvetlil žalostni prizor.
Trenutek pozne:e sem zaslišal krik... Bila je Lojzka! Steke! sem k vratom njene kabine in vprašal: , »Kaj ti je, Loizka?« Ona pa je vprašala s strahom: »Zopet vojska?«
»Ne, ne. Bil je 6amo pozdrav evropski ladji, ki se vrača v domovino. Mir in poiitek!«
»Da, mir in počitek!« je ponovila uboga deklica, ki ni niti slutila, komu so veljale te besede.
Ob ugodnem vetr-i tmo dvanajst dni pozneje zagledali se verna-vzhodno obalo Južne Amerike ObSii smo »t «v. Avguština in se čez tri dni zasidrali v zalivu Vseh svetnikov, kjer tem bil prvič osvobojen, če se še spominjate, in kjer se je začela nesrečna doba mojega življeaja.
Najprej se je izkrcal duhovnik, hi je nemudoma odšel v nek ženski samostan, da bi poprosil usmiljene redovnice, da bi sprejele nesrečno l-ojz-ko. Nekaj ur pozneje sta dve redovnici priSli it nam, Lojzka je rade volje šla z njima. Preden pa je odš!« z ladje, se je ozrla okrog sehe, kakor da bi nekoga iskala. Pristopil sem m ji dejal:
»Poslal sem ga po opravkih-« Ničesar ni odgovorila. Polj^a me je in tudi jaz sem jo poljubil, kot stari oče vnukinjo. Ko se je čoln ou-daljil od ladje, ie še enkrat pogleda a navizgor, s« mi žalostno nasmehnila in dejala:
i »Pozdravite Petka... Čakam gal* J	(Dalje prlhodnjis.)
Križem sveta
Poziv madžarskega generala
Poveljnik 2. madžarske armade, generalni polkovnik Vere« ja izdal proglas, kjer pravi tudi sledeče: Morebitno gibanje bojne črte, začasna izpraznitev ozemelj in podobne stvari naj nikogar ne motijo. Vse to je nujno potrebno za uspešno bojevanje. Boj bomo uspešno končali le v tem primeru, ako bo prebivalstvo ne glede na spol, starost in druge okoliščine podpiralo boreče se vojake. Čete stoje v boju proti boljše vikom, ki hočejo uničiti deželo. Pokazali smo, ds smo pripravljeni opraviti dobljeno nalogo. Prispela so nemška In madžarska ojačenja. Imamo upanje in tudi moii, da bo vojska vsilila sovražniku svojo voljo.
24 žrtev neprevidnosti
Nemški listi poudarjajo, da so ljudje še vedno premalo oprezni ob času alarmov in letalskih napadov. Nedavno je padel na tla sovražni bombnik ter je pri tem ubil al radovednežev, 10 nadaljnjih pa hudo poškodoval. Sestreljenim bombnikom se ne sme nihče približati, pač pa je treba o dogodku vselej obvestiti najbližjo vojaško ali policijsko postojanko.
>	Kršitev mednarodnega prava
List »VSlkischer Beobachterc je prinesel te dni poročilo, da »o Angleži v belgijskem mestu Anversi zaprli nemške ujetnike v živalskem vrlu v kletka za leve, tigre in panterje. Na ta način bo bili vojni ujetniki Izpostavljeni zasramovanju cestne sodrge. Nemški listi pripominjajo, da je Ftihrer z ujetniki sovražnih držav ravnal zelo velikodušno. Mnogim je podaril svobodo, oficirje pa je celo izpustil proti častni besedi, da se ne bodo več udeleževali borbe proti Nemčiji.
Tisočletja stare risbe
Nekoč so štirje dijaki na izletu odkrili v okolici mesteca Montignacsur-Bezere veliko podzemeljsko jamo. Ker je vhod v jamo navpičen, so jedva prišli v notranjost. Na zidovih so našli več napisov. Ker so smatrali, da so ti napisi nekaj posebnega, so odkrhnili nekaj poslikanih kamnov od stene in jih nesli pokazat svojemu profesorju. Ta je obvestil o odkritju znanega arheologa Breuila. Breuil, po poklicu duhovnik, je Sel na lice mesta in je ugotovil, <3a so odkrile sliko najlepše od vseli, kar so jih do sedaj našli in da so zelo dobro ohranjene. Jama je dolga 30 metrov. Po vseh okoliščinah sodeč, je v prastarih fasih služila lovcem za zavetišče. Slike 6o barvane. Uporabljal! so Črno, rdečo, rumeno in višnjevo barvo. Najlepša slika je tista, ki predstavlja boj med bivolom in lovcem. Votlino so si ogledali mnogi lovci in učenjaki.
Skrb za maščobe na Hrvatskem '
Ker Se je na Hrvatskem pridelek svinjske masti močno zmanjšal, je vlada že marsikaj ukrenila, da bi se povečai. Pospešuje pridobivanje olja iz sončnic, bučnic in soje, vsega tega olja pa lani še ni bilo za 200vagonov. Računa tudi, da bi se moglo na leto dobiti po 500 do 700 vagonov olivnega olja. Pri tem je največ upanja na dobre uspehe. Na Hrvatskem je okrog 4 milijone starih ui nad 1 milijon mladih oljk, oljčni nasadi pa bi se dali tudi razširiti in obnoviti, kajti pred kakimi 70 leti je bilo na Hrvatskem toliko olja, da so dale na leto najmanj 2000 vagonov olja. Pozneje je v nekaterih krajih oljke skoraj popolnoma izpodrinila vinska trla.
Katera je lepa?
Odbor ameriških strokovnjakov za lepoto je sestavil naslednja pravila za lepoto ženskega obra-za: Obraz mora biti trikrat daljši ko nos. Dvojna širina obraza mora ustrezati dvojni širjni nosa, Med očmi mora biti razdalja velika ko oko Gornja In spodnja ustnica tnoiata biti enako-široki lil v isti črti. — Lepotice brez dela, zdaj pa lo hitro v roke meterski trak I
Nov način naročanja dnevnikov
Nemški predpisi za naročanja dnevnikov eo a 1. oktobrom spremenjeni v toliko, da bo mogoče poelej nemške dnevnike naročati samo pri poštnih uradih, ki so u.anj kakor sto kilometrov oddaljeni od mesta, kjer dnevnik izhaja. Izven tega okoliša je dovoljeno naročati le tako imenovane pokrajinske liste in sicer pri vseh po&tah dotične {»krajine. Izjema velja za posebno oanačene državne dnevnike, ki ao pomembni za vso državo.
Prvi šolski hotel
Mesto Heidelberg, ki je s svojim znamenitim vseučiliščem važno nemško kulturno središče, je nedavno dobilo učilišče, ki je matična ustanova za vzgojo naraščaja vsega nemškega hotelirstva. V velikem, lepem grajskem hotelu ni več gostov, v njem so samo kuharice, kuhinjske pomočnice, sobarice, natakarice in vse ostale ženske delovne moči velikega gostinskega obrata.
Hotel je preurejen v veliko hotelirsko strokovno šolo za vse žensko osebje gostinske in tuj-sko-prometne stroke. Učenke te zanimive velike strokovne šole ne delajo samo v kuhinjah, jedilnicah, točilnicah, sobah, pralnicah in shrambah, kakor običajno delajo ženske v gostinskih,obratih, temveč se vežbajo v vsem delu, ki spada v ustroj velikega, sodobnega hotelskega podjetja. Tako na primer same opremljajo tudi vse dvorane in sobe ter vodijo pisarne in vse oddelke velike tujsko-proniMno ustanove. V šolskem hotelu je nekaj moških samo za težka dela, ki jih gojenke sajne ns morejo opraviti. Prvi ženski šolski hotel bo brez dvoma igral važno vlogo v razvoju hotelirstva in tujskega prometa.
Nadomestek za cigarete
Danski dnevniki pišejo, da bo prišel v kratkem na trg nadomestek za cigarete v obliki tablet. Ore za tablete, ki so izdelane iz linega tobačnega prahu na način kakor žvečilni gumi. Tablete dobro rabijo kadilcem kot nadomestek za cigarete. Način izdelovanja omenjenih tablet ja patentiran že v Osmih državah.
Z otko je premagal boljševika
Kmet Beranič je v bližini Pragerskega oral na njivi. Ko mu je žena prinesla južino na polje, je izpregel vola in Jima položil knno. Nenadoma se je pojavil velik bradat mož v raztrgani obleki, s puško na rami. Pristopil je k voloma in je navezoval enemu debelo vrv na rogove z namenom, da ga »rekvirira« in odžene v šumo. Ko je kmet lo videl, je mahoma skočil k plugu, vzel otko in skokoma je bil pri tolovaju. »Kaj hočeš?« zakriči na ve« glas aanj? Rokomavh spusti vola, pripravi puško za strel, a Beranič je bil hitrejši. Zamahnil je z otko po tolovaje vi glavi. Strel je švignil kmetu tik glave. Se en zamabljaj z otko in nepridiprav je ležal s krvavo glavo na tleh. Kmet mu je odvzel puško. Žena je stekla domov in kmalu sta bila na mestu dva člana vaške straže, ki sta spravila tolovaja na varno. — »Otka« se imenuje malo orodje, ki rabi poljedelcu pri čiščenju pluga pri oranju.
Kapucinski mučeniki na španskem
V kapucinskem glasilu v Rimu je svoj čas izšlo obširno poročilo o krvavih žrtvah kapucinskega reda na španskem od začetka rdeče revolucije do dandanes. Slika ki jo list tukaj podaja, je pretresljiva. Največ kapucinskih žrtev je v šipanskih pokrajinah Kastilja, Katalonija in Valcncija. Kolikor je bilo doslej mogoče uradno dognati, je bilo v tem času po rdečih lil anarhistih pomorjenih 93 kapucinov, med njimi 55 duhovnikov, 19 mladih klerikov iu 19 laičnih bratov. Vsi ti umorjeni in mučeni kapucinski bratje so v listu navedeni z imeni, navedeni so podatki, kaj je kdo bil, kdaj in kje se je rodil. I ako so ti poda tki podani natančno da ni nobenega dvoma, da so resnični. Poleg teh podatkov o človeških žrtvah .so navedeni še podatki, koliko kapucinskih cerkva, redovnih hiš in samostanov ier šol jo bilo razdejanih ter po-zgamh. Cesar pa rdeči niso razdejali, to so spremenili v vojašnice.
Križanka št. 3®
1	2	3	4	S	6		7	8
9		10	lt			12		
13			14		15			
16			17			18		
19					20			
21			22		23	24		
25		26				27	28	
	29						30	
31			32			33		34
35					36			
37			38			39		
Vodoravno: 1. ljudska pritrdilnica, 3. gozd. na žival, 7. kratica za to je, ». umetnost (lat), 11. mednarodni klic na pomoč, 12. drobi, 15. des-ni pritok Rone 1J. glavna oseba Shakespearje-ve drame. 16. dra, 17. zver, 18. gre, prihaja, t». ponos (srliohrv.), 20. azijska država. »J. končnici ženskih imen, 2i2. jarem, 24 osobni zaimek. 25. kemični znak za natrij, 26. del ribje glave, 28. dve tretjini besede sij, 29. pokrajina v zahodni Nemčiji, 31. hčerin mož, 3<2 .moško ime, <fel posode, 35. moško ime, 36. oblika svojilnegs zaimka, 37. rimski bog, 38, oseba iz Vombergar-jeve »Vode«, 39. ljudski vzklik začudenja.
Navpično: 1. mesto v .Srbiji, 2. del Azije, 4. igralna karta, 5. ime in priimek slov. /.godovi, narja, 6. nota, 7. mesto v Siciliji, a prerok. 10. ptica, 14. akad. kratica, 15. lat. kratica ia kraj pečata. 12. ozko, 22. ribje jajčece, 23. Madžari, 26. platnena hiša, 27. podani, 29. kožni madež, 30. trojanski junak 31. tekač, 34. osebni zaimek.
Rešitev kriianke št, 36
Vodoravno: f. Žužemberk 10. migrena II. Br, 13. dekle, 14 si, 15. lan, 16. rej. IT, sli, 1«. J. G. (Jože Glonar), 19. silak, 21. A. F. (Anion Futi-tek), 22. Alma, 24. kalo, 26. rje, 26. los, 28. nor, 29. sa. 30. koral. 32. ran,, 33. Kamenin, 35. van, 36. ija, 37. noj, 38. Omar, 39. jasa.
Navpično: 1. žobljarstvo, 2. um, \ iid, 4 F-geria, 5. mrkel, 6. Beljak. 7. er.e, 8. Ra, 9. Kalifornija, 12. raglja, 14. slalom, 19. sme, 20. kan, 23. Koreja. 26. lomi, 27. Sara, 30. Kana. 31. luna, 33. kam, 54. nos.
Herausgeber — Izdal
Moli oglasnik	
Pristafbiiis za male oglase se platoje naprej.	
Prodam krasno žrebe, ali zamenjam za kosilni stroj znamke Darllng, srednji. Nagli« Franc, Brezovica.	Sadno dnsjt za jesensko saditev proda: marelice, kostanj maroni, jabolka, hruške, češplje, češnje ter vsa druga plemena vseh oblik, visokt, srednja ter pritlična. Alojz Podobnikar, dre-vesničar, Dobrova pri Ljubljani.
Oslile vajeno kmečkih del, sprejmem takoj. Ljubljana, Vodnikova 56.	
Sprejmem tak»| vajenca za kovaško In podkoesko obrt. Zidar Alojzij, Jegličeva 15.	OGLAŠUJ v DOMOLJUBU
časnikar.
•Domoljub« stane 24 lir ta eelo leto, «a Inozemstvo 30 lir ' Rroraar'f> H,rektor, ravnatelj. - Alle in Laibach - Vsi v Ljubljani. ........»omoljob^!^.^