Naročnina
Dnevno Izdaja
za državo SHS
meseôno 20 Din polletno 120 Din celoleino 240 Din
za inozemsfvo
mesečno 35 Din nede |ska izdala celote no vJugo-slavltl 80 Din. za Inozemslvo 100 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Uredništvo le v Kopitarjevi ulici št. 6'ffl Ko&npisl se ne vračalo. nefranltlrana pisma se ne sprejemalo ' Uredništva telefon štev. SO, upravništvo štev. 328
jTi" |Г..|| |ћ i јг'иг|ШУ|~.т Tu .ттгтчтггп—;
Uprava le v Kopita rje račun: C/ubllana št t xa lnserate, Sara/evc št. 39.0 Ji, Praga In
novo vlado.
Ljubljana, 31. januarja.
Ko lo pišemo, se nova vlada še ni sestajala, je pa skoro gotovo, da stojimo neposredno pied njo. Vlatio sestavijo po dosedanjih izgledih radikali, Jugoslovanski klub, Jovanovi-čev klub in Nikičeva skupina. Imela bi tedaj čeprav iiiajlmo večino. Vendar bi za prejšnjo Rit večino, ki je šteia 176 glasov, -„cstajala samo za 3 glasove. Z ozirom na to pa, ua v njej ne bodo sedeli taki politiki, kakršen je Slje-pan Radič, bo vsekakor neprimerno močnejša iu solidnejša.
Vsakega držav ijana te države, ki je od sprejetja vidovdanske ustave z eno kratkotrajno izjemo trpela na samih nesposobnih režimih, bo predstoječa rešitev sedanje krize veselo presenetila. Gotovo ni ta rešitev še naj-idealnejša, vendar pa je v obstoječih razmerah najboljša in ima po svojih smernicah v sebi vse možnosti nadaljnjo izpopolnitve. Posebno pa ima slovenski narod vzrok, da jo pozdravlja z vsemi simpatijami.
Zastopstvo slovenskega naroda je bilo namreč v tej krizi središče, okoli katerega se je vrtel položaj. Potem ko je odskočil Radič in Demokratska zajednica ni hotela v koalicijo z radikali, je postal Jugoslovanski klub težišče prizadevanja, da se ustvari delasposobna vlada, ki bi mogla postati izhodišče čisto novega kurza naše notranje in zunanje politike. Kajti na samostojne demokrate se ni nihče oziral, dasi so se na vse načine ponujali, ker bi njihova vposlavitev kot v vladi sodelujoča stranka pomenila povratek k principom in metodam, ki so se pokazale kot skrajno škodljive za državo in ki so pravzaprav največ krive, da je državni voz obtičal tam, kjer se liahaja danes.
l)o rešitve sedanje krize do sedanjega trenutka /ato ni prišlo, ker je Jugoslovanski klub dosledno svojemu programu nastali po-lahko pokažejo s tem, če sprejmejo one po-teve, iičoče se načelnih smernic vlade, kakor si jo on zamišlja, izpolnijo. Kajti Jugoslovanski klub je, odkar je država zašla v kolovoz izključno strankarske politike, zavzel trdno stališče, da je rešitev mogoča le v popolni pre-okrenitvi od Pašića sem vladajočega kurza. S tem seveda ni rečeno, da bi se mogla preteklost prelomiti črez noč v enem trenotku, pač pa jo potrebna dobra volja in dejanska inicijativa, da se državno krmilo pametno in previdno presuče v drugo smer. To voljo in dejansko pripravljenost pa merodajni krogi lahk pokažejo s tem, če sprejmejo one poglavitne točke političnega programa, ki jih je dr. Korošec že javno večkrat označil kot neobhodne in neodložljive.
Te zahteve se tičejo realizacije onih direktnih mer, ki so potrebne za postopno ozdravljenje gospodarske, finančne iu socialne krize v naši državi in predvsem oživotvor-jenja oblastnih samouprav. Kajti jasno je, da bi ravno omogočitev rednega, neoviranega in širokega funkcioniranja oblastnih samouprav največ pripomogla k saniranju naše po pretiranem, samooblastnerii in nesposobnem centralizmu povzročene državne krize, ako se v smislu programa SLS nezadovoljivi zakon o samoupravah primerno izboljša, popra\i in dopolni, čeprav je Ireba tudi pri tej priliki poudariti, da vidi SLS slejkoprej korenito reformo vsega državnega življenja edinole v uresničenju popolne zakonodajne avtonomije. Ko pišemo ta članek, še ne vemo, koliko so napori Jugoslovanskega kluba v smislu vsaj neobhodnega minimuma imeli dejanskega vspeha, upati pa smemo, da ta trud ne bo zaman, ker bi sicer na udeležbo naše stranke v vladi ne bilo misliti.
Da v vladi ne bo zastopan velik del hrvatskega naroda, je kriv Sljepan Radič s svojo nestalno, nobeno odgovornosti nezave-dajočo se, zgolj destruktivno politiko. Da je s tem v praktičnem oziru popolnoma nekon-struktivnim, demagoškim politikom trajno in resno delo nemogoče, so se mogli tekom vsega časa po njegovi čudežni izpreobrnitvi prepričali tudi !i:-ti, ki so kakorkoli z njim sim-patizirali. Upali pa je, da bodo po sedanjih dogodkih v njegovi stranki prišli do besede zdravi elementi iu se bo na ta način mogla vlada razširiti tudi na večji del Hrvatov in se na celi trli započeti politika resničnega narodnega sporazuma, dočim je nestvarna in kričava, pa čisto neplodna Radičeva politika le bila vstanu to politiko kompromitirati in jo v očeh njenih nasprotnikov osmešiti.
Ako bo Jugoslovanski klub v vladi, je podano nsjsigurnejše jamstvo, da se bo začela resnično demokratična politika, slvaruo delo
in izvajanje programa po načelnih vidikih, da se država naznotraj okrepi, nazunaj pa pridobi na ugledu, ki so ga dosedanje kaotične, partizanske in globoko izkvarjene razmere in metode tako zelo rušile. In le, če in dokler se bo delalo v smeri korenitega ozdravljenja teh razmer, bo Jugoslovanski klub delil veliko odgovornost za vlado, oprt na zaupanje naroda.
* » »
Ilelgratl, 31. jan. (Izv.) Dvodnevno posvetovanje mandatarja krone g. Uzunoviča so dala sledeč rezultat:
Mandatar krone po soglasnem mnenju radikalnega kluba ni stopil v stik niti z Ra-dičem niti s samostojnimi demokrati. Z ozirom na svoj mandat je napel vse sile, da bi sestavil delovno vlado. V to svrho se je včerajšnji dan predvsem samo popoldne posvetoval z Demokratsko zajednico, dopoldne pa je opravljal druga dela. Demokratsko zajednico je pri teh pogajanjih zastopal g. dr. Meh-med Spaho. Kot podpredsednik Demokratske zajednico je g. dr. Mehmed Spaho mandatarju krone sporočil želje in zahteve Demokratske zajednice. V glavnem so le iste, kakršne so bile preje, namreč 4 važnejši in 1 manj važen portfelj. Potem pa še nekateri zakoni, katere želi Demokratska zajednica, da jih skupščina sprejme.
Tekom današnjega dopoldneva so sc pogajanja z Demokratsko zajednico nadaljevala. Tekom pogajanj je prišlo do tega, da je sporazum med radikali in Demokratsko zajedni-» co nemogoč. Radikali so zahteve Demokratske zajednice glede notranjega ministra odbili. Kar se tiče notranjega ministra, je treba pripomniti, da Demokratska zajednica tokrat ni postavila absolutne zahteve po njegovi izključitvi iz vlade, marveč je samo izrazila željo, da on ne bi bil več notranji minister. Ker pomenja to poseganje v notranje strankarske razmere, so radikali to gladko odbili.
Glede pogajanj z Demokratsko zajednico je treba še omeniti mišljenje nekaterih pnr-lamentarnih krogov, ki so od vsega začetka trdili, da je vsak sporazum med radikali in Demokratsko zajednico nemogoč in da so zalo pogajanja g. Uzunoviča z Demokratsko zajednico čisto formalnega značaja, da bi se zadostilo vsem običajem.
Ko so se odbili ti pogoji, je mandatar krene pozval k sebi načelnika Jugoslovanskega kluba g. dr. Antona Korošca. Tekom današnjega dneva sta se g. dr. Korošec in g. Nikola Uzunovič trikrat sestala v predsedni-štvu vlade. Najprvo dopoldne, potem ob 6 zvečer in končno ob 10. Na prvem sestanku jc g. Uzunovič predložil g. dr. Korošcu svoj program. O tem programu je g. dr. Korošec obvestil poslance Jugoslovanskega kluba ter z njimi se.-tavil odgovor.
Kolikor smo zvedeli, se v odgovoru predvsem naglašajo iste zahteve, ki jih je Jugoslovanski klub postavil po svojem načelniku g. dr. Korošcu ob priliki poslednje krize. Predvsem se upošteva težka gospodarska kriza, naš finančni položaj in naša zunanja politika. Poselno pozornost pa je pri tej priliki Jugoslovanski klub posvetil reševanju nemotenega in uspešnega delovanja samouprav. Glede tega je Jugoslovanski klub stavil povsem posebne zahteve. Po g. dr. Korošcu je predložil natančno i-/.delan program in način, kako naj se samouprave oživotvorijo in na kak načiu bi se jim dala možnost uspešnega delovanja. Te zahteve je Jugoslovanski klub po svojem načelniku g. dr. Korošcu postavil g. Nikoli Uzunoviču.
Celo popoldne so se radikali posvetovali o teh zahtevali iu jih ludi v splošnem odobriti in sprejeli. Zato je g. Uzunovič ob 6 zvečer poklical k sebi g. dr. Korošca, da bi se sestala, da bi z ozirom na načelni sporazum glede sestave bodoče vlade prešla na razpravo o podrobnostih. Pri tej priliki je g. dr. Korošec slavil še nekatere posebne svoje zahteve glede liste bodoče vlade. G. Uzunovič je tudi te zahteve sprejel.
Nato se je vršila seja radikalnega kluba, ki je trajala od 7. do 8. zvečer. Na tej seji je govoril kratko g. Uzunovič. Poslancem je pojasnil dosedanji potek pogajanj in poudaril, da je po njegovem mišljenju možna sestava samo te vlade, ki bi jo tvorile sledeče stranke: radikali. Jovanovičev klub, Jugoslovanski klub in dr Nikičev klub. Nato se je pričela debata, v katero sta posegla poslanca g. dr. Niko Novakovič iz Dalmacije, ki je izrazil željo, da bi v tej vladi sodelovala tudi Demokratska zajcdnica, poslanec g. Protić je na-
vdušeno pozdravil misel sodelovanja Slovencev.
Po tej debati je radikalni klub soglasno odobril delovanje g. Nikole Uzunoviča in ga pooblastil, da takoj nadaljuje započeto delo. Dal mu je proste roke, da imenuje s strani radikalnega kluba svoje kandidate.
Z ozirom na to zaupnico radikalnega kluba je g. Uzunovjf, prosil g. dr. Korošca, g. Veljo Vukičeviča in g. dr. Njkola Nikiča, da bi se pri njem ob pol 10. sestali. Na tem sestanku je g. dr. Nikič sporočil, da zahtevajo njegovi poslanci, da vstopi on v vlado samo pod pogojeni, da dobi on ministrstvo za šume in rude.
Pri tej priliki se je sestavila sledeča lista: Predsednik ministrskega sveta: g. Nikola Uzunovič;
minister za zunanje zadeve: g. dr. Niuko Perij;
minister za notranje zadeve: g. Boža Maksimović;
minister za vojno: general g. Stevo Hadžič;
minister za pravosodje: g. dr. Milan Srekić;
minister za šume in rude: g. Krstu Mi-lctić;
minister za agrarno reformo: g. Milan Simonovi«;
minister za narodno zdravje: g. dr. Slavko Miletié;
minister za promet: general g. Svctislav Milo&iivljević;
minister za finance: g. dr. Bogdan Mar-ković;
minister za vere: g. Miša Triïtniovié; minister za pošte in brzojav: g. Milorad Vujičić;
minister za prosveto: g. Velja Vukičević; minister za ustavotvorno skupščino in iz-eir:ffi nje zakonov: g. Vaša Jovanovir;
minister za trgovino, obrt in industrijo: g. dr. Nikola Nikič;
minister za kmetijstvo: g. dr. Frane Kitic vcc;
minister za socialno politiko: g. dr. Andrej Gosar;
minister za javna dela: g- ing. Dušan Seruec.
Bil je pripravljen tudi ukaz. Ob pol 10. je g. Uzunovič odšel v dvor. Po svoji avdi-enci se je g. Uzunovič še nekaj časa razgo-varjal z g. dr. Korošcem, g. Veljo Vukiče-vičeni in g. dr. Nikičem. Ob pol 12. so se razšli. Niti g. Uzunovič niti g. dr. Korošec niti g. Vukičevič niso hoteli dati časnikarjem nobene izjave.
Voditelji parlamentarnih skupin, ki prihajajo v poštev pri sestavi nove vlade, se bodo jutri ob pol 10. dopoldne sestali v pred-sedništvu vlade, da poskusijo z ozirom na zahtevo g. dr. Nikiča ta spor poravnati. Ce bi se ta spor poravnal, potem bomo imeli jutri novo vlado, kakor jo objavljamo zgoraj.
V tem slučaju bi se finančni odbor sestal 2. in 3. februarja, tla Jbi nadaljeval delo na proračunu. Z ozirom na predpise skupščinskega poslovnika bi se narodna skupščina sestala 7. februarja. Takrat bi se izčrpal že določeni dnevni red. 9. pa bi se pričela proračunska razprava.
Belgrad, 31. jan. (Izv.) Vesti o poizkusu g. Uzunoviča, da sestavi vlado, v kateri bi sodelovala SLS ter Jovanovičeva skupina, so kmalu postale znane javnosti. Javnost je sprejela to vest s precejšnjim zadovoljstvom, posebno radi Radičevega govoričenja v zadnjem času. Večina je smatrala, da bi bilo dobro in potrebno, da bi v sedanjem trenotku vstopil v vlado sam g. dr. Korošec in da bi stopil v vlado tudi g. Davidovič, posebno z ozirom na zunanjepolitično situacijo. Politični krogi so bili v tem oziru različnega mnenja, dočim so sc držali Davidovičevi demokrati malo rezervirano. Gg. Radič in Pribičevič pa sta hitela z ozirom na svoje neuspehe pri razpletu te krize označevati to vlado kot nemogočo. Tako je g. Radič dejal, da bo ta vlada protiustavna in protiparlamentarna, in da bo posebno drago plačal oni, ki bo poizkusil sestaviti tako vlado. Posebno pa je bil g. Radič proti temu, da bi stopila v vlado gg. Nikič in Vukičevič, ki >o njegovem mišljenju nikoga, ne predstavljata.
G. Pribičevič pa je o sedanji vladi dejal, da je predpustna, mrtvorojena vlada, ki bo padla čim bo glasovalo proti njej par radikalov, češ da ima ta vlada večine samo 15 glasov, in to je po •njegovem mišljenju prava slika jugoslovanskega parlamentarizma. Kar se tiče izjav g. Radiča, o katerih itak poročamo na drugem mestu, pa moramo pribiti dejstvo, da je g. Radič pri tej priliki deuunciral SLS
Cene oglasov 1 slolp. pellt-vrsla mali oglasi po 1 30 ln 2 D,vetji oglasi nad 43 mm vlSIne po Din 2-50. veUKl po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po IO I)ln n Pri večjem o norocilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondellKo ln dneva po prazniku
irl ul.št.ti Ûehovnt IV. IO.asO In 10.349 išt.7Sti3, Zoorab Ouna/ št. 2-1.797
z ozirom mi njen kulturni program ju jo tudi izključil od vseh kombinacij, češ da se sestavi lahko vsaka vlada, tudi ako bi bil v njej g. Pribičevič, samo ne g. dr. Korošec.
Glede Pribičevičeve izjave pa moramo ugotoviti, da tudi sam priznava, da ima ta vlada 15 glasov večine. To se njemu zdi strašno malo, dasiravno je vlada zloglasnega PP režima imela večino samo 9 glasov.
Obisk! pr"? dr. Korošcu.
Belgrad, 31. jan. (Izv.) G. dr. Korošca so v njegovem klubu obiskali tekom današnjega dneva številni prijatelji, predvsem g. Ljuba Davidovič, g. Voja Marinkovič, g. dr. Spaho; po seji radikalnega kluba zvečer pa predsednik radikalnega kluba g. llija Mihajlovič. Ti sestanki so se živahno komentirali 1er sej bili predmet precejšnje pozornosti z ozirom na razvoj krize.
Samostojni demokrati ©samileni.
Belgrad, 31. januarja (Izv.) Najbolj kla* verno in najbolj nezavidno vlogo so v sedanji krizi igrali poleg g. Radiča samostojni demokrati. G. Svetozar Pribičevič in g. dr. Žerjav sploh nista prišla v poštev. Mandatar krone ni niti v formalnem oziru smatral za potrebno, da b} stopil v stik s to stranko. Ta njegov nastop kot mandatarja se smatra kot iHinoven dokaz, da je samostojno demokratska stranka z g. Pribičevičem in g. Žerjavom vred zgubila ne le v parlamentu in v ljudstvu, ampak tudi pri drugih činiteljih ves zgled, da se niti najmanj ne upošteva in da je z ozirom na to vsaka kombinacija s temi ljudmi nemogoča. Poparjenosl med samostojnimi demokrati jo velika. Posebno pa se je opazilo, da se g. dr. Žerjav sploh nikjer ni pojavil. Njegov klub sporoča, da јч ob'j'eJ in da loži ter da nc more radilega sorfelovân pri razpltftu kri/.e. Pač prt se iz krogov SDS lansirajo veslj, da se ima dejstvo, da se še danes vlada ni zaprisegla, tolmačiti s tem, da se ni sprejela zahteva SLS glede dveh velikih županov v Sloveniji. Kar se tega tiče. moramo samo priznati, da SLS v toku pogajanj za sestavo vlade g. Nikole Uzunoviča ni stavila takih zahtev. Nasprotno je stavila ona samo zahteve, ki so splošnega značaja in Ici so v korist Slovenije in slovenskega ljudstva. Zahteve SLS v tem oziru so bilo jasne in odločne 1er so se o njih morali radikali sporazumeti. Samostojni demokratje pa so ponovno dokazali, da nimajo oni pri sestas7-1 jan ju vlade in reševanju krize pred očmi koristi ljudstva, ampak da so jim nadvse interesi posameznih njihovih pristašev.
Ofidelng keramike
o konzultacijah.
Belgrad, 31. januarja. (Izv.) Sel o danes so izdali oficielno obvestilo o konzultacijah na dvoru. To obvestilo se glasi sledeče:
Predsednik narodne skupščine, poklican otl njegovega Veličanstva kralja radi ostavko vlade, je predlagal, da se konzultirajo voditelji parlamentarnih skupin. Z ozirom na to je njegovo Veličanstvo kralj takoj pozval predsednika radikalnega kluba, ki je za reševanje krize označil g. Nikolo Uzunoviča.
G. Stjepan Radič je izrazil svoje mišljenje, da je z ozirom na lo, ker so vse večje parlamentarne stranke razen eno za narodni sporazum in narodno delo, najboljše .ustaviti vlado široke, pa tudi najširše koncentracijsko vlade, torej radikalov, demokratov, narodne seljačke stranke in SLS. Kar se poslednje tiče je povedal nekaj svojih pripomb radi voliv-nega proglasa le stranke. Označil je tri osebe za sestavo vlade, enega radikala, enega demokrata ter enega od narodnega seljačkega kluba.
G. Davidovič je bil mišljenja, da bi bilo potrebno sestaviti koncentracijsko ali široko koalicijsko vlado, ker z ozirom na položaj izgleda, da bi bile volitve v sedanjem trenutku ueoportune.
G. Svetozar Pribičevič meni, da bi bila najbolj zdrava rešitev razpis svobodnih volitev, ker bi se pri teli volitvah pokazalo pravo razpoloženje ljudstva. Drugič pa bi se po takih volitvah lažje omogočilo sodelovanje med strankami. Vendar pa' g. Pribičevič ne izključuje a liiuiue parlamentarnega dela tudi v sedanji narodni skupščini, če bi se za to sta-\ili pogoji, ki bi jih stranke v tem slučaju postavile v interesu "ljudstva iu države.
G. dr. Korošec je bil istega mišljenja kakor ob priliki poslednje krize, to je, da je najnujnejše izlečiti gospodarsko krizo in da bi
se to moglo doseči najlažje s sestavo široke koalicijske ali koncentracijske vlade.
ti. Spaho je stavil isti predlog kakor tudi g. Davidovi?.
G. Velja Vukičević je predlagal sestavo delovne koalicijske vlade.
Iz predsedništva vlade.
Belgrad, 81. januarja 1927.
Seia narodne skupščine.
Belgrad, 31. jan. (Izv.) Seja narodne skupščine se je danes začela ob 10 dopoldne in je bila zelo kratka. Po prečitanju in odobritvi zapisnika je predsednik narodne skupščine sporočil /bom ci, da je včeraj preminul v Zagrebu narodni poslanec in zet Stjepana Radiča dr. Josip Vandekar. Poslanci so se dvignili s sedežev ter zaklicali pokojnemu poslancu: »Slava mu!« Nato je predsednik pre-čitat pismo predsednika vlade Nikola Uzuno-viča, v katerem sporoča narodni skupščini, da ie kraljevska vlada podala ostavko in da je Nj. V. kralj sprejel ostavko. Pismo se glasi:
Čast mi je sporočiti Vam, gospod predsednik, in prositi Vas, da izvolite sporočiti narodni skupščini, da je kraljevska vlada danes podala Nj. V. kralju ostavko. Izvolite, gospod predsednik, tudi pri tej priliki sprejeti izraze mojega odličnega spoštovanja. Nikola Uzunovič 1. r.«
Nato je predsednik takoj zaključil sejo narodne skupščine in napovedal, da bo prihodnjo sejo sklical pismenim potom.
Težaven položaj nove nemške viade.
llindcuhurgov spor z nemškimi nacijonalci.
Položaj nove nemške vlade je izredno Krhek. Ne-le nima za seboj trdne večine, marveč je v njej sami toliko in tako ostrih nasprotij, da je komaj verjeti v njeno trajnost in uspešno delo. Predvsem ni nobena tajnost, da se Ceratrumovo levo krilo, ki ga nosijo krščanske strokovne organizacije, nikakor ne strinja s sedanjo sestavo vlade. Voditelj tega krila, bivši kancler dr. Wirth, je že pri glasovanju o programatičnih točkah v znak nesoglasja zapustil klubove prostore. Po sestavi vladne liste je izjavil: »Nasproti taki sestavi vlade zavzemam odklonilno stališče. To ministrsko listo smatram kot provokaeijo za vsakega odločhega republikanca. Ko pride vprašanje o zaupanju, bom odgovoril z glasnim Ne!«. — Katoliške strokovne organizacije same so dale novi vladi resen opomin. V soboto so v Kolnu zborovali karteli krščanskih strokovnih društev. Zbor je soglasno sprejel ostro protestno resolucijo,4s. katero odklanja vladni načrt o' delovnem času. »Germania* priporoča nasproti novi vladi »demokratično čednost nezaupanja«, »Kčilnische Volkszei-tung« pa pravi o kandidaturi dr. Hergta za notranjega ministra, da »jo je le težko prenašati«. Po vsem tem se da soditi, da se Marx niti na lastno frakcijo ne more zanesti, da bi mu cela brezpogojno sledila po vseh potih, na katera bi ga morda hoteli zavleči nemški na-' cijonalei.
Nič bolj zadovoljni niso z novo vlado nemški liberalci (nemška ljudska stranka). Načelnika dr. Scholza so v klubovi seji olisuli z najtežjimi očitki. Stresemann sam je menda posredoval pri predsedniku Hindenburgu, da od k Ion i najreakcionarnejša kandidata nemških nacijonalcev, Hergta in Graefa. A nem. nacijonalci sami so — neglede na odklonitev navedenih dveh kandidatov po Hindenburgu — le s pol srcem v vladi, ki jo morajo deliti s Centrumom in nemško ijudsko stranko. Njihovo desno krilo pa uprav »škriplje z zobmi«, kakor dokazuje pismo posl. barona Stauffen-berga, ki ga je pisal nemškonacijonalnemu državnemu predsedniku v Wurtlembergu. To pismo je pravi pamflet proti Centrumu.
K vsemu temu pa prihaja še spor med predsednikom Hindenburgom in nemškimi nacijonalci. Predsednik Hindenburg je namreč na splošno začudenje odklonil nemškonacijo-nalna kandidata za notranje in pravosodno ministrstvo: Hergta in Graefeja in zahteval, da imenujejo nemški nacijonalci druga dva kandidata. To odločbo je Hindenburg utemeljil s tem, da je Graefe svoj čas žalil njegovega predhodnika na predsedniškem mestu Eieita. (Graefe namreč kot podpredsednik državnega zbora ni hotel iti z ostalimi člani predsedstva k tedanjemu državnemu predsedniku socijalistu Ebertu ) Zaman so nemški nar' n-ilci skušali nagniti liindenburga, da bi odstopil -trči te svoje odločbe, predsednik je ostal neizprosen in je vsako nadalnje posredovanje v tej stvari enostavno odklonil. Hin-deiii urg ima pri lein za seboj Centrum in i" n - ljudsko stranko, ki sta oba predložila svoje pomisleke proti Graefeju.
iz vseli teli okoliščin, ki spremljajo sestavo desničarske nemške vlade, je lahko sklepali vsaj to eno, da ta vlada nikakor ne pomenja kake resne nevarnosti zsi dosedanji k u rs nove Nemčije. Prvič že po svoji sestavi ne — Centrum in nemška ljudska stranka pa? ue bosta čez noč zavrgla svoja programa
drugič pa tudi zato ne, ker je prešibka in h .'ljié je stari vojak Hindenburg pokazal, da ga ni volja prenašati kake posebne skoke nemških nacijonalcev in da mu je spoštovanje do republike, vsaj kolikor ga veže služba, h 'i stvar. Razen tega bo na straži močna, žilava opozicija, ki ima za seboj velike mase.
Tako približno presoja položaj v Nemčiji evropska javnost, ne izvzemši Francijo. Vsekakor je to stališče zelo hladno, brez vseh simpatij, polno nezaupnosti. To utegne Nemčija v odnošajih do zunanjega sveta zelo neprijetno občutiti. Samo enega brezpogojnega siinpatizerja ima nova nemška vlada: italijanski fašizem, ki ploska, kar se da in obeta leakcijoitarno orijentirani Nemčiji izpraznitev Porenja in druge velike reči. Odkod bo Mussolini vse to vzel, je seveda drugo vprašanje.
Francosko iavno mnenje o novi nemški vladi.
Pariz. 31. jan. Zunanji minister Briand je v soboto po seji ministrskega sveta izjavil časnikarjem glede nove nemške vlade: Nočemo vnaprej ničesar reči, marveč hočemo počakati dejanj nove nemške vlade.*
Temps« piše: To ,je desničarska vlada, ki je odločena, da vodi desničarsko politiko, j Mar\ sam stopa v ozadje. Jamstvo za politiko francosko nemškega zbližanja bi mogla biti samo vlada, ki bi izšla in središčnih strank in bi bila orijentirana na levo. To sedanja Mnr-xova vlada ni, ker v njej niso zastopani demokrati. Katoliki in ljudska stranka pa so potisnjeni v ozadje. Sestava novega kabineta je resen neuspeh republikansko - demokratične Nemčije in svarilo za evropske prijatelje miru.
Matin-» pravi, da bo morala nova nemška vlada v zunanji politiki takoj pokazati barvo. Nemški vojaški izvedenci, gen. Pa-wels in njegova pomočnika, so se namreč obrnili v Berlin za nova navodila glede vzhodnih utrdb. Iz odgovora bo razvidno, kako misli nova vlada voditi zunanjo politiko.
Italija obeta sodelovanje.
Rim, 31. jan. Fašistično časopisje pozdravlja sestavo nemške desničarske vlade kot prelom z Locarnom in Thoiryjem. »La-voro d'Italia« piše, da je Italija pripravljena skrbeti za to, da se vprašanje izipraznitve Porenja in plačevanja reparacij tudi brez direktnega sporazuma s Francijo ugodno reši. »Giornale d' Italia« pričakuje, da se bo bodoča nemška politika ekspanzivno udejstvovala predvsem na poprišču kolonij in mandatov, kjer se nahaja Italija v enakem položaju kakor Nemčija.
Sestanek Marxa in Mussolinija?
Rim, 31. jan. Tukajšnja Radio-agentura poroča, da je Marx napovedal Mussoliniju svoj obisk, in to /.a februar.
Komunistične demonstracije v Berlinu.	i
v Berlin, 31. januarja (Izv.) Komunisti so uprizorili danes velike demonstracije proti novi vladi. Demonstracij se je po poročilu policije udeležilo 6000—8000 ljudi. Komunsti so se bili sešli na 20 zbirališčih, odkoder so potem prikorakali na skupno zborovališče, kjer je govorilo 10 govornikov, ki so govorili proti novi vladi, ki so jo omogočili ravno soc. demokratje, kj so lahkomiselno vrgli prejšnjo središčno vlado. Govorniki so poudarjali, da je ta demonstracija le predpriprava k bojem, ki imajo priti. Demonstracije so se zaključile brez, posebnega incidenta. Le pri razhajanju je prišlo do dveh manjših spopadov.
Madiairski partaient.
v Budimpešta, 31. januarja. (Izv.) Na današnji seji spodnje zbornice je bila na dnevnem redu izvolitev tajnikov. Na predlog grofa Bethlena <e je število tajnikov zvišalo od 6 na 1 10. Kot dneva interpelacij sta se določil? sreda in sobota.
v Budimpešta, 31. januarja. (Izv.) Na današnji seji spodnje zbornice je bil s 137 glasovi izvoljen za predsednika zbornice Zsi I va, /a podpredsednika pa sta bila izvoljena Buky i (s 142 glasovi) ter Husar (s 135 glasovi).
v Budimpešta, 31. januarja. (Izv.) Ob začetku seje spodnje zbornice je imel predsednik Zsitva govor, v katerem je poudaril, da bodo za Ogrsko prišli boljši časi, če bo svela krona zablestela v starem sijaju.
v Budimpešta, 31, januarja. (Izv.) Na današnji seji /gornje zbornice je uvodoma spre-gcm ril predsednik Wlassios, l<j je naglašal, da pomeni ustroj dveh zbornic napredek. Kot nalogo zgornje zbornice je označil prizadevanje. da se premosle vse politične razlike.
Angleško delavstvo proti
intervenciji na Kit?jskem.
v London 31. januarja (Izv.) Včeraj se je vršilo veliko število delavskih zborovanj, Na nekem zborovanju se je na predlog glavnega tajnika strokovne zveze Con i- a sklenil protest proti intervenciji v Kini. Na drugem zborovanju pa je dejal vodja angleških železničarjev Thomas, da si mora vlada dobro premisliti, predno se odloči, da se pošljejo čete na Kitajsko. Cë se pa dirigirajo čete na Kitajsko, potem naj se ne pošilja peščica vojakov, kakor se je to storilo. Na mnogoštevilnih zborovanjih se je skoro povsod skleujl protest proti temu, da se Šanghaj brani. Odpor delavstva proti intervenciji na Kitajskem je tolik, da se je razvila med vojaki, odhajačiini na Kitajsko, velika komunistična propaganda.
ANGLEŠKE ČETE v K; lkuta, 31. jam-Ijona iz Pendžaba sta Kitajski.
ZA KITAJSKO.
a. (Izv.) Dva bata-dplula danes proti
AMERIŠKE LADJE ODPLULE NA KITAJSKO.
v Pariz, 81. jan. (Izv.) Matin poroča iz Newyorka, da je ameriško ministrstvo za vojno mornarico dalo treni križarkam nalog, da od-plujejo proti Honolulu in odtod proti Šang- I haju, za slučaj, da se položaj na Kitajskem i poslabša. V kitajskih vodah se sedaj nahaja ! 24 ameriških ladij; drugih 17 čaka na povelje v bližini Filipinskih otokov.
General Protogerov ubit?
Iz Caribroda prihaja vest, da so generala.! Protogerova, načelnika Makedonskega komiteja, lastni tovariši ubili. Vest se dosedaj ni denianlirala, a tudi ne potrdila. Ako je resnična, je verjetno, da so ubili Protogerova iz isega razloga kakor že par drugih makedonskih voditeljev, to je zaradi tega, ker so ga sumili, da si je prisvajal denar organizacije. Prolegorov je bil odn. je eden najbogatejših ljudi v Bolgariji.
IZJAVE FINANCN. MINISTRA VOLPIJA.
v London, 31. jan. (Izv.) »Observer« objavlja razgovor svojega posebnega poročevalca s finančnim ministrom Volpijem. Volpi je dejal, da je sklenil s Churchillom prijateljstvo že meseca januarja lanskega leta, ko sta se pogajala glede italijanskih dolgov v Angliji. Razgovori, ki jih je imel pozneje s Churchillom — to je ob zadnjem obisku Churchillovein v Rimu — so bili zgolj zaupnega značaja. Naravno je pa, da prideta dva finančna ministra bleme finančnega značaja. Nato je dal Volpi aolgih in ponovnih razgovorih tudi na pni poročevalcu daljši ekspoze o finančnem stanju Italije. Glede lik tonskega posojila ni dal nobenih podatkov, in je končno izjavil, da je liktorsko posojilo pravi plebiscit za sedanji režim, ker so večinoma podpisali delavci in uradniki. Ugotovil je nadalje, da se je trgovska bilanca v preteklem letu znatno zboljšala.
PORAZ LIBERALCEV V TESSINSKEM KANTONU.
v Lngano, 31. jan. (Izv.) Izid volitev v vlado v tessinskein kantonu, ki so se vršile včeraj, je sledeči: liberalci 12.355 glasov, konservativci 10.384, socialisti 3.928 in agrarci 2389 glasov. Liberalci, ki so do leta 1921. imeli absolutno večino, so doživeli pri teli vo-I litvah katastrofalen pora/, in imajo sedaj samo še relativno večino. Z liberalci je padel tudi tessiuski volivni sistem, ki ga je imela liberalna stranka v programu. Zmagala je, ideja proporca. Nova vlada bo sestavljena iz dveh liberalcev, dveh konservativcev in enega socialista. Konservativci bodo najbrž odstopili eno mesto agrarcem, tnko da bodo v vladi zastopane vse stranke. Liberalci bi se lahko izognili lemii pora7.11, a!;o bi ne zavrnili predloga ostalih slrank, naj se nova vlada sestavi brez volitev, kar je po ustavi dovoljeno.
i	f FERNANDO RUSSO.
' v Rim, 31. jan. (Izv.) Snoči je umrl v
!	Neapolju v svoji vili znani pesnik, pisatelj in
:	časnikar Fernando ltusso.
VIHAR NA SKAGERAKU.
v Berlin, 81. januarja. (Izv.) Po poročilih iz Kopenhagna je divjal danes na Skageraku in Kattegatu silen vihar.
i VILJEMOV A ŽENA SE NASELI V BERLIN
SKl CESARSKI PALAČI.
Berlin, 31. januarja. »Beiliner TageblatU poroča iz Kovna, da so v bližini Kiejdanov Pod Lipami š; za sprejem gostov. V palačj se namerava naseliti baje Viljemova druga žena »cesarica« Hermina. S tem naj bi se pripra vila pot Viljemu, da bi se vrnil v Berlin.
Nepotrebno ešofiranle.
»Narodni dnevnik« se je hudo razburil, ker smo nastopilj proti nemoralnim filmom, specijelno pa proli nekemu filmu elitnega kina Malica in tozadevni reklami. Mi mislimo, da bi si bil »Narodnj dnevnik« svojo vnemo lahko prihranil za boljšo stvar, nego je obramba filmskega velekapitala, ki se pridobiva s takimi nemoralnimi sredstvi. Ce smo opozoriij državnega pravdnika, ni to čisto nič odveč, saj je tudi »Narodni dnevnik« že večkrat opozarjal javne oblasti na dolžnosti, ki jih imajo,pa jih po njegovem mnenju ne vršijo vedno. S trditvijo, da je klic po cenzuri v nasprotju z državljanskim} svoboščinami, pa se »Narodni dnevnik« ni čisto nič proslavil, ampak postavil na staljšče čisto navadnega liberalnega špisarja. Država ne more trpeti takih »svoboščin«, ki so v telesno alj moralno kvar državljanov. Posebno ne moderna država, ki si prisvaja še vse drugačne pravice! Ce sme država tako daleč, da uvede popolno prohi-bicijo, da prisili državljane, da ne smejo piti, česar si sami poželi jo, kako hi potem ne imela prava prohibicije tudi na moralnem področju V Mar Nemčija in Belgija, ki imata jako oster zakon zoper pornografijo, šund in golo spolnost dražeče proizvode, nista moderni državi? \л v korist človeka dostojnega erosa je, če se preganja javno organizirann dražitev seksusa in to še celo v špekulativne namene velekapitala — to bo povedal »Narodnemu dnevniku« vsak res moderno misleči psiholog, pedagog ali sociolog. In če »N. D.« priznava, da je prav zabraniti nedoletnim obisk takih filmov, potem je tudi logično, da se tozadevne slike ne izpostavljajo mladini na javnih trgih, ki se pač ne morejo mladini zabraniti. O cenzuri cerkvenih oblasti pa sploh nismo govorili ; če pa hoče publika izraziti svojo nejevolja nad takimi stvarmi, pa ji ne more nihče zabraniti. Ali mar ni ravno »Narodni dnevnikv": stal na strani dijakov, kj so v gledališču izražali svoje ogorčenje nad gotovimi igrami? Kako da je zdaj postal naenkrat tako nedosleden? Ali ni možnost, da publika izraža glasno svoje mnenje. tudi državljanska svoboščina? In veliko bolj f.ipravičena svoboščina nego je svoboščina, da smejo velepodjetja zaradi množitve svojih dividend predvajati stvari, ki kvarijo moralno zdravje naroda! Forel, velik svobo-domislec torej gotovo avtoriteta za »Narodni dnevnik« piše v svoji znani knjigi o spolnem vprašanju: »Dobičkaželjno izkoriščanje spolnega nagona obenem z izkoriščanjem pijanskih navad je glavno polje socialnega izropavanja. ' — Alj pa je morda danes tudi že Forela šteti med reakcionarje ?
U M>lJ
M. J A
j.'1 d spel dr. Sluis, radija in
Matfiari preti Romuniji.
Budimpešta, 31. jan. Ogrsko časop sje se razburja, ker je Romunija odklaniln pristojnost pariškega ogrsko- romunskega razsodišča v zadevi veleposestev optautov. ki so opti-rali za nasprotno dr/as o. Magyarorsag« pravi, da bo Ogrska predložila stvar svetovnemu javnemu mnenju in Društvu narodov, z Romunijo pa bo prekinila diplomatione zveze.
IRANČIŠKOVO LETO.
v Rim. 31. jan. (Izv.) Tiskovni urad mednarodnega frančiškanskega odbora v Assisi poroča, da so vesti, ki so jih priobčili nekateri tukajšnji listi, da se zaključi Franči-Skovo leto že 2. februarja 1927, brez vsake podlage, kajti leto se zaključi, kakor je bilo ze objavljeno, šele 4. oktobra 1927. V kratkem Im> objavljen program slovesnosti. Vesti i/, drugih virov, kakor od lega odbora, ^o napačne.
ZA ZDRAV» 1FVJF, !•:;;
FERDINANDA. Bukarest. 31. januarja. Semkaj iz belgijskega radijskega inslitvula ki je prinesel s seboj pet gramov potrebne aparate za zdravljenje kralja Ferdinanda. Radij je dalo nn razpolago belgijsko radijsko društvo.
ČEŠKOSLOVAŠKI KOM! "V ISTI TO/II'». v Prana. 81. januarja. M-.v.) 12 komun-stov (med njimi undniki Rude pravo, tiiie poslanci iti en senaif r) ;e vložil;» b//bo puli redakciji Venknva in VeVra rnrli nekega članka, radi i-alerega se čutijo kununlsli pri-adete.
KOMI NISTIrMi DEMONSTRACIJE V
VARŠAVI, v Varšava, 31. januarja. (Izv.) Včeraj s-> priredili komunist demonstracije proti aretacijam Belorusov. Radi U-fca je bilo aretiranih 30 komunistov.
MAŠČEVANJE LITA VSKIII KOM I v -STOV.
Varšava. 31. januarja. Vzhodna itgciiluni poroča iz Kovna .da so v bližini P'- j i nov našli umorjeno družino lu : la l'inysi e ■ 1 predsednika Snie!niie Zločin sn , j ■ j/.vis.ii Iiluv-ski komunisti iz maščevan ia
Pred konferenca mest v Zagrebu.
V nedeljo dopoldne se je vršila v mali dvorani mestnega magistrata konferenca zastopnikov naših avtonomnih mest, ki je imela nalogo, da vse potrebno pripravi za ustanovitev zveze jugoslovanskih mest. Po konferenci so zastopniki izdali tale komunike:
Ob desetih dopoldne smo se sestali n« konferenco radi ustanovitve zveze mest SHS. Navzoči so bili poleg zagrebškega župana arh. Vekoslava Heinzla, ki je predsedoval konferenci, belgrajski župan dr. Kosta Kumanudi, ravnatelj ljubljanskega magistrata dr. Miljutir. Zarnik, leinik dr. Arnošt Brilej, splitski župan dr. Ivo Tartaglia, zemunski župan dr. Petei Markovič, niški župan Dragiša Cvetković, su-šaški župan Jurai Kučić s svetovalcem Fcrdo Godina, sarajevski mestni svetnik dr I aza Dimitrijcvič, er.jjški senator Anton Hržić in tajnik Dragan Aras, iz Subctice Voji-iav Ban-ković, iz Maribora ravnatelj Alojzij Koechler, iz Skopija Dimitrije Saljevič in referenti dr. !3ogdtinović, Kckir, Šarič in T.amza.
Po pozdravu žu"t.na Heinzla se jc sl<'<:-nilo: 1. da sc osnuje zveza 11 r ф 2. zavetniki so sprejc'i nt črt oravilnika, ki naj ga odobri kongres mest; 3. izvolil so je • a- ai odbor zveze z županom Vek- 'rvoin I I. in -lom na čelu; 4. 1 azpravijalo rt* ie o z-k n o upravi i" sarm vir; vi -г; ч in v sn ;
resolucija, naj
p ! š i 4. i o ti
ministrstvu z-i ncLvnjc 1 ioži parlamentu rtič't >:■■ se nc zpsliši z« va 'nn imeli pri sestavi l;M vpliv, la se bi tir.: ;
H- v t in
n
г r';
np r.
m'ivslra.kcj-'a iznicminj-ijo, /al:on o me t'v :ii reci 111, iu.
'SC.U' •Л . ta
se godi doma
Splav se razbil - en splavar
utonil.
Maribor, 31. januarja.
Falsko podjetje popravlja že dalje Casa spu-stilnik za spiave. Določena sta v vsakem mesecu do aprila t. 1. dva dneva, ko spuščajo splave preko falskega jeza. Zadnja sobota in nedelja sta bili na Fali odprti /a splave in sicer za lesno družbo »Drava« 2 splava in za mariborsko tvrdko Veenaver en splav. V soboto dopoldne so dogotovili spla-varji v Stimbachu nad breznom splav za tvrdko Vesnaver in 4 splavarji bi naj bili spravili ta splav že v soboto zvečer do broda v Št. Lovrencu. Srečno so se ognili onih nevarnih skal pri Breznu, a ker je Drava sedaj izredno nizka, je obtičal težki splav v bližini Pubacherja na skali, ki niti ne gleda izpod vode. Koj po trčenju na skalo se je splav razbil tako, da je sprednji del s krmarjem Koprivni-kom in enim splavarjem zaplaval naprej po Dravi, drugi pa se je popolnoma razbil in oba splavarja sta padla v Dravo. Eden od ponesrečenih se je rešil, drugi 23 letni Feliks Š a n t e 1 je utonil in ga že do danes, ko to beležimo, niso potegnili iz Drave. Bil bi že enkrat čas, da bi oblast zahtevala od vsakega splavarja, da /.na tudi plavati. Vsako leto se smrtno ponesreči ravno na Dravi pri razbitju splavov več mož in to samo radi tega, ker pretežna večina splavarjev ne zna plavati.
Občni zbor mariborske požarne hrambe.
Minulo soboto, dne 29. t. m., se je vršil v društvenih prostorih na Koroški cesti št. 12 občni zbor mariborske požarne hrambe in rešilnega oddelka, katerega se je udeležil poleg rednih članov tudi mestni župan dr. Leskovar z občinskima svetnikoma Pucljem in Pfriemerjem.
Iz poročila društvenih funkcijonarjev je bilo razvidno ogromno delo, katerega vrši mariborska prostovoljna požarna bramba in njej priključeni rešilni oddelek. Tajniško poročilo požarne brambe navaja 42 alarmov v preteklem letu 1926. V 10 slučajih je gorelo v mestu, v 23 slučajih je hitela požarna bramba na pomot v okolico, 7 je bilo drugih slučajev, v katerih je morala požarna bramba posredovati; med temi so bili 4 slučaji izpraznitve poplavljenih kleli. V številu navedenih požarov so bili nekateri izredno veliki, tako da je sodelovalo naenkrat več brizgalnic mariborske požarne brambe. Skupno je bilo v akciji pri požarih 71 orodij.
Požarna bramba ima vsega skupaj (i briz^aln, med temi 2 turbinski, 2 motorni, 1 parno in 1 staro na ročni pogon. Poleg tega ima veliko raztegljivo lestvo, ki sega v višino 30 m, 1 tovorni avto za prevoz cevi in gasilcev, 22 ročnih aparatov za gašenje manjših požarov, osobito v stanovanjih, 6 plinskih mask in komplptno urejeno delavnico s stalno nastavljenim mehanikom za popravo orodja. Vsa požarna bramba je avtoinobilizirana, kar je za hitro pomoč velikanskega pomena. Rezervno priprego tvorita 2 para konj, ki se uporabljajo večinoma za vožnje ter tvorijo lep vir dohodkov požarno brambe.
Enako zanimivo je bilo poročilo tajnika rešilnega oddelka. Rešilno društvo je posredovalo v 1562 slučajih. Nesreč je bilo 813, bolezenskih slučajev pa 697. Prevozov z rešilnim avtom je bilo izvršenih 1002, od teh 560 v mestu, ostali v okolici. Večinoma so bili izvršeni prevozi v bolnico. Za naročene prevoze se je plačevala posebna taksa, ki je prinesla blagajni 56.620 Din. V slučajih nesreče se vrši prevoz brezplačno, istotako naročeni prevozi ubožnejših bolnikov. Za medika-mente in obvezo je izdal rešilni oddelek 10.516 dinarjev. Rešilni oddelek razpolaga z dvema rešilnima avtomobiloma, ki sto skoraj vsak dan v akciji. Večina članov požarne brambe ima tudi izpit iz rešilne službe.
Blagajniško poročilo izkazuje naravnost ogro-
men denarni promet društva. Orodni park, vprega, bencin, popravila stanejo velikanske vsote. Ker nima nobenega stalnega dohodka, je društvo navezano na podpore mestne občino in javnosti, ki pa ni zadostna. Društveno blagajno okrepi požurna bramba s prireditvami in veselicami, ki vržejo lep dobiček. V splošnem je prebivalstvo požarni brambi zelo naklonjeno in ji rado pomaga s prostovoljnimi denarnimi prispevki.
I'o poročilih društvenih funkcijonarjev se je vršila volitev novega odbora. Izvoljeni so bili za tajnike gg. Glabutschnigg in Heller, za blagajnike dr. Pfriemer, orodjar dr. Schmiederer, z,a oskrbova-telja rešil, društva g. Hardjnka, dalje gg. Ecker in Stumpf za oskrbovatelja vprege in oblačilnice. Po volitvah se je vršil članski večer, ki jo potekel neprisiljeno in tovariško.
Mariborska požarna bramba se lahko štejo med najboljše in najmodernejše organizirano in opremljeno društvo v državi. Tako modernega in številnega orodnega parka nimajo niti poklicne požarne brambe naših največjih mest. Maribor je na svojo požarno brambo in rešilni oddelek v resnici lahko ponosen.
pustno sedeli®
27« februarja 1327
¥ „Uniomi"
Utopljenec.
Poročilo o utopljencu Jožefu Štrublju, posestniku v Stari vasi, moramo nekoliko popraviti. Pretekli ponedeljek jo omenjeni pri svoji sestri v Vevčah klal prašiče. V torek dopoldne ga je njegova nečakinja odpeljala z. vozom v Reko, že precej naprej od gostilne Ipavec. Med poijo ni čutil nikakih slabosti. Tudi ni zavil, kakor je omenil dopisnik, v gostilno Ipavec na požirek žganja, da bi mu odleglo, ravno nasprotno, bil je med vožnjo ves čas izredno dobre volie Blizu Rekarja je še sam obrnil voz, se poslovil od svoje nečakinje in jo je peš mahnil čez hribe proti domu. Na potu mu je skoro gotovo postalo slabo Odložil je klobuk in cekar ter stopil k potočku, da bi si zmočil čelo. Pri tem pa ga je zadela možganska kap, kakor je konstatiral zdravnik, in padel je v potok. Po preteku kakih 10 minut so ga že potegnili iz vode, a je bil Ze mrtev, ker je smrt po izpovedi zdravnika takoj nastopila, no radi utopljenja, ampak radi možganske kapi.
V četrtek dopoldne se je vršil njegov pogreb na pokopališče v Stari vasi. Ogromna množica in krasni venci so pričali, kako je bil pokojni priljubljen. Ker je bil član gasilnega društva na Polici, so gasilci nosili krsto in ga spremili na zadnji poli. Na grobu so mu pevci zapeli pretresljivo žaloslinko, nakar se je tovariš organist v imenu društva poslovil od pokojnika v prelepem ganljivem govoru. Vse je ihtelo in ni bilo suhega očesa, ko mu jo zaklical: »Z Bogom, Jože! Nad zvezdami sc zopet vidimo! - Takega pogreba še ni videla Stara vas. Za njim ne žalujejo samo sorodniki, ampak vsa poliška župnija. Spavaj sladko v domači zemlji, tvoja duša pa naj .se raduje pri Bogu!
Slovenci v Italiji
Fašistovski teror v Istri.
za čevlje
dsisifs!
v vsaki trgovini
DUHOVNIKI MORAJO BEŽATI PRH D FAŠISTI. PROTI SLOVENSKI SLUŽBI BOŽJI. - VODJA
Pazin, januarja.
Živimo v strašnih razmerah. Skvadrizem je absoluten gospodar dežele in deloma tudi mesta. Z dežele prihajajo poročila, ki dajo misliti na današnjo razmero na Kitajskem, kjer morajo misijonarji bežati pred razjarjenimi Kitajci. Drugi duhovnik je moral bežali iz lastne fare, ako si je hotel rešiti življenje. Iz Krkavccv so namreč fašisti pognali župnika Silvanija. K sreči se je nahajal v občini tržaški škof nions. Fogar, ki je prišel v duhovni jo, da na licu mesta prouči ta mošnje razmere, škof je rešil duhovnika v svoj avtomobil in ga odpeljal v Trst. Farani jočejo po dobrem duhovniku, saj vedo, da bodo morali biti sedaj sploh brez dušnega pastirja. Kakor čujemo, je odšla v Trst k škofu deputacija vernikov, da bi jim vrnil prejšnjega župnika. Tako se sedaj v Trstu nahajala dva slovenska duhovnika, ki sta v zadnjem času morala z.bežati iz Istre; ista usoda kakor sedaj Silvanija je pred nekaj mesecev zadela č. g. Ro-visa. Tega pa so fašisti na cesti celo pretepli, ko so ga ponoči zvabili iz hiše. češ naj gre k bolniku.
Uboga Istra! Ljudstvo je popolnoma obupano. Slabe letine, denarja od nikoder, sedaj iztir-jujejo celo zastarele davke. V deželo prihaja prava lakota. In v teh strašnih časih je temu ljudstvu odvzeta še tolažilna beseda duhovnikova! Gorje tistemu, ki bo moral «tajati odgovor za moralno upropaščenje celega naroda! Čitali smo Mussoli-nijevo okrožnico prefektom, ki naj bi postavila zopet avtoriteto prefektov v pokrajinah. Citai jo je gotovo tudi prefekt v Puli. A kaj je naredil za to, da so povrno red v njegovo pokrajino? Po Istri se širi glas, da je prefekt sam dajal navodila fašistom, kako morajo — operirati med Slovenci! In taki ljudje naj bodo prefekti?
Velika odgovornost za dogodke v Krkavcih pade na uradno glasilo fašistovske stranke -Popolo di Trieste«. Ta list je še pod vodstvom sedanjega ravnatelja poslanca Barduzzija, ki je tajnik faš. stranke za Tržaško, priobčil štiri članke proti župniku v Krkavcih g. Silvaniju. Napadi so bili nesramni in polni groženj, ki so jih fašisti tudi izpolnili. Ko je Silvani prišel v Krkavce, so ga fašisti navdušeno pozdravili, po imenu so sodili, da je Italijan. Silvani pa je beneški Slovenec. Radi tega razočaranja so pričeli takoj z borbo proti njemu. Zahtevali so od njega vse mogoče stvari, med drugim tudi to, da odpravi slovensko pridigo. Takih zahtev župnik ni mogel sprejeti, ko je njegova fivra vendar izključno slovenska.
Fašisti niso mirovali. Iz. užaljenega ponosa so v bližnji vasi Koštaboni neko nedeljo zvečer obmetavali cerkev s kamenjem in vrgli velik kamen na veliki oltar. Še pred tem dogodkom so si izmislili drugo lumparijo. Na dan 23. decembra jc podestat povabil vse hišne gospodarje na županstvo in sicer pod globo. Na sestanku je zahteval od njih, da podpišejo izjavo, da želijo imeli v cerkvi samo italijansko službo božjo. Oglasil se je eden izmed kmetov, češ, da bi bilo fašistom vendar dovolj, ako so poleg slovenskih pridig in molitev ludi italijanske; tako bi bili vsi zadovoljni. Podestat in tajnik sta bila radi tega ugovarjanja vsa iz sebe, pa sta se taktično umaknila in izjavila, da se tudi s tako izjavo zadovoljita. Pozval je kmete, naj podpišejo v tem smislu popravljeno izjavo. Nekaj jili je že podpisalo; eden izmed njih pa ni hotel podpisati uiti te izjave. Podestatu je zavrela kri. Zgrabil jo kmeta in ga porinil skozi vrata. V tem trenutku planejo proti vratom še 4 drugi kmetje in jo popihajo domov; peti je že bil pri vratih in držal za kljuko, podestat ga jc pa prijel in potegnil' v sobo, naj podpiše. Kmet je neustrašeno izjavil, da no podpiše, ker želi, da ostane v cerkvi kakor je bilo dosedaj. Podestat
— KMETJE PRISILJENI, DA SE IZJAVIJO
FAŠISTOV SLOVENSKI I CITELJ-RENEGAT!
•
se je razburjen zgrabit za lase in vzkliknil: »Zakaj so prelivali kri naši vojaki! Tajnik D'Esté je tedaj zgrubit kmeta in ga pahnil iz sobe; zunaj ga je še pretepel in mu groz.il, da ga ubije... Fašisti so nato zastražili vrata, da ni mogel veo nikdo uiti. Kmete so potem prisilili, da so izjavo podpisali. Kaj so s lo izjavo pozneje storili, ni znano.
Krkavsko fašiste vodi slovenski odpadnik učitelj Deluka (on se podpisuje De Lucca), ki jo vodil tudi ekspedicijo v Koštabono in bil drugi dan aretiran in potem takoj — izpuščen. Res, čednim ljudem jo izročena mladina!
Okreval je od težke bolezni g. Daniel Doktoric, skladatelj in tajnik Zadružno zvezo v GoricL V kratkem se povrne na delo.
Krilatic» tržaškega lašistovskega tajnika. Ko
jo poslanec Barduzzi v četrtek zasedel mesto tržaškega fašistovskega tajnika, je naslovil na fašiste posebno spomenico, k ije zbudila v trgovskem Trstu živahno komentarje. Naj izvlečem samo en stavek: Kar se tiče črnosrajčnikov pokrajine hočem. da imajo vedno v spominu svojo slavne tradicije (menda požiganje slovenskih kulturnih domov!), nadalje zlate globoko ukaze Duceja, ki ukazuje vsem Italijanom, da vsak dan podvojijo svoj izkušeni duh požrtvovanja, da se čudovita duševna in telesna italijanska živahnost razširi po vsem svetu, ta večni izraz rafinirane civilizacije in nadaljnjega čuta višjega človečanstva.. Šveflati znajo Lahi, to je res.
Prebivalstvo Tržiča. Poročali sino že, da so v Tržiču silno jezni, ker jc neki tržaški lisi nedavno ugotovi), da ima Tržič 12.000 ljudi. Tedaj je bil boj meči Gorico in Trstom za Tržič. Mussolini je namreč pustil Tržič tržaški pokrajini kljub temu, <la je obnovil goriško, h kateri je spadal Tržič pod Avstrijo; Goričani pa bi radi imeli Tržič nazaj, »da jim bo tako zagotovljen dohod na morje«, kakor se je izrazil senator Bom bi g. goriški podestat. Danes je prepir končan, ker so meje goriške pokrajine žo definitivne; nova pokrajina je zgubila Tržič in tudi Cervinjan, ki je ostal pod Vidmom. Prerekanje za prebivalstvo Tržiča pa še vedno traja. Statistiko izkazuje: leta 1007. 4000 duš, let» 1914. žo 12.000, leta 1921. 10.800. Leta 1907. je Cosulich zgradil znano ladjedelnico in s tem dvignil mesto, ki je rastlo silno naglo. Med vojno je bila ladjedelnica uničena; po obnovi ladjedelnice se je mesto kmalu dvignilo na prejšnjo višino in danes šteje baje že 23.000 duš. In ako bi v mestu no bila taka stanovanjska kriza, trdi italijansko časopisje, bi Tržič štel danes gotovo 30.000 ljudi. Mesto jo zaenkrat doseglo svoj višek; Cosulich jo pred kratkim radi industrijske krize odpustil kar 1500 delavcev. Kljub temu, da je med njimi veliko lakih, ki so ysak dan hodili domov daleč na Kras, bo mesto zgubilo na prebivalstvu. Vsi slavospevi sedanjemu režima, da je dvignil mesto, ne morejo nič izpremeniti na dejstvu, da je Tržič zra-stel z ladjedelnico in z njo tudi pade.
Tržaški katoliški tednik jim je na poti. V Trstu izhaja že mnogo let italijanski katoliški tednik vVita nuova in je danes glasilo >Katoliške akcije . V zadnji številki je priobčil list kratko kroniko najvažnejših atentatov in atentatorjev. Med drugimi je seveda imenoval tudi atentat na avstrijskega cesarja Franca Jožefa in povedal tudi ime atentatorja Viljema Oberdanka (Italijani ga danes imenujejo Oberdan , da zveni vsaj nekoliko bolj po italijansko). :>Vita nuova ni dostavila nikakega komentarja. In to je bilo zadosti, da je list stavil Oberdanka med druge atentatorje. '..Popolo <li Trieste je kar planil po katoliškem listu z vsemi mogočimi očitki; listu očita predvsem, da jo »avstrijakantski . Pripomniti je treba, da se cenzor ni »podtaknil nad onim mesiom; na drugi strani pa je pisan v takem tonu, da se duhovščina pritožuje, da je napram fašizmu premalo načelen. Pri vsem tem je list trn v peti fašistom.
Izžoinanjc ubogih inlcknric. V Marezigah iti Šmarjah pri Kopru so občine prisilile mleka-rice, ki nosijo vsak dan v ponočnih urah v Trst mleko, da so položile kavcijo 500 lit v kartelah državnega posojila. Ženske so solzne hodile od hiše do h iše, da bi zbrale potreben denar. Kje naj vzame mlekarna nenadoma 500 lir. Vse prošnje so bile zaman. V drugih občinah se lo ni zgodilo; lo pač dokazuje, da jc vse deio kake razpaljene glave, ki gre laliko mimo zakona.
Francetu Wiesthalerju ' y spomin.
Kako bi se ga ne spominjal ob nenadni izgubi — svojega rajnega ravnatelja? 2e njegov nastop je mlademu, vedoželjnemu študen-tovskemu srcu naravnost imponiral. Visoka, sloka postava, sive brke, mala, prikupna brada, njegov fini nos, visoko čelo — in njegova resna, včasih šaljiva beseda, njegov pogled »a latere« — pa smo takoj uganili, da imamo pred seboj moža-značaj, moža visoke izobrazbe, pisatelja, kritika, moža, ki je predvsem obvladal jezik — slovenski in latinski.
Bil nam je mož-vzor vere. Neštetokrat ga imam v mislih, ko je stal kot ravnatelj v zadnji klopi uršulinske cerkve, pred seboj pa je imel zl ran svoj zavod, svoj ponos, II. državno gimnazijo, Parkrat se je ozrl, pa je že vedel, pri čem da je. Je manjkalo katerega? Kako n- rahlo, prav očetovsko, je dotičnega na to ooozorill Kar mimogrede in na šaljiv način e pokaral dotičnega, ki se je morda spozabil, v!a"ni molil, da se je pogovarjal. »Vidite, sveti Duh 1 as je zapustil,« je večkrat tehtno, ne i več zbadljivo, segel v besedo, ko ni šla ; ! rc.neia gramatika ne v glavo ne na je-■ k.b •■ko resen je bil pri molitvi! Z velikim eseljem je posebno rad pos'ušal petje pri eti maši, kadarkoli so »urezali« kako novo. | l'i med poukom je vpletel, kar tako mimo-b- silovit pomen raznih čednosti za na t i • 11 ■: • im srcem. »Vidite,« je dejal včasih ob razlagi Tacitovih pesmi, »vidite, to bi kristjan |
z obema rokama podpisal. Neštetokrat je ob taki priliki poudarjal lepe verske in čednost-ne misli, ki nam jih je razlaga pesmi sama kar pred oči postavila. In v takih trenutkih smo se zamislili v stari, klasični Rim, v oni Rim, ki je imel polno templov in svetišč in bogov in boginj ter silno bogonadarjenih — ali kakor se je rajni rad izraževal »polnih Apolona« — pesnikov in pisateljev. Velikokrat smo kar onemeli pod vtisom one besede rajnega: »Vidite torej . ..!« Take ure so nepozabne. In kar je glavno — nikdar se ne spominjam, da bi kdaj rekel le žal besedico ali žalil nravstveni čut. V tem oziru hodi rajni pred nami kot zelo takten, značajen mož, ki je tudi mladino tako ali tako opomnil glede nravnosti. Včasih — kaj ne bi — je pogovor nanesel na kočljive stvari, pa vam je znal tako modro, previdno povedati, da smo se kar čudili. Samo to rečem — Bog daj mladini obilo takih mož, ki bi bili živo, v dno svojega srca prepričani, kot on, da nemoralnost vodi cele narode v propast, kar nam je kazal rajni zlasti ob zgledu rimskega imperija. Zato je tudi šibal, pa prav brezobzirno, napake modernega sveta, pa kar s Tacitom v roki. Ko-likrat je takole udaril, n. pr. po lišpanju, po lenobi, po uživanju. Tako je mogel govoriti le mož dela, železne discipline in globokega nravstvenega prepričanja.
Dobro smo vedeli, kako je naš ravnatelj vprežen. 2c izza rane mladosti je ljubil pero in pisal, dokler mu ga smrt ni iztrgala iz rok. Tudi izborcn govornik je rajnik bil. Kako mu je šla beseda iz srca in tudi segala v srce.
Beseda kot samo čisto zrno, preizkušena v lastnem življenju, pa njegovo oko, pa vsa postava, vse je silno učinkovalo na mlado srce! Včasih nam je bilo mraz, včasih vroče, kaj ne zadene vse študenta! pa smo hiteli ali pa zaspano šli pod streho »almae matris«, on — Wiesthaler — pa vedno enako. Tehtno, previdno, možato je meril svoje korake po ljubljanskih cestah, pušeč svojo cigareto, in prijazno odzdravljal na desno in na levo; videli smo, da je bil mož zelo spoštovan. In kdo bi ne občudoval njegove natančnosti v vsem7 Kakor ura je bil v šoli in v uradu. Včasih je hotel biti takole malo pedantičen, včasih strog, včasih je hotel Ki ti tudi silen — pa kako jo je izpeljal navadno iz te Scylle in Charibde? Največkrat je kakšno pogruntal in ves razred je bil poln homerskega smeha. Nikdar ni tožil, da je preobložen; v šoli delo, doma ga je čakalo delo s slovarjem —pa kdo bi si mislil — odhajal je domov, to se mu je videlo in to smo vsi čutili, zelo nerad. In zopet je prišel v šolo drugi dan, pripravljen za razlago do zadnje vejice. Nikdar se ni lovil, nikdar mu ni beseda zastala, vedno mu je tekla. In če mu je kdo povedal kakšno, ki ni bila za Cicerona ali Tacita, kajne, kako se je sključil, se prijel čez pas in vzdihnil, češ, kako ga boli — pa vas je pogledal in rekel in v drugo vprašal... Ali pa, se še spominjate, kako se ic meni nič tebi nič naslonil na študenta z besedo: »No, recite še: Pcrmej! To bi držalo! Silno mu je dopadlo, če mu je dijak znal skandirati, razlagati, pripovedovati in spravljati zopet vse na dan, kar je on
sam tako previdno, skrbno in važno polagal na naša srca. »Vidite torej ...! -. Klasična jo bila včasih njegova razlaga. Začeli smo ono Tacilovo: :<Odi profanum vulgus et arceo« ... »Bćsi na te,« bi rekli po domače, »ti malo-vredno ljudstvo in proč s teboj... : Vedeli smo za to-le mesto, pa smo mirno čakali, kaj bo! On pa — rajni — kakor je znal, povzame lepo mirno besedo in začne: .Tekst in kontekst pesmice govori, da to priprosto, malo« vredno in vsega zaničevanja vredno ljudstvo ni ljudstvo brez pravic, ampak to je vulgus, ljudstvo skazi-pesnikov. - Na, tu imaš vraga!« sem si mislil. In prav smo mu dali. Potem žc prav stoji: »Odi — sovražim, besi na te, ti malovredno ljudstvo!« In takih primerov je bilo dosti, dan za dnevom. Človek bi ga kar poslušal. Etimologijo znal je, le kako jc vso speljal do korena, pa pri tem vpletal pravila slovnice. Pa kulturne razmere, kako so mu bile znane! Tam po Aziji, po Egiptu, posebno pa po Rinui smo hodili in ga strme in polni občudovanja poslušali. Škoda Tvojih razlag, ki so šle s Teboj! Večna škoda, c'a nismo ste-nografirali in spravili, pa, hvala Bogu, marsikaj si pa nam le pustil v svojem ogromnem delu — v slovarju za spomin. Mož dela je bil, mož recla — zato nam je pa tudi zapustil mo-numcntuni aere perennius, tako delo, ki zahteva v resnici vse življenjske sile in moči.
In končno — lako boste vprašali — kakšen mož je bil? Navadno so takele vrste ljudje, ki se zatope v knjige in po njih brskajo I precej nataknjeni, ostri in zadirčni. Pri raj-' nem ravnatelju tega nismo poznali. In vea-
Stran i
: SLO ViiiNLUv., dne 1. februtuja 192*.
Stev. 25.
nowce
k Apostolstvn sv. Cirilu in Metoda. Ker
skupni pastirski list jugoslovanskega episko-patu ob 1100 letnici sv. Cirila in Metoda naroča, da ACM uvede v vsako župnijo, smo v vse župnije razpnsluli potrebne tiskovine. 1'rosi-mo, da mini sporočite, koliko sprejemnih podobic ali drugih tiskovin še želite. — Škofijski odbor ACM. Ljubljana, Kožna ul. II).
k Tisočstoletmicn • rojstva sv. Cirila v knezožkofijskih zavodih. \' soboto, dne '-il. januarja so priredili člani Marijine kongn-gn-cije v škofovih znvi.dih it/po uspelo akademijo. Program ie \seboval vsebinsko primerili eleklainaciji (Pregelj, Molitev Sbvenev, Berlee, Kraljica edinosti), orkestralne 1 očke domačega zbora, ki ga va<ti prof. H y b a -š e k , pevske /.bore (K i ni o v e c , (Ji spod, pomiluj, svet, svet. svet; Premrl, Sv. Ciril in Metod), recitacijo i/. Cirilo v e pia-besede (1. 1 i. d. po Janezu, referat o sv. Cirilu in igrico Smrt sv. Cirilu. Vsa prireditev je bila uglašena v zmislu in namenu Grivèeve visoke apostolske težnje, lepo humanist1 čna. dostojna, pietetna. Prisostvoval e 7. mladino in gg. učitelji tudi prev/.v. gosp: d knezi škof, ki se je po prireditvi ljube nivo pogovoril z nekaterimi zunanjimi gor. t i pri prireditvi, med katerimi je bil tudi avtor H r va, i h že kaj popularne omenjene pri soi ške igre. Iniciativni požrtvovalnosti prirediteljev (prof. Jaklič, pr T. Omersu) čast in h vabi!
ir Zaupnike naše Kmrtske zveze prosimo. naj takoj, pošljejo, če jim je rj ra predaji prestal kak i .vid Koledarja JKZ, istega na naslov Jugosl. Kmetska /.veza. Jugoslovanska tiskarna, Ljubi ana.
■Ar Te'ko je obolel konjiški arhidijaken in ii'k'žu] n k g,,.-p d Franc H r a s t e 1 j. So-bratom ga pr poročamo v molitev.
■A- Umrl je včeraj di pelrlne v Kostan jevici g spod Alojzij G a t s c li, trgovec in posestnik. Pobienik jo bil naš zvest somišljenik in večletni načelnik mestne hramlnice. Pokopali ga b do v sredo popoldne. Naj v miru počiva — preostalim naše sežal e!
•A- 1'nirl je "9 januarja v llambornu na Pruskem v visoki sini", sli 88 let naš rojak g. Matevž K i so vie, proguvni čuvaj bivše južne železnice v pokoju. Pokopali ga bodo danes dopoldne ob t) na po! < pališču v llaml.ornu. Sveti'a mu \ev,na luč!
■k Iz Tržiča nam z ozirom na članek »Klevi tnikom p. ročajo, da je g. župnik Matija Skrbeč pri sedanjih volitvah volil z. SLS.
ir Kronskim penzijonistom. Ena najbolj bole.ih socfjalnih vprašanj — ureditev pokojnin vsem onim, ki dobivajo le so nekdanjo kri.nsko pokojnino, gre vendar li kraju. Na ponovni vprašanje našega poslanca Že bo t a je mini-ter odgovoril: Potreba prevedbe je priznana 'ato st) se že zbrali vsi potrebni podatki in načrt zakona je že i/gotovljen. Po-trebno je le še končno redakcijo izvršiti in izračunati finančni efekt, nato pa se predloži zakon n"rodni skupščini. — Upati je, da bo neprestano dreganje naših poslancev končno vendarle doseglo to ureditev.
ir Vsem ukaželjnim kmetovalcem in kmetskim mladeničem, /lasti tistim, ki ne morejo utrpeti več časa za svojo strokovno izobrazbo. nujno priporočamo, da izkoristijo ugodno priložnost, ki jo tekom letošnje zime nudijo brezplačni eno- in dvodnevni učni tečaji na kmetijski šoli tla Grmu. Poleg drugih se vrši dne 14. in 15. februarja poljedelski tečaj, na katerem se bodo obdelala zlasti poglavja o gnojenju, semenu, rastlinskih škodljivcih in boleznih, pridelovanju krompirja itd., a 25. in 26. fe-i) r u a r j a se pri red i sadjarski tečaj,
ki bo obravnaval najpotrebnejša vprašanja te, /a Slovenijo velovažne gospodarske panoge.
V	obeti tečajih se prične pouk prvi dan ob 9. uri, drugI dau ob 8. uri dopoldne. Poučevalo se bo teoretično in praktično. Za vsak tečaj se sprejme le do 20 prosilcev. Revni udeleženci dobe v zavodu brezplačno prenočišče in brano. Prijaviti se je po dopisnici na ravnatelj-tvo šole najkasneje do 7. februarja, da bodo nato v .si sprejeti pravočasno obveščeni.
* Holniško zavarovanje za remtnike Pokojninskega zavoda. Dosedaj re tilnik i Pokojninskega zavoda niso bili bolniško zavarovani, čeravno so bili tivadevno najbolj potrebni. Sedaj pa je Pokojninski /avod uvedel iikcijo, da se tudi ti bolniško — brez pravice na hranarino — zavarujejo. Tozadevno se vodijo poga anja z Osrednjim uradom za zavarovanje delavcev, kateremu se je predložil od Pokojninskega zaveda proračun. Vsa zadeva se da urediti z min --trsko naredilo. Pokojninski zavd bo vse ukrenil da se lo boln ško zavarovanje na ta ali oni način čimprej izvede.
-Ar Proti nevarnosti okuženi« z influence), ki pr. li tudi našim krajem, je celjski okrajni glavar izdal ua županstva umesten odlok, v katerem sp med drugim zabičuje: Zoper pretečo nevarnost influence je nuino potrebno: il a s e takoj prvi slu č a j i 11 a 7 n a n i -jo, ker le tako bo mogoče eveniuelno preprečiti, da se bolez.en razširi ali da se vsaj omeji, da se ljudje toplo oblačijo in zmerno žive. posebno kar .se tiče alkohola, in da se ne izpostavljajo brezskrbno in po nepotrebnem e-kuženju. smatrajoč to kot posebno junaštvo, ki pa je le nevednost. Svariti je pred zdravljenjem z alkoholom, zlasti pri i. tre. c i h ali brez, zdravniškega navodila, ker bi se sicer iz lahke bolezni porodila težka! Vsak uradni zdravstveni ukrep je treba sprejeti z. zaupanjem in potrebnim razumevanjem ter mu slediti, kakor to zahteva občni blagor.
к Dr. Gorjanović, sloviti zagrebški geo-b g. praznuje 70 letnico starosti in 50 letnico znanstvenega delovanja. Hrvatsko prin doslov-110 društvo, ki 11111 je Gorjanovič duša skozi več desetletij, pripravlja veliko svečanost. Vseu ilišče bo dr. Gorjanoviča imenovalo doktorjem medicine honoris causa, Nj. Vel. kralj Ab bander pa mu je podelil red sv. Save IL in I. stopnje.
ir Smrt v tujini. V Gradcu je dne 10. januarja 1927 umrl krojaški mojster Franc 2 111 a v c , doma iz Prlekije. Bil je znan med slovenskimi dijaki, katerim je šel zelo na roke, ker jim je delal obleko proti plačilu na daljše obroke. Slovenski visokešolci tedanjih dni ohranijo 11111 blag spomin, tudi kot vedno zaveiim mu Slovencu.
k Razbojniška tovarišu so zgrabili v Su-l otici. Bila <ta poveljnika organirane bande, ki je zvečer na ulici napadala mimoidoče in jim vzela, kar so imeli vrednosti pri sebi.
V	7adniih 12 dneh se je zgodilo kar šest lakih napadov. Poleg tega so izvršili še celo
: vrsto tstvin. Sedaj so stražniki dobili v roke dva čl. n i te ljubeznive družbe in ju odvedli v Vel. Bečkerek.
ir Profesorja matematike ne marajo uči-teljiščniki četrtega razreda v Somboru. Stopili so v stavko in poslali ravnatelju spomenico, v kateri zahtevajo, da dobe nazaj tistega profesorja za matematiko, ki so ga imel' pred sedanjim g. Joeičem, ki ga odklanjajo.
•k Občinske volitve za mesto Osijek so razpsane za 13. marca.
k Meštrović pripravlja veliko ra'stavo svojih del v Subolici. V soboto' je prišel pogledat razstavni prostor. Pri» tej priložnosti so mu priredili svečan sprejem in banket.
* Loterija prostov, gasilnega društva v Rajhflhburgu je z dovoljenjem poljedelskega ministrstva preložena, ker se je doslej raz-pečalo premalo srečk. Bratska društva naj srečk ne vračajo, marveč naj jih skušajo po možnosti raz.pečati. C'as žrebanja se objavi v časopisih.
k Odvetniška pisarna dr. Ivo Renkovi?«
v Ljubljani se je s 1. februarjem t. 1. preselila na Aleksandrovo cesto št. 2, I nadstropje, palača L j u b 1 j a n s k e k r e d i 111 e b a 11-k e (stara telef. št. 2).
■ATIhogi invalid išče bivališče gosp. Jožefa Mohoriča, kateri je bil skupno v italijanskem ujetništvu v Mantovi pri 32. stotniji z Ignacijem Lavričem iz. Drage 14, pošta Stična. Lavrič prosi da sporoči g. Mohorič sam ali kateri njegov znanec njegov naslov. Gre za dokaz, 'nvrli 'ske p dpore!
k VII. podolicirska zabava se vrši v torek t. februarja t. 1. v hotelu Union pod pokroviteljstvom komandanta dravske divizijske oblasti g. Danila Kalafatoviča. Začetek ob 1 20. uri. Vabijo se vsi rezervni in vpokojeni oficirji, podoficirji, uradništvo in ostalo nb-! činstvo. Vstopnina 15 Din.	602
-k ПО — zobna pasta najboljša.
; ТН K ASTER« SJr-»,ton"iwK
527
kakovost hoiadskcga k a k a o - a I
CfuTblfonn
0 Kriza našega gledališča. Vse gospode, ki so kili naprošeni o'a ped a jo pismeno svoje mišljenje o krizi našega gledališča, uajuljud-neje prosimo, da to čimprej store. Odbor Združenja gled. igralcev , Ljubljana.
O Družabni klub je razposlal vabila za svojo običajno zal avo ,ki se vrši v soboto, dne 5. februarja v veliki dvorani Uniona. Ustme-ne iti p-smenreklamacije sprejema klubov tajnik g. M ivko Kodič. Miklošičeva 10. 649
0 Gledališka predstava v Rokodelskem domu. Jutri na svetnico se bo uprizorila na odru Rokodelskega doma po A. Kotzebuejevi Zmešnjava nad zmešnjavo na novo prirejena burka Babilon. Pričetek je ob polos 111 i h zvečer.
O Električna cestna železnica se ob pri-
1'ki lovski prireditvi ustavlja na vogalu Škofje ul ce in Sv. Petra ceste.
£) Mladinski dont, Kodeljevo. Na svetnico, dne 2. februarja ob petih se na splošno željo ponovi velezanimiva Šaloigra Scapi-nove zvijače, ki je zadnjič povzročila obilo smeha. Kdor si želi privoščiti par veselih uric, 11 j pride. Dvorana bo toplo kurjena.
O Poizkušcn cerkveni rop. Preteklo nedeljo krog dveh popoldan jo v križanski cerkvi v Ljubljani p. skusib bogoskrimska roka svojo srečo v tabernaklju na velikem oltarju. Tal ernikelj je bil odprt s ključem, ki si ga ie mal pridnež poiskal v zakristiji. Iz tabernak-l.a je bila vzeta monštranea s sveto hostijo. Obo e je i b p Itreh našel cerkovnik ležati na allarni mri. Oba ciborija v tabernaklju sta bila nedr-'aknjena. Do danf-s storilca niso izsledili. Toliko je gotovo, da je bogoskrunski predrzne/, po nal situacijo v hiši ter da je v irenolku ko je vzel menilranco iz tabernak-lja zaslutil nevarnost in vse popustil na altar-ju. Odnesel je seboj le tabernal eljski ključek ter dva druga ključa iz zakristije.
0 Naročila za avto-vožnje na lovsko prireditev dne 1 februarja sprejema Pavel Štele, telefon štev. 942.
•') Zahvala. Vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri prelepi slovesnosti povodom najine late poroke, se tem potom najtopleje zahvaljujeva, v prvi vrsti pa preč. p. dr. Gvidonu Kantu za prisrčen nagovor 1er g. Jožefu Ce-mažarju za požrtvovalno sodelovanje. Bog pov rni vsem ! A 111 o 11 in Marija A d 1 e r.
0 Večerni tečaj nn gospodinjski šoli Mladika«. Prva dva večerna tečaja v letošnjem letu sla končana. Vpisovanje za naslednja dva tečaja se vrši v čelrtek, dne 3. februarja id 17. do 19, ure v pritličju Mladike«.
© Krojaštva bi se rad izuči mlad 1 в le-ren fant pri mojstru, ki bi mu dal tudi hrano in stan v nje. Gre kamorkoli, na deželo ali v i Ljubi j" no. Naslov: Jež Franc, Tomačevo 50., p. Moste pri Ljubljani.
0 Policijske vesti. Policija , je pr redila i v sob to racijo po raznih skedniih in koz.ol-I ci h in Kodeljeveni. kjer prenočujejo ravne iz-gul 1 ene eksistence., večinoma deloinržii',ži, ; deloma pa tudi delavci, ki so brez zaslužka i in brez dela. V soboto jo aretirala 12 lakih j oseb, od katerih so štiri takoj po zaslišanju izpusl li, osem pa pridržali v zapzru. Areti-i' nih je vsega skupaj 18 oseb. večinoma postopače v, c'al'e sumljivih žensk in nekaj tatvine in drugih prestopkov osumljenih oseb.
MOLrfliOJr
D Mestni proračun sprejet. Včeraj se je nadaljevala proračunska seja, na kateri je bil Sprejet redni in izredni proračun mariborske občine. Seja se je vršila popolnima mirno. Proračun ;r jiil sorejet s 24 proti 4 glasovom. Podrobno poročilo o seji objavimo jutri.
□	Koliko poslancev ima SDS v mariborski oblasti? Samostojno demokratsko časopisje je oznanilo, da je v mariborski oblasti izvoljenih šest njihovih poslancev. Iz tega sledi, da štejejo za svojega poslanca tudi g. Finž-gaija, ki je izvoljen v okraju Maribor, desni breg, in jc bil, vsaj pred 23. januarjem, izre-ccn kandidat Orjune, kar se je zagotavljalo tudi volivcem na vseh sestankih in zborovanjih, posebno pa onim Orjunašem, ki niso pristaši SDS. Zainteresirani volivci bi sedaj radi vedeli, ali je g. Finžgar poslanec SDS ali pa je poslanec Orjune? — Volivci.
П Odločen nastop mariborskih radikalov proti velikemu županu dr. Pirkmajerju. Kakor smo že poročali, je mariborsko načelstvo NRS enako kakor SLS odklonilo poziv velikega župana dr. Pirkmajerja, da pošlje svojega zastopnika v oblastni sosvet, ki naj izvrši potrebna preddela za otvoritev oblastne skupščine in njen proračun. Ta svoj korak je, kakor se nam zdaj natančneje poroča, motiviralo s tem, da ne more sodelovati z velikim županom, ki je eksponent stranke, ki se nahaja v Belgradu v opoziciji, v mariborski oblastni skupščini pa v ogromni manjšini napram zastopnikom ostalih strank. Po načelih parlamentarizma in demokracije bi mogel biti veliki župan samo nevtralen uradnik ali pa zaupnik vladne ali oblastne večine. Ta odločni korak mariborskih radikalov proti velikemu županu je vzbudil v Mariboru mnogo pozornosti in, kakor se zatrjuje, pripravljajo tudi druge, v oblastni skupščini zastopane stranke primerno akcijo proti obstoječemu upravno-političnemu stanju v Sloveniji, ki jc postalo po izidu oblastnih volitev naravnost nevzdržno in nemogoče.
□	Nova afera v aferi Jarh. V ponedeljek zvečer se je raznesla govorica, da sta bila popoldne aretirana dva uradnika na koroškem kolodvoru, in sicer v zvezi s poneverbo, katero je izvršil bivši načelnik Jarh Koliko je
I na teh govoricah resničnega, šc nisu.o mogii ugotoviti, ker se vrši preiskava tajno.
□	Smrtna kosa. V soboto je umrl v Mariboru magistralni ulsužbenec g. Emil Chle-b o u n. Dolgo vrsto let je bil nameščen pri mestnem pogrebnem zavodu in je vršil svojo službo na občo zadovoljnost predstojnikov in občinstva. Bolehal je dalje časa na želodcu, in ta bolezen mu je tudi upilinila prehitro luč življenja. Pogreb se bo vršil danes v torek
dar? Le kako prijazen je bil v nagovoru, v nasvetih se je pokazala bogata njegova izkušenost, v kaznovanju očetovska modrost, v vsem je ravnal z nami kakor oče. Zato smo ga pa tudi spoštovali in z nekakim ponosom smo govorili o n]em. In kaj je beseda, ki je padla iz njegovih ust med nas, zalegla! En pogled, pa je bil ves razred miren, kakor da ni nikogar v šoli. Ali je znal obvladati našo razposajenost in vročekrvnost! Nikogar menda nima, ki bi ga sovražil. Nikogar ni obkladal z raznimi -mokroduhtečimi« priimki, nikogar ni udaril, nobenemu ni pretil, da ne bo zdelal, da ne bo videl mature, da mu ho že pokazal! Vidimo torej pred seboj moža s silovito nadarjenostjo, spretnostjo in z nenavadnim očetovskim srcem. Ni bil sicer à la Masarik, ki bi dijake zbiral, ali kakor dr. Krek, ki bi jih učil jezikov, a njemu je bila preljubljcna sa mo šola in domače delo. Plod v šoli nam kaže velikega šolnika, plod domačega dela pa moža znanstvenika s svetovnim slovesom.
Komu drugemu se pač spodobi ob odprtem grobu bolj klicati, kakor Tvojim manom z ono besedo, ki je ob taki priliki na mestu: »Ilave, anima pial« Bog Ti bodi plačnik za vse Tvoje delo, ki si ga pexlaril slovenskemu narodu in vsem, ki smo bili Tvoji gojenci in učenci. Prijatelji, velikega moža smo izgubili! Gosnod ravnatelj, počivaj v mirul
i n II p j I Sveže CYANIN KAPSULE, najučin-!,.UVvl ! kovitejši strup, komad po 6 Din. -STRYCHN1N, original Mêfek * steklenicah po 5 in 1Л gr - FOSFORNA PASTA. - Dobi se v d Seriji SANITAS, Celje — ali pa т Ljubljani, Prešernova ulic« Mev. S.	S"0
Iz Mussolinflevesa kraheslva.
Rim. 'lo. januarja, .lavne iti prej tako kričeče manifestacije političnega življenja v Rimu sc po zadnjem napadu na Duceja v liologni prestale. Mussolini smatra z.a primernejše in varnejše, da se drži v rezervi. Dejstvo, da je bil napad izvršen od fašista in imel lajne pobuditelje v stranki sami, osvetljuje delo skritih elementov v tej dosedaj svojemu ve>dji brezpogojno vdani in pokorni organizaciji. Stranka, porojena v uporu proti ustavni oblasti, nosi še danes kot državna stranka znake svojega rojstva: nasilnost in brezobzirnost, ki se ne ustraši tudi ne krvavih zločinov, ako je treba dosegi poseben namen. Orožje se je pa začelo obračati proti samemu nosilcu teh idej, ki dane« ni le šeT stranke, ampak predstavnik in taktični gospodar Italije. Duce v svoji roki združuje 5 najvažnejših ministrstev in razžaljenje njegove osebe se (to zakonu kaznuje enako kot razžaljenje Nj Veličanstva kralja; zaradi napada nanj se je sprejel zakon, ki uvaja v Italiji zopet smrtno kazen! Te varnostne mere r zvezi z ne morda izmišljenim dejstvom, da ta mož, bivši socialistični voditelj, nosi na sebi amulete, v katerih ohranilno moč veruje prav tako pre>-pričano, kakor v resničnost prorokovanjn, glede katerega je dajal inozemskim časnikarjem javne intervjuve, da se mu namreč nc ho niči-sar zgodilo, dokler ne dovrši svojega velikega dela za obnovitev Italije vse lo dokazuje, In voditelj nima ravno prevelikega županja do svojih rojakov, niti do pristašev lastne stranke. Isto potrjuje 11"-davni eovor Mussoliniiev novulmenovanemu faši-
stičnemu direktoriju, katerega je postavil na me- ! sto prejšnjega, po napadu r.aiij odstavljenega. Nagovor je bil kratek, pa energičen: Štirikrat je bil ; dosedaj izvršen atentU name in za hrbtom odtokov vaših prednikov bi bil mogel biti napaden še stokrat! Zapomnite si! Jaz s z m vas postavil in ja/, vas bom razbil! — Noben laški lisi ni črlinil besedice o tem prijaznem pozdravu novopostavlje-nim strt-iikinim funkcionarjem, doznalo se je pa kljub lemu.
Da ozdravi gnjile razmere v stranki, je Mussolini začel s korenitim razčiščevanjem v fašistov-skili vrstah. Ustanovljena .je posebna komisija, ki pregleduje delovanje vseh strankinih pristašev in kdor je količkaj sumljiv, ga postavijo pred vrata. Pritožbe proti ukrepom komisije rešuje Mussolini sam. Strankine izkaznice dobe samo listi, za katero se izjavi la komisija (fasristi tesserati), in samo najzanesljivejšim pristašem se zaupajo važna mesta.
Pregreški zoper disciplino in uradne dolžnosti se Strogo kaznujejo. Tako so lani z veliko slavo umeščenemu prvemu rimskemu guvernerju F Cremonesiju očitali, da pri upravi prestolire bodočega rimskega imperija z nekoliko preveliko vnemo skrbi /a urlvnovešenjc svojega osebnega budgnta. In mož je letel! Mussolini je imenoval za novega guvernerja kneza Speda-Poténziani, člana stnre rimske aristokratske rodbine in si s tem na mah pridobi! simpalijo vplivnega rimskega plemstva.
V temo nejasnosti načelnega rn/.meria med Cerkvijo in političnim režimom je kot solučni žarek posvetil odločni govor papežev v zadnjem kon-zlstoriju. Obsodba Action Française in nsbe besede 11a račun fašizmu 30 vplivale ua tukajšnje
duhove kot blisk z jasnega Mussolini je časopisom prepovedal vsak komentar, takuzvani zkatoliškic fisti pa, katerih barčice so dosedaj s polnimi jadri plavale v režimskih vodah — častni izjemi sta bila snmo rimski Osservatore Romano« in firenska »Unita Cftttolica« — so mahoma spremenili kurz iu izjavljajo udanost in pokorščino direktivam najvišje cerkvene oblasti. Preobrat je očividen. Nadaljnjega razvoja pa seveda ni mogoče predvidevati. Danes pa je z datumom od 24. t. 111. izšle pismo papeža 11a državnega tajnika kardinala Ga-sparrija, v katerem sv. oče obsoja načelne smernice fašizma, ki se javljajo v lialilli. fa-istovski mladinski /vezi. Da bo to pismo dvignilo mnogo prahu, ni dvoma.
Fašizem vse svoje sile in vso veliko moč, ki mu jo daje upravljanje ? celo državo, usmerja k enemu, za bujno italijansko fantazijo blestečemu in grandioznemu cilju: dograditvi rimskega imperija! Odtod silni napor Italije, da dvigne narodno gospodarstvo (battaglia di g-ano) in v kar mogoče kratkem času dvigne in okrepi svojo valuto; /.ato si je vlada sama podaljšala zn dobo tO let v marcu t 1. zapadlo notranje posojilo U milijard lir in obenem razpisala novo posojilo (Prestilo ,iot t.itto-rio), ki bo v teh dneh zaključeno iu je pod silnim vladnim pritiskom doseglo vsoto okrH -2 milijardi lir, t. j. približno 600 milijonov mani kol je predvideval vladni načrt. Ker je bo lučnosl Italije na morju, Mussolini zelo podpira razvoj Irgovske mornarice, ki je v zadnjem času po tona/i že prekosila francosko. Roko v roki - ti 111 gre reorganizacija kadrov vojne mornarice in vojske. Da se da fašističnim čelani pravni in osigura njihov gmotni položni, so jih spremenili v >Mitizie nazionale di Puhlica Sicurezza iu kol :ake tvorijo del državne
popoldne. Žalujoči rodbini naše iskreno so- ' žaljel
□	Ljudska univerza. Spored prvega Beet-hovenovega večera v petek, dne 4. februarja, v kazinski dvorani: 1. Kratek življenjepis slavnega mojstra, z uporabo skioptičnih slik. 2. Razlaga in proizvajanje sledečih skladb: a) Sonata op. 27 (cis mol); b) pesmi iz »Eg-monta«; c) škotske pesmi; č) ena romanca za violino; d) ena arija iz opere »Fidelio«; e) en klavir-trio. — Izvršujoči so člani Uranije v Gradcu. (Operna pevka P. Ulm ter Urania-trio.)
□	Nemške predstave v mariborskem gledališču. Na izjavo občinskega svetnika g. dr. Miihleisna v proračunski seji mariborskega občinskega sveta dne 28. januarja 1927, češ, »uprava gledališča je baje pristala na nemške predstave pod pogojem, da bi Nemci abonirali vsaj 20 predstav«, je podpisani upravi čast izjaviti sledeče: Uprava Narodnega gledališča v Mariboru ni kompetentna odločevati o tem vprašanju. Zato tudi ni mogla pristati na slič-ne zahteve in se tozadevno tudi ni do nje obrnilo nobeno zastopstvo nemštva v Mariboru. Pač pa je vprašal novinar g. Golob nekoč v kavarni upravnika gledališča, kakšno je njegovo stališče v tem vprašanju in dobil odgovor, da bi uprava gledališča organizirala nemške predstave samo, če bi dobila za to na-redbo občine kot lastnice poslopja ter prosvetnega ministrstva kot nadrejene oblasti, kar je pa precej neverjetno. Če bi pa slučajno vendarle prišlo do tega, potem bi gledališka uprava seveda morala pristati, ali samo pod nadaljnjim pogojem, da se zavežejo Nemci na abonma, obsegajoč razen osem do deset nemških dramskih gostovanj tudi 20 do 22 slovenskih glasbenih predstav. Ker torej uprava gledališča ni kompetentna odločati o tem vprašanju, tudi ni mogla pristati na slične zahteve, šc manj pa je seveda mogel kdo tak pristanek odkloniti. — Maribor, 29. jan. 1927. — Uprava narodnega gledališča v Mariboru.
□	Pojasnitev glede ukradenega teleta. Pred nekaj dnevi smo povedali, da je neki N., uslužbenec mestne hladilnice, ukradel tele. To poročilo izpopolnjujemo s tem, da je tisti ! N. bil uslužbenec Hellerja, ki ga je sprejel v službo ter mu dovolil, da jc prosto hodil v hladilnico in je seveda to priliko izrabil in ukradel teleta ter ga v mestu prodal.
□	Borza dela v Mariboru, Od 23. do 30. januarja je pri borzi dela v Mariboru iskalo dela 66 moških in 52 ženskih, t. j. 118 oseb; 64 osebam, in sicer 22 moškim in 42 ženskam je bilo delo ponujeno; delo je dobilo 19 moških in 20 ženskih, t. j. 39 oseb, odpadlo jih je 13 (11 m., 2 ž.); odpotovalo jih je pa 29 oseb (21 m., 8 ž ).
□	Pri mariborski borzi dela dobijo delo: 26 viničarjev, 16 majarjev, 11 hlapcev, 2 Žagarja, 1 klepar, 1 delovodja kemične stroke, 1 vajenec trgovske stroke, 6 vajencev (ključavničarske, pekarske, mlinarske in predilni-ške obrti), 14 kmečkih dekel, 3 sobarice, 9 kuharic, 7 služkinj, 4 pletilke, 2 gospodinji, 1 vzgojiteljica, 2 varuški, 2 gostilniški kuharici, 3 postrežnice, 1 perica, 1 podnatakarica, 1 šiviljska vajenka.
□	Okraden špehar. V soboto je bil na Glavnem trgu okraden špehar Ivan Partlič iz Dupleka pri Ptuju. Neznan uzmovič mu je izmaknil denarnico z 800 Din iz žepa suknje, ki je visela na stojnici.
□	Policijski drobiž. Včeraj je bil aretiran | 1 vojak radi posilstva; prijavljenih pa jc bilo j 15 slučajev, med temi 1 goljufija, 1 težka te- ; lesna poškodba, 1 zastrupljenje, 1 pretep, več ; prestopkov cestno policijskega reda itd.
□	Ogenj v dimniku. V nedeljo so sc vnele saje v hiši v Ciril-Metodovi ulici št. 14. Alar-
brambe. Zaradi uravnovešenja proračuna, kakor pravi vlada, in zaradi preveč odkritih simpatij do vladajočega režima, kakor trdijo zlobni jeziki, je vsled te reorganizacije razpuščenih 15 polkov redne vojske, med temi nekateri odlikovani z zlato svetinjo, in njihove zastave v sprevodu z godbo ln zas'opstvi vseh vrst orožja prenesene v vojni muzej v Castel S. Angelo Da l)uce, ki je tudi minister za vojsko, mornarico in avijatiko, upošteva miroljubna stremljenja v Evropi, kaže vojni proračun v znesku nad 4 in pol milijarde lir, od teh samo za avijatiko, ki je danes med državami na drugem mestu, 700 milijonov. V svrho lažje koi.:role in enotnejšega vodstva je izvedena preureditev vseh stanovskih in strokovnih organizacij v fašistične organizacije, je preosnovan učni "načrt vseh šol v državi in uvedena za mladino povsod sBalillac-organizacija. Svobodnega parlamentarizma ni več, odkar je dejansko edina stranka, ki sedi v zbornici vladna, z zakonom razveljavila mandate aventinske opozicije; uničena je svoboda novinarstva in uvedena cenzura listov (»verificatocl) in celo pisem, katero nalogo izvršuje fašistični od vlade zato nastavljen uradnik. Smer zunanje politike označuje stremljenje izolirati Francijo, ki je poleg Jugoslavije najbolj na poti ekspanzivnim tendencam Italije in intrige proti Društvu narodov; roko v roki s tem gredo razni »patti d'arbitrato e d'amicizia«.
Vsa ta mrzlična delavnost ima en velik in blesteč cilj: v naših časih obnoviti klasično dobo rimske mogočnosti, ko so bojne trume Rima gospodovale od hesperidskih vrtov in llerkulovih stebrov do obal Fenikije in Helesponta. Tisti pn, ki Italijo poznajo boljše nego Mussolini, pravijo, da tej nalogi ni in ne bo kos in da se bo ob njej razbila, če se ne razbije prej fašizem.
mirana je bila požarna bramba, ki pa ni sto- i pila v akcijo, ker je ogenj pogasil dimnikar.
□	Od doma je pobegnila 57letna Rozalija Magela, stanujoča v Frančiškanski ulici št. 20. Bila je že sedemkrat v umobolnici in je tudi sedanji beg od doma izvršila v zmedenosti.
□	Hišni posestniki se opozarjajo, da imajo od mestnega magistrata jim doposlane popisne pole glede psov in vozil oddati do 15. februarja edinole mestnemu knjigovodstvu, kjer dobe tozadevno potrdilo, katero jih obvaruje pred predvidenimi tozadevnimi kaznimi v slučajih, v katerih bi se pola ne vrnila ali pa oddala na nepravi naslov.
П Pojasnjena tatvina. Tatvina starinskega denarja, o kateri smo zadnjič poročali, je bila izvršena pri knjigarju Sch. Adolf Huber je snažil v stanovanju pohištvo ter izmaknil iz zaklenjene omare poleg denarja še skoro novo suknjo, katero pa je prodal.
□	Tuj denar dvignil in izginil. V Barvarski ulici sta stanovala skupaj krojač S. in čevljarski pomočnik Jernej K. Dne 29. januarja je K. izginil iz stanovanja ter se ni več vrnil. Krojač je ugotovil, da je K. dvignil na njegovo hranilno knjižico 900 Din in s to svoto popihal neznano kam.
□	Zastrupljenje s plinom. Pri učiteljici Mariji R. v Tattenbachovi ulici uslu/bena dekla Matilda Cajzel se je v noči od 29. na 30. januarja zastrupila v kuhinji s plinom. Pozabila je zapreti na plinskem štedilniku venli? in zjutraj jo je našla gospodinja nezavestno. Prepeljana je bila takoj v bolnišnico.
Celje
0 Odpiralni in zapiralni čas za trgovske Obrate v območju mestne občine celjske. Veliki župan mariborske oblasti je na podlagi § 96. e) o. r. odredil, da velja za trgovske obrate v okolišu ccljske mestne občine sledeči odpiralni in zapiralni čas: 1. Za odpiranje lokalov K> 8. in 14., za zapiranje 1 -j 13. in 18. uri; 2. v soboto in na dan pred cerkvenim praznikom smejo lokali ostati odprti do 19. ure. Podjetnik sme v slučaju potrebe zaposliti pomožno osobje pri zaprtem lokalu najdalje eno uro po večernem zapiralnem času in v slučaju tozadevnega sporazuma tudi ob praznikih med 8. in 12. uro. V nobenem slučaju pa ne sme zaposlenost mladostnih delavce» do 16. leta presegati 8 ur, ostalih delavcev pa 10 ur dnevno. Predpisi glede nedeljskega počitka se s tem ne spreminjajo. Ta odredba velja do preklica, najdalje pa do definitivne ureditve odpiralnega in zapiralnega časa v smislu § 13. zakona o zaščiti delavcev. Prestopke te odredbe kaznuje pristojno upruvno-policijsko oblastvo.
Trbovlje
tÇx Ve »klerikalna«, ampak demokratska hujskanja. Ker pogreva nedeljsko Jutro laž, da je rudar Piki Jože v samski hiši v Glažuli potolkel do nezavesti Ivana Toriju in mu prizadjal druge težke poškodbe radi političnega prepira in ker je »Slovenec« to neresnico popravil, danes navedemo priče, ki lahko izpovedo. da se je stvar golila točno tako, kakor je |>oročaI >Slovenčev dopisnik. Te priče so: Tonte Martin, Grašečna Franc, Lanč-ner l.ovro itd. Potrudi se naj pa Jutrov« dopisnik tudi na orožuiško postajo iu tam mu povedo še tančneje. Slovencev dopisnik torej ni posnel imena Fori iz Jutra . če se pa na ime toliko gleda, potem naj gleda Jutro tudi na svoje notice. Vemo pa ludi, ila informacija Jutru izhaja z občine, ad Glasba.
Gozdič jc že zelen. Narodna pesem, primerna za nagrobnim, za moški zbor barmoniziral .losip Pavčič. založilo in izdalo pevsko društvo ■Ljubljanski Zvon . Cena prvi kupljeni partituri 5 Din; če društvo naroči skladbo za ves zbor slane parti-tura le 1 Din ГЈ0 para. Priprosla, v žalne harmonije odeta skladba, ki bo našim pevcem zelo dobrodošla.
('prava »Zborov« uljuduo sporoča svojim c. naročnikom, da izide prva dvojna številka letošnjega letnika začetkom februarja. Vsebina: J. Pavčič: Bolne rože; M. Železnik: Prošnja, moška zbora: F. Adamič: Pličev svet; M. Železnik: Sijaj sol urice, mešana zbora. Glasbeno. Književna priloga. — Prnv malo naročnikov je dosedaj poravnalo letno naročnino v znesku 40 Din, ki je za velik obseg in zanimivo vsebino lista res nizka. Pevski zbori, pevci in pevke, naročite se na Zbore«! — Uprava Zborov , pevsko društvo »Ljubljanski Zvon , Ljubljana.
Hra&fnilc
Bogat sreiolov bo na SveČnico ob priliki kmet-ske zabave pri g. I.ogerju. Preskrbljeno je za lepe dobitke ,kakor prašič, pečen oven, servis, kos mesa, klobase itd. Zalo segajte pridno po srečkah, da vant ne bo žal.
©epfsJ
Rnjhenbnrg-Seiiovo. Pri nas je ob volitvah v oblastno skupščino SDS številčno nekoliko napredovala. Da bi SDS >ega ne beležila kol trajen uspeh, je treba podčrlnti, pod kakšnimi okolnostmi je dosegla toliko število glasov. Da so hribovske vasi, kakor so Brezje, Kališovec in Dobrava, po pre'ežni večini glasovale za SDS. "i pripisovati kakšni preorienlaciji ljudstva, ampak politični nezrelosti. ker se je Človek, ki ima nanje najbolj vpliv, bivši pristaš SLS, iz samoljubja ločil od našega tabora ter iz maščevnlonsti pristopil k SDS, katere vodja je tukajšnji rudniški zdravnik dr. Be-nedičič. Je pa še v teh vaseh lepo število trdnih in odločnih mož, ki vidijo dalje kot do domačega plota in li so nam trden porok, da bodo ti kraji r doglednem času zopet trdno naši. Drugi vzrok, da je SDS tukaj napredovala, je ta, ker ima rudniški zdravnik dr. Benedičič na delavce poseben vpliv, .le pa tudi mnogo zavednih, ki so mu na videz obljubili, da bodo vrgli v drugo skrinjico, pa so se zmotili in vrgli v prvo. Da pa je končni izid volitev prinesel našim demokratom razočaranju, to jc gotovo, ker so vsaj en mandat v našem okraju sigurno pričakovali. Mirno se torej lahko reče. da je številčni narast SDS pripisovali zgolj nezavednosti.
Stara Vrhnika. Orlovski odsek na Stari Vrh- j niki vprizori v nedeljo, dne 6. februarju, igro , »Zlaturjevo zlato« in sicer ob pol 4 popoldne in ob pol 8 zvečer v Rokodeljskem domu na Vrhniki. I Pred igro zapoje moški zbor tri pesmi pod vodstvom br. Janka Mesec. Vljudno vabi odbor.
Ljutomer. Prosvetno društvo vprizori v nedeljo, 6. februarja, šaloigro v 5 dejanjih >Ne v loterijo«. Pridite vsi, da se boste enkrat pošteno nasmejali.
Komonda. Izid volitev pri nas je bil v »Slovencu« napačen. Pravilne so tele številke: SLS 379, demokrati 13, samostojni 47 (ne 87), socialisti 16.
Struge. Volivni rezultat nI zadovoljil naših sa-moetojnežev ker so pričakovali veliko več glasov, pa so delali račun brez krčmarja. Govorili so in farbali, da bodo dobili čez polovico glasov, pa so jih dobili vsega skupaj le 39 in še te na račun in škodo SDS, ki je dobila le 3 kroglice, dočim je bilo oddanih za SLS 138 glasov. Znamenita je pri teh volitvah strastna agitacija samostojnih od hiše do hiše, zaupni sestanki, obljube krompirja, letaki, ki so jili poslali po pošti celo našim najboijšim pristašem, pa so imeli ravno nasprotni učinek, ker na tistih letakih je bilo pisano: »Delali bomo kakor doslej, saj me poznate!« tega so se pa naši ljudje vstrašili, ker tako delati kot doslej vendar ni prav in so rekli: Prav zato, ker vas poznamo, vas ne bomo volili!
K takemu velikemu porazu pucljevcev je pripomogel tudi njihov kandidat Hočevar, ki je na shodu pri Borštniku dejal, da je bil dr. Korošec ludi minister za zaščito dece! Hočevar ga je hudo polomil tudi, ko je rekel, da bi bila naša občina dobila lahko 100.000 podpore, da smo glasovali za samostojne, in če bi bili zato prosili. Seveda so mu naši ljudje rekli, d se ne dajo od SKS podkupiti, če pa je vedel, da bi se dobila podpora za šolo, pa je bila njegova sveta dolžnost, da se kot občinski odbornik zato pobriga. — V četrtek, dne 27. t. m. smo spremili k večnemu počitku nadebudnega mladeniča Josipa Deniulc-a iz Pake. Veličasten pogreb je pričal, kako priljubljen je bil vsem. Takega pogreba še ni videla naša župnija, spremljali sta ga dve gasilski društvi, ker je bil navdušen gasilec, član orlovskega odseka in Mar. družbe. Pevski zbor mu je zapel dve žalost Inki za slovo in malo-katero oko je osbilo suho. Bil je šele v 21. letu starosti. pa ga je neozdravljiva bolezen iztrgaln stari-šem in sestram, ki po njem žnlujejo, tolaži jih le zavest, da po strašnem trpljenju, ki mu ga je prizadeval:! bolezen, ki jo je tako vdano prenašal skozi celo leto. gotovo uživa plačilo nad zvezdami.
I; Radomlja. Tu smo z izredno slovesnostjo sprejeli našega novega župnika, g. Ivana P rini a rja, ki je bil dozdaj kaplan v Kamniku. Čakala ga je velika množica ljudstva, zvonovi so slovesno pritrknvali G. župan je novega dušnega pastirja prisrčno pozdravil v imenu občine in nato pristopijo h gospodu tri tnale deklice, ki mu prinašajo otroški pozdrav. V imenu šolskih otrok je pozdravil z lepimi besedami g. voditelj šole, za njim dekleta Mar. družbe. Slovesni sprevod se je pomikal k slovesni sv. maši v cerkev. Zadonele so orgle in pesem: -Dragi maSnik bod' pozdrav-'ienl Na obrazih jc igrala vsem radost in navdušenost. Tudi solze so govorile o veselju. Tem polom se moramo zahvaliti g. Grossu, ekonomu v semenišču za naklonjenost, da nam je preskrhel met lern časom, ko nismo imeli duhovnika, g. Julija Slapšaka, ki je tako vneto oznanjal besedo božjo. Zahvaljujemo se tudi preč. g. Grimsu, ki je bil oh božičnih praznikih pri nas. G. župniku j'rimarju pa želimo, da dolgo dolgo let vodi župnijo z vso vnemo in ljubeznijo, kakor je njemu laslnal
Pri Sv. Tomaža pri Ormoiu je bil volivni komisar sodnik g. E. Konšek iz Ormoža. Komisar je razlagal volivni zakon lako, da se prične z vo-litvijo šele ob 8. Povsod drugod so začeli ob 7, pri Sv. Tomažu ob 8. Veliko volivcev se je zbralo ob 7 pred volivno sobo, a ker jih g. komisar ni spustil na volišče, jih. je več odšlo, ne da bi bili volili.
Senovo pri Rajlienliurgu. Naš delavec-rudar je
res obžalovanja vreden. Njegovo življenje ni več življenje človeka. Njegov zaslužek je tak, da mu ne da ne živeli ne umreti. Le tako Ijavendan še životari. Brezpravnemu, kakor je že itak, so mu vzeli sedaj še volivno svobodo. To se je pokazalo posebno v ravnokar minulem volivnem boju. Kakor suženj je moral voliti s Samostojno demokratsko stranko, najkrutejšo Mučiteljico delavstva. V bojazni, dri izgubi še ta borni košček kruha, je ravnal proti svoji volji, sicer z gnusom in tihim odporom v srcu. Storil je to, ker je moral storiti. Saj je noč in dan čuvalo pazno oko SDS agentov nad vsemi njegovimi stopinjami, besedami, pogledi in kretnjami. Celo svobodno misliti mu že niso več pustili. Pri delu ni v prostem času mu niso dali miru, dokler ga niso vpregli v svojo politično kočijo, ki pa se je 23. I. m. kljub brutalnemu nasilju in terorju pri nas vsled zavednosti drugih volivcev pošteno polomila. Čuditi se nam je, lcalto more TPD dopustiti tako postopanje s svojimi delavci, tem bojj, ker vemo, kje, kdaj in kako je slovenska ljudska stranka Trboveljski družbi dala upravičen -povod za mržnjo do nje. Upamo, da pride z nastopajočimi resnimi časi tudi v kl-oge te družbe drugo mnenje o SLS. Nekdo pa se bo tedaj zopet spominjal one farovške žlice, s katero je kot dijak jedel v »farškem« konviktu v Kranju in pri tedaj njemu tako dobrodošlih očetih frančiškanih v Ljubljani.
Sv. Tomaž pri Ormožu. Čast zavednim toma-ževskim možem in mladeničem! Na cente »Domovine. je prihajalo že pol leta v našo veliko župnijo. V nekatere hiše so prihajali kar po trije izvodi. Kako sta pač laž in slaba roba po ceni! Ljudje so govorili: saj tega zlodja nisem naročil, ne plačal, pa le ne neha prihajati, ga pošljem nazaj, a tudi to ne pomniga. Vsi ti kupi »Domovine« zastonjka-rice niso imeti nobenega, da prav nobenega uspeha v naših vrstah. Naši možje in mladeniči so ohranili zvestobo do SLS, od katere edino smemo pričakovati boljšo bodočnost. Čast Vam tomaževski volivci I
Od Male nedelje poročajo: Volitve so za nami. Nasprotniki so napeli vse sile in rabili vsakovrstna sredstva, da spravijo čim več kroglic v svojo Skalijo. Najbolj so se urezali sam. demokrati. Računali so s sigurnostjo na najmanj 60 glasov, a so jih ulovili le 32. Ljudje so se zanimali za te volitve bolj nego je bilo pričakovati. Pri Mali nedelji so skušali zmagati nasprotniki z goljufijo in terorjem. Nekdo je hotel zamašiti z enodinar-skim novcem luknjico prve skrinjice, a mu je ta nakana spodletela. Dinar je zdrknil skozi luknjo v skrinjico. Ako bi se bil poslužil dvadlnarskega novca, bi bil lahko zamašil odprtino in potem bi bili lahko prenašali kroglice iz prve Škatlic v svojo, ker bi se ustavile v vratu skrinje. V gneči neopažen je eden od naprednjakov vtaknil dinar v skrinjico. Kako so agitirali pri Mali nedelji samo-stojneži, priča slučaj, ki se je zgodil na dan volitev pred malonedeljskim voliščem. Cestarja Po-straka iz Moravec je hotel nekdo, ki ga poznamo, prisiliti, da bi volil Pucljevega pristaša Roškarja. Zagrozil mu je, da bo oh službo, če ga ne bo volil. Na oba sltičnja napredne goljufije In po zakonu prepovedanega pritiska opozatjamo naše -»oslanca
V Rimskih toplicah priredi kmet. odd. ljubljanske oblasti 2do 3 mesečni kmetijsko gospodinjski tečaj, ki se otvori dne 7. februarja. Informacije glede pogojev za obisk tečaja je dobiti pri okr. kmet. reierento g. VVernigu v Laškem ali pa pri g. Sluga, županu občine Sv. KrištoL
Cerkveni vesiniU
Bratovščina sv. Rešnjega telesa bo imela svojo
mesečno pobožnost v Četrtek dne 3. februarja v uršulinski cerkvi. Ob 5. uri zjutraj bo prva sv. maša pol ein ob pol 6. uri pridiga in ob 6. uri sv. maša z blagoslovom za žive in rajne ude bratovščine.
Križanska Moška Marijina družba ima na praznik 2. februarja (Svečnica) redno družbeno opravilo v družbeni cerkvi v Križankah zjutraj ln zvečer. Pričetek obakrat ob 6. uri. Družbeniki se prosijo, da se udeleže jutranjega skupnega sv. obhajila čim največ mogoče vsi. Brez tehtnega razloga naj topot nihče ne izostane. Enako prosimo tudi zvečer.
CfublfansRo gledišče
DRAMA.
Začetek ob 20. url zveiSer.
Torek, 1 februarja: Zaprto. Sreda, 2 februarja ob 15. uri: SLABA VEST. — Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ot, 20. uri: PEGICA MOJEGA SRCA. Izven. Četrtek, 3. februarja: Zaprto. Petek, 4. februarja: PEGICA MOJEGA SRCA. Red E.
Sobota, 5. februarja: SLABA VEST. Delavska predstava pri znižanih cenah
OPERA.
Začetek ob pol 20. uri zvečer.
Torek, 1. februarja: MANON. Red D.
Sreda, 2. februarja ob 15. uri jx>p.: TANNHAIJSER.
Ljudska preds'ava pri znižanih cenah. Izven. Četrtek, 3. februarja: Zaprto. Petek, 4. februarja: SEV1LSKI BRIVEC Red C. Sobota, 5. februarja: MRTVE OCI. Red B.
Veseloigra »Slaba vest«, ki vzbuja pri vseh dosedanjih vprizoritvah salve smeha in burno odobravanje se ponovi v ljubljanski d rami na sveč-nico popoldne ob trefi po znižanih cenah. Vsak prijatelj pristnega humorja in prisrčnega smeha naj te predstave nikar ne zamudi.
Magnor: »Tannh&eueer« kot ljudska pred-"•stava. Na svečnico, dne 2. februarja ob 15 sc poje v ljubljanski open velika Wagnerjeva opera »Tannhiiuser. in pevska tekma na wardburàkeni gradu, kot ljudska predstava pri znižanih oj>er-no naše podeželsko občinstvo, saj ima tokrat pri-no nae |K)deželsko občinstvo, saj ima tokrat priliko slišati delo največje svetovne slave.
Marihorslao gledišče
Torek, 1 .februarja ob 20. uri: AIMEE. Ab C. Kuponi. Zadnjič v sezoni. Sreda, 2. februarja ob 15: PEPELKA. Kuponi.
Ob 20: REVČEK ANDREJCEK. Četrtek, 3. februarja: ob 20: LEPA HELENA, ab
• B. Kuponi. Petek, 4 februarja: Zaprto. Sobota, 5. februarja ob 20: VERONIKA DESB-NISKA. Kuponi. Gostovanje g. Levarja is Ljubljane. Zadnjič v sezoni.
Zanimivo gostovanje v mariborskem gledališču. Ta četrtek, 3. februarja gostuje zopet priljubljeni ljubljanski gost, ga. Pol i če v a v Le,i4 Heleni, v soboto 5. februarja pa prvak ljubljanske drame, g L e v a r kot Hernmi, v Veroniki Dese-niški. Opozarja se, da je to zadnja predstava te naše najodličnejšp tragedije v tej sezoni.
Svečnieav mariborskem gledališču Na praznik, v sredo dne 2. februarja, popoldne se ponovi vele-uspela otroška igra »Pepelka«, zvečer pa priljubljena ljudska igra »Revček Andrejček«.
Glasil a
Vaša Prihoda. Ko je priredil slavni umetnik Vaša Prihoda svoj prvi koncert na Dunaju so bilt sedeži prav izredno redko zasedeni. Dunajska koncertna publika pač ni ]>oznala še takrat komaj 22 letnega umetnika Prihodo in vsled tega ee tudi ni zanimal i za njegov koncert. Vendar so bile kritike ki so j iti prinesli brez izjeme vsi dunajski dnevniki tako izredne, da se je takoj odločil za drugi dunajski koncert, ki se je vršil 26. novembra 1922. leta. Tokrat pa je bila velika dvorana koncertnega društva popolnoma razprodana. Sijajne kritike so pripeljaie razvajene Dunajčane ta večer v dvorano in so po vsaki točki naravnost viharno slavile umetnikovo igro. Danes osvaja slavni vir-luoz cel svet in samo javljenje koncerta z njegovim imenom jamči takoj razprodano dvorano. V Ljubljani se vrši njegov koncert v četrtek, dne 3. februarja v Unionski dvorani. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
Knjige in revije
Vrtec in Angelček. Tzšla je 6. štev. letnika 1926/27. Tudi ta številka bo po lepi obliki in zabavni vsebini napravila naročnikom mnogo veselja. Vrtec in Angelček (10 številk letno) stane za leto 1926/27 Din 22.—, Angelček sam Din 8.—. Dobe se še vse številke tekočega letnika. Uprava je v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 80. Čekovni račun uprave 10.470.
Iz prošlosti i sadašnjosti. Prejeli smo knjigo pod gornjim naslovom, katera vsebuje najlepše R. F. Magjerove patriotske pesmi iz ciklusa »Po-rivi« in novele iz življenja hrvatskega kmeta iz ciklusa »Zapisci sa sela«. Knjigo je izdala ugledna knjigarna St. Kuglija v Zagrebu, Itica 35, povodom 25 letnice avtorjevega javnega delovanja. Dočim so pesmi polne viteškega domoljubja za narod in domovino, prikazujejo novele vso slikovitost pravega življenja hrvatskega kmeta v umetniški obliki. Obširen predgovor, ki govori o Magjerovem delu na temelju ocen domačih in inozemskih kritikov, povečuje vrednost te zanimive knjige. Cena elegantni knjigi je 50 Din, a okrašena je г vinjetami naših umetnikov in naslovno stranjo v barvah od S. Šantlja.
Nasznanila
Predavanje g. Evalda Jakopiča т Radlo-kliihn.
Danes ob 8. uri zvečer bo predaval v prostorih Radio-kluba na velesejmu g. Evald Jakopič o svojem aparatu, ki ga je razstavil na mednarodni ra-dio-razstavi v Baslu in za katerega je bil odlikovan s prvo nagrado in zlato medaljo. Po predavanju priredi Radio-klub v čast svojemu članu-odliko-vancu častni večer v restavraciji »Ljubljanski dvor«. Vljudno vabimo Člane ln prijatelje kluba, da se predavanja in častnega večera udeležijo. Radio-klub.
Karofeite .Slovenca'I
Dr. Henrik Steska:
Nekaj odgovora.
V	svojem znanstveno pisanem članku o ;>oblastni samoup avi kot pritozn stcpiiji nad občina' i«, objavljenem v »Slovencu« dne 26. f л 1'J27. sem 7. upravnoprauiega stališča pv .resni vpr:.-an'.'! preide li kompelenca biv-.ii-a il lii '.:! oi'i. ra v občinskih stvareh na u'k ti. P du i al sem da avlsi vse cd tega, članka sem omenil, da z upravno-poPtičnega vid ka ni mogoče obče vel javen odgovor na vpr; sanje, ali bi bilo b.lje, da vrši posle prit me instance nrd občinami oblcs.na tamouprava ali pa državni fun' cicnnrji v oblasti. Povdarjal sem, da zvisi vse cd tegi, ah izvoljeni samoupravni funkcionarji in samoupravno uradnlšlvo nadkril ujejo ali vsaj dosežejo po s oji strokovni izobrazbi, po po-štencsii ;u po preskuse ni p'sarniški (pisarna v širšem smislu n ne le n amputacija) tehniki državne organe .''li ne. Menim, da ni mogoče dvomiti o resnici teh besed in istotako je vsaj treni jasno, da seda , ko ol la.-Ini d-bor ni n t. konstituiran in ko še nimamo oblastnega samoupravnega uradnišlva, znanstveni : ne nore izreči nikake- sodbe, šel«/ po daljšem delovanju oblastne samouprave bo možno primerjati in t->rej tudi ocenjevati vrednost tega dela.
Gosp л> Fran Kristan, bivši občinski revizor de. Inr-ga odbora kranjskega, jo glasom svojega prot' -ia v Slovencu« od 30. januarja 19'-7 druge: a na :r;.nja. Grešil sem, er nisem pel slavo bivšemu kranjskemu deželnr-mu ura in'šivu. Odkrito pri/nam, v svojem članku nisem p sal, a tudi nisem namerav: l p s ti ne o delovan u bivšega deželnega odbora kranjskega, ue o enem še starejših kr nj kili deželnih stanov oziroma kranjske reprezentance in komore. To nal go prepuščam p avnemu in kulturnemu /godov nirju in v io sem tembolj prisilen, ker ni nikake zveze med uredništvom pred osmimi leti raz-puščenega deželnega odbora n uradnišlvom, ki ga bo oblastna s' upščina imenovala, dalje ker zelo dvomim, da bodo oni, nikakor ne le cd g. Kristana tako laskavo kvalificirani vodilni'ur dniki bivšega deželnega odbora pre-gl ua obl sin i samoupravo.
V	nad al njo diskusijo se z g. Kristanom ne boni spuščal, ker nimam časa za tak poduk in ker ne čutim nikake potrebe in notranjega nrgona a to. Moja želja je le. da se oblastna samouprava v Sloveniji izkaže v polni meri kos svoji važni, a z ozirom na povojne razmere tudi iako težki nalogi.
d vsi županu Slublfanike oblasti.
Glasom pravilnika o ocenjevanju drž. uslužbencev (lir. list št- 5, 20. jan. 19_0) čl. 2, točka č) se imenuje oblastna komis ja za ocenjevanje za leto ('ni 1er se objavi urnilništvu dotične obk.sti. Glasom čl. 7o Zakona o civ. urad. se komisija za oeeno ust novi dne 1. jan. vsa' e^a leta. O vsem tem odloča g'as m čl. 76 islej-a znkena sterejš na oblastnega ali centralnega urada.
Ge spe da vel. župana 'jvMjnnske oblasli pros' o, da urae'nPUo objesti potem posebno o!><itnxe o г.Ф.шп -i o«« ni val. Krm sije za 1. 19120. c:n : c zadosti ' bsl ječ mu vakonu in Pravilni! u Danes smo 1. lebrunija, a uredništvo no ve če je ustanovljena za leios o i-sij^, še manj j a kdo e v tej koni'S'j. Mislimo da ne gre tu ugm a i skrivnosti, ko zakon in Prav In k po 1 eseciiiu ;n dubu svoj ni i/kljmirola \sako tajno ocenjevanje.
1 loč; mo veoel:. kdo rodi n ceni ker ie lo v interesu onih Vi so otenjr.ni, d*i vedo, kdo jih ocenjuje. Za leto 1924 in 1925 je oce-
Franc Reisner
po vsem Kranjskem znani in ugledni sejmar, ustanovitelj in častni član Društva sejmarjev za Slo-j venijo — je te dni obhajal 50 lctnico rojstva in 25 letnico, odkar jc tudi krojaški mojster.
njevala ena ter ista ocenjevalna komisija. Člani te komisije uradništvu vkljub določbi Pravilnika niso bili objavljeni. Zakaj ne? Ali bodo ostali isti tudi za 1. 1926? Mislimo, da g. dr. Andrejka in g. dr. Senekovič nimata kvalifikacije za ocenjevanje vseh strok. Tudi v tem oziru treba post' pati po točni zahtevi zakona.
Pričakujemo, da se ugodi zakonu in Pravilniku v vsakem oziru, ker čl. 84 Zakona o r iv. uradnikih doleča, da mora do konca me-seca îe'miar'a koin'sija dovršiti ocenitev vseh uslužbencev 1er poslati odloke o ocenah neposrednim starejŠinani. — Uradnik.
€JI url
Športni Ithib »Ijulonier« v Ljutomeru ima svoj redni olčni zbor dne 4. februarja 1927 ob ,8. uri v ! ote'u »Ueri.dk v Ljutomeru s sledečim rlnrv im r orlom : porcči'o društvenih fuukcijouar-j.v volitve in slučajnosti.
TE .4 IS.
Francos' i športnik Henri Denise1' de la Neur-t e je doloi I vsakoletno darilo 10.000 frankov ti-s' 15 u Francozu, ki doseže kakšen športni rekordni usp . bedisi doma ali v inez nisi vu. Darilo podeljuje Francoska športna akademija; lotos ga bo lata lîorotru in 1 ocost' u. Ta dva velika igi avca ■osla te'movala 'elos tuli v VVimbledonu tam bo zbrana vs • tonil.' a elita. Prišel bo tudi Tilden, I o big BiH . Jo nston, t e litlle Bili«, iiunter i. dr. Daijc bodo prišli tudi Nemci in to-io morali na mednarodnem lorišču pokazati, kaj z"ajo. 13ill je
ol i !> :a bo -' lu William, big ju \-Jik, močen, litlle je maj on.
Francos1 i teniški strokovnjak Jacques Airbey
I j'e sestavil sled.či seznam najboljših evropskih
i amaterj v: 1. I acosie 2 Borotra. 8! Coc et. 4. Wa-
s''cr. 5. Kehrlii g 0 Jan Koželuh. 7. Brugnon 8. (ircjoi'y. i). .Morpurgo. 10. Kingsley Angh ški strokovnjak Frank 1 oxoii se v .Daily Nevvs« izreka proti tej sestavi, postavi Lacoslea in Borotra v isto vrsto, pusti Coc' eta in Was o rja pri miru, postavi iirugnona na 5 inrslo, Morpurga pa na 0., Kelir-linga na 7. landryja lia 8., Kož'lu a na 9. in Grei-ga na 10. iresto. Ves teniški svet se je dvignil proti temu seznamu, zlasti zaradi zapostavljanja Koz lu'1;!. Ne smemo zamenjati Jana Kožfluha z bratom Karlom, ki jc svetovni prvak profeeionalov.
KlflO K. S.
V tovarni Sunbeam-Daracq v VVolverhamp-lonu na Angleškem so zgradili avtomobil, ki bo imel dva motorja po 500 KS in s katerim hoče major Se?rave doseči hitrost 350 kilometrov na uro. Pisali smo že o tem. Avtomobil je na potu v Ameriko, kjer bo napravil poekušno vožnjo na dirkališču na polotoku Klorida. Drugje za tega orjaka ni pripravnega dirkališča. Motorji ne delujejo samo na dve kolesi, temveč na vsa štiri. S poskusi bo pričel Segrave sredi februarja in hoče podreti vse rekorde; sedanji svetovni rekord ima Thomas Parry /. н\ iomobîloiii ivnlke Leyland, 275.3 km. Na dirkališču Dayton Blach na Floridi, kjer ho dirkal Segrave, je napravil svetovni rekord že Miltoii leta 1020, 250 kilometrov; na istem nešče-
nem dirkališču mu ga je leta 1922 vzel Hangdahl z 285 km, ki jih pa niso všteli v svetovni seznani.
Segravov avto tehta 3400 kilogramov, vsak motor ima 12 cilindrov, na minulo porabi avto nekaj nad 18 litrov bencina. Trije hiadilci odvajajo vročino. Avtomatično doseže avto prvič hitrost 147 kilometrov, drugič 250, tretjič 385 kilometrov. Hitrost 270 kilometrov na uro je dosežena že čez par sekund. Vseeno pa računi Segrave s 3K- km dolgim zaletiščem in s 6y3 km dolgim prileliščem; Zato mora bili dirkališče vsaj 15 km dolgo. V prostoru za vodnika je 28 aparatov in inštrumentov. Pnevmatike so za ta monstrum posebej napravili; doslej se je večkrat zgodilo, da jih je pri takih poskusih centrifugalna sila kar odtrgala.
Znameniti rekorder Eldridge je dejal, da ne sme biti pri hitrosti nad 200 km nobenih krivin; pri 230 km inora ob krivinah sfrčati vsak avtomobil ven. Zato se je odločil Segrave za Dayton Beach na Floridi.
EVROPSKO PRVENSTVO V HOCKEY U NA LEDU.
Boj je končan, češkoslovaški favorit je imel smolo in se je moral umakniti na peto mesto; Belgija je premagala Nemčijo 3:0, Poljska Ogrsko 6:1, Avstrija Češkoslovaško 1:0. Avstrija je zmagovalka. Končni rezultat:
Igre Zmage Neodl Avstrija	5	5	(I
Belgija	5	3	1
Nemčija	5	3	0
Poljska	5	1	2
Češkoslovaška	5	11
Ogrska	5	0	0
Porrzi Goali Točke Avstrija	0 13:2 10
Belgija	1 13:3	7
Nemčija	2 10:7	0
Poljska	2 11:9	4
Češlos'ovaška	3	7:0	3
Ogrska	5	1:28! 0
Izbrano moštvo najboljših avstrijskih itd igravcev nastopi proti" Kanadceni, v Kvropi biva joči m.
Nedosegl-iva
tau de Cologne Cliynre
B 'M r ols — l'ai1 e
Iszpretl sodišča
ZARURL.TEN PRFSIC.
Pred sodnika slopi kmečki mož. Gospod sodnih je strogega pogleda in še strožjega je bil poprej, — ravnokar je obsodil tri mlade potepuhe iz Ljubljane radi neverjetnih prestopkov zoper javno moralo. Gospodu sodniku se malo ublaži lice, ko pripoveduje pošteni in odkritosrčni kmet, s;cer plašno, toda z zavestjo, da govori resnico: Res je, zarubili so mi financarji svinjo, nisem plačal sta-cunarju obresti, ki sem jih dolžan. Svinja mi je bila zarubljena, ali naj jo pustim, da pogine? Krmil sem jo in pital, da se je lepo zredila, pa je prišel mesec november, ko mi je zmanjkalo krme. Ni mi kazalo drugega, da sem prodal svinjo in izročil denar štacunarjevemu advokatu Ta pa me je da! sodišču čez!« Sodnik študira spise in spozna, da je stvar zastarela. Kmet je bil oproščen. Samo ena slika med mnogimi je lo. Ni to edini slovenski krnel, ki se mora radi rubežui zasrovariati orel sodiščem.
Grči Wesîarp
vodja nemških nacionalccv
Pogled na zatožno klop cb priliki senzacionalnega procesa proti polkovniku Macia	Charles Maurras
voditelju katalonskih zarotnikov, ki se jc vržil pred kratkim v Parizu.	vodia »Actione Française«, ki jo
ic sv. oče nedavno zaradi prenapetega nacionalizma obsodil
Gratf
član klu' a i : ških nacio"a'ecv, ki je bil določan za pravo;odne :a ministra v novem Marxovem kabinetu, a ga je Hmdcnburg odklonil
General Du con
novi poveljnik an^luških čit, odposlanih na Kitajsko v varstvo angleških inter.sov
Anglrške mornariške čete v Portsmouthu
se vkrcujcjo za na kitajsko bojišče.
Pcdadmiral R. Tyrwhitt
poveljnik angleškega brodovja v kitajskih vodah
Gospodarstvo
Naš izvoz v 1.1926.
Statistični oddelek ravnateljstva carin objavlja statistiko izvoza za mesec december prêt. leta. V tem mesecu smo izvozili 372.78-1 ton v vrednosti 622.567.423 Din napram 354.739 ton v vrednosti 668.423.88ÏÎ Din v decembru preteklega leta. V zlatu računano je znašal naš izvoz v decembru 1926 56.842.494 zlatih Din v decembru 1925 pa 61,330.606 zlatih Din.
Izvoz v decembru je po vrednosti napram izvozu v novembru nekoliko nazadoval in sicer od 769 milij. na 622 milij. Din. Tudi v primeri z lanskoletnim izvozom v decembru je po vrednosti za 7.3 odstot. manjši (po teži pa za 5.1 odstot večji). Vendar naš izvoz v decembru 1926 po vrednosti ni toliko zaostal za lanskoletnim izvozom kakor v poletnih mesecih (v avgustu in je zaostal za 30 odstot., v septembru za 25 odstot.).
Največ smo v decembru izvozili koruze (102.2 milij. Din), gradbenega lesa (54..8 milj. 1 Din), pšenice (51.5 milij. Din), živih svinj ; (48.7 milij. Din), svežega mesa (42.7 milij. I Din), živih goved (36.3 milij. Din), svežih jajc (27.3 milij. Din), suhih sliv (25.3 milij. Din) itd.
V celem letu 1926 smo izvozili 4.881.718 ton v vrednosti 7.818.180.094 Din (v letu 1925 j 4.398.466 ton v vredn. 8,904.539.328 Din). I Vrednost našega izvoza v zlatu je znašala 1. i 1926 713.7 milij zl. Din, 1. 1925 pa 783.3 milj. ! zlatih Din. Naš izvoz v letu 1926 je torej po vrednosti napram izvozu v 1. 1925 nazadoval za 8.9 odstot, po teži pa je napredoval za
11.1	odstotka.
Največ smo v letu 1926 izvozili koruze in sicer za 1.339 milij. Din, kar predstavlja
17.2	odstot. celokupnega izvoza. Pšenice smo izvozili za 841 milij. Din (10.8 odslot.), gradbenega lesa za 803 milij. Din (10.3 odslot.), : jajc za (506 milij. Din (7.7 odstot.), goveje ži- i vine za 355 miilj. Din (4.6 odstot.), živih svinj * za 339 milij., svežega mesa za 324 milij., bakra za 251 milij., suhih sliv za 233 milij., hmelja za 207 milij., pšenične moke za 157 milij. itd.
V drugi polovici preteklega leta se je vrednost našega izvoza sledeče razvijala: julij , 452 milij. Din, avgust «41 milij. I)in, sept. 649 milij. Din, oktober 819 milij. Din, novem- J ber 769 milij. Din in december 622 milij. Din. Kakor vsako leto smo tudi v letu 1926 največ izvozili v oktobru in novembru.
Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se nastopne tvrdke: >Stanjolkar prva jugoslovanska tvornica za izdelovanje stanjola in stnniolskih kapic za steklenice, družba z o. z. na le-enicah: Banka Pebani in Co., družba z o. z. v Ljubljani; ; Mehanična tvornica oblek d. d., podružnica Ljubljana; »Vardar«, akrionarsko osiguravajuče dru- ; šlvo, podružnica Ljubljana.
Vpisi v zadružni register. Vpisale so se nastopne zadruge: Kmečka hranilnica in posojilnica v Kranvarovcih r. z. z. o. z.; Hranilnica in posojilnica v Prečni r. z. z o. z.; Mlekarska zadruga v Semiču r. z. z o. z.
Ponovni dvig kurza Blnirovcga posojila v Newyorkii. V zadnjih dneh se je na borzi v New-yorku ponovno in znatno dvignil kurz Blairovega posojila. Kurz teh obligacij se je dvignil na 104 dolarje za nominale 100 dolarjev in se nn tej višini zaenkrat ustalil. Kakor vse kaže so izgled; za najetje novega posojila v Ameriki zelo ugodni.
Stanje Narodne banke z dno 22. januarji) 1927. (Vse v milijonih dinarjev; v oklepaju razlika napram stanju z dne 15. januarja.) Aktiva: kovinska podlaga 429.0 (— 4.0), posojila na menice 1.160.0, na vrednostne papirje 235.8. skupaj 1.395.8 (— 19.9); saldo raznih računov 677.4 (— 54.3); pasiva: Bankovci v obtoku 5.154.1 (— 89.6), državne terjatve po raznih računih 309.3 (+ 85.9), obveznosti po žiru 445.0. po raznih računih 251.9, skupaj 696 9 (— 74.5). Ostale postavke so ostale neizpremenjene.
Naraščanio hranilnih vlog v letih 1920 1925. Pravkar je objavljena statis'ika hranilnih vlog po stanju z dne 31 decembra 1925. fteprav prihaja ta statistika zelo kasno vendar je zanimiva, če se pri-
merja naraščanje hranilnih vlog v zadnjih 8 letih. Stanje hranilnih vlog pri vseh denarnih zavodih naše države je znašalo 1. 1920 1.032 milij. Din, 1. 1921 2.763 milij. Din (prirastek 1731 milij Din), I. 1922 3.546 milij. Din (prirastek 783), 1. 1923 3.5,S2 milij. Din (prirastek 36), 1. 1924 4.652 milij. Din (priras'.ek 1.106), I. 1925 pa 5.833 milij. Din (prirastek 1.181).
Jugoslovanski kartel sa Špirit razbit Iz Zagreba nam poročajo, da so se v zadnjem času v kartelu za špirit vršile številne konference, ki so se bavile z nastalimi razmerami v tej industriji. V nedeljo 30. januarja je bil na seji »Delniške družbe za promet s špiritom stavljen predlog za spremembo družbenih pravil. Pravila naj bd se spremenila v tem smislu, da ima vsak član pravico izstopiti iz družbe, kadar ga je volja. Izstop naj bi bil vezan na odpovedni rok 30 dni. Sprememba pravil je bila soglasno sprejeta, nakar je veleindu-strija in predsedniik zagrebške Trgovske in obrtne zbornice g. Vlad. Arko prijavil svoj izstop iz družbe. Odpovedni rok poteče dne 3. marca i. 1.
Zapadno-evropeki kartel jcklarn (železarski karfel) v prvih 3 mesecih svojega obstoja Pred 3 meseca so zapadno evropske jeklarne sklenile znano kartelno pofeodbo, določi'e skupno višino produkcije in kvote odpadajoče na posamezne dežele. Glasom te |>ogodbe morajo podjetja, ki prekoračijo določeno kvoto plačali za vsako prekoračeno tono 4 dolarje v kartelno blagajno. Navzlic tej bremenitvi, ki zadene podjetje pri prekoračenju kvote, je opažati, da je večina podjetij prekoračila svojo kvo'o. V prvi vrsti velja to za podjetja v Nemčiji, ki so dosegla v decembru rekordno produkcijo jekla 1,303.000 ton. Radi prekoračenja kvote, so bila dosedaj nemška podjetja obremenjena za 8 milij. mark; kakor vse kaže pa je bila nadproduk-cija vsled zmanjšanih produkcijskih stroškov navzlic temu renlabilna. Francoska železna industrija v tem času ni bila obvarovana od posledic dviganja franka, vendar pa bi bilo njeno stališče še mnogo slabše, če ne bi obs'ojal kartcl, zato se danes francoska težka Industrija bolj kot kedaj zavzema za nadaljnji obstoj in izjiopolnitev kartela. Tudi Belgija je prekoračila določeno kvoto, vendar pa se radi visokih produkcijskih stroškov nahaja tre-nolno v neugodnem položaju. Stremljenje.v kartelu gre za tem, da bi se tudi cene sporazumno določile, ker sedanja kartelno pogodba pusll podjetjem v tem oziru proste roke. To pa zaenkrat ni mogoče, dokler se tudi Anglija ne pridruži kartelu.
Francoska Narodna banka v letu 192G. Preteklo leto je bilo za francosko Narodno banko velike važnosti. Francoska vlada je bila v prvi polovici leta primorana se ponovno zadolžiti pri banki, tako da znaša njen celokupni dolg sedaj 38 milijard frankov. V drugem polletju pa se je s'anje znatno zboljšnlo. Banka je bila z zakonom od 7. avgusta pooblaščena izdajati nove bankovce izven kontingenta (sedanji kontinent znaša 58.5 milijard frankov) in sicer na podlagi po dnevnih kurzih kupljenega zlata, zlatnikov in srebrnega denarja. Tak nakup dragih kovin ima to prednost, da poveča valutno obrambna sredstva banke, ne da bi se s tem obremenila plačilna bilanca oz. ne da bi se v to svrho najelo inozemsko posojilo. Prostovoljni nakup dragih kovin je imel popoln uspeh, kajti v teku 3 mesecev je banka nakupila z.a 311 milij. frankov nominala kovanega denarja, ki je bil doslej tesaurir an. Ta nakup pa je izvedla, ne da bi se povečal ob'ok bankovcev, ki je znašat konci m leta okoli 53 miiljnrd frankov. Kovinska podloga v zlatu je koncem leta znašala 5549 milij. zlatih frankov, kar predstavlja ku17.no vrednost 27.7 milijard frankov. Zlato kriije francoskega franka znaša torej več ko! 50 odstot; celotno kriije v zlatu, srebru in devizah pa več kot 60 odstot Z ozirom na lo izborno kritje je razumljivo, da namerava Poincare brez. pomoči Londona in Ne\v-vorka stabilizirati frank. Zanimivo je ludi dejstvo, da ie francoska Narodna banka :«le letos odpisala dubioano dobro imetje pri bivši ruski Državni banki, ki je dolgovala francoski Narodni banki 500 milij. frankov.
angleški funt 34.295, Ura 30.30, dinar 12.425 češkoslovaška krona 20.9375.
Praga. Devize: Lira 144.35, Zagreb 59.14, Pariz 132.775, London 163.125, Newyork 33.615.
VREDNOSTNI PAPIRJL
Ljubljana. 7 odstot. Invest. posoj. 82—83, vojna odškodnina 358 den., zastavni listi 20 22, kom. zjidolžnice 20—22, Celjska 195—197, Ljublj. kreditna 150 den., Merkantilna 98-100, Prašte-(liona 940 den.. Kred. zavod 170—180, Strojne 80 den., Trbovlje 340 den., eksekutivna prodaja zaklj. 340, Vevče 120 den.. Stavbna 55—65, Šešir 104 den. Blago. Tendenca: les čvrsta, deželni pridelki zelo čvrsta. Zaključki les 1 vagon.
Zagreb. 7 odstot. invest. posoj. 80—84, vojna odškodnina 353 - 354, Hrv. esk. 105—105.50, Kred. 106—110, Hipobanka 63.50—64, Jugobanka 102 do 103, Praštediona 940— 945, Ljublj. kreditna 150 den., Šečerana 520— 525, Gutmnnn 260—300, Slavex 120-140, Slavonija 32.50-33.50, Trbovlje 365 do 375, Vevče 125 den.
Dunaj. Don.-savska-jadr. 89.40. Zivno 82.30, Alpine 46 80, Greinitz. 8.90, Trbovlje 47.70, Hrv. esk. 14.45, Leykam 13 70, Gr'mann 42.00, Mundua 158.00, Slavex 16.25, Slavonija 4.90.
ШаШо

Dne 31. januarja.
DENAR
Zagorb. Berlin 13.484—13.514 (13.50), ItaUja 244.13 246.13 (244), London 275.85—276.85 (276.20). Newvork 56.72—56.92 (56.80), Pariz 224.25 de 226.25 (220), Praga 168.10—168.90 (168.45), Dunaj 8.01-8.03 (8.035). Curih 10.94—10.97 (10.95).
Clirih. Belgrad 9.145 bi. (913), Btidimi ešta 90.90 (90.85), Berlin 123.20 (123.15). Itatiia 2:>.30 bi. (22.25), Newyork 519.875 (519.50), I'ari/. 22.49 (20.50), Praga 15.395 (15.3!)), Dunaj 73.37 (73.33), Bukarešt 2.81 (2.80). Amsterdam 207.75 (207.75), Bruselj 72.31 (72.30), Kopenhagen 138.60.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.435, Kodanj 188.65, l.omlon 34.33, Milan 30.39, Newvork 707.55, Pariz 27.89, Varšava 79.15. — Valute: dolarji 705.15,
Roakrijft. Kot nam je iz dosedanjih izvajanj jasno, pride šibka električna energija iz antene skozi tuljavo, vrtilni in bločni kondenzator do mrežice avdionsko elektronke. Ima pa le to nalogo, da propušča ali zabranjuje negativnim elektronom prehod od katode do anode in s tem anod-ni tok, ki v telefonu vpliva na membrano, jači in slabi, ga spreminja v gostejše ali redkejše tresljaje, od katerih je odvisna višina glasu, ki ga slišimo iz telefona. Umljivo je, da je anodni tok mnogo večji kot oni, ki ga prejme mrežica iz antene. Jačji je zato, ker nni dovajamo energijo mi sami iz anodne baterije. V bližini oddajnih postaj je pač od antene prejete eleklične energije dovolj, da more krepko vplivati na anodni tok, in je torej reprodukcija glasu prav krepka in jasna. V krajih pa, ki so po sto in še več kilometrov oddaljeni od oddajne postaje, prejme antena tako šibke impulze da, ko dospo do mrežice, komaj še zamorejo kaj vplivati na elektrone, ki hite proti anodi. Radi tega slišimo le prav šibke glasove ali pa sploh nič. Vpošlevati namreč moramo, da tvori antena, pa tudi tuljava, kondenzatorji in drugo, večji ali manjši upor elektromagnetnim valovom. V teh uporih se električne energije mnogo porazgubi, signali se ud uši jo ali postajajo zamolkli. Poznamo pa sredstva, s katerimi moremo še tako šibke signale, ki so komaj imeli na anteno kak vpliv, tako pojačiti, da pridejo do audiona že krepki, ki jih še pojačeno in usmerjene pošlje v telefon ali pa v nizkofrekvenčini ojačevalec. Najboljše sredstvo zato je visokofrekvenčno ojače-nje, ki je obenem tako rekoč tudi najplememitejše. To ojačenje je pred audionom z visokofrekvenčnimi transformatorji, ali pa upori. Ker pa to sredstvo aparat občutno podraži, pa tudi precej kom-plicira, ga amaterji-začetniki ne uporabljamo, ampak se poslužujemo nekega drugega sredstva, ki ima skoro isti efekt, pa je mnogo preprostejše in cenejše. To je reakcija (Rilckkoppluing). V aparatu, kot smo ga opisali, se izvrši sledeče: Anodni tok je speljan iz audionske anode v drugi vrtilni kondenzator (reakcijski) in sicer v rotor; stator tega kondenzatorja pa je spojen z anteno. Mislimo si tedaj, na modulirani električni tresljaji, ki izhajajo iz anode in ki so mnogo krepkejši, kot oni, ki so došli do mrežice, da ti tresljaji preidejo iz rotorja na stator in od tu na anteno, iz te pa zopet na mrežico audiona. Efekt je ta, da vplivajo mnogo jačje in odločneje na katodne elektrone in s tem na anodni tok, glas iz. telefona pa je postal krepak in jasen. Izgube, ki so nastale v anteni ali v resonančnem delu, so se nadoknadile, zaniolk-lost in udušenost je odpravljena. Ta način reakcije, ki se izvrši potom kondenzatorja, se imenuje kapacitivna rcakcija. More se pa ta izvršiti tudi na drug način, da namreč anodni tok sppljemo v večjo tuljavo in to približamo antenski tuljavi, da vpliva nanjo potom indukcije. Ta način, ki se tudi prav pogosto uporablja, se imenuje induktivna reakcija. Morda je zadnja v konstrukciji nekaj cenejša, pa je upravljanje z njo težavnejše in ima še druge nedostatke. Ako torej povečujemo kapaciteto reakcijskega kondenzatorja, ko smo z reso-nančnim prišli do komaj slišnih glasov, opazimo, da glas naglo narašča, doseže pri neki točki največjo jakost, in ko kapaciteto še povečamo, nastane disturzija, glas je postal raztrgan, pojavilo se je piskanje, šumenje in žvižganje. Prejem je nemogoč, in kapaciteto je treba takoj zmanjšati. Ta pojav imenujemo oscilacijo elektronke, ki nam
je v nadlego, a se sicer mnogovrstno uporablja v radiofoniji, kot bomo slišali pozneje. Najslabša stran reakcije je namrei ta, da «e oscilacija pr®. nese na anteno, ki postane s tem oddajna antena, «ta z žvižgi in zavijanjem zabava radioamaterje več kilometrov nadaleč. Radi te«a je bila prej pri nas. pa tudi v drugih državah reakcija na anteno sploh prepovedana. To bo menda tudi vzrok, da amerikanski amaterji ve<lno bolj opuščajo aparate z reakcijo in uvajajo vsekakor plemenitejše visokofrekvenčno ojačenje, predvsem aparate tipa neutrodyn. Dokler ne u beremo poU za Amerikan-ci, dotlej pa imejmo toliko obzirnosti do svojih radio-sosedov in sotrpinov, da vrtimo reakcijsko kondenzatorje s pametjo in taktom.
To in ono
SVETI OČE ZA RUSE.
Znana organizacija ameriških katoliških dijakov Catliolic Near East Wellfare Association, ki šteje čez milijon članov, je izdala okrožnico, ki poživlja članstvo, naj nabira de-nar v svrho velike pomožne ruske akcije. Ruskim študentom-emigrantom se bo nudila pri-ložucsl nadaljevati študije v Zedinjenih državah. V okro.uici stoji: Njegova Svetost papež Pij bo kmalu naprosil rektorje ameriških visokih šol za sprejem večjega števila ruskih dijakov. Naša d< lžnost je nuditi tem potomcem starega krščanskega naroda priložnost pridobiti znanstvene in tehniške zmožnosti, ki so neobhodno potrebne za preporod njihove velike domovine. Ameriški katoliki se mo-j ramo potruditi po naših zmožnostih, da poma-I gamo Rusiji, ki bo kmalu zavzela njej vedno priipadajoče vplivno mesto med krščanskimi državami.
600 LETNICA PETRARC0VE LJUBEZNI.
Dne 21. aprila 1927 bo v navzočnosti zastopnikov Akademije znanosti, univerz in številnih drušlev praznoval Avignon, glavno mesto Provanse, nekdanja rezistenca papežev, redko obletnico. Pred 600 leti je zagledal na la dan Petrarca v cerkvici sv. Claire lepo Lauro. Pesniik se je zaljubil v neznano lepo-tico in ljubezen je ustvarila neumrjoče pesmi, ki so preživele cela stoletja. Časopisi prinašajo vse polno podrobnosti: Laura je bila rojena Sade, omožena de Noves, žena notarja in mati šestih otrok. Pesnik jo je videl le od daleč in se ni upal z njo govoriti. Toda skrita ljubezen je žarela v njegovem srcu do groba. Laura je umrla na dan obletnice prvega sestanka. Bil je zopet 21. april in Petrarca ie občulil' to smrt od daleč iz svoje italijanske domovine. Umrl je kot starec, vedno zvest svoji ljubezni. Našli so ga ob pisalni mizi 7. glavo na odprti knjigi in s srečnim smehljajem. Ta genljiva 600 letnica zasluži spomina tudi med Slovenci, ker je občutil Prešeren Pe-trareove bolečine, ko je pisal Sonetni venec. V Trnovem, kraju nesrečnega Imena, se je ponovila pesnikova drama, ki je iz.kresila najboljše pesmi njegovega srca.
-f- Sofija, prestrlica Bolgarske, neverjetno hitro narašča. Po najnovejših statističnih pndatkih ima Sofija danes 213.0X) prebivalcev, dočim jih je imela lela 1920 le 154.000.
-f- Avtomobili na Dunaju. Dunajska mestna občina je sklenila, da so tuji avtomobili, ki pripeljejo v mesto, za 30 dni prosti mestnih davščin. To naredbo je občina izdala na pritožbo avtonvibilnega kluba, ker je neki jugoslovanski avtomobil z.a 10 dni prebivanja na Dunaju plačal tisoč šilingov davka.
TP&i&većlovanfa
Našel se je v frančiškanski cerkvi v soboto 29. januarja zavitek obleke. Kdor je pozabil, naj se zglasi na port i.
potrebščine
v r»aj vetji Izbiri stalno v zalogi pri FHANC BAR, Ljubljana« Cankarfevonabr.5 Telet. 407
Sir H. Rider Haggard:
101
Hči cesarja Montezume.
Zgodovinska povest.
Iz angleščine prevel Jos. Poljanec
Kako naj oj išem grozote, ki so dan za dnevom padale na izgubljeno mesto? Kmalu je pošel ves živež; in možje, in kar je bilo še hujše, tudi ženske in otronj so morali jesti meso, od katerega bi se prešiti obrnili; vsakdo si je skušal nekoliko podaljšati življenje. Trava, drevesna skorja, polž slinar in žuželke, vse to popLaknjeno po goltancu s slano vodo iz jezera, to jim je bilo najboljši živež; in meso ujetnikov, kateri so bili žrtvovani na žrtveniku. Ljudje so zaceli umirati na stotine, na tisoče. Umirali so tako l'!tro, da jih nikdo ni utegnil pokepati. Obležali so, kjer so poginili in njihova trupla so sčasoma skotila 1 pojavila se je strašna črna mrzlica, ki je po-brala nove tisoče ljudi, ki so seveda zopet postali kolišče kuge. Na enega, ki je padel v boju s Spanci in njih vimi zavezniki, sta prišla dva, ki sta umrla za lakoto in kugo. Pomislite, koliko jih je na ta način umrlo, ko jih je samo v ognju in pod mečem poginilo :>ié manj kot sedemdeset tisoč. Pripoveduje se, da jih 'o na lak način umrlo štirideset tisoč v enem samem due- 11. namreč predzadnji dan obleganja.
Neke noč sem se vrnil na stanovanje, kjer je sta-II' 1 a Otomi s svojo sestro Tekuičpo, Guatemokovo '< no; palače so namreč bile vse pogorele do tal. Bi! 0111 zelo lačen, saj že štirideset ur skoraj nisem imel ržlinja v ustih; pa žena mi ni mogla dati drugega iviiKor iri majhne kolačke, spečene iz moke, pome-
šane 7. drevesno skorjo. Poljubila me je in me povabila naj jem; ker sem pa spoznal, da tisti dan sama še ni vžila ničesar, se nisem hotel dotakniti jedi, dokler je ni delila z menoj. Opazil sem tudi, da je le s težavo požirala grenke koščke in da je hkratu skušala skriti solze, ki so ji tekle po licu. Kaj pa je, žena? sem jo vprašal.
Otomi se je spustila v silen jok in je rekla: Kaj je, dragi? Že dva dni nimam mleka v prsih — lakota ga je posušila — najino dete je umrlo! Glej, tukaj leži mrtvo! In odgrnila je truplo in mi pokazala majhno truplo.
Tiho, ne jokaj,« sem ji rekel, »veliko trpljenja mu je prihranjenega. Ali more biti najina želja, da bi otrok živel v takih hudih časih, kakor jih doživljamo, in naposled vendarle umrl?«
Najin prvi sin je, prvorojenec,«: je vzkliknila.
Oj! Zakaj moramo tolikanj trpeti?«
»Trpeti moramo, Otomi, ker smo rojeni za to. Dano nam je samo toliko sreče, da ne znorimo od trpljenja, nič več. Nikar me ne vprašaj, zakaj, kajti na to ti ne vem odgovora! Na to ni točnega odgovora ne v moji veri ne v nobeni drugi.«
Ko sem zrl na mrtvo dete, sem se še jaz zjokal. V tistih strašnih mesecih sem vsako uro gledal tisočere prizore, ki so bili vse bolj grozni, a vendar me je pogled na mrtvo dete ganil bolj kot večina vseh drugih. Otrok je bil moj, moj prvorojenec, njegova mati je plakala poleg mene, in bilo mi je, kakor da bi se mi njegovi drobni trdi prstki zagrebalj v srce. Ne iščite vzroka, zakaj edino Vsemogočni, ki je podelil srcu neizmerno zmožnost bolečine, lahko da odgovor na to!
Nato sem vzel rovnico 111 izkopal zunai hiše jamo.
dokler nisem prišel do vode, ki se v Tenoktitlanu najde v globini dveh, treh čevljev. Zmolii sem nad njim kratko molitev, položil v vodo truplo svojega otroka in ga zakopal. Tako saj ni bil v plen zafilo-tom, tako imenujejo Azteki jastrebe, kakor ostali, ki so padli v boju ali pomrli za kugo.
Zatem sva obadva jokala toliko časa, dokler nisva v medsebojnem objemu zaspala. Otomi je večkrat vzdihnila: >0.j, mož moj, želim, da bi tudi midva spala in bila pozabljena, oba skupaj z detetom.«
»Počivaj sedaj,« sem ji odgovoril, »kajti smrt nama je prav blizu.«
Prišlo je jutro in ž njim še bolj smrtonosen boj kot vsi dosedanji; sledilo je še več dni in še več dni in še več smrti, a midva sva živela, kajti Guatemok nama je dal nekoliko svojega živeža. Kmalu potem je Kortez poslal poslance in zahteval, da se mu predamo. Tri četrtine glavnega mesta je bilo v razvalinah, tri četrtine njegovih branilcev je padlo. Mrtvi so se kupičili po hišah kot čebele, ki so se zadušile v panju, in po cestah so ležali tako na debelo, da smo hodili po njih.
Guatemok je sklical zbor, in prišli so silni možje, shujšani od lakote in vojske, in se posvetovali o Kor-tezovi zahtevi.
»Kaj praviš ti, Guatemok?« je vprašal naposled govornik zbora.
>Mar sem Montezuma, da me vprašuješ? Zaklel sem se. da bom branil mesto do zadnjega diha,« jc odgovoril hripavo, in kar se mene tiče, ga hočem tudi braniti. Bolje je, da vsi umrjemo, kakor da bi živi padli Tjulom v roke.«
»Tako pravimo tudi mi,« so odvrnili in boj se je nadaljeval.
y m <- 4
0 O. -,
pino
«! C C " Г* 5 O
™ o m »pO»
<= t p- B
P JO. РЧ ®
S 5 r
K s - S
n o 2. Л
2 - m o 5 p e: <->
°	Ž
2	N
£■	5
S. b	B
? r o - e
fi*. 3
s: »
e
« I
ПГ
B 3 I
L o
o
Б <
n
N
P £ g
S * * -
s. t-. e
-, JO,
o o
a g °
co
P ? 01 * f I
OO rr n
i3 K" P S
g
o %
Ff
<	=
2-	H.
•	•is
i	} 5 a
Mebo v februarlu.
V prehodu za januar je bilo omenjeno novo odkrito nebesno telo. za katero še ni bilo jasno, kake narave <la je; ali je komet ali je planetoid. Sedaj je že dognano, da je odkril observatorij uri Barceloni kometa. Pri brzojavljanju se jo zgodila pomot-ч, tako, da je iz kome a nastal plane'oid. Ta naš komet bo prišel v največjo bližino sobica dnu 14. maja t. I. Sedaj se oddaljuje od zemlje ter se približuje nekoliko Marsu. Komet ima osrednje jedro-coma — ki je zavito v meglen ovoj. Njegov premer znaša pol ločne minute. Ker je svetel samo ko zvezda 12. reda, ga morejo opazovali samo z velikimi daljnogledi.
Solne« se dan za dnevom dviguje višje lia obzor. Dan iraja 1. II. 9 ur 22 minut in 28. 1. m. 10 ur 52 mili. Prirastek dneva zuuša v februarju torej 1 uro 30 minut.
Živalsko zoodiakalno svetlobo moremo opazovati v tem mesecu prav dobro. Poiščemo jo po prvem mraku na jugozahodnem nebu od mesta, kjer je zašlo solnce, pa proti južni s'rani nebesa v smeri proti Gostosevcem, katere imamo, ko se mrači, visoko nad južnim obzorjem. Skrbeli mora in o za prosto obzorje in prostor, kjer nas ne moti umetna svetloba. V tom mesecu bodo za opazovanje ugodni samo pni trije dnevi, potem pa oo 22. do konca mescca. Med tem časom moii opazovanje mesec.
Isto velja za opazovanje svetlobnega efekta, ki mu pravimo proti-solr.ee. 'Io je nekako nočno solnce, mehka krožna svetloba, ki je ravno na drugi štn-ni neba kot ?olnce. Radi tog:) nabn-a o polnoči tam, kjer ju bito solnce opoldne, iver je solnce v zimskem času nizko nad obzorjem, moremo poiskati proii-solnce najbolj ugodno opolnoči. To pa It v najbolj ja-nili nočeh in dale« proč od umetne svetlobe in Ko ui lunine sve'lobc. Poiščemo pa pro*;-S:;lUc • ' 1. m. v Kaki' t-T 28, !. №. v Levu.
Lunin mlaj imamo '_'. t. 111 ob 9.54, prvi krajec 9. t. 111. ob 0.54, polno luno l(i. t. m. ob 17.18 in zadnji krajec 24. t, m. oh 21.42. Luna bo v najmanjši razdalji od zemlje (perigejn) dne 4. 1. m. Ta znaša 361.250 km; v največji razdalji, apo-geju, pa bo 19. t. m. Razdalja 405.940 km.
Planeti. Merkur, ki je hi' 28. p. m. v zgornji konjunkcijii s solncem, bo viien koncem meseca na večernem nebu. V svojo največjo elongacijo (razdaljo od sobica na nebu) bo prišel dne 25 t. m. ter ga bo mogoče opazovati nekai dni prej in poslej. Merkur je planet, ki ga je mogoče prav redko opazovati, ker je skoio vedno v veliki bližini solnca. Njegova razdalja od solnca je malone trikrat manjši od razdalje zemlie od solnca in njegova prava hilrosl, s katero se giblje krog solnca, znaša blizu 50 km v sekundi. Radi tega je zdaj na eni, zdaj na drugi strani solnca, zdaj viden, zdaj zopet neviden.
Venera žari sedaj kot večernica zvečer nad jugozahodnim obzbroni kot jako svella zvezda in ■ nudi res zelo lep pogled. Koncem ineseca bo zahajala dve uri za solncem. Večernico bomo opazovali še v pomladnih mesecih.
Mars se nam kaže zvečer o prvem mraku zahodno od Gostosevcev na južni strani ženila.
Jupiter je vedno manj viden. Zahaja na jugozahodu oro pozneje ko solncc. Lahko ga ločimo po manjši svetlobi od Venere.
Saturn je na jutranjem nebu. Vzhaja zelo zgodaj zjutraj. •
Uran, katerega moremo opazovati le z daljnogledom, je na večernem nebu. Stoji v sozvezdju Rib. Opazovati ga moremo le dobro uro za solncem.
Neptun vzhaja kmalu zvečer na jugovzhodu v sozvezdju Leva.
Večerno nebo. O prvem mraku imamo tik nad jugovzhodnim nebom Sirija v Velikem psu kot najsvetlejšo stalnico našega nebesja. Nekoliko proti južni strani višje nad obzorom imaino znano sozvedje Arijona. Na iužni strani, bliže zenitu ko obzoru, se nahaja Mars. Na vzhodni sirarn Mars;« imamo nojprvo Gostosevce ai- Plejade in zopet na njih vzhod, strani sozvezdje Bika z zvezdo Alde-baran. Med Bikom in Sirijem je Arijon. V zenit pride kmalu zvečer Kapella v Kočijažu.
Na zahodni strani se dvigujeta Dvojčka. Od tega sozvezdja proti Siri,ju imamo Prokijona v Malem psu.
Sirij-Prokijon kažeta smer pro'i sozvezdju Raka in sicer od Prokijona za enako razdaljo koi do Sirija. Vzhodno od Raka imamo sozvezdje Leva. V teh sozvezdjih bo mogoče morda opazovati prej omenjeno proti-solnce.
Na jugozahodu imamo večernico, ki bo dan za dnem pridobivala na svetlobi.
Na zahodni strani se nagiba proti zatonu Vega.
Februar je zelo reven na utrinkih. Dne Iti. t. m. so napovedani iz sozvezdja Kočijaža. Za zvezdo-slovce so važni tudi maloštevilni utrinki. Tu morejo poseči vmes tudi amaterji, toda le s sistematičnim in točnim delom. V zvezdno karto se zariše pot utrinka med zvezdami ob točnem časovnem registriranju. Če se to izpopolni z raznimi opazkami o svetlobi, barvi, utrinkovi sledi in drugimi eventualnima pojavi, se odpošlje na zvezdarno, kjer morejo taka dobra poročila večkrat uspešno porabiti.
Jc pa še mnogo nebesnih pojavov, katere je mogoči uspešno proučevati brez daljnogleda in drugih dragih priprav. Tako n. pr. porazdelitev sveilobe v Rimski cesti, porrzdeiiitev zvezd po barvah.
Kdor se hoče nekoliko poučiti o pr de1 ičnem delu aslrononiE-amaterja 111 razume nemški, naj e mnogo v knjigi: Astronomisches Ilandboch, izdal: Bund tler Sternfreunde, o redi1 U it nseling. Izšla je že druga izdaja 1923. Založba: Françkh'.-che Verlagshpmilung. Cena knjige jo krog 200 Din. Sicer oraga, n izborim knjiga.
lia rov 3
Mesto venca na krsto umrle Terezije Tome trgovke v Moravčah, sta darovali gdč. učiteljici Žitko iu Lcžar 100 Din za občinske uboge. Bog plačaj!
LJUBITELJI STARIH ÏJMETMNTPOZOR
PIANINO
eden izmed prvih ekscmplarov te vrste, najstarejši tvrdke Schell v Crazu, je v CELJU, Glavni trg St. 17, pri gdč. Régula CENO NAPRODAJ!
liEtssraaisiHaaiisasjisBaascfasssB
primerni za odvetnike, notarje, zdravnike in trgovce, obstoječi iz 3 sob na Miklošičevi cesti
»MARIJINE BRATOVŠČINI« v Ljubljani
sporoča svojim članom sledeče sklepe, sprejete na občnem zboru dne 16. januarja 1927:
1.	ČLANARINA za leto 1927. ostane neizpre-menjena in se pobira dne 2. in 6. februarja v društvenih prostorih celodnevno.
2.	PRISTOPNINA znaša za nove člane sledeče: Od 10. do 20. leta starosti znaše. Din 5'):— od 2!. do 30. leta starosti znaša Din 100 — od 3t. do 'IO leta starosti ?našu D;n 200 — od 40. leta dalie po 50— Din vjč za vsako i
leto slarosi.i od 40. leta daije do 59. leta.
Nad 50 let tari si sprejmejo za člane ako j isti vplačaio celotne po'«rc*>ne stroške. Pr stop »na se laVko plača v 6 obrokih trkom enega !eta. Vabijo se novi člani k pristopu.
ODBOR.
druiiio t o. z. U(J»I JANA Tovorno: SlomHwto MÎSC» 19 Prodajalno: Dunol*ha ccsto E4
(hiša g. Midhiau, poleg trgovine Schneider & Verovsek)
Oiinale, suite in umetnlšhe burve i irne/, Sohi, sïehicrshi ln muorshl hit j. Picsharshl, 7iđ@rshi ier copid za umetnice. fen;enlln, harfeolinel, šu:riJ бепш. Prašno ln sîroj-no olje, nič vet L t. d.
IŠČEMO 7. lepimi izložbenimi okni no najboljšem prometnem kiaju, cvcnt. ludi lokal, ki sc da preziduti — Ponudbe z navedbo pogoiev pod:
»TEXTIL« na EOCK & HERZFELD,
W1EN l„ Adlergasse 6.
ZAHVALA.
Ob prerani izgubi našega ljubljenega sina, brata, strica, svaka in zaročenca, gospoda
«J
magistralnega uradnika
izrekamo tem potom vsem, ki so spremili blagega pokojnika na njegovi zadnji poti k večnemu počitku, najprisrčnejšo zahvalo. — Posebej se še zahvaljujemo preč. duhovščini, g. mag. komisarju A. Mencingerju, g. ravn. mag. uradov dr. M. Zamiku, mag. uradništvu, članstvu Združ. vojnih invalidov, g. katehetu Fr. Bonaču, pcvccm za ganljivo žalostinko, gg. dr. E. Turku in St. Tomcu za nagrobna govora, g. Hlupiču za izredno požrtvovalnost in lajšanje trpljenja ob pokojnikovi bolezni. Iskrena zahvala vsem darovalcem vencev in cvetja. Mengeš, dne 31. januarja 1927.
ŽALUJOČI OSTALI.

Vremensko poročilo
Meteorološki ^avod v Liubliani, dne 31. januarja 1927.
Višina barometra 408*8 n
Opazovanja		!3aro metei	loplolo » C	Kel. vlaga T 1,	Vrlei In brzlnr t m	Oblačnost 0- 1.	Vrsla padavin		CB 1 S., Sa	co È -
krni							oN ooarnvHPlti	»ттво?"		
	7	761-3	2-0	90	NW 1	10	po snegu	9-5	3-9	0-9
Litibljens {dvorec)	K	761-4	2-0	^	S 0-5	10				
	14	760-0	3-7	SI	S 0-5	8				
	21	75V0	2-8	83	S 3	9				
Mar bor		76 Г0	-3-0	98	mirno	7		0-4	1	-7
Zagreb		761-2	0-0	94	N 1-j	10			4	0
Ruljirad	N	760-7	3-0	91	S 1-5	10	dež	0-1	10	1
S T'ijev«		760-5	o-o	96	mirno	10	sneg	4-0		0
S^opHe		761-0		96	mirno	10			5	.2
OuSji ovnlk		759-0	12-0	68	SE 1-5	g	dež	3P0	II	II
Spiti	7	75Ч-6	74)	97	WNYV 1-5	10		21/0	U)	6
Prsga		756 3	04)		S J	7			4	-2
Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske.
Barometei je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mifi) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme.
Dunnjska vremenska napoved za torek, dne 1. februarja 1927: Najpiej precej jasno, s ren
in megla. Nato sneg. Povpr. baroni, nižji ko včeraj za mm 2.1.
ï»alm drolinn vrsi ca Î-50 Sn »11 vsalin besed' O mf Na|manjSI on as S u l 5 in. «iglu» nn cvet vrstic sc ifu-r !o v .še. "i. > cdjiov r om . Na vprosaï,;a brez se;.: r.-.;.-c ne o;!);ov:ir'.- mil
л^аиаишииингранаивнЕ-ижЕни»
gtSHHBWPÏtf ""»si.VB-îw^
hubbeišcm^
SLUŽPE IŠČEM
kot po'TicCrik pri polno-Jariiieiiiku (Vollgatter). — Star sem 22 let, samec, vojaščine prost in imam 6 letno prakso. Cenj. ponudbe naj se pošljejo na naslov: Viktor Mohor, Zagorje ob Savi št, 91.
Dober organisé
pevovodja, obč. tajnik, išče službo; želi nastopiti takoj aii malo pozne-o. Naslov v upravi »Slo-vcnca« pod štev. 689.
Knjigovodja
prvovrsten bilancist, v. dolgoletno prakso, popolnoma samostoj. moč, išče nameSčenja pri kake k večjem podjetju — Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko: »Perfeklen« št. 680.
TRIKO-PERIIiO
as» miške, žene in otroke, volna v raznih barvati, roHuv.ee, nogavice d»kn-l'ii ce, lonfirbl k' za Sotarje in lovce, dežniki. Idoli Sifoni žepni robci, palice, vilice, iio^i, škarje, p tieof.eiie /a .»1-
vukc, i ro.ucc, ct-vifarje, bruc in t. d. k
edino tc pri Itrdtii
več let kot samostojni nadvrtnar v večjih vrtnarskih podjetjih v inozemstvu, išče primerno službo, kjer se gleda na strokovno izobrazbo. — Cenj. ponudbe pod šifro »Erergičen« na Aloma Company, Ljubljana.
\9rcstes!U3be\
Čevljarskega vajenca
sprejmem takoj. - Frane Miklavčič, Šcnt Vid nad Ljubljano št. 20. 557
takoj. Vpraša se pri »Oblačilnici«.
VcKkcTsKLADIŠČE
združeno s stanovanjem, i« k'"* v. uporabo 3 vin-ck'.h so'ov 7n 100 hI — o ' ' m • n»i'em. ra Sf''i p:i I.jtiMinni. — JANKO PREDOVIČ - Ambrožev trg štev. 7.	696
шж.ШЈРавквшвагает
9iôj mm 1
KLAVIR dobro ohranj., ceno prodam. Naslov v upravi lista pod št. 664.
PISAL. STROJ in moško KOLO poceni naprodaj. Naslov v upravi: št. 671.
Predam pocinkano
BODEČO ŽICO.
Naslov se izve v uprav; »Slovenca« pod ît, 692.
LJUBLJANA
blizu ■ reiemovega spomenika Na|d<ž;i' cene t Na ve'iko in malo t
Kupim več vagonov zgodnjega (roža)
Ccnj. ponudbe prosim na Konrad Weiss, Sisak.
i Kupim več vagonov ?e-\ menskega, belega
K R OM P I R J A
ia. blago, za dobavo ko- j jnec marca. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Krompir« št. 691. I
meter BELO BLAGO za r'uhe, 150 cm široko, dobre kakovosti, prodaja IVAN KOS — Ljubljana, Sv. Petra ccsta 23 — in ,TŠKA, Celovška c. 63.
"oto
M Japelj
Maribor Aleksandrova c. št. 25/1П,
nudi lepe slike in zelo
poceni.
Sedlarski va:enec
se sprejme. Poizve se v upravi lista pod št. 676.
Inteligentna SAMOSTOJNA MOČ,
s popolnim trg znanjem, vešča knjigovodstva, slovenske, nem,, srbo-hrv. koresp., stroj.pisja in pa občevanja s slrankami, do4 takoj stalno mesto v Ljubljani. Ponudbe pod šifro: »Dcma ali gospod« št. 650 na upravo lista
VELIKA
bančna liiša
išče za popolnitev posl. mreže zanesljive, sposobne zastopnike za prodajo drž. srečk na obroke. — Ponudbe pod: »Trajro zapos^nje 695« na upravo »Slovenca«.
ôtanovanm
Naprodaj je popolnoma pristna, kompletna
NARODNA NOŠA.
Naslov se izve v upravi •'Slovenca« pod št. 704.
PRODAM HIŠO
v Kamniku, s korporacij. pravico, posebno pripr. za obrtnika ali penzio-nista. Poizve se pri Jerici Ši-kovec, trgovki v Kamniku.	603
Proda se pnbližno 70 m3
borovih in smrekovih HLODOV
za žage, prevoza prosto do postaje v Ptuju, in 1000 m:i bukovega LESA na panju v Halozah. — Vprašati: Minoritsk: samostan v Ptuju. 617
пнаввнпаипв!шз!зн1заа!в&ш1а1е«!ш1ннаа
Dvor. svetnik dr. med. Arthur Ritter von Biclka,
Wien, piše: »Imel sem preveč kisline v želodcu.
Sedaj že nad tri tedne, odkar jemljem
39
&6
ne potrebujem več natriumbikaibonata, katerega sem jemal skozi več let. — Z »VENECiNOM« se dosežejo čudoviti rezultati v zdravljenju želodčnih in črevesnih bolezni, o čemur je pisano v obširni brošuri, kojo vsakemu brezplačno pošljemo. — »VENECIN« se dobiva v vsaki lekarni in droge, riji, steklenica po 30 Din v Zagrebu, a po 35 Din izven Zagreba. — Glavno skladišče za SI IS :
Ccsmochemia k, d., Zagreb, Račkcga 7 a,
tež' ЧмР &f» ;
(Hcbeimaschine)
za deske, s 60 cm širine, malo rabljen in v dobrem stanju, KUPIMO. — Istotako kupimo tudi (Pendelsiige). - Ponudbe z navedbo cene m KONZERVNO TOVARNO »GLOBUS< D. D. 654
viseči
m

SOBICO ODDAM
za Din 250. Domobranska cesta 5, priti., desno
V našem

TRGOVSKI LOKAL
na iv'omct. kraju v Ljubljani se odda takoj. Naslov v upravi: štev. 702.
vii
Potrti globeke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš nad vse ljubljeni in predobri stari oče, cčc, brat, stric, svak itd,, gospod
Matevž ICiso^Ic
progovni čuvaj bivše južne železnice v pokoju
včeraj ob 5 zjutraj po dolgi mučni bolezni, v 38. letu starosti, za vedno zalisnil svoje blage in utrujene oči.
Pogreb dragega pokojnika se vrši 1. februarja t. 1. ob 9 dop. na pokopališče v Hambornu na Pruskem.
Hamborn—Rheinland, dne 30. januarja 1927.
Artonija Kisovec loj. Dorneg, soproga. — Albert, Franc, Avgust, Ernst, Kari, Ivan, sinovi.
V globoki žalosti naznanjamo, da je po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, za vselej zatisnil svoje oči naš preblagi in ljubljeni soprog, oz. oče, stari oče, brat in tast, gospod
ALOJZIJ G ATS CM
trgovec in posestnik
dne 31. januarja ob 10. uri dopoldne. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v sredo cb pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče.
Kostanjevica, dne 31. januarja 1927.
Cecilija Gatscb, roj. Haas, soproga. Albert Gatsch, Alojzij Gatsch, sinova. Vida por. Kelemina. Ada por. Engelsberger, hčeri. Dr. Jakob Kelemina, univ. prof., Rupert Engelsberger, trgovec, zeta. Rupert M. Engelsberger, vnuk.
Ш
Za Jugoslovansko tiskarno v Liubliani: Karol Cet
izdajatelj, di. Fr. Kulovec.
Urednik; Franc Terscdlav.