60. številka. Ljubljana, četrtrk 13. marca. XII. Ivto, 1879. SLOVENSKI NAROD. I/.haja VHHk rimi, ixvzi'inAi poiiodeljke in dnovo po praznikih, tor volja po pošti pn-jcmaii U a v h t ro - o ^ ■ f ■ I« B đ> lata /a celo leto 1(5 gKL, /a pol fotft.fr gL 7.h četrt lota i gld. Za Ljubljano Imt/. pošiljanju na tlom H DOk l.-lo IS :;l.l., /a ..in leta :; ;;l.l : i. kr., u\ «>n ......1 :;M 10 Ki Za jtoAiljanjo na dom no m. umi 10 kr. xa nioHoc, 80 kr. na četrt lota. — Za tujo dožolo toliko vre, kolikor poštnina i/.tmša. Za gospodo u&iteljo na ljudskih Šolah in za dijako volja miiHii » ei •na in »ioor: Za Ljubljano -/.a četrt leta '2 tfld. 60 kr., po pošti prejemali U č«-tit. leta 8 gkl. Za oznanila .ho plačuje od cotiriatopno potit v rate l> kr., ni ho o/.nanilo onkrat tiska, .r» kr., čo ho dvakrat, in 1 kr., i'o ho tri- ali vočkrat tinka. Dupini naj so i/.volo fraukirati. — Rokopisi bo no vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v 1'raiu- KolaotnovaJ Inši št. .1 Rs1edftUlk« itolbft*. Opravniitvo, na katero naj ho blagovolijo posijati naročnino, reklamacijo, o/.nainia, t. j. ariiiiiniHliat \ ne redi, je v '„Narodnoj tinkarui" v Knluiauovoj Inši. Kako nam sosede škodujejo. Podpiratelji in zavezniki naših nemških in neinšMilurskih ustuvovercuv imajo iiiuj vsemi strankami v tuj monarhiji največjo oblaat. In to največjo oblust ali nudvludo nad nami vsemi, nad Slovani in Nemci, rabijo Magjari na našo ukupno škodo. Kdor tugu mj videl, ta ju moral lehko pou učiti ho iz obravnav delegacij, ki ho bo zadnji teden v Pešti vrnilo, /laati v dveh vprašanjih so jo Hpet jasno pokazalo (kar ju pa za pazno čitatelje noviu tudi uže prej omirino bilo,) da M<«g)ari pri vsej svojcj politiki hiimo na to mislijo, kako bi mi Cislej tanci ver plaćali nego om, a lu tako, da bi oni tudi več vlekli, ah vse dobičke imeli, mi pa nič, ali kur jo nujmeuj mogoče. Prvo vprašanje je načrt železnice Sinek-Novi. Mugjun ne pusto, da bi ae ta železnica zidala, kur bi prislu num C slej tancem, zlasti mini Slovencem in pa Hrvatom na dobro kormt. / taj ju Koroško, Štajersko, Kranjsko in Trst zvuzauo preko /igre ha s Siskom. Od Siska, kjer je ua Kolpskem ustji železnice konec, je do Novega samo sest milj. Tu v Novem se pa uže upet tursku železnica do JJaujaluke začne, ki ho izpelje se do Sarajeva in Mitrovico. Ves svet vidi leukoto iu korist za trgovino našo in cislejlansko ter .srednjeevropsko sploh, ko bi su mala proga iSisek-Novt naredila in bi ho tako mej nami in mej okupiranimi provincijalni ltosno iu Hercegovim) za dober kup kratka zveza naredila. Ali Magjari ne puste, in železuica ho ue zida. Oni bi rudi, da bi ho njih liiagjarski svet zvezal z jugom, da ui ga črto iu ncinajo tam kaj prodajati, ker obrta nobenega uemajo, kulture nobeno uo. Tudi vojni krogi ue potegujejo uže dalje Kasa iz stratigičnih ozirov za to črto. /lasti *~ Listek. Spomini. (Hpiauju J. 8.) (Daljo.) IV. Mesto r.udiiu samo na sebi jo mujlieno, mislim, da ue dosti ne motim, če njegu dolgost cenim na blizu !i00, širjavo pa na kakšnih 20U korakov ; morje obdaja je h treh .strani) in obdano jo tudi so h prucuj trdnim obzidjem ; proti red ur j navadni'j vojski ho, ho vo du ne bi moglo dolgo braniti, a za tamošnje razmero zadostuje, ker zubruni nenaden napad. — (lovori se tudi tu jako čistu h 1 o v a n-fičina, isto tako je nosa črnogorska po vsem, zato ne tudi takoj spozna okrajni noduik, ki jedini onda nosi — „pinjo", kakor urno dijaki nekdaj imenovali to nezmotljivo znamenje kultur« in omiko. zdaj, ko loži toliko našo vojske v ll.Miii, kalna nij šo anektirana niti ne za vselej gotova, silijo ti krogi naj se zida ta železnici. Ali Mug)ari so znali vse to zavreti in iz obravnav v delegacijah ho vidi, da hote* to i na daljo. To je tisto iiiagjatsko „viteštvo" o katerem |o bilo včuai po evropskih noviniih čitati. Drugo vprašanje je sklep trgovinske zveze ali dogovoru s Srbijo. Poslanec Neuvvirtli je v delegaciji konstutiial iu Audrussv je priznal, du te za Avstrijce in ii|ih industrijo koristne zveze nij še huuio zavoljo tega ue, ker jo Magjari zavlačevajo. Iz Srbije bi se po sklcnenem trgovskem dogovoru lažje iivitžovah v Avstrijo naturni pridelki, surovina. V Srbijo pu iz Avstrijo obrtniški izdelki. Ali Magjari nemajo obrtmje, surovine pu imajo Humi, torej se Hibske in uvstrijsko konkurence bojo, bo nevoščljivi, torej vse zadržujejo. To so vam „bratje" in drugi v dualizmu. In tem bratom ho ima nemška ustavu letni Htranku tuili zahvaliti, du živi! Vredni tovuriši in drugi. Pomoč je druga, žalibog, du je ne plačujejo le nemški ust.avaki anipuk mi vsi. Premišljevanja o združbi malih v velike občine na Kranjskem. Iz Istro. I Izv. dop. I II. Koliko zlata vrednega času, koliko pa pirja in črnilu se potrati valod dozdanje nezmožnosti občinskih tajnikov? In kako lehko opravičuj^ c. kr. okrajna glavarstva hvoj obstanek, dokler imamo večinoma nezmožno občinsko tajnike V Pu kolikovrstno zmožnosti ho dunušnji duu zahteva od občiuskogu tajnika? Strokovnjak mora biti v občinskei samoupravi, Itiiduu je zadnji okraj Avstrijo, zadnja vas pa je Kustelhistua, iu tja je mene tirata osoda ivastollutitua! kakšne misli me pač. obdajajo, če so tebe Bjioiniiijnin V Nebo, morje in skalovje, to je vse, kar si mi moglo kazati ul< ponujati, vse tvoje razveseljoviinje je v „S.-ihou'h Hicrliulle" (inajhono od 21. lovskega bataljona postavljeno postrešjo), ves tvoj kinč je vis-a-via hiša bogatega (i., v kuteroj nežne Kvine ročice o večernem mraku večkrat poskušajo svojo spretnost na nekoj skrinji, kalen- ime je bilo morebiti nekdaj glasovir; nevenčakom svojim bralcem naj povem še to v razjusuenjo, da jo zala (V pis.) Kvica hči bogatega (L, kurje bilo mogoče da tudi uzrok, da je 'JI. batni|ou ravno vis-a-vis svoje shajališče iu zabavuico — „Suuou'h lJiorhallo" imenovano — postavil. Kastollastua, dovoli se nekatera vprašanja tistemu, ki ho in ne bodo vedno z bridkost jo na te spominjal! Kakšna imaš BpreUajališča V to je, vedeti moru, kaj sme kaj no smo občina v Bvojem področji samo .talno in kako ur mlati, da no zadene ob skali zakona, ter sebi in županu rogov ne polomi; da vo ob svojem času tudi eventualna vladina neopravičena zahtovaiija v meje zakonitosti zavračati, in tako občinske koristi braniti. Poznati mora vojaški zakon, da more biti kos vsem brezkončnim zahtevam političnih in vojaških oblastni) in p Ostre 61 po vojaštvu mučenim občanom, rožnati mora, vsaj pa dober pojem imeti o občnem državljanskem zakoniku, da ve občino zavarovati nespametnih in dra/.ih pravd. Strokovnjak mora biti v Šolskih upravnih zadevah, ila so ne potrati nevspešno toliko krvavih žuljev ubozega kmeta. — Strokovnjak bi moral hiti v računstvu, da jasno predoči občini ob-fiiniko gospodarstvo, ker le tako jo mogoče vzbuditi mej občinarji dobro voljo pečati hi % občinskim gospodarstvom in tako doseči varčnost, kjer koli je mogoče; odstraniti pa bojazljivost pred si roški, kateri ho v občnem interesu tako rekoč. „plod..nosno posojilo". Slovenec mora biti pri nas po mislih, po dejanji in uradovanji, poznati pa dobro tudi nem&k) (v Istri tudi italijanski) jezik. — Izur-len, vešč mora biti še v stotero i h malenkostih, da no zabrede v Hitnosti ali celo v odvisnost okrajnih glavarstev, katere rado no prizanašajo občinam, celo ne, ako ho narodno vede. Se vo da taki ideal občinskega tajnika ju na Slovenskem le bela vrana in nij pre-plačan s 10O0 gold. na leto; ali naj ne ne oporeka, da takovoga ideala nij potreba za razcvet občinsko blagosti v dozdanj h razmerah, akoravno je župan od hvojo strani ideal poštenost i, ker dandenes more lu on hiti vsaj nekoliko vešč v nehvaležnem političnem življenji, kateri ima zraven dobre volje L'e kdo zaničuje vedno šetanjo po morskem pesku, kje ho ono zolene livade ali le navadni Ingi, tla bi mogel v njih človek sanjati o daljnem domovinskom kraju V Zastonj so boš oziral po teh, dragi bralec, ker Hto korakov naprej, Hto nazaj, sto nu levo, sto uu desno, tO jo vrte, kamor ho moreš brez posebne nevarnosti zu hvojo zdravo in šo no pokvarjene u lo podati. Ali kak'na so st.i nova u i a v Kustol-lastuiV Jaz sem bil vtakneu v neko luknjo v inajlionoj tvrdnjnviei, iu kadar sem po dnevi sedel Hiuii v njej, skoraj hi bil jel potožuvati so o pomanjkanji družbe, a vsaka noč mi ie kazala, da imam družnikov trnih in ruiavih v obilnosti. Spremenilo ho je to našo enakomerno življenje zdatuo, kadar je prišla barka i tj trnu za Črnogorce; okolo dva dni pred njenim prihodom prihajali ho Htari in mladi, možki in ženske izza naših mej, zbirali He oh morskem bregu ter pričakovali prihod burke; tudi brezskrbno življenje po srečnem gmotnem stanu ter dovolj časa za ukvarjati so b politiko — in takih je zopet presneto pičlo Število. Zato zopet kaže združiti občine, da bo vsaj s časom mogoče se približati ravnokar popisanemu tajnikovemu idealu in izvoliti tudi inteligentnega, ne Bamo poštenega župana. Neportkljivo imajo tudi velike občine na kmetih svoje temne ali „senčue strani", mej katerimi najnezno.sljivejša je d.tlečma do ob činske.:a urada; kmet mora po uro in več daleč hoditi za vsako majheno stvar. Ali v dobro u ejenej velikej občini navadno doseže svoj nanitn, inej tem, ko v malej po navadi to nij mogoče, kder sta župan in pisar „poštena nevedneža", ter kmet mora veliko dalje k okrajnemu glavarstvu romati. Druga nepri-ličnost v velikej občini je: da Bklepi občin skega odbora ostanejo mrtvi in nepoznati za dobo, ko je vsakemu prosto bo proti nj m pritožiti; in komaj ko pride izvršitev sklepa in ko je prekasno pritožiti se, zve od BrediSča oddaljeni kmet o sklepu njemu Škodljivem. A tudi temu je lehko v okom priti, ako se nekoliko premeni volilni red. Dozdaj Be voli odbornike v velikih, kraj nih občinah brezobzirno, kje bivajo; namreč vsaka vas glasuje navadno le za svoje može; tako Be zgodi, da, ker nijso vse vasi jeduako velike, večje vasi zmagujejo s svojimi kandi dati in male vasi ostaje jo v manjšini, da ne majo nobenega zastopnika v odboru. Iz tega sledi opravičeno nezadovoljstvo in trpkost mej občani, katera je jako škodljiva občinstvu, in naposled tako v manjšino potianene male občine celo navdihuje centrifugalna misel, se odcepiti od velike občine. To pa se ne bi zgodilo, ako bi se volilni red tako premenil, ali prav za prav dopolnil, da vsaka vas, ka tera po volitvah nij dosegla nobenega zastoji nika v odboru, ima pravico jednega izbrati si, da jo zastopa v odboru z jednakiuii pravicami, kakor jih ima vsak drug odbornik. (V Istri bi bo taka naredba z veseljem sprejemala.) Tako kaže pretehtati nepriličnosti zdanjih malih občin, j h primerjati s pričakovanimi in drugod uže doseženimi koristimi, in še tuli nepriličnosti po velikih občinah preudarjati. Skoro nij dvomljivo, da rezultat takega pre-tehtavanja bode zagovarjal združenje malih v velike občine. S tem pa še nij rečeno, da, ako se stvari 8 časom predrugačijo na bolje, se občine ne morejo več po priličnosti razcepiti. —Č. Politični razgled. \otriuijo tle/ele. V Linbljani 12. marca. Avstrijska flelegncifn je imela 11 marca sejo. Klaić je interpeliral, kako je to da se ob dalmatinskej in hercegovske! meji toliko živine s silo ropa. — Na dalje je bila sprejeta indemniteta za leto 1878, isto tako je bil sprejet še drog naknadni kredit za 187.8 petih milijonov, da si ravno ga je bil odsek zbrisal, s 35 proti 22 glasom — Drugi nasveti o dovolitvi kredita za 1879 so bili po dolž;ej debati tudi dovoljeni. T- rej vse se je tako zgodilo, kakor jo vlada letele« Nemški Sturmovi ustavoverc*. so se zastonj po robu postavljali. Pred dunajskimi porotn'ki ie stal 10 t. m. odgovorni urednik f \<##r»-/*i**zarad konfisciranoga uvodnega članka, v katerom ho je baje napadalo državni zbor. Državni pravd-nik je v svojej tožbi naglašal, da stranka, katerej ..Vaterlnnd" služi, nij prijazna ustavi. Zagovornik dr. IIasslwanter je odgovarjal, da je velika napaka posebno državne oblasti, da vidi v protivnikih ustave, name protivnike kon-stitucijonalizma in svobode; pred solni jo gre svobodo varovati tudi protivnej t ranki, če prav ta nij sporazumna za zdanje forme ustave. Porotniki dunajski so večino bili misli zag ivornikove in so urednika .Vaterlandovega" oprostili. ViitiiDl«* «lr/iav<>. Iz CV»rif/f4itiđ9 se javlja, da je 11. t. m. šest turških bataljonov primarširalo v Adrija nopolj. — Tako se torej vendar začenja naj-trpkejsa točka berlinskega docrovora izpolnje vati, Turki zasedajo vsbodnjo Itumelijo. ftn mimsterRtTO Martfnez Cmnos-ovo j« razpustilo zbornico poslancev uli „kortes*. Dozdmji ministerski pred^dnik Cinnvas del Čistin, ki je pomagal M nfinez Oimposu republiko znduVt', n'j b'l n k a U svobodnjak Ali zdanji M«rtinez Campos bo še menj. Vnanii povod ministerske krize faj sicer bil ta, da Čistilo nij hotel otoku Kubi 200 milijonov frankov dovoliti, za katere je Cim-pos govoril, — ali globoCji uzrok ie še večja reakcija, katero bode poslednji uvedel. S svojo ostrostjo si bide pri prihodnjih volitvah uže znal večino napraviti. „ Mu verska kri ie Šnanice spridila" javkal je Kastelar po padci republike, In prav ie imel. Iz Ijftntlntifu javljajo, da je anglešk komisar uže v Kahul poslan, da ponudi dogovor o miru 1 Afcanci. Angleška vlada je v parlamentu rekla, da ne bode ono zemlie, ki jo ima okolo Kumma zasedeno nič več Afganistanu nazaj dala. Iz južne y#/W*r«» voli angleško poročilo: Položenje je nespremen:eno. Polkovnik pparson je ohranil in utrdil svoje pozicije pri Ekove, 30 mili onstran Z"lu ov meje Zapodil je večjo moft Zuhivov od Rebe Polkovnik Wood je priplenil transport živine. Položenje v sosed-njej Trnnsvval deželi je vsled sovražnega obnašanja nekaterih domačih glava čev v z n e m i r j e v a 1 n o. V berlinskem »irMčkrm državnem zb^ru ie bil 11. t. m na vrsti posvetovanja nasvet JBlthlerjev, naj bi B;amarek sklical evropsk kongres, kateri bi sklenil sološno znižanje vojsk in stroškov za vojake Nasvet Btihlerjev nij bil sprejet, zanj so glasovali samo sec'jalni demokrati, in trite udje katoliškega centra. Dopisi. I w, Niov«*ieMl4f» lioroitke 6. marca. [Izv. dopis.] Dne 17. in 18. febr. je stal pred porotniki v Celovci Janez Muden, iloniA iz Medbrovnice. Imel se je zagovarjati zavoljo goljufije in požiganja. Porotniki so ga na prvo in tudi drugo vprašanje jednoglasno za krivega izpoznali. Vsled tega je bil na 15 let ječe obsojen, in vsak mesec 2 dni temni zapor, ter četrti din vsakega meseca post, kot spomin mu, kdaj da je Miševova hiša gorela. Pri tej obravnavi je bilo 22 prič zaslišanih, mej katerimi je bi tudi župan občine Medbrovniške in njegov tajnik. Ker sta se da nij bo bili brez onih v tistih krajih navadnih spremljevalcev z dolgimi ušesi, razume se tako. — Družba je bila kaj zanimiva, možki bili so velike jedrnate postave, g trdimi brkami, ženske sicer majheno in nevabljive, pa žilave in trdne, katerim je bilo nekaj leh kega žakelj koruze odnesti po strmej skalna-tej stez; v Črne gore; nekateri so dohajali s celo družino, in delj časa ozirali so po morju, kdaj da pride zaželjena barka od Budue, in donese otešilo lačnemu želodcu, ki morebiti uže dolgo prepeva žalostmke po nekdanjih boljših časih; — parobrod namreč ostaue v Budui in potem barke dovažajo živež v Ka-stellustuo, od koder se nekoliko lažje prenaša V namenjeni kraj. Daljava do črnogorske meje znaša 1 '/» miljo, zračna črta pa menj, nego Vi del tega; meja od Budue do Kastellastue je zavarovana b štirimi manjšimi tvrdnjavami (forts) Spiridione, Kosmač, Kopat in Presjeka, zadnji dve se oskrbujeti od kastellustuvBke po- sadke. Obiskal sem bil vse in posebno zadnja |strelskimi luknjami za žitne shrambe posest- se mi zdi opombe vredna zaradi prelepega razgleda od tam; sprevidi so južni del Črne goro in severni Albanije, Škadersko jezero, luka Bar je nekoliko zakrita; tvrdnjavi Nebač (črnogorska) in Sni u (turška) stojita Bi resnobno nasproti, pri jasnem vremenu bi se z dobrim daljnogledom videl celo otok Kil in italijansko obrežje. Posebno imenitoost je dosegel ta kraj — bellavista imenovan — leta 1875, ko ga je celo Nj. veličanstvo naš cesar obiskal. Po našem prihodu podvojile so se povsod posadke, in živež Be je navozil za G mesecev. Poseben višji ženijsk častnik obdal je tvrd njave z železnimi mrežami in izkopal volčje jame ali mišje pasti, kakor smo jih šaljivo imenovali. Vnanja oblika teh tvrdnjavic je močno podobna jednouadstropnjej hiši bolj šega kmetskoga posestnika, in nestrokovnjak bi Bodil prostore, katerih zid je pretrgan a nika; izpod strehe se ve štrlijo topovi mej svet, skriti bo pa toliko, da jih oko b prvega koj ne zapazi. K sreči Be je stvar tako obrnila, da so nijso iz teh lukenj pošiljala svinčena zrna črez meje našega cesarstva, posadke so bile zato črez nekoliko časa zopet zmanjšane. — Povelje dobiva in naznanila oddaja poveljnik z optičnim brzojavom; naprava je prav lebka, okno se zagrinja in odgrinja z belim platnom, po številu in hitrosti, kakor se to godi, se določujejo črke, in čuditi sem ae moral večkrat izurjenosti kmetskih fantov, s katero so oddajali ali prejemali taka sporočila. Drug dan, ki nam je nekoliko spremembe prinesel mej vsakdanje življenje, je bila nedelja; ob nedeljah prišli so okoličani k božjej službi v Kastellastuo, videle bo se zopet razue noše, mej katerimi so bile najbolj zanimive onih, ki so prišli od Spuža. (Dalje prih.) pa onadva očitno Slovenca imenovala, jih prav strastno napade žurnalistična tetka „Klagenfurter Zeitung", uradni časnik 8 cesarskim orlom, v št. 42 in začne svojo notico z naslovom: „Komische Szene". Ta prizor pa se je vršil le tako: Gosp. predsednik obravnave kliče vso priče pred se po redu j potem čita nek akt in bara — to ce ve da — le v nemškem jeziku priče, (ker žali bog da slovenskega ne zna). „Kdor nemškega, kar Bem rekel, ni j razumel, ta nBJ He oglasi." Samo od sebe se razume, da se tisti na ta nemšk poziv nij v Btani oglasiti, kdor nij prav nič razumel. Le kdor je vsaj nekoliko razumel, more Be vzdigniti. Zatorej je tisti naj-prvi vstal in odgovarjal, ki nij vsega razumel! Le tak se je mogel oglasiti, in je s tem in s Blovensko besedo druge na to opozoril, ki nijso nič razumeli. Da so take razmere pri nas na Koroškem, kjer Re Se ne bodo na jedenkrat reklo „ Koroška je u Že cela nemška," sploh še mogoče, o temne smem menda preveč govoriti, ker pravite, da vaš g. drž. pravdnik ne pusti dosti tacega. (Nič. Ur.) Ali b pravico smem vprašati, kako oficijozoi žurnali Rt v brezštempeljskej „Kla genfurter Zeitung" sme tak prizor imenovati „Komische Szene"!!! Zopet nov dokaz, kako ti ustavoverci prezirajo nas Slo vence ! Krivo vidijo gospodje, ki menijo videti skozi Rvoja očala koroško deželo za celo n e m-ško deželo! Na vse mogoče načine res sku šaio taki nemški žurnalisti zaničevati tistega Slovenca, kateri nij pripraven svoje narodnosti zatajiti. Če imamo Slovenci jednako breme, potlej je prav, da imamo tudi jednake pravice. (Konec smo morali iz znanega obzira brisati. Ur.) ■ b lata aii ii i k ta. 7. marca [Iz v. dop.j Naš poslanec Janez Kecel, katerega občudovati ste imeli v deželnem zboru priložnost, je bil nekaj dnij na Dumi ji, čemu? to ve pri nas vsakdo, kdor ga pozna. Da še dozdaj nijso mogli višji krogi zapaziti njegovih „za-elug" za občino, za deželo in državo, to ga nij pustilo spati doma; nobenega človeka nij več na Kranjskem, ki bi mu pomagal priti do „traka na suknji1*. Oh! V dnu Brca Be mi revče sinili, da mu tisti, katerim je od časa, kar je nehal biti ud ljubljanskega „Sukobi" zmirom rad postregel, nefiejo ali ne morejo po magati do toliko zaželjenega ordna. Njegovi konji so vozili uže vsake vrste visoke gospodo, pa celo korespondenta in sodelavca Ijubijan Bkega — „Tagblatta", z njegove mize sinejo nekateri mu vse dobro želeči „ višji" vsak dan priti drobtinice pobirat, celo „oberbergrath lit isu Be njegovega pobratimstva ne sramuje, pa oh! vse zastonj; za orden ga nij priporočil še nobeden. Celo desetletje je bil pred-Bednik „Lesevereina", tistega „LeBOvereina", iz katerega so ga bili enkrat popred zavoljo Blabega obnašanja ven vrgli. Pri letošnjih volitvah so ga pustili kazinarji na cedilu, ker nijso mogli njegovim zaslugam primernega naslova najti. Kamniku je prvak uže deveto leto tako modro in previdno, da je Boseska srečno v dolgove zabredla. Koliko vina, rac in drugih dobrih refiij je daroval v ta namen, da je postal ad majorem nemškutnrije gloriam glavar, in potem deželni poslanec in s tem pomogel, da nij ustava na Gorenjskem konec vzela. Ali še zmirom vse zastonj, „ordua" ge tudi zdaj nij! Nihče ga ne priporoči zanj. Bistriške srne in srnjaki so romali okolo po Širokem Bvetu, ali „ordna" nijso prinesli! Naš „Johanu je tudi kot prebrisan kmetovalec ud cenilne komisije. V potu svojega obraza je hodil po hribih ali pa sedel v kakej hiši in prepustil drugim, da so zemljišča cenili. Cenilne zapisnike je vse podpisal, če tudi ga pri vceoitvah zraven nij bilo. Pri teh komisijah ai ie zaslužil okolo 2000 gold. Za toliko denarja bi se moralo vendar uže dobiti kaj odlike si misli naš Johan, in resignira na ta zaslužek, trdno upajoč, da se ga bodo vendar usmiliti. Čaka in čaka celi mesec, čaka eno leto in še drugo, ali nij ga. Ves hud nad nehvaležnostio človeško, hoče imeti svoj zaslužek izplačan. Pa glej! zonet smola: parti-kulariia ne moro narediti, in še dandenes čaka na zaslužen denar. Ker vae prizadevanje nij prineslo tako prisrčno zaželjenega, poskusi ho svojo srečo po drugem pntu. Če je bil kedaj stopil v zvezo z dr Leopold Schvveizerjem in Sonnenbergom, mi nij znano ali to je gotovo, da je prav tih in molčeč, kar je prišel iz Dunaja; gotovo se mu nij nič kaj dobro izteklo, kajti na malem gradu nijso na dan niegovega prihoda nič streliali. Ne bom se motil, ako obrnom star pregovor na nnšega Keelja: ,.Kdor se preveč sili, tega tepejo vrata po podplatih." prekalna. Izgovor je Blab — in skoro tako malovreden, kakor žvižganje rakom. „Scheu je rakam suisgat" — piše Val-vazor — pomeni „er ist gestorben"; „puide rakam Ruisgat" pa: .er wird sterben". Takrat ie imel torej izrek drug pomen, nego ga zdaj ima, — ali pa ga Valvazor umel nij. kakor se meni dozdeva; kajti dan denes nečemo s tem, da mu rečemo: „pojdi rakom žvižgat!-nikogar uže v „krtovo deželo" poslat, najmanj pa to prslovico, katera je morala uže pred 200 leti zelo udomačena in priljubljena biti, ker se ie še starešina kranjskih zgodovinarjev v precejšnjej razpravi o rakih tako ljubeznjivo spominja. Domače stvari. — (Tiskovna pravda) Kikor orno slišali, namerava ljubljansko državno pravd-ništvo urednika „Slovenčevega" zaradi zadnjega konfiscira nega članka tudi Bubioktivno tožiti, torej pride nravda pred porotnike. — (Železnica Trbiž-Ponteba) bode, kakor He bere v novinah, do 1. iunija odprte. — (Iz Reje deželnega odbora kranjskega 7. in 10. marca.) Deželni odbor Re je posvetoval in sklepal o pripravah za prihodnjo deželno zborovanje, ako bi imel biti deželni zbor sklican mei velikonočjo in binkoštimi; — na doto« deže'ne vlade, da je v zadniem deželnem zboru sklenena postava za rejo plemenskih bikov dobila cesarjevo po-trjenje, so je sklenilo, da po potem, kadar bode ta postava v deželnem zakoniku razglašena žunanstvom pošlje okrožnica zaradi vpe-liania in izvrševanja te postave, sosebno pa zaradi tpga, da se napravijo popisi plemenske goveje živine, da se postavijo komisije in določijo takse za spuščanje bikov; — za napravo mizarskeea in kliučarskega dela za novo pomena je menda povsod jednakega, namreč I norišnično poslopje na Studencu je Rprejel de-tega da se r temi besedami na šaljivi način želni odbor ponudbo firme bar. Alf. Zois-a; odpravi neljubega človeka nekako — v „de- — na dopis deželneca šolskega sveta je deveto deželo". V sorodu je z nemškim izrekom 1 želni odbor pritrdil predlogu krajnega in okraj-zum kukuk gehen". Da ima ta naša prišlo-1 nega šolskega sveta, da se Janez Jarm v ufi-vica nekoliko zgodovinske veljave in pra- teljskej službi na ljud^kej šoli v Poljanah, v vice, tega sem ae prepričal čitaje Valvazorja, novomeškem okraji, definitivno potrdi; — ob-tega dobrovoljnoga zgodovinskega starosto naše čini Z »gorje na Notranjskem se je za 1. 1879 Oif KrKkcfiTti listin, fizv. dop.] (Rakom žvižgati!) Slovenec ima veliko prav krepkih in jedernatih pregovorov, nrislo-vic in izrekov. V precejšnjej množici dobrih prislovic se kaže pa tudi iakost nnšeea iezika. Mej mnogimi čvrstimi izreki, s katerimi Re naš jezik odlikuje, nema ravno zadnjega mesta in najmnnjše veljave izrek: „rakom žvižgati". „šel je rakom žvižnat", „pojdi rnknm žvižgat". Ta izrek je udomačen, kolikor ie muni znano, po vseh Rlovenskih pokrajinah Zato sem večkrat premišljeval, kakšen izvor utegne imeti; ožje domovine Kranjske. V topografiji svoje nEbre des Ilerzogthums Krain" ta naš po štenjuk tudi kranjskih rakov pozabil nij. Ponosno pripoveduje, da se v kranjskej Krki in Kolpi najbolji raki dobe, in popisuje tudi, kako jih love. Vestni naš kronist navaja orodje, s katerimi so jih v njegovej dobi lovili, in ne pozabi omenjati žvižganja, s katerim so jih baje največ iz lukenj priva bili. Kdor lepše žvižga, posebno račjo melodijo, pravi, ta jih več privabi in ulovi. Da ne bi mu čitatelji njegovi očitali, da je napisal prazno vražo, smešnico ali celo otročarijo, navaja nam celo imena krajev ob Kolpi (Vi niča, Podbreže, [Kreyenthurml), kjer bo račji lovci žvižganje z vspehom rabili. „Jaz sem celo vprašal" — pravi naš zgodovinnr — „sta rega Hrvata, imenom Polakanich (Polakovie), kateri je veliko let kot Častnik pri grofu Fran gespanu služil, in kateri je izvrstno žvižgati znal, ali raki pridejo iz lukenj tudi brez žvižganja". O Igovoril mi je: „Ne, ne pridejo. Kdor ne žvižga, jih dobi komaj pet, namesto Bto." O koristi tega žvižganja bo Valvazorja prepričali ljudje imenitnega (!) in priprostoga stanu, sam pa reče, da tega nij poskusil; izgovarja Be a tem, da je bila Kolpa takrat, ko je on ob njej potoval, prevelika in — dovolila 20% priklada na vžitnino oil vina in mesa. — (Mačka požigalka na ljubljanskem močvirji.) Piše se nam: Oj;enj na ljubljanskem močvirji v vasi Ilaptmanca je vpepelil 8. marca ob pol dvanajstih zjutraj, leseno hišo št. 14, hlev in skedenj. Lastnik je Jurij Kovačič. Sicer je ubog posestnik, a bil je vendar tako previden, da je svoje pohištvo imel zavarovano, in je zavarovalnino, če tudi prav teško, vendar redno plačoval pri Peštanskoj zavarovalne] družbi, pri Fr. Dre-niku v Ljubljani. Žalosten a zanimiv prizor imela ie ogledna komisija na pogorišči, ko je šla cenit Škodo. Gosp. A. Gvajoc, od nekdaj priden lovec na močvirskem polji, mož z dobrim spominom, uganil je, kje da mora biti pogorišče, kajti le jedna mala, pred 3. leti stavljena hišica, je bila vidna na samoti, kjer sta bili poprej dve. Streljaj od te bajtice stalo ie do 8. marca opoludne domovanje KovaČ'čevO. Domača mačka, ta Bnedenka, ki jo prej v hiši bila šla na ognjišče mleko pokušat, in je bila pri tej priliki posodo na vrelo zabelo zvrnila, kriva je, da je zdaj petero ljudij brez strehe sredi širnega ljubljanskega močvirja in izgubivši vse premakljivo imetje na prostem biva; a mačka sama je hudo opečena in trpi britko kazen /a svojo lakomnost in radoliznoat. Vas lUupmanca — nekako čudno ime — jtoji v čudnem svetu, kjer ho šota koplje. Velikanski zakladi šoto ho komaj pregleduje pa deHiio in levo. Tisočo in tisočo kupov tega blaga, večjnlel lanskega pridelka, je razstav Jjenega, BOJtga lastniki zaradi vediie moče in Vode posu I li in odpeljati ui|so megli. Dr.tst. čno Be kaže tukaj kultura močvirju. — Naj pnsta vini še, da na ljubljanskem gradu ni j nič. hI telil, ko je na močvirji gorelo, da si tudi to spada pod mesto. — (Tombola.) Zadnjo nedeljo ho imeli Celovčanje na javnem trgu tombolo. Cist dohodek m ubogo znaša ogromno svoto 1200 gld. 1'rvi dobitek 100 gld. je dobil poštni oliiipil Iliber, drugi pa sta deblu neki kmet in neki učenec podkovstvn. Itn/J i c vesti« * (V o v od en j v S/, egediuu) Nevar nost, da voda mesto Szigedio preplavi, It mj popolne m izginila. Okolo mi sta jo uže 100 hiš voda razdejala. Tri železnici stop voda 2<> črevljev visoko za jezovi. Noč o tednov 70.000 glav govedo za izvo/.npi, a ne moro ho jih eksporti ruti." Tako jo bilo mesecu junija l /■ , kako jo nokt zdaj mu HITU febrilUlijU \:m'.)V 1'topiHti ho kinalu zdravila iznašli zopo to nenročo. Poiščite Hi novih trgov za proda vanjo, ho jo reklo, osvojite si zapadno uvrop sko trge, in dovažajte jim iz Trsta naravnost po morji, ali pa si je pridobite po ovinkih čroz Italijo, dokler ne bo Arluka gorska železnica dozidana. Krn jo, da ho more naša živi no rej tako Okrepčati, da ho bode moglo živinske pridelke bolj pogosto na one trge po tem trgo vinskem poti dovažati, nego dozdaj, ali Nem člje nam bi ne moglo to nadomestiti; kit jI Izda tel j m urednik Josip Jurčič. ne glede na to, je h mogoče takošno ideje uresuičiti, odbile hi zapadnoevropske državo energično tak napad, ako bi se jim no mogla dati dovoljna janirttva za to, da so goveja kugu ne priiuse. Vsaj ho je muiolcga poletju v angleškem parlamentu predi.galo, ti«) ho nikar ne pusti nobeuo živa klavna živina na uun loško /cinijo; tO ho j« Hicer odbilo, u veu-dur ho jo sklenilo, da se mora vsa živina, ki so prepelje živu na Angleško, v bnoj loki pobiti, kjer hu )o ju izkrialo. Drugo resonjo tega vprašanja jo mnenje, ki ho mora ruHiio premisliti: da naj so Avstio-Ogerska Hama nase naslone, kur njuni živinski pridelki zadostujejo potrebščinam svojih prebivalcev. Ravno to pa no velja pri govejem mesu, najvažnujAoj aiiiiiialičue| bratu. Avstro < »gorska ju dubila Harno iz Rusko in podunavskih kneževin v deset lotih od 1887 do 7fl nad 990.761 volov, ekapor tiralo ho jo pa vf te m desutletju vsem Hkupaj (i.riH.o:i:i volov, So dtugo važno znamenje jo to, da celo v zadnjih razmerah, ko ho |u naravno utožnjn pomanjšala, ogerska m podoljsku goved prvi in iiajiineiutnojši fci-vuiHki trg Celi monarhijo nespremenjeno obvlada. Utovila na i to dokaže, dovede so jo v. i' hkupaj na dunajHki trg za klavno živino prignalo luta 1878 ogersko govedo: 101.OD 1 glav, galiske 86.847« nemške 18.886) leta 1874: ogernko govedu 07.389 glav, gališko 74 848, nemške 11.'200; luta L876: ogersko 100.(»Ob, gališko 82 882, noniAko 17.220; leta 1878! ogersko 0Đ.82O, gališko 82.000« m nem ske govedu 16.089 glav. Mej tuuii Hlovilkuiiii vračuiijcua ju rujuua m nore jena goveda ; iz dunu|Hkoga živinskuga trgu ho jo pa v letih 1878—76 na KraucoHko iu Nemško pro dalo hiiiiio 4 11H glav govodo, torej v jediitni letu malo voč, nego 1000 komadov. Kako malo jo misel opravičena, da ko bodo namreč, v ziliinjib odnošajih tu razmere liromemle, nklepa naj ho iz tuga, da premda ju nemška meja zaprta uzo nad jedno leto, ipak se takozvuua nemška goved baš tuko slabo na prodaj pošilja, kakor povprek leta 1H70. Ako bi uo avstrijska moja proti Rusiji in Ruiiiiiiiiji zaprla, a bi so ob jodnom nemška meja no odprla, koristilo bi to lu kupčuvalcem z ogersko iu gališko govodo. Avstrijskim iu no iiienj ogernkim živinorejcem, ki rede goved za eknport ali »/.vožnjo, je to nlubo tolažilo, da naj oni namesto na trgih zapadno Kvrope kupčujejo z govedo samo doma v Avstriji, kaj i i no morejo ho mu tu njugovi produkti primerno plačati. Ako bi pa Nemčija odpila zopet hvojo meje uvHtrijskoj in ogernkoj govedi, zadovoljilo bi to so ve da producouta, ali potem bi so moralo ubožiie)šumu dulu prebivalstva uživanje mesu prikratiti na neopravičljivi način. Ume ho tudaj lahko, du v kmetijstvu globoko vre radi zdajšnjih žalostnih razmer. To dokazuju, ker ho v minoloj zadnjei huhiji skoraj vsi de/elm zbori o tem iiprašanji hvojii mnenja izrazovuli. Izrekalo so hu pritožbe o po maukijivum i/.vajunji zakona zoper kugo, žulje da bi ho ta zakou pronaiudd iu šo celu viHta /alitrvanj doli do OuUga, du lilij hu ine|u proti Rusiji in Rumuniji zapre, dol/, teli nu').*i da naj bi ne napravila klavuico; naposled pak se je šo stavilo visoko brauiheno colninarsko zahtevanjo, da ho mora pie'/.pogojno prepove« doti iivožnpi govedo i/. Ituske, Itumiitiiju in 8rbi|0, ob jednem puk du mora državno kan-celinstvo n.i.li tie|<- odpruli ueinšku meje. Od vhcIi tub rusoiucii zasiužu|u ona najbolj da se nanjo ozira, ki hu jo stavila v dolenjo uvsti ijskem deželnem zhoni. Ta resolucija ho glusi: Vlada naj su pozivlje, da I. zaukaže mejo zapreti Rusip in Rumuuiji v hiiiihIu zakona od 20. junija I868j tičočuga so ohruinbe iu zatre'nj a govuju kugu; inejn mi) bo dutle zaprta, dokler |o še nevarnost, da ho zanese v okrožje, ki je z dumi zakonom ozuučen. '2. naj napravi v hiiiihIu zakona od L*. mii|tuka I878j ki hu dotika prodaje mena iu kož mej nuvar-nostijo govejo kuge zaklanih zdravih živallj, dolž ob ruskoj m iuiiiuiirtke| meji klaviiue, in sicer mimo na vhodnih železniških postajah, ter naj ukazu primerne iinredhe, da so bo meso na mo|o prihajajočih živulij, o katerem hO mora potrditi, da ju no i. t. m. len aa proialll v u-vo]o lotmtaio lilfto, 1x0. -volllcoin. trorvu polorj Icavarn«, lor odprl nudi &msir gostilno, *aMS kjor no dobiva i/.vratno ibdoiijiko vino, Kn/Jorjnvii pivo, ii^jokuHiiojna jedilu, in kjor no moro tudi ju ooooovati. Prlpuro&an no p. D. ..I..nn.ivu ho na daljo ku tako In toliko /,n iipniijo, kakoiAuo hoiii do /alal v/ival, tor obljubim, da mi bodo vodnu ikrb, p. n. (d)činalvo /.adovojavatl B dobrimi jodili iti ItviHtno pijano, m rinažnim lnžinooii), ločno poatrožbo iu /.iiinrno ootm. '/j tlUJodliČlIOJHilll 111 • • •: u t u\ .1 njnii utlaiii (78—1) Franco Pintar, gostilničar iu naaati V Novom mostu, dne H, marca IH7t». i Lupifnina in tmk „Narodno titikarne".