poltnlns plsčsns v crotovtn! LETO LVII1 У Ljubljani, v četrtek 4. decembra 19"H) ŠTEV. 27? t. izdaja Cena t Din Naročnina mesečno 25 Din, eo inozemstvo 4(1 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Dir Uredništvo je » Kopitarjevi al.6/111 SLOVENEC Cek. račun: Ljubljana it. 10.650 in 10.349 /a mserute: Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2992 Telefoni uredništvu: dnevna služba 2050. - nočna 29%. 2994 in 2090 Z nedeljsko prilogo »Ilusirirani Slovenec« izhaja vsak dati zjutruj, razen pondeljka m dneva po prazniku Propad Heimvvehra Dunaj, 2. decembra. Rojstni dan avstrijske Heimvvehr je 15. julij 1927. Zdi se pa, da se je 9. novembra 1930. dan zadnjih državnozborskih volitev pričela nje smrtna agonija. V času med tema dvema datuma je ipak mogla Heimvvehr zaznamovati uspehe, kakršnih je v tako kratki dobi komaj kaka druga organizacija bida deležna. Moč njenega uspeha 'je pri konservativnem avstrijskem ljudstvu bila v tem, da je v njegovih očeh nastopala za absolutno avtoriteto in spoštovanje državne oblasti in državnih zakonov. Dokler je narod zrl v njej desno roko zakonite oblasti, ki naj pomaga vladi proti naraščajočemu socialističnemu partizanslvu in njegovim diktatorskim nameram, toliko časa so v njeno naročje vrele vedno nove čete. Mislimo le na 4. oktober 1927, ko je vkorakala Heimvvehr v Wiener Neu-stadt, zlomila socialistični teror in pokazala, da je za vse državljane ista in enaka pravica v javnosti. Položaj pa se je takoj spremenil, ko je Heim-wehr nastopila proti kabinetu Streeruvvitza. Vso pozornost je vzbudila mogočna izjava majorja Pab-sta 25. septembra 1929, ko je izrekel znano krilatico: »Predno bo solnce zašlo, bo Streeruvvitzev kabinet padel!« Do tedaj namreč je bilo heim-wehrovsko gibanje v pravem pomenu besede natl-strankarsko narodno gibanje Ob teh izjavah pa so ! se mnogi zamislili in postali oprezni. Prišel je kabinet Schobra, ki je izvedel tudi gotovo reformo ustave. Nc da se tajiti, da je tej reformi kumovala Heimvvehr. Vendar pa so bile obljube neprimerno večje in v niknkem razmerju z doseženimi uspehi. Heimvvehr je čutila, da se med narodom pojavlja nezaupanje, zalo je napadala Schobra, čeprav je ravno on s trdo roko kljub najtršemu uporu socialistov sprejel do 80% he.imvvehrovskih zahtev. Toda v tej dobi je bila Heimwehr že sredi svojega drugega razvoja: da postane politično gibanje. Od tu dalje se vrste taktične nerodnosti ena za drugo. Schober je spravil pod streho novelo k orožnemu zakonu, ki je radi notranjih a še bolj radi zunanje političnih dogodkov postala nujnost. Zakon nikakor ni bil naperjen proti Heimwehrov- j cem; predvideval je razorožitev vseh oboroženih organizacij, torej tudi socialdemokratskega Schutz-bunda. A med tem ko so bili socialisti pametni ; in se izjavili: s>Mi hočemo mir,« je bila Heimwehr ! nespametna in je zahtevala najprej razorožitev so- ; oialistov, šele potem da je pripravljena tudi sama j odložiti orožje. Verjetno, da socialistični izjavi ni ' bilo pripisovati iskrenosti. Toda videz pri masah i ljudstva je bil vendarle, da so socialisti za notranjo i razorožitev, Heimwehr pa da hoče pobojev. In tak videz, — osnovan ali neoenovan, — je včasih odlo- | čilnega pomena za duševno razpoloženje ljudskih mas. Heimwehr je pričela slepo kopirali svoj vzor j — italijanski fašizem. Prišla je KomeuburSka prisega, kjer je bil tudi stavek, da hoče Heimvvehr prijeti za oblast v državi. Sicer je prav isto tri leta j preje (3. novembra 1926) proglasila socialnodemo-kratska stranka v Linzu. Toda priti na oblast v demokratični ustavni državi ni mogoče drugače kakor s pomočjo ljudskega zastopstva v državnem zboru. Priti na oblast legalnim potom ni mogoče drugače kakor s jKimočjo volitev^če so socialisti tako govorili, so imeli za seboj močno stranko, Heimvvehr pa ni imela še ničesar. j iz izjav voditeljev in iz korneuburške prisege se je vendar dalo sklepati, da misli Heimvvehr ua politično formacijo. Tako je iz nadstrankarskega narodnega gibanja Heimvvehr postala politična stranka. Poldrugi mesec pozneje se je izvedla v njenih vrstah hišna revolucija, ko je mladi knez Starhenberg vrgel tedanjega zveznega voditelja dr. Steidleja in sam prevzel vodstvo. Starhenberg je za Heimvvehr bil upapolna pridobitev. Saj je 9. novembra 1927 stal v prvih vrstah čet, ki so pod Hitlerjevim vodstvom povzročile znani puč v Mtinchnu. Prišla je vladna kriza in koncem septembra je bil Starhenberg — komaj 33 letnik, — že notranji avstrijski minister. On, ki sploh ni bil parlamentarec in nikdar od ljudstva izvoljen, je dobil v roke najvažnejši in izrazito politični resor. Dogodki so se hitro vrstili. Starhenberg je sedaj tudi formalno ustanovil lastno stranko, med tem ko so ostali voditelji Heimvvehra skušali priti pod streho pri krščanskih socialcih. Pričeli so se notranji spori, katera je prava Heimvvehr in katera je neprava. Nedeljske volitve 9. novembra so nato pokazale, da Heimvvehrovci, ki so kandidirali v krščansko socialni stranki, niso gibanju prinesli tii-kake okrepitve, ker so vsi propadli, čeprav so kandidirali na sicer varnih mestih. Iz Starhenbergovc stranke, torej od Heimatbloka pa je zadobil samo en delavec v okrilju Alpineiimontangesellschaft osnovni mandat. Samo s pomočjo tega osnovnega mandata so na podlagi ostankov prišli v parlament voditelji, kakor Starhenberg, Steidle, Pfriemer in general Htllgerth. Otl velikega ljudskega gibanja ni v resnici ostalo drugega kakor peščica osmih poslancev. Stara resnica je, da izgubljene vojne rode revolucije. Tako je bilo tudi [Hi teh volitvah v taboru Heimvvehra. Heimatblok je povsod vodil proti krščanskim socialcem zelo sovražno volilno propagando, čeprav sta dva njihova ministra sedela v Vaugoin kabinetu. Prva je posledice izvajala tirolska kinetska zveza, ki je dr. Steidleja izključila iz stranke. Ogromno nejevoljo je |k>tem Heimvvehr povzročili med Tirolci, ko je poklical majorja Paketa iz Italije. Na Brennerju so mu pripravili prisrčen sprejem iu iirolski kmetje so lahko videli, s kako prisrčno ceremonijo italijanski fašisti predajajo avstrijskim fašistom »zaslužnega« majorja. To pti je bilo zdravo mislečemu iu Italijanom ne posebno prijaznemu tirolskemu ljudstvu dovolj. Jugoslavija in Grčija Marinhovičev obisk naj potrdi miroljubna stremljenja obeh držav Belgrad, 3. dec. 1. Vest o potovanju zunanjega ministra dr. Voje Marinkoviča v Atene je vzbudila živahno zanimanje. Kakor znano je najprej L 1929. obiskal Belgrad, se tam pogajal in pri tej priliki podpisal konvencijo z našo državo predsednik vlade Venizelos, |>ozneje pa takratni zunanji minister Ka-rapanos. Gotovo je, da je v pivi vrsti v tem obisku gledati akt kurtuazije. Na drugi strani pa je isto tako gotovo, da bo to manifestacija Iskrenega prijateljstva med tema dvema balkanskima državama. To prijateljstvo med Grčijo in .lugoslavijo ne temelji samo ua spominih na nedavno in daleko prošlost, marveč so korenine tega prijateljstva tem globje, ker so aspiracije obeh držav iste. Te aspiracije in politika obeh držav bi se mogla označiti na splošno s tem, da obe državi stremita za tem, da se za vsako ceno čuva mir na temelju obstoječih pogodb, da bi se tem lažje v notranjosti konsolidirale. Grčija in Jugoslavija sta že pred vojno sodelovali na istem temelju. Po vojni pa sta se tudi znašli na istem terenu, za kar se je zahvaliti požrtvovalnosti in stalnemu delu. Lahko sta prebrodili težke probleme, ki so se pojavili po svetovni vojni. Zadnja leta v obeh državah konsolidacija zelo napreduje. V zvezi s tem je opaziti tudi živahno zanimanje za zunanje jiolitične probleme. Temu primerno se je tudi razvijalo zbližanje med obema državama. Omenjamo samo letošnji obisk najodličnejših zastopnikov grškega gospodarstva in grških finančnikov, ki jo imel dobre posledice in ki bo vsekakor pripomogel k zgraditvi političnega zbližanja. Obisk sam pa prihaja v tem času tako, da je povsem prirodno, da se tnu predpisuje velika važnost. Nedavno izvršeni obiski med državniki vzhodnih držav, so dale povod mnogim in različnim kombinacijam. Zato bo la obisk nedvomno imel to dobro poeledico, da bo razne fantastične kombinacije še pravočasno razkrinkal. Na drugi strani pa ne sme ta obisk nikogar skrbeti. Politika Jugoslavije je miroljubna in vso zunanje politične akcije so prepojene s tem duhom. To potrjuje tudi ta obisk, ki bo afirmiral samo zbiranje tistih sil, o katerih je nedavno govoril zunanji minister dr. Marinkovič, to je sil, ki delajo za mir. Dve veliki tendenci, je dejal takrat naš zunanji minister, se opažata v dvojni diplomaciji Na eni strani so diplomatske akcije, ki stremijo za tein, da vzne- mirjajo javno mnenje in da državnikom, katerih položaj je v njihovih državah slab, pripomorejo do popularnosti, na drugi strani pa se lahko ugotovi, da so sile, ki delajo nato, da se očuva mir, še vedno mnogo močnejše, kakor tiste, ki bi želele mir porušiti Jasno je, da miru ne bodo določili tisti, ki so z mednarodnim položajem in današnjim stanjem vsaj relativno zadovoljni. Ta manifestacija zbiranja miroljubnih in miru željnih sil, bo prav gotovo prišla do najjasnejšega izraza na sestanku v Atenah. Ta manifestacija bo lembolj potrebna, ker prihaja v pravem času. Prepričani smo, da bo obisk pripomogel ne samo k zbližanju med obema balkanskima državama, marveč, da bo imel tudi stvaren vpliv na splošno psihozo v Evropi. Naš zunanji minister dr. Voja Marinkovič potuje v spremstvu ravnatelja političnega oddelka zunanjega ministrstva Karoviča in šefa kabineta Ko-vačeviča. Podrobni program njegovega bivanja še ni končnoveljavno določen. Avstrijska vlada sestavljena Ender zvezni kancler — Schober podhancler in zunanji minister Dunaj, 3. dec. kk. Danes zvečer ob 6 se je po večurnih pogajanjih končno posrečilo sestaviti koalicijo med krščansko socialno stranko in Schobrovim blokom ter sestaviti novo vlado. Zvezni kancler ostane designirnni kršč. socialni poslance dr. Ender, podkancler in zunanji minister dr. Schober, notranje ministrstvo prevzame voditelj Landbunda Winkler, finančno ministrstvo dosedanji finančni minister dr. Jucli, ki kot uradnik stoji blizu krščanski socialni stranki, trgovinsko ministrstvo krščanski socialec Heinl. prosvetno ministrstvo nižjeavstrijski krščanski socialec dr. Czermak, pravosodno ministrstvo načelnik velenemške stl •nnke dr. Schiirff, bivši trgovinski minister v Seiplovem kabinetu, vojno ministrstvo pa dosedanji kancler Vuugoin, ki upravlja to ministrstvo že deset let, kmetijsko ministrstvo prevzame tirolski krščanski socialec Thaler. Samo ministrstvo za socialno skrbstvo še ni zasedeno in bo podrejeno najbrže kakemu uradniku. Novn vlada se bo že jutri predstavila narodnemu svetu. Pred jutrišnjo sejo narodnega sveta bo konferenca načelnikov strank, na kuteri se bo odločalo o bodočem predsedniku narodnega sveta. Dunaj, 3. decembra, kk. Seetava novega kabineta pomeni konec desničarskega kurza v Avstriji in je logična posledica volilnega rezultata. Dr. Oton Ender, novi kancler in bivši odlični upravnik Vor-arlberga, je krščanskosocialni, strogo katoliški ob-servant in se strinja z dr. Schobrom v tem, da sta oba odločna nasprotnika fašističnih eksperimentov in da zahtevata vrnitev k stvarnemu delu. Dr. Ender bo gotovo dobil podporo tudi pri socialnih demokratih pri onih odredbah, ki so potrebne za ublažitev strašno naraščajoče brezposelnosti in za zagotovitev zunanje trgovine. Dejstvo, da razpolagajo krščanski socialci in Schobrov blok samo z večino dveh mandaov, ni tolikega pomena, če bo vladi ponudila levica roko k stvarnemu delu, zakar se zdi pripravljena. Vsi krščanski socialci v kabinetu, razen Vaugoina, se prištevajo zmernemu krilu stranke. Heimvvehrovski poslanci, katerih je Dr. Ender, novi zvezni kancler. ose, bodo ostali skoro brez pomena, ludi če res prestopijo v opozicijo. Dr. Schober jc lahko opustil svojo zadnjo zahtevo, tla se mu poleg zunanjega ministrstva [lodredi tudi celotna varnostna služba, j ker prevzame voditelj Landbunda Winkler notranje ministrstvo, iu stu bila torej oba najvažnejša resora oddana Sc bobrovemu bloku. K temu je še prišteti pruvosodno ministrstvo, katero tlobi v roke Velencmec tir. Schiirff. V zunanjepolitičnem pogledu je po odhodu dr. Seipla pričakovati, da se bo nadaljeval v Ženevi z dr. Curtiusom dogovorjeni program nemško gospodarskega sodelovanja. Prva naloga bo rešitev proračuna, tako du v začetku ne bo nobenih snovi za konflikte, ki bi mogli kabinet ogrožati. Kakor doznava Vaš dopisnik pozno zvečer, je bil oddan tudi portfelj socialne politike, katerega prevzame dr. Resrh, ki je imel ta resor tudi že v prejšnjih kabinetih. vznemirja komunizem Rim. 3 dec. kk. Po poročilu notranjega ministrstva je politični oddelek policije prišel v zadnjih mesecih na sled trem raznim skupinam. ki so vse delovale protifašistično. Mod drugimi je zasledila skupino 24 oseb. med njimi 2 ženski, ki so poskušali ob obletnici fuši-stičnega pohtHln na Rim koncem oktobra organizirati atentate. Policija jc zasledila ruzeu te-gu tvorjenje novih komunističnih celic v provincah Emiliu in Roinagnu. Načelniki teli celiti bodo prišli preti posebno sodišče zu varstvo države. Koliko oseb je bilo aretiranih, ni znano, govori se pn, tla gre za. prav znatno število oseib. Med aretiranimi je tudi vdova znunegu italijanskega pesnika de Bosisn. Končno sc poroča, du jc bil aretirani profesor Renzi. o katerem se je že govorilo, da je mrtev, zopet Izpuščen, ker jc svoj slučaj pismeno zadostno pojasnil. Rim, 3. decembra, ž. Zločini in atentati, ki se dogajajo v Italiji, sc v fašističnih listih nc zabeležujejo, ker tega režim ni dovolil. Na železniško postajo Nolla pri Ncaplu je bi! izvršen razbojniški napad. Nu železniško postajo so prišli trije mnskiraui razbojniki, streljali iki postajnega šefa v času. ko jc ravno izdajal železniške karte, in ga ranili. Nato so oropali blagajno in pobegnili. Policija jih jc zasledovala, vendar pa se jih ji ni posrečilo izslediti. Fašistični tisk tudi o tem nupudu skoroda ničesar ne poroča. Če bi se bil ta dogodek izvršil v Julijski Benečiji, Ivi sigurno o tem mnogo pisali in osumili Slovence. Smodnišnica zletela v zrak Rim, 3. dec. ž Preteklo noč jc v mestu Porretti eksplotlirula smodnišnica, v kuteri jc bilo 78 mtre dinumitu. Bližnje hiše so bile |x>-škotlovunc, vendar človeških žrtev ni bilo. Škoda znaša 100 miljonov lir. Fašistični listi o tem dogodku ničesar ne poročajo. Nastal je pravi vihar, ki je pometal Heimvvehr iz tirolskih hribov. In tako je šlo tudi drugod. Povsod se je pričela ostra ločitev med krščanskimi socialci in med heimvvehrovci, zlasti potem, ko je Starhenberg izjavil, da je njegov Heimalblook idejno še najbolj soroden s Hitlerjevimi narodnimi socialisti. Pabst .je skušal še enkrat reorganizirati Heimvvehr in mu na podlagi pridobljenih mandatov dati parlamentarno osnovo, toda niso ga več poslušali. To je moža razi jut ilo v dno duše. Že je proglasil, da bo sprejel ponudbo kitajsko vlado, da odide tjakaj kot reorganlzator kitajske armade. Kitajska bo brez- dvoma veliko bolj primerno polje za njegovo udej-stvovanje, kakor j>a je bila mala Avstrija. Meti lom se je odpeljal (udi dr. Steidle nn dopust in je dal v Parizu >Matinu intervju, ki ga je zaključil z naslednjimi besedami: -Mislim, da se bomo jaz in moji prijatelji ne b- odtegnili politiki, ampak sploh vsakemu udc.jstvovauju. dokler traja tak položaj, dn iz njega no vidimo nobenega izhoda.'; To pomeni konoe Heimvvehra. Od velikega narodnega gibanja Je osi:do samo 8 mandatov. Ne bo dolgo, ko se bodo tudi ti združili z narodnimi socialisti Zahvala predsednika vlade Belgrad, 3. dec. A A. O priliki državnega praznika je predsednik ministrskega sveta in minister notranjih zadev general Peter Zivkovič prejel mnogo brzojavnih čestitk iz vseh krajev države in inozemstva. Ker se predsednik vlade ne more vsakemu posebej zahvaliti, se tem potom zahvaljuje vsem. ki so mu čestitali. (Iz kabineta predsedni-štva kr. vlade, 2. decembra.) Napredovanje pri linanci Belgrad. 3. dec. 1. Pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani so napredovali: Za glavnega arhivarja 2. III. Anton Bračko, Rudoll Vcčerin, Evgen Šu-šteršič, Franc Šušteršit, Ivan Kramar, Josip Be-dan. Pri glavni podiužnici Drž. hip. banke je napredoval zstalnega uradnika v 4. H. Avgust ti-gon. Zdorovanjc beler. industrijcev Belgrad, 3. dec. I. Belgrajski industrijalci jO imeli danes zborovanje, na kalcem so razpravljali o predlogu belgrajske občine, da ukine trošarine. Piišli so do sklepa, da so ti sklepi škodljivi za domačo industrijo in p idobiinc kroge. Poleg lega so se cbširno bavili s sovjetrkim dutnpingom, katerega posledicc so sc v poslednjem času pričele čutiti tudi pri nas. Sklen eno je, da industrijska zbornica opozori mtrodajne kroge na to dejstvo, da bi se pravočasno storili potrebni koraki proti temu. Akademski koncert v Belgradu Belgrad, 3. dec. I. Sinočni koncert akademskega pevskega društva ic nad vse sijajno uspd. Koncerta se je udeležil Nj. Vel. kralj, člani vlade z načelnikom predsednikom vlade generalom Petrom Živkovičem, Pevskim zborom so navdušeno aklamirali, predvsem pevskemu zberu iz Ljubljane, ai je žel dolgotrajne ovacije za r,gs lepa izvajanja. Krediti ra anaJabetshe tečaje Belgrad, 3. dec. AA Da bi se otvorilo čimveč analfabetskih tečajev, katerih posečanje je na podlagi čl. 153 zakona o narodnih šolali obvezno za vse osebe ilo 25. leta, ki niso posečali ljudskih šol, in da se bo moglo nastavljencem izplačati nagrade, je minister prosvete sklenil, da se bodo v lo svrho uporabili krediti, ki jih iuiajo v svojih proračunih v tu namen posamezne banske uprave. Zato je minister za prosveto poslal okrožnico vsem banskira upravam, ki v njej zahteva, naj obveste oddelek za ljudsko prosveto o višini kreditov, ki jih imajo v svojih proračunih za lake tečaje v tem letu. O vojaških nabavah in trošarini Belgrad, 3. dec. AA, Finančno ministrstvo, oddelek za samoupravne davke, je poslalo okrožnico vsem banskim upravam o plačevanju dajatev za vojaška naročila. Na podlagi čl. 74 zakona o administraciji vojske in mornarice daje finančno ministrstvo navodilo ban.ovinskim in občnskim upravam, da se od vojaških dobaviteljev za dobave vojski ne more zahtevati niti občinska niti banovinska doklada na trošarino. Člen 74 omenjenega zakona je mišljen v korist vojske, da bi se dobave pocenile, nc pa v korist dobavitelev. Da ne pride do zlorab, odreja za to ministrstvo , da se od vojaških dobav plačujejo te do-klade s tem, da imajo pravico do povračila vsote na podlagi potrdila, overovljenega od vojaškega oblastva. Društvo prijateljev Vel. Britanije v Zagrebu Zagreb, 3. dec. ž. Včeraj je bila seja upravnega gospodarskega odbora Društva prijateljev Velike Britanije v Zagrebu. Navzoči so bili kol gostje poslanik Velike Britanije Henderson in bri-lanski konzul v Zagrebu Bullock. Predsedoval je župan dr. Srkulj, ki jc obenem predsednik društva. Pozdravil je gosta in se mu zahvalil za obi*k. Henderson je naglasil, da bo vsako leto prišel v Zagreb pri tej priliki in da bo podpiral to društvo v njegovem delovanju. Za časa svojega bivanja v Londonu je stopil v stik z jugoslovanskimi krogi. Prizadeval se bo, da pride do čim krepke,šega gospodarskega sodelovanja med organizacijami, ki na tem delajo. Henderson je bil nato gost Ivana Meštroviča in pii njem prebil čas do odhoda S, O. E. v London. Dunajska vremenska napoved: Po nižinah Iki na nekaterih krajih jutranja megla. Ponoči slatin. Temperatura se tudi podnevi ue bo dvignila mnogo nad ničlo. Maskirana diktatura v Nemčiji Nemške stranke bežijo pred odgovornostjo — Briining bo vladat s § 48 Ogorčenje ljudstva proti nezmožnemu parlamentu Berlin, 'ee. d. Naeikral je v Nemčiji pojavila nevarnost neustavnega vladanja. Drž. kancler, ki je dobi) priznanja polno ime -stvarnega kanclerja .se je po zadnjih volitvah lotil dela z veliko iskrenostjo. Za nobenega ni bil« več lajno, da mora priti v Nemčiji do temeljitih finančnih reform. Do sedaj je Nemčija živela od inozemskih kreditov in vse povojue vlade so krile proračunski priinan-kljaj s posojili. Novi državni kancler je temu stanju hotel napraviti konec, v Vsaka država, ki ne krije svojih izdatkov z rednimi dohodki, je v nevarnosti, da podleže go.s| "..Jurskim bremenom,* je govoril Briining v državnem zboru, ko je razlagal nnfrt za iinančno reformo. Dvoje reform jo bilo neobhodno potrebnih iu sicer v prvi vrsti zvišanje davkov, ker je Nemec v primeru z drugimi narodi plačeval najnižje davke v Evropi iu drugič znižanje uradniških plač, ki so daleko prekašale uradniško mezde po drugih državah, lino in drugo je zelo nepopularno toda /n ureditev drž. financ v Nemčiji neizbežno. Briining je v to svrho izdelal 28. zakonskih osnutkov, s pomočjo katerih je upal, da bo državni proračun postavil na zdrave noge, ne da bi inu bilo Ireba klicati na pomoč i r, redna posojil« Nemški državni zbor se je spričo lega širokopo'ezne,.ra programa pokiiMti v čudni luči. Takoj po volitvah je izgledalo, da bo državni kancler našel za svoje načrte zadostno večino v parlamentu. Toda polagoma so su odvajule od vladne veČine stranka za stranko lako da so je nahajal naenkrat pred dejstvom, da njegova reforma ne bo sprejeta. Zanimivo pri vsem tem je, da so parlamentarne stranke v privatnih pogajanjih z državnim kanclerjem priznale korist in potrebo njegovih reform, kalerih pa nimajo poguma podpirali s svojimi glasovi v drfavnom zboru. Državnemu kanclerju ni preoetajalo drugega, koti da obrne, hrbet dela nezmožnemu parlamentu ia nesti svoje načrte v podpis predsedniku republike. Predsednik Hindenburg je kanclerju obljubil, da bo uzakonil finančno reformo ua podlagi dilda-torijabiega člena 48. nemške ustave. Odločnost državnega kanclerja, du na vsak način iu za vsako ceno izvede svoj program, je izzvala po časopisju najrazličnejšo komentarje. Njegova osebnost bo s tem .samo pridobila v javnosti, ki mu ne prikriva svojih simpatij. Dejstvo namreč, da državni zbor, ki uvideva polrebo nove finančne po-lilike, uima poguma, da bi zunj glasoval, meče zanimivo luč nu pola, po kalerih je krenila nemška demokracija. Zmaga na volišču. Katero so si izvo-jevali nacijoualisti, gre na račun njihovo demagogije. To vo vsak pošlen politik v Nemčiji. l)a je pa oplašila resne nemške politične stranke, da jim je odvzela vsak čut za palrijotično odgovornost ter izstavila pred nje strašilo strahovlade volilcev, loga do zadnjih dni nemška javnost ni vedela. »Koliko pa je vredna demokracija,« piše »Frankfurter Zei'.ungc, če se je vlada ne more posluževati v dobro naroda, in če brezoblični in strahopetni parlament sam sili vlado, da se poslužuje nouslavnega sredsiva za uzakonjenje svojih načrtov.« Kam so pa zašle naše politične stranke,« pristavlja »BorlLnor Tagoblaltc, »ki plašljivo odrivajo od sebe odgovornost za dejanja, ki jih v srcu odobravajo. Tako zavrgel se do sedaj 3e ni uoben nemški parlament, in nemški narod mora biti hvaležen državnemu kanclerju, ki v tišini brez vsakega hrupa rešuje n« samo Nemčijo prod gospodarsko katastrofo, ampak ki rešuje tudi parlament in demokracijo pred nepotrebno prolanucijo.. vVoasiecho Zeituilg« si izrecno prepoveduje, da je v Nemčiji uvedena dik'alura, feš "slava dovoljuje v izjemnih slučajih, da se vlada brez parlamenta. Sedanji državni zbor jo sam odklonil vsako delo. Vsa prizadevanja kancleri* so bila zaman. Ali si bo parlument upal jutri razveljavili finančne zakone? Ne, ravnolnko ne. kol si jih daues ne upa sprejeli. Or. Fr. :M. Trdan: Italijani v Primorfa kraljevine Jugoslavije Jugoslovanski biro v Splitu je začel v zadnjih *tih izdajati zbirko spisov, ki se nanašajo na poznavanje Adrije in našega Primorja poseono v narodopisnem in trgovskem oziru. Pravkar je izšla zelo okusno in temeljito sestavljena studi a z zgoraj na zna cenim naslovom. Marljivi dalmatinski zgodovinar dr. Ivo Rubič, ki je ravnokar nu poli v Berlin in Hamburg, da sc izpopolni zlasti v oce-anografiji, se je lotil zanimivega in času zelo primernega vprašanja o laškem živliu v na-i državi. V petih poglavjih govori o absolutnem in relativnem številu Italijanov zlasti na naši obali, o regni-colih, optantih iu emigrantih ter njihovem kulturnem in gospodarskem stanju. Razpravo zaključujejo številni statistični podatki, sestavljeni v obliki preglednih tabel. Zanimanje Italijanov za Dalmacijo in njeno iredento je vzplamtelo v velikem obsegu šele v povojnem času. Pred svetovno vojno so bili le poet! ini pisatelji kot Federzoni, Sighele in Cabaro — ki so opozarjali laško javnost na pomen vzhodne Adrije in njer.e obali. Odkar pa so prišli Italijani v posest Goriške in Istre, se je vrgla laška publicistika s podvojeno vnemo na Dalmacijo. Ker pa statistika, čeprav je še tako umelno prikrojena, ne govori v prilog laškim konspiracijam, so se zabeli v zadnjem času sklicevati bolj na zgodovinsko pra-\o. A. Dudana, zadrski poslanec v Rimu, je lansko leto v svojem slavnostnem govoru ponovno naglašal. da je Dalmacija zemlja, ki je 2001) let po vsej svoji civilizaciji izključno in samo italijanska. Po uradnih podatkih laškega zunanjega ministrstva iz I. 1027. je v celi Jugoslaviji 14.329 Italijanov. Med temi je 8.369 moških in 3%0 žensk. Največ jih je v Splitu 5722, večje laške naselbine pa so se: v Ljubljani 3000, v Zagrebu 22S7, v Sarajevu 2000 ter v Dubrovniku 1030. Enako število navaja tudi Calendario Atlante de Agostini-Islituto geogra-fioo de Agostini-Novara 1928, dočim se večina laških publicistov ne strinja z uradno ugotovitvijo, ainpak samovoljno kombinira večjo ali manjšo številko. Za mirovne konfercnce v Parizu in v času razmejitvenih pogajanj med Italijo in Jugoslavijo sta informirala inozemstvo Oiolto Dainelli in Atti-lio Tamaro. Po mnenju prvega, ki sc je v svojih treh razpravah naslanjal na zastarele podatke nekdanjega avstrijskega štetja, mora biti v Dalmaciji 70 do 80 tisoč Italijanov. Njegovemu izvajanju se je pridružil tudi Tamaro, ki pa hkrati dostavba, da bi jih bilo lahko 40 tisoč, ako bi se mogli tako svobodno razvijati kakor Hrvati. Statistika obeli ostalih piscev se giblje med 20 in 60 tisoč, le Belletti jih ceni na lOO.OCO. V nasprotju z laškim pretiravanjem pa ugotavlja dr. Ivo Rubič. da niti skromni podatki laške uradne statistike niso povsem točni. Opiraje se na ranesljivo predvojno statistiko, piše: »L. 1910. je bilo v celi Dalmaciji 18.028 Italijanov ali točro: lindi, katerih občevalni iezik - lingua parlante — jc bil laški. Ako odbijemo 9318 Italijanov, ki so prebivali v mestu Zadru, ki pa je po rapalski pogodbi pripadel Italiji, bi ostalo v Dalmaciji še 8710 Italijanov. Prav tako zanimivo je dejstvo, da število Italijanov kljub velikim laškim žrtvam stalno pada. Mrvo-ri izmed nekdanjih avstrijskih podanikov, ki so optirali za Italijo, danes obžalujejo svojo prenagljenost, ker ne dobe od Italije tistih materialnih ugodnosti, ki jih je posebno d' Annunzio obetal Vec družin, ki jih pisatelj po imenu navaja, ce je v zadnjih letih izselilo v Italijo, zlasti iz oko-iic Korčulc, Silbe, Splita in Boke, dočim so tudi pogosti slučaji reoptacije za našo državo. Središče laškega življa na našem ozemlju je Split, kjer imajo Italijani vse predpogoje za kulturni' in gospodarski napredek. Tu je sedež njih glavnega društva »Lega culturale«, imenovano tudi »Unione italiana«. Kakor predvojna »Lega nazio-nale« je tudi »Lega culturale« nekaka matica celotnega laškega šolstva in laške kulturne propagande Samo to društvo vzdržuje 7 šol, ki so raztresene deloma ob obali. V Splitu je tudi sedež »Gabinetto di lettura«, ki zalaga laški živelj s časopisjem in knjigami. Čeprav je članarina glavnega društva razmeroma visoka — 500 Din letno —, vendar število članov stalno narašča. Biblioteca po-polare« izposojuje knjige ludi izven mesta, dočim lajša »Societa operaia tli mutuo soccorso« socijal-no bedo. Na verskem polj" delujeta zlasti bratovščina sv. Duha in bratovščina sv. Jožefa. V Splitu so namreč Italijanom odstopili eno cerkev, kjer pastiruje regnicoto, laški duhovnik iz Italije. Značilno za laško ideologijo in mentalilefo pa ie žalostno dejstvo, da se celo priznan vseučilišči nrolesor, kol je imenovani Dainelli, ne more vzdržati sramotilnega podcenjevanja slovanskega zivija. Ko razpravlja o kulturni stopnji laških pouanikov. ponovno podčrtava, da Lahi daleko po svoj: vo hrizbi iMilkril "jejo da matinske ilrvate. Oobesedi.o piše- Ma si č che gli Italiani rappresentavano c rappreseiitano 1'elemenlo superiore in Dalmazia, c Sli Slavi Pelemento inieriore. Prav tako neokusna Sanacijski program nemške vlade Proračun znižan za i'5 miljarde — Uradništvu se znižajo plače za 6 odi t >lhov Herliti, 3. decembra, kk. Danes se je začelo zasedanje nemškega državnega zbora, na katerem se ima izvršiti prvo čitanje novegn državnega proračuna in glasovati o zasilnih odredbah vlade, s katerimi ima stopili v veljavo sanacijski program vlade. Galerijo so bile nabilo polne poslušalcev, številna policija je obkolila poslopje državnega zbora, da ne bi prišlo do kravalov kakor pri zadnji seji. vendar pa ni bilo nobenih demonstracij. Današnja »eja jc trajala samo poldrugo uro. V glavnem je govoril finančni minister Die-Irich. Ii njegovega govora je posneti, da je novi proračun nasproti lanskemu skoro za poldrugo milijardo nitji. Najvažnejša odredba noveru proračuna je OMimoKvojiter zavarovanja proti brezposelnosti. Zadnji proračun je л-šel v nered radi tega. dn so bile radi silno naraščajoče brezposelnosti potrebne velike j>odpore vlade. I;i -o šle daleč preko proračuni. Sedaj je etvnr tako urejena, da mora zavarovanje proti brezposelnosti suno nubaviii potrebne vsote z zvišanjem prispevkov in dn bo država dala -amo omejeni prispevek. Nadaljnja težko ua jo bila stalno padanje davčnih dohodkov, kar znnša za zadnje leto !XIO milijonov, kar j>a se bo izravnalo pred vrt m z zvišanjem carine na tobak in z zelo dalekoscžoimi odredbami za varčevanje, s katerimi upajo doseči več kot milijardo. K tem odredbam za varčevanje spada predvsem в% znižanje plnč uradulKtVa in poenostavljen]« pobiranja davkov, Semkaj sjiada odredba, da bo od dosedasjih 170.(11)11 davčnih obveranrev malih kmetov ostalo edslej samo 4(1,000, ki bodo v bodoče še plačevali dohodnino. S tem bo sicer odpadlo 100 milijonov, upravni prihranek pa bo mnogo večji. Končno je finančni minister opozoril še ua vuzut.sl vprašanja, kako bi bilo mogoče pridobili nazaj nemški kapital, ki je jiobognil v inozemstvo. V lo svrho se bo izdala davčna amnestija. Dalje bodo davčno oblivsti v bodočo pri ugotovitvah premoženja ali dohodkov zahtevale obljubo nanuttto prisege. Minister Dietrich je končal s priporočilom, da državni zbor dovoli proručuu, da bo v zvezi s prisilnimi odredbami zagotovljen kredit iu akcijska sposobnost nemške države. Ruzdi bel \v Bolgariji Spre'em pri hratm — „Turči u zashdwe samo miroljubne cilje" Sofija, 3. dec. A A. Bolgarska agencija javlja: Kralj Boris je včeraj sprejel v aulijenci turškega ministra zun. zadev 1 efčikrt Rtlždi beja. Po avdijenci je Tefčik Ruždi bej iz.avil zas o. nikom tiska, da občuduje kralja Borisa, čigar osebnost ga je uprav očarala. Tajnost uspeha nove Turčije je baš v občutkih zaupanja in ljubezni tur.ke.ja naroda do Mu-tafe Kemal-paše. V takih odno:ajih je, kakor vidim, tudi bolgarski narod do svojega suverena. Posebej poudarja zunanji minister Turčije j>ri-srčni sprejem, ki so inu ga priredili tiradni bolgarski krogi. Jako zadovoljen je, da se je sesial z bolgarskimi državniki, in radosten, da se je uresničil načrt njegovega potovanja v Bolgarijo. Pri tem naglasa skupne interese Turčije in Bolgarije, dveh sosednjih držav, ki so v mnogih pogledih slični. Dalje opozarja na to, da njegov poset nima točno opredeljenega smotra, vendar je prirodito, da se turški in bolgarski državniki po ,ovore o stvareh, ki so na dnevnem redu. Neka vodilna oseba turške |x.litike jc potrdila, da obstoji prijateljsko razmerje med Turčijo in Bolgarijo, in nagla-sila, da je turška politika na Balkanu jako zadovoljna, da je v Eolgariji naletela na odjek svojih čuvstev. Zunanji minister nato kategorično demantira glasove, da bi bil pristaš kakršnekoli fronte. Politika fronf je dovedla do nesreč in zafo se trudi, da odstrani te fronte, ker so zapreka konsolidacij miru. On jc pristaš popolne enakosti med narodi. Vendar se ne sme mhce čuditi, če začenja turška politika izvajati svoj pacifizem s sosednimi državami, da se la sistem pogodb razširi in da objame vse mednarodno življenje. Kako £e hi! итоцеп Tomalevski Sofija, 3. dec. AA. Po zadnjih jx>dalkih je bil izvršen umor Tomalcvskega na sledeči način: Bratje Tomalevski so prodali svojo rodno hišo. V dvorišču ie hiše se je nahajalo drevo, ki ga je pred leti zasadil njihov oče. Nauin Tomalevski je hotel presaditi drevo v svoj vrt. Šel je zato na dvorišče, da drevo izkoplje. Medtem pa sta morilca oddala nanj izpod krova sosedne hiše dva s rela iz karabink. Oba sta ga pogodila v glavo in prsi. Sluga se v irenotku streljanja ni nahajal na 'vrtu, pritekel pa je takoj na dvorišče, oborožen s puško ter začel streljali na sosedno hišo, odkoder je slišal strele. Ko sta morilca to videla, sta začela streljati nanj z revolverji ter ga ranila. Morilca sla ; nato zbežala na ulico. Stražnik na ulici, ki je sli- i šal streljanje, je začel morilce zasledovati ler s strelom iz puške ranil enega v nogo in ga prijel. Drugi morilec pa je bil tako zbegan, da se je pustil prijeti od pasantov. Tudi on je bil na mestu aretiran. Ranjeni morilec se imenuje Vladimir Ge-orgijev, njegov tovariš pa Andrej Alanov Dimi-trov. Morilca sla tekom zaslišanja izjavila, da nista osebno poznala umorjenega in da nista živela ž njim v prepiru. Oba sta izvršila umor po naročilu. Lastnik hiše, iz katere sta streljala, se imenuje Stenkov, ki je bil istotako prijet, da bi se ugotovilo, ali sta morilca prišla v hišo z njegovo vednostjo in ali je vpleten v ta umor. Pravosodni minister je dal osebno nalog, naj sc vodi preiskava najodlečnejše in čim hitrejše. Zaščitnica narodnih manlšln Milan, 2. dec. x. (Izvirno >S1.«) »Gazzettn del Popolo iz Turtna že delj rasa polemizira r jugoslovanskimi časopisi, češ. da so v?n j»oročila o.preganjanju slovenske manjšino V- Italiji popolnoma izmišljena. Sicer pa so manjšine v Italiji, tako piše list, malo številnejše, kol jih ima Jugoslavija. Jugoslavija šteje Nemce. Madjare, Romune, Bolgare, Macedonee, Italijane (50.0001). Btinjevce. Albance, Turke, Muslimane, Črnogorce, Vende, Vlahe, Kra-sovane ('.'), Scijolce ('.') In Jude. Kakor vidite, je tu-rinskl list pri vsej natančnosti popolnoma pozabil na cigane, knlere italijanski časnikarji lako rudi uvrščajo med jugoslovanske narodne manjšine. List navaja nadalje, kako Jugoslavija zatira Italijane v Dalmaciji. »Ce eo jugoslovanske oblasti zatrle je njegova sodba o dalmatinskem seljaku: Genie semplicc c primitiva ed anehe rozza, che di quesla rozzezza da prova nei rapporti tra gli uomini e le donue. — Preprosto in surovo ljudstvo, o čemer pričajo pogosti prepiri med moSkiml iu žensk: ini. Rubič sklepa: >Ako bi laška publicistika pokazala svetu dejansko stanje njihovih manjšin na tej obali, kakor smo jih tu navedli, potem bi se povspeli do Cavurja ali MazHnija, in v nove šem času do Nitiija, ki so priznali in odkrilo priznavajo, da je vzhodna jadranska obal popolnon;. slovanska, a med obema sosednjima državama Balkana in Apenina bi bilo več prisrčnosti in odkritosrčnosti.« italijansko šolo usmiljenih sester v Splitu, gotovo niso Imele tako tehtnih vzrokov, kakor italijanske, • ki so ukinile slovenske šole, ker so bile središča terorističnega delovan ja ..« »Jugoslavija se skrbno ogiblje vsake razprave o položaju n,jenih manjšin na mednarodnih zborovanjih, sedaj pn hoče postaviti Italijo jired svetovno sodišče radi postopanja z manjšinami. Toda blagovolile nam vprašanje, zaključuje turinski list, kako je mogoče, da se tako neprevidno postavlja to Irnjcvo vprašanje ravno Italiji, ki posveča varstvu svojih manjšin vso skrb, da se spoštujejo njih narodni značaji, življenje In Imetje.« Tnko pišejo fašistični listi, ko je goriški prefekt ukinil zadnji slovenski časopis v Italiji. V ilustracijo gornjih trditev poročam po »Corriere della Sera , dn je bilo zadnje dni aretiranih v Julijski krajini 20 slovenskih železničarjev, od katerih jili je bilo 11 izročenih izjemnemu sodišču v Rimu, drugi pa so bili izpuščeni. Sodeč po vesteh, ki krožijo po Milanu in po gornji Italiji sploh, so te aretacije baje v zvezi z revolucionarnim gibanjem, katerega so fašistične oblasti odkrile. Tukajšnji fašistični tisk jo meseca oktobru napovedal, da se bo vršil proces proti dr. Sfiligoju, Jelinčiču in drugim aretiranim slovenskim Goriča-nom prve dni meseca novembra. »Gnzzelta del Popolo- poroča, dn je izjemno sodišče obravnavo od-tjodilo, ker morn priti na vrsto najprej vrsta aretiranih italijanskih komunistov. Verjetno je, da sc Tudi ameriški proračun je pasiven VVashington, 3. dec. AA. Predsednik republike lloover je predložil kongresu državni proračun za prihodnje leto. V spremnem poročilu navaja da znaša ta proračun 3.932,842.000 dolarjev. Proračunsko leto se bo nehalo junija 1932. Letošnji primanjkljaj znaša 180 milijonov. Zato Amerikanci nc more j o pričakovali, da bo. še nadalje razveljavljena eno odstotna taksa od dohodnine .Letošnji primanjkljaj je neznaten in bo izginil z ozdravljenjem kreditnega ravnovesja In z občo obnovo gospodarstva. Na la način bodo absorbirana tudi vsa začasna jx>sojila. Dohodki leta 1932. so predvideni v višini 4.085 milijonov dolarjev, izdatki bodo znašali 4054 milijonov dolarjev. Za narodno obrambo je predvidenih O90 milijonov dolarjev. Ti izdatki so znižani za 34 milijonov. Olajšan ob'sk Franci'e Pariz, 3. dec. AA. Medministrska konferenca je sklenila nove olajšave glede obiska Francije s strani inozemskih potnikov. Sklenila je, da bodo tranzitna viza veljala za 14 dnevno do enomesečno bivanje v Franciji. Odpravila je vse do.cdanje formalnosti ter sklenila ustanoviti urad, kjer bo osredotočena vsa služba glede tujskega prometa. Seja VZS Belgrad, 3. dec. AA. Vrhovni zakonodajni svet je imel nocoj od 16. do 19.30 sejo. Predsedoval je g. Ivan Hribar. Na dnevnem redu je bilo nadaljevanje podrobne razprave o zakonskem osnutku glede izkoriščanja vodnih sil. Prihodnja seja bo jutri z istim dnevnim redom. Savič upoko'en Belgrad, 8. dec. ž. Delj časa se je govorilo, da bo uj4>kojen načelnik industrijskega oddelka v trgovinskem ministrstvu Milivoj Savič, ki je znan po svojih mnogih knjigah o gosjKjdnrstvu v Jugoslaviji in po svojem stališču glede na razvoj in nacionalizacijo naše industrije z ozirom na narodno obrambo. Vprašanju te upokojitve se je posvečala posebna pozornost jx> upokojitvi načelnlkn oddelka zu zunanjo trgovino dr. šlajnmeca-Sorodolskega, Danes se je to vprašanje rešilo in je bil Savič upokojen. Nj. Vel. kralj je podpisal predlog trgovinskega ministra Demetroviča. Savičeve posle bo vodil inšpektor ministrstva Slojadinovič. Stavba v Me nlovih pod:et!ih Zagreb, 8. dec. ž. V mnogih podružnicah Meinlovih podjetij so nustavljenci stopili v stavko. Gre namreč za zahtevo sprejema kolektivne pogodbe. hrahu se bodo cc"e znižate Ljubljana, 2. dec. AA. Banska uprava je po naročilu ministrstva za notranje posle izdala nalog vsem sreekim in mestnim načelsfvom, da takoj podvzamejo primerne korake za znižanje cen kruha Plačevanje davčnih zaostankov Belgrad, 3. dcc. AA. Minister za finance je poslal finančnim direkcijam okrožnico o plačevanju davčnih zaostankov dohodninskega davka in davka na imovino. Po tej okrožnici se dovoljuje davčnim obvezanccm, da plačajo te davčne zaostanke z letnimi obroki do 1935. leta. V okrožnici pa se jxuidarja, da obvezanec. ki do 1. novembra vsakega leta ne plača svojega dolžnega obroka, izgubi pravico do nadaljnjega obročnega odplačila. Plače so se bolj znižate kot cene Riin, 3. dec. ž. Orgttn fašističnih delegatov >11 lavovo fasciHta« prinaša zanimiv članek o pocenitvi življenjskih potrebščin in izraža nezadovoljstvo /. dosedanjimi rezultati, opozarja na dejstvo, du sc cene ne znižujejo v istem razmerju, kot so se znižale plače. V cenah je še vedno velika razlika, predvsem v trgovinah n« veliko. Trgovine še vedno zahtevajo velike dobičke. To se ne sme trpeti. V Ncapolju so oblasti zaprle 9 raznih trgovin z življenjskimi potrebščinami, ker niso hotele znižati cen. Nemške fašiste zapirajo Berlin, 3. dec. AA. Policija je zasačila blisn gradu Jaeschkovvitz pri Bratislavi okrog 400 oboroženih členov narodne socialistične stranke in jih aretirala. Zaplenila je veliko množino karabink, revolverjev, ročnih granat in drugega orožja. Ni dočakal London 3. dec. kk. Včeraj je po dclgi bolerni umrl poslanec delavske stranke Backer, ki je bil že več let znan po tem, da jc vsako leto vedno z negativnim uspehom ponavl al p edlog, da se popolnoma odpravi vojska na suhem, na morju in v zraku. Grozna smrt dirkača Berlin, 3. dec. AA. V m!dnaro;'nih avtomobilskih krogih dobro znani vozač in dirkač Wi11y Ehmke je tragično umrl. V noči od ponedc 1 ka na torek je izbruhnil požar v pisarniških prostorih nemškega šoferskega društva. Ko so gasilci prispeli, da pogase ogenj, so p'ameni udarili iz Ihm-ikcjeve spalnice. Po po-V-aitvi cgnja so nr.šli Ehm-kejevo truplo na tleh. Bilo je popolnoma zogljcneio. Ako želite ohraniti zdravie V^ših otrok dajajte jim skodclico »Ovomalline« za za-julrek ali kot lahko jed. ©УОШШГ je koncentrirana naravna krepilna hrana, ki jo otroci radi jemljejo kot slaščico. Dobita sc v vseh lekarnah, drogerijah in boljših špecerijskih trgovinah: velika škatli« Din o«'—, srednja škatlja Din mala škatlja Din Iti'-. prične obravnava proli goriškim Slovencem v najkrajšem času. »Regime fasrisla poroča, da ie bil v Trstu "Aretiran prof. Cosovel. Vzrok are tac I le ni znun. Krščanska ljubezen v dejanju Kako skrbe Francozi za siromašne brale Ljubljana, 3. dec. Torkovo karitativuo predavanje je bilo ob zvokih glasbe, ki je odmevala iz velike dvorane, dočim je v beli dvorani 220 zborovalcev z vso pozornostjo sledilo besedi dr. Alojzija Kuharja. Danes lahko rečemo, dn so Kuharjeva predavanja o Caritas mojstrovine, za nas nekaj novega in bogat prispevek k internacionalni Caritas Catholica. Caritas vodita srce in duh. Zato nam je vprav posrečeno že drugo predavanje o francoski krSčanski Caritas. Lep uvod predavatelja, ki je ob svojem prihodu v Pariz preživel Silvestrovo noč s 6000 akademiki in dijaki najvišjih pariških šol, ki so vso | noč adorirali v baziliki presv. Srca na Montmartru, ; nam kaže Francijo v |>ovsem novi luči, kot smo jo bili vajeni gledati doslej. 1 Predavatelj nam je odkril vse skrito delo za odrasle, in sicer najpoprej društva, ki iščejo dela. 5-1 društev v Parizu zaposluje v svojih ateljejih 50.000 delavcev in delavk. Kanonik Cour je v 25 letih ustanovil 8 delavnic za 20.000 deklet. 46 društev preskrbuje delo na dom, in to 65.000 osebam. Ljudskih kuhinj, ki nudijo hrano zastonj, je 135. veliko jih imajo Vincencijeve konference in sestre sv. Vincencija Pavelskega. Obtačilnic za reveže je v Parizu 500. prenočišč nudi n. pr. samo ona organizacija letno 180.000 osebam. Velika je skrb za bolnike, zlasti za tuberkulozne in kožno bolne. Imajo društvo gospa usmiljenk s 5000 članicami, društvo deklet usmiljenk s 3000 članicami, društvo prostovoljnih bolničark itd. Vse te brezplačno izvršujejo službo bolniške strežbe. Iirezmejno pa je delo 17 različnih redov v Pa- rizu, ki izvršujejo bolniško strežbo na domovih, ki je brezplačna. Kuritativna akcija zu stanovanja je zgledna na primeru duhovnika Lemira, ki je v 26 letih zgradil 5000 delavskih hišic in vrtičkov za 80.000 oseb. V Parizu je 125 socialnih sekretariatov, ki so nekake družinske posvetovalnice, kjer uraduje advokat, zdravnik itd. brezplačno. LejKi delo izvršuje društvo za srečne zakone itd. Kot primer karitativne zavednosti med francoskim žen-stvom je navedel govornik slučaj Jugoslovanke Kureš, o kateri je izšla že obširna literatura in vso s tem namenom, da bi jo rešili in dokazali njeno nedolžnost. G. komtur V. Učnk jc zaključil krasno zborovanje in povabil vse navzoče, k tretjemu karitativ-nemu predavanju, ki bo 16. decembra o »Caritas v Nemčiji«. V spomin Jar. Flajšmanu Dol pri Ljubljani, decembra. Do pred par leti je bilo malokomu znano, ■la emo ludi Slovenci imeli moža, ki je pred več kot pol stoletjem oral celino na polju slovenske glasbe. Tn mož je bil Jurij Flujšnian. roj. 1. 1818. v Beričevem, občina Dol pri Ljubljani Njegovo ime je slučajno odkril g. prof. dr. Kozina in je nato zbral podatke o njegovem življenju in delovanju. Na inicijativo g. prof. dr. Kozine si je prostovoljno gasilno društvo Dol-Beričevo nadelo častno nalogo, da postavi na hiši,, kjer je bil rojen prvi slovenski skladatelj, spominsko ploščo. Pokojni je bil po poklicu učitelj, ter je služboval na Vrhniki, od tam je prišel v Ljubljano k Mahru Urejeval je prvo slov. glasbeno revijo »Grlica-: ler izdal v samozaložbi 7 zvezkov svojih kompozicij. Umrl je v Ljubljani letu 1884. Na setanku v nedeljo 30. novembra se je sestavil odbor za odkritje spominske plošče, ki bo začel zanjo zbirali prispevke. Vse ljubitelje stare slovenske glasbe pa prosimo, naj nnm po svojih močeh pomagajo, da otmemo pozabljenosti njegovo ime. Prispevki naj se blagovolijo pošiljati na naslov: -•Odbor za odkritje spominske plošče Juriju Flajšmanu, Dol pri Ljubljani.« V vojni padlim Ptujčanom Ptuj, 2. decembra. V nedeljo 30. novembra je Veteransko društvo v t tuju odkrilo spominsko ploščo v vojni padlim borcem. Na vodoravni plošči sta latinska verza, ki spominjata na grški poraz pri Termopilah; pod to pa padajo tri navpične plošče; na vsaki izmed njih je v marmor vplesanih 24 imen. ^ „2e P'«* drugo popoldne je bilo na vojaškem oddelku mestnega pokopališča izredno mnogo ljudi. Na vseh štirih straneh ob spomeniku so bile postavljene v stroj čete uniformiranih veteranov, gasilcev; oko pa se ni moglo ločiti od varaždinske mestne garde, ki je bila oblečena v mogočno in pestro odelo francoskih grenadirjev. Po prihodu duhovščine je g. Vestenck pred zsatopniki oblasti s primernim uvodnim govorom pričel žalno svečanost. Bela zavesa je padla raz spomenik. Preč. prošt g. dr. Žagar je blagoslovil spomenik žrtvam; poleg drugih mu je asistiral svetnik g. p. Alfonz in v imenu oo. kapucinov g. Steiminger. Iz Ljubljane je prihitel vojni kurat g. Bonač v imenu JSV. V temperamentni govor je povil ptujske spomenike, ki glasno pričajo o veri poganov-Rimljanov — v onostranstvo. Za poganskim Orfejevim spomenikom kliče v nebo zvonik proštijske cerkve. O. ku- Ljublmna siln na Posavje rat je poleg tega poudaril še tri ideje. Iz hvaležnosti do padlih žrtev in v njih večen spomin naj stoji spomenik; naša srca naj bodo drobne lučke za junake. Ta kamen opominja k večnemu miru, ki naj zavlada na zemlji — morij je bilo že preveč. Naj bo pa tudi klicar, da je v Sloveniji dovolj medsebojnih prepirov, prepirov, ki tedensko zahtevajo 2 do 3 žrtve. Ves svoj govor ie slavnostni govornik prepletel z lepimi slovenskimi narodnimi pesmicami. Končal je s pozdravom ljubljanske centrale in s pozdravom g. generala Maislra. Cerkev je nato sprejela spomenik v varstvo. S r>osebno skrbjo bo gledala na to mesto, ki ga je z veseljem odstopila v ta namen. S tem pa je [»kazala, kako so tudi Cerkvi dragi mučeniki za domovino. Godba je zaigrala »Bože pravde«, pokopališče je sprejelo v svojo senco nov spomenik. Po tretji uri so uniformirani udeleženci napravili defile pred zastopniki oblasti, tudi vojaške. Na obeh straneh pri magistratu je stalo v špalirju občinstvo. Za mestnimi veterani so šli varazdinski »grenadirji« in 4 oddelki požarne brambe. Vsaka enota je imela svojo zastavo. V spremstvu godbe so končno odšli v Društveni dom na slavnostni sestanek. Radešhi most Zidani most. Okrajni cestni odbor v Laškem je pričel intenzivno razširjati cesto med postajama Hrastnik iu Zidani most. Ta cesta je bila silno ozka ler je tudi marsikje radi železnice in strmega pobočja proti Savi ne bo mogoče dovolj razširiti. Ker gre cesta v velikem delu jx> železniškem svetu, je okrajni cestni odbor povabil železniško upravo, da so si na licu mesta ogledali teren glede razširitve ceste. Zastopnike žel. direkcije in okrajnega cestnega odbora so si dne 25. avgusta ogledali, kje je mogoče cesto razširiti, in so se dela takoj pričela. Povdariti moramo, da je šla železniška uprava okrajnemu cestnemu odboru na roka Cez zimo in prihodnje leto je nameravana razširitev ceste tudi v vasi Suhadol, jer se mora svet prej odkupiti od kmetov. V sredo dne 19. novembra se je vršila v Radečah komisija zastopnikov banske uprave, okrajnih cestnih odborov radeškega in laškega radi prevzema mostu črez Savo v neposredno oskrbovanje okrajnih cestnih odborov. Za bansko upravo sta bila navzoča ing. Poniž in dr. K o v a č i č, za okrajni cestni odbor radeški načelnik Ra v n i k a r in za okrajni cestni odbor laški načelnik Deželek ter odbornika Juvančič in J a grič. Most ie bil zgrajen let? 1894, in ga ie zgradila dežela Kranjska, sedaj ga je oskrbovala banska uprava. Z novim letom pa pride v oskrbo okrajnih cestnih odborov, krškega in laškega. Neposredno ga bo oskrboval okrajni cestni odbor v Laškem, ker se z novim letom ukine okrajni cestni odbor radeški in ee spoji s krškim, kojega sedež je pa bolj oddaljen Zastopniki cestnih odborov predvsem radeškega, so izrazili željo, da mostnina ostane, in sicer s to spremembo, da se na osebni promet ukine, na vozovni in avtomobilski j» zviša. Vendar smo mnenja, da z ozirom na to, ker okrajni cestni odbori pobirajo prispevek po členu 33 zakona za prekomerno uporabo cest. da se mostnina lahko odstrani. f Ljubljana. 3. decembru. | V torek, 2. decembra je v dvorani Prosvetnega I društva pri Sv. Krištofu predaval na povabilo Prosvetnega društva, Moškega krožka in Društva za zidavo nove cerkve g. podžupan prof. Evgen J are o bodočem razvoju svetokrižkega okraja. Hazvori, ki ga je doživela Ljubljana v zadnjih desetletjih, vedno bolj kaže, da se pomika središče mesta proti severu. V stari zgodovinski Ljubljani je bilo prvo središče nekako nn sedanjem trgu Sv. Jakoba, potem se je premaknilo pred sedanji magistrat,^ danes kaže praktična izkušnja, da je center mesta že pred pošto in da se bo z bodočim razvojem mesta proti severu |>omaknil še napre1, najbrž do Figovca. V zadnjih letih je začelo prav v sveto-križkem okraju rasti novo mesto, ki ima radi ugodnega terena vse predpogoje, da se razvije v najmodernejši stanovanjski del Ljubljane. Po novem Plečnikovem regulacijskem načrtu, ki e za svetokrižki okraj v celoti odobren, se bo zgradila severna Ljubljana tako, da bo imela dosti solnca in zraka. Stari regulacijski načrt, ki ga je delni inžener, ki Ljubljane niti videl ni, je imel speljane nove ceste v pravokotnem sistemu večinoma čez ogromne gramozne jame in je bil sploh neizvedljiv. Po novem načrtu pa naj bi bila glavna žila tega okraja nova. 2 km dolga Linhartova cesta, ki bi v ravni črti vodila do Sv. Križ-a. Cesta bi bila 40 metrov široka avenija, ob kateri bi stala vsa za okraj jiotrebna javna poslopja in bi bila zazidana s trinadstropnimi hišami. Prav tako bo definitivno urejena Smartinska cesta, ki bo zvezana j>o |>o-sebni cesti z Linhartovo. Nova Linhartova cesta bo šla črez dve gramozni jami, ki se bosta zasuli z materijalom, ki se bo pridobil pri poglabljanju Ljubljanice. Na to glavno cesto se bodo priključevale v polkrogu druge komunikacijske ceste. S tem bo urejen promet v svetokrižkem okraju. Jako važno vprašanje je tudi kanalizacija svetokrižkega okraja. Dokler la ne bo izpeljana, moremo okraj komaj prištevati k mestu, ker je kanalizacija pač pogoj modernegn in higijenskega mesta. Letos se je že zgradil 1.80 m visok zbiralni kanal od Šmartinske jk> Vilharjdvi do Dunajske ceste, kar stane že sedaj dva milijona dinarjev. Kanal bo ireba podali.šati še naprej do šiške, kar bo stalo zopet štiri milijone dinarjev. Ko bo zbiralni kanal izdelan, jiotem se bodo začeli izkopavati ulični kanali in kanali iz hiš. Ko bo doseženo to, ne bo za razvoj okraja nobene ovire več. Prihodnje leto bo prineslo svelokrižkemu okraju mnogo novih velikih zgradb. Tako se bo gradila osnovna in meščanska šola \ bližini lop-ničarske vojašnice. Nadalje se bo začela graditi carinarnica, ki bo stala severno od kolodvora na Šmartinski cesti. Gradbeni stroški so cenjeni na približno 10 milijonov Din. Stroški za zgradbo se bodo krili iz kaldrminskega fonda Z denarjem iz istega fonda se bo v svetokrižkem okraju tlakovalo precej kilometrov cest. Na vsak način nujno je tudi. da dobi svetokrižki okraj v bližnji bodočnosti tudi svojo srednjo šolo, ki bo stala ob novi Linhartovi ulici. Prav tako bo dobil okraj za Ljubljano nuCno potrebno mrliško vežo in novo župno cerkev. S tem pa se tudi že dotaknemo vprašanja starega pokopališča pri Sv. Krištofu. Po načrtu arhitekta Plečnika naj bi se opuščeno pokopališče ne zazidalo, ampak spremenilo v javen park, ki bi ostal še nadalje gaj niTtvih. V tem gaju naj bi bili nameščeni ob novi župni cerkvi, ki je za okrivi nujno potrebna, nagrobni spomeniki vseh slavnih mož, ki so bili pokopani v tej zemlji. Arhitekt Plečnik sam imenuje izvedbo tega načrta sanjo svojih mladih let in prepričani emo, da bo ta park z novo cerkvijo dika severnemu delu Ljubljane. Hkrati s tem bo treba urediti mrliško vežo, vendar še ni odločeno, ali naj bi stala pri Sv. Križu, ali pa pri Sv. Krištofu. Prav tako se bavi občinski svet z načrtom, da bi zgradili poleg otroškega zavetišča na Gradu še otroško zavetišče v svetokrižkem okraju, ki je že 1111,1110 potrebno. Prav tako je nujno jiotrebno jav- j no . i -uuišče Л> sedanjem regulacijskem nučrtu bo sveto- j križki okraj zazidan v večini s stanovanjskimi hišami. Občina bo z vsemi silami pospeševala zgrad- i njo eno- ali dvodnižinskih Iii'-; v tem okraju. S temi nameravanimi deli bo odpravljena brezposelnost. Že letos je bilo j>ri javnih delih zaposlenih mnogo brezposelnih, še več jih pn bo drugo leto. Tako bo nn eni strani občina pri j>od-porali /.a brezposelne celo prihranila, vrh tega pu lio vodila edino pravilno socialno politiko, nam- j re-\ dajala bo brezposelnim ne podpor, pač pa 1 dela. Še več pa bi mogla zidati občina, če bi živeli . med ljubljanskimi meščani še vedno ljudje, ki bi imeli kaj smisla za javne ustanove. Vsa stara Ljubljana si je postavila sv«>e najlepše kulturne spomenike le s pomočjo velikodušnih mecenov. Dane. pa nn /-»losi prav tisti, ki bi mogli največ žrtvovati, ne žrtvujejo niti »ficka* Po predavanju so navzoči stavili še nekaj vprašanj in najnu tiejših prošenj. Nato je bilo predavanje zaključeno. Tiskovna svoboda — v Italiji Lando Ferreti, načelnik liskovnega urada ministrskega predsednika je nekje v Lombardiji govoril o tiskovni svobodi v Italiji. Kot dokaz, da je tisk v fašistični Italiji svoboden, je navedel dejstvo, da se pod fašizmom tiska vsepalno »tujerod-niht listov. Tako se je odrezal g. Lando-Ferretti več dni potem, ko ie goriški prefekt ustavil še edina slovanska časnika »Novi liste in .Istarski i liste. Tudi »Manchesler Guardian« polemizira s j Ferrettijem, češ, da so njegove izjave neskladne, j Malo čudno je, piše omenjeni list, govoriti o ti- j skovni svobodi v »tujerodnih', krajih, ako je ljud- 1 ska šola na Južnem Tirolskem in Primorskem iz- ! ključno italijanska. Zakaj ne dovoli fašistična vlada manjšinam tudi narodne šole, ko ljudstvo ne razume italiianskega jezika. Izprememba krstnih imen Na zahtevo tržaške mestne občine je sodišče I spremenilo celo vrsto slovanskih krstnih imen. Naj j navedem samo nekaj primerov: Bogomir je postal j Karel, Miroslav — Franc, Drago — Karlo, Danilo — I.uciano, Bogomil — Emilio. Miroslav — Mario, Danica — Aurora, Borislav — Mario, Dušan — Daniel, Nevenka — Marija, Branko — Rafael. Boris — Guerrino, Friderik — Mariko. Zadnji primer kaže, da tržaški narodni fanatizem ne trpi več. niti nemških krstnih imen. Za izpremembo krstnih imen se potegne matični urad na občini. Imena mu predložijo šolska vodstva, ki vodijo j)oeebno evidenco vseh otrok s slovanskimi krstnimi imeni. Aretacije v Bovca Vsled nameravanega i »oži ga ljudske šole so karabinerji zaprli okoli 50 Bovčanov. Krivcev niso iztaknili. Nekega fanta so miličniki na dom u pretepli in ga pustili doma. ■ir Pri številnih ležkofah ženskega spola povzroči naravna »Franz-Joset« grenčica najboljšo olajšavo. Spričevalu klinik za ženske bolezni dokazujejo, da se uporablja zelo milo odvajajoča »Franz-Josef« voda posebno pri porodnicah z izbornim uspehom. »Franz-Josef« j grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in ' špecerijskih trgovinah. NAZNANILO! DRAGO 00R11P d (0. KONFEKCIJA se s 1. decembrom tega leta preseli iz Miklošičeve ceste 14/11. v ...........................................................................................iiiiiiiiiiiiiiihii SOSEDNO HISO DELNIŠKE TISKARNE preje Bamberg -- MIKLOŠIČEVA C. 16 prvo nadstropje! lepo rodi in zdravlju godi Nesreča na cesti Store, 1. dec. V ponedeljek večer je peljal voznik, doma iz Drešinjevasi. iz Št. Jurja proti domu voz sena, težek kakih 15 centov. Ko je pripeljal blizu Opoke. mu je pripeljal nasproti celjski mestni avtobus z nekaj potniki. Pri srečanju je vozil šofer tik ob cesti, pa ker je cesta na tem mestu zelo ozka, je zadel avtobus ob seno, tako da ga je voz celo nazaj porinil in se mu je pri tem zdrobilo več šip. Ker je pri tem voznik zavozil preveč n;i desno, se je zvrnil voz sena na zgornjo stran ceste, voznika je pa vrglo z voza. da se je precej poškodoval. Pokvarjen je tudi voz. Na mesto nesreče je prišlo kmalu več ljudi, ki so jiomaguli sjiraviti seno s ceste, da so mogli avtomobili, ki se jih je med tem nekaj nabralo, zopet naprej. Spretnosti šoferja se je zahvaliti, da se ni zvrnil pod cesto tudi avtobus, kar je le malo manjkalo. Ker je tik pod cesto v globini kakih 20 metrov stara Voglajna, bi se bil avtobus, če bi se bil zvrnil, skril ves pod vodo in bi se j)otnikom ne bilo mogoče rešili. Vsakovrstno ure. zlatnina in erobrnina po nizki ceni pri l. VIL H AR, urar LJUBLJANA Sv. Petra cesto ЗО Ce star fant vasuje Dol. Logatec, 2. dec. 551etni F. je še fant. Pa je šel najbrže pod vpl ivom alkohola v Blekovo vas »na vas*.. To pa pravim fantom ni bilo všeč. Ob 2. uri zjutraj dne 1. decembra so pristopili in mu krepko povedali, da naj gre spat. Obenem so mil pomagali iz hiše vasovanja po stopnicah tako, da so jiokala celo rebra. Ves prevzet neprijetnih občutkov se je vlekel proti domu. Toda prodno je bil doma, je omagal ter obležal na |>olju, kjer so ga zjutraj našli ljudje vsega premraženega. Spravili so ga v bolnišnico v Ljubljano. Vsled prehlada in bolečin se je pridružila še pljučnica, zato je njegovo življenje v nevarnosti. — Mar bi bil. mar bi bil doma ostal... Senzacija v Murski Soboti M. Sobota, 2. dec. Veliko pozornost so vzbudili v M. Soboti trije neznani možje. Prišli so v občinsko pisarno in so povpraševali jx) »načelniku« in »podnačelnikiK. Oba sta bila odsotna. Tajnik je tujce |x>zval, naj se legitimirajo, da jih lahko zabeležijo. Tega niso storili, marveč so odšli s pripombo, da obiščejo »načelnika«. S tem se je zadeva s tujci končala. Govorilo se je, da so neznanci detektivi iz Zagreba in so vršili |)ieiskavo v neki trgovini. V nedeljo zjutraj se je senzacija nadaljevala Na vse zgodaj je prihitel Ii g. T. iz Markiševec sel in ga je pozval, naj se iielje s praznim avtomobilom tje. Ta se je vabilu takoj odzval. Ko je prispel v Markiševce, je kar gledal. Na avto so mu natrpali tri aretirance. Prisedli so tudi omenjeni neznanci in so naročili avtomobilistu, naj jih pelje v M Soboto. Slučaj je vzbudil v Soboti občo pozornost. Pozneje se je doznalo. da so bili neznanci člani zagrebške policije. Prišli so z namenom, da bi iz sledili neko tukajšnjo tihotapsko družbo, za ka tero so po naključju v Zagrebu doznali. Svojo nalogo so uspešno rešili. Pri osumljencih so nastopili kot trgovci iz Zagreba in so naročili pri njih večjo količino saharina. Tihotapcem sc niti sanjalo ni za kaj gre in so se izdali. Bili so takoj aretirani in odpeljani v Zagreb. Kako se bo zadeva končala, sc seveda ne more vedeti. Pričakovati je zanimivih odkritij. DARMOL čokolada za odpiran je Franjo Veiibaucr: Združena domovina Ti zemlja, ki združuješ brale, pozdravlja srr le naših glas, •ngledov žar uprl je nate, * trojih gdr in dolov kras. 71 f davno droga si nam bilu. n dom si bila nam bogat, ■;o sila nas je Se ločila. Ko ni bil združi n z bratom bral. Če prej so bilo srca vneta, '* bolj gorć, kipe nam zdaj, l:o vsem si domovina sveta, naš skupni, neločljivi raj. Oj, bratje, kot obroč čelezen. oklcpajmo s roj dom lesno, vso posvetimo mu ljubezen, 'a srečen, lep iu blaccn bo! Oiai pravite ? It zmtnosli vemo, da *e poelniuje metode skle- 1 panja. Iz pojmu I in pojma 11 sklepa znanost nn tretji pojem C. O Einsteinu pravijo, da sklepu liidi iz pojmov 1 in C na pojem B. Tako je n prari znanosti in prari znanstveniki hi bili užaljeni, če hi jim očitat kdo, do delajo drugače. 2al so ludi med znanstveniki ljudje, ki po-s/arljajo nemogoče sklepe in trditve, tako ju nas, Slovence, pred. kratkim osrečita nova znanstvena Inč in s lo lučjo smo dobili brimitelia ie davno premagani mnlluzijanislične teorije. Ici zahteva omejevanje porodov. Ta luč sveti iz istega lista, ki li priobčuje nn prvi strani nar dušen članek o driavni misli, ua nadaljnjih straneh pa brani omejevanje porodov. Država se more lepo zahvaliti za Uik patriotizem omejevanja porodov! Pa kako učeno Irdi naša znanstvena luč: katoliška rera in kapitalizem slu nasprotniku ume je- i vonja porodov. 7.0 katoliško cerkev in vero je lo j nedvomno res. za kapitalizem pa se je učeni gospod kruto zmotil. I se oetode brezobzirnega ko-ristotovskega kapitalizma so naperji ne proli porodom. \e .«/?ш» stradanje delavskih drniin, slaba prehrana, izčr/iavanje zadnjih sil ljudstva in tuberkuloza p delavskih krajih ne pospešujejo poroden'. ampak kapitalizem sam proizvaja vsa mogoča umetna sreditra proti spočetju in porodom. Hrigu se kapitalizem za to, kje bo ilobil delovnih moči. ko živimo sredi procesa, ki nadomestuje delovne roke s biroji. Vedno manj potrebuje kapitalizem delavcev. Torej kje pospešuje kapitalizem porodetf Kapitalizem sum je največja ovira mnoienja /trt bhalstra. Če p prejšnjem stoletju ni bil. sedaj je. Vidimo, kako na svetu kruli in produkcija rasteta redno hitreje in ju človeštvo s svojim naravnim prirastkom nc more dohiteli. t'a kljub temu stradajo milijoni — zarodi metod kapitalizmu. Če bi ne bilo kapitalističnih metod. bi mogli vsi ljudje 7Ш sretn dovolj srečno živeti in se mirno množili tlo neskončnih mej motnosti. l)re milijardi je iio-veit'n na zemlji. :a dre sto milijard /ni je še jnroslura. 1'ostoteri se lahko človeštvo, pa še ne tri nihče strada1, za vse bo zemlja dovolj rodit n. samo, če bi se njeni plodovi delili sorazmerno na delo in potrebe vsakega poedinca. \'aj bere mladi zagovornik matlnzijauizma vsaj Oppenheimerja! Mi sklejmmo lako: ljudje Irpe. ker jih duše kapitalistične metode. Odprnrili je treba torej le metode. Najnovejša znanstvena luč pa sveti tako-le: ljudje trpe. ker jih je preveč in ker jih zalo lažje ijrabtja kapitalizem. P rr prečit i je treba zato — ne kmjMlalizma — ampak, da se ljudje ne bodo rer ■množiti, ampak /Hirati manjšali sr oje število. Zato uvesti odpravo plodov in vsa preventivna tredstra. Uvesti sistem dreh otrok in pu sislematUno izbiro zakonskih parov. >Evgeniko< imenuje znanstvenik to svoje zmotno znanstveno naziranje. Včasih so bi 4 pravičnejši in odkritosrčne) Hi. Dejali sn s roj i »evi;< nikL le ius primat noetis*. Slučaj mlade naše znanstveni luči dovolj nazorno kaže. kako more najti vsaka človeška zmota ali zablodi: svoj način znanstvene utemeljitve. Saj li tn mlad: znanstvenik zapomni. Znanost, ki brani zmoto, ni znanost ter se redno, slej ko prej. strma razkrinka kot — pserdoznanosl. Koledar četrtek, t. decembra: Barbara, devica niuče- Oicu. Osebne vesti = Za atašeja v Pešti je imenovan topniški polkovnik zp generalštabne posle Miodrag Da-mjanovič. — Izpit s« napravili. Za čin aktivnega nižjega voj.-tehuičnega uradnika 4. razr. tehnik OsvuTd fimid-Lukič; za akt. višjega voj. kapelnika IV razr. nižji voj. kapelnik l. razr. Ferdo Herrog; za čin akt. veterinarskega kap. II. razr. veter, poročnik dr. Dano Novak; za voj. pisarja IV. razr. voj. pisar Rožo Modrič in za čin rezervnega sanitetnega pod- I poročnika kaplnr-\c in polletni deček .-e udda v plačano rejo dobri izobraženi družini, stanujoči v Ljubljani. Pojauila v državnem zavodu z.a zdravstveno zaščito matur in dece v Ljul Ijnni. Lipičova ulica. it Lepo božično daril« je Kl'ivorjev misijonski koledar 1931. Petnajsto ieto. Cen« 5 Din, pri uaročbi 10 izvodov eden povrh. Ima lepo barvasto prilogo »Dobri pastir« in Devetdnevnico k presv. Srcu Jezusovemu za prve petke:. Ta priljubljen koledar vsem družinam toplo priporočamo. Naroča se pri Družbi sv. Petru Klaverju, Ljubljana, Metelkova ul. t. it Za božično dobo priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani cerkvenim zborom -ledcče skladbe: Grum Anton, Odpevanja pri Invrrtansklh lilanijah za ine> mi zbor. Din lil. illailnik Ignarij, Božične prei,o spi, nebrško dele Ti. In O ve h sene jaslice '. Dve božični pesmi zn mešani zbor in orgle. Din 3. Hntlner I'. Huicnlin, Ro?ifnIce. šest božičnih pesmi zu mešani zbor. Din 20. S.ittner-Premrl. Dve božiču ici. D vogla sna ženska zImv klavirjem. Din 1(1. (Samo za domače 'wi7 '•• -i; reditve.) Sieherl Josip, Pastlrci iz 'panja. lf' bo/ *:-nih pesmi za solo. mršani zbor in nmV Л "evi starejših skladateljev: lliliar. Cvek, • Wi ken ild.) Piirtitura Din 36, glasovi jki Min -mI><"| Premrl, Pridite molil Jezusa. 17 boži Diu ti. Liubliana Nai$tare'iši Krekovi veterani štirje naši tovariši-velerani, ki eo sodelovali v prvih letih krščanskega delavskega gibanja, praznujejo letos 80- oz.ir. S5 letni jubilej .svojega življenja. Ta jubilej proslavimo na sestanku dne 8. decembra 1930 ob 4 popoldne v kleli I delavskega koii8itmnegu društva v Ljubljani. Kongresni trg 2. Jubilanti so: Sedma k Josip, Kaste lic Ignacij, Za t ler Martin, T o m a ž. ti o Ivan. Sestanka se bo udeležil tudi tov Gostinčar Jože. Krščansko soc. pozdrav! Pripravljalni odbor. Med Miklavževimi pomočniki Ljubljana, 3. decembra. Vsak večer odseva Ljubljana v vedno bolj rdečem žaru. Mi stari .sc le malo pobrigamo za okrašene iz.Iržbe in za živahen semenj na časi Miklavžu. Kra'kohlača mladina pa praznuje že ves teden in obhaja mlklavževanje pred izložbami in po semnju na Kongresnem trgu. Vse dobrole sveta so tako vabljivo izpostavljene mladini cčeui, da so skoro nihče ne more odtrgati od njih. Dve dolgi verigi stojnic se vlečeta od Uršulinskc cerkve do konca Kongresnega trga. Vmes pa je najbolj živahna promenada malih in velikih. Male brih'ne glavice so tudi ie pogruntale, kako se da kaj zaslužili. S celini šopom okrašenih šib se p-erivajo skozi gnečo in kolportirajo svoje korobače. Nc manjka med ujiiui navili«ncev, ki si izposodijo radi mimoidočega in ga nehote malo ošvrkajo. Na stojnicah ie razstavljen cel paradiž v malem. Od pomaranč, -rožičev, fig in daleljev, do slaščic in sladkarij in peciva ter malih kruhkov, vam ne manjka ničesar, če bi začudena usta tudi toliko časa jedla, kakor dolgo zijajo, bi bile stojnice že zdavnaj prazne. Med njimi vmes pa se vrste stojnice z vsemi drugimi dobrotami za oči. Veliki, mali parkeljni. Miklavži, angepčki ild., Skat-Ijice. bomboniero. zavitki, vse pripravljeno za lepega Miklavža, da ponese našim malim. Ogromno zalogo šib in palic so tudi rezervirali za Miklavža. Vse kaže, da jih je naša ljubljanska mladina precej potrebna Trgovci to že vedo. Za pridne so pripravili ludi velike kupe zvezkov, svinčnikov, knjižic s slikami ild. Za tiste, ki jih nu poti v šolo rado zebo, so pa razstavili kupe toplih jopic, čepic ild. ; .loj, ali bom jaz ludi ka j dobit? čc greš po .Mesluem Ln Starem trgu mimo Škofije, po pločnikih, sploh nc prideš naprej. Pred vsako izložbo se zbira in gnele velika čreda kodrastih glavic, ki potiskajo svoje nosove ob debelo šipo, lako da se na šipi pod noskom od gorke sape pozna širok rosen kolobar. Oči pa zvedavo strmijo v krasno razsvetljeno izložbo in se divijo čude- f ZA MIKLAVŽA zelo prikladna darila nudi Ivrdka A. & E. SKABERNĆ LJUBLJANA 41» чц»'"-чцг'" Miklavžev večer v Unionzt dne 5. decembra ob 7 zvečer jc lik prrit iiaini. K,lor šc itiin.i v^topnicc. mij ' io nriuo časuo prnkrbi \ pri Iproil.ij . ki »c vrti ilflnca («1 i- ii. od 15—lr> v I n ion ll preti veliko dvormio. — Istot.nm se sprejemajo darilu z.i obdarovane niroke. in lo najdalj* do -iilri do l_*. nre. !'o tem času ,r darila ue lindo moirla veF nr-jemali: z;tlo prosiniu cenjeno občinstvo, du si tukuj pre« k I In i.ltopiliee, obencin pa danes odda darila, da ne ji trenutek prevelik naval pri oddajanju daril. som, ki migajo iu se svetlikajo vse križem. Joj, koliko neizpolnjenih želja bo rodil la teden. )n ubogi Miklavž, če bi lio'el ustreči samo <%etrtini želja! Hvala Bjgu, da je danes marsikdo sani sebi Miklavž in blagor mu, komur še nosi. Kai bo danes 7 Drama: Serija A — 000(101. lted B. Opera: Trubadur. Gostuje tenorist Adriioa. Red K. Nočno služba imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kurnlt, Gosposvetska c, 10. 0 Naša dijaška mladina praznuje dan 8. decembra kot svoj praznik. V ta namen bo dne 8. iteeembra ob 5 popoldne v veliki dvorani hotela Union Skrivnost sv. mašeč,' španskega pesnika Calderona! Pesnitev je ena najglobljih, kar jih premore svetovna književnost. Že zdaj opozarjamo vse prijatelje dijaštva. da pridejo na ta dan v Union, saj je čisti dobiček namenjen bednim in stradajoči m akademikom. — Slovenska dijaška zveza. 0 Malčki, ali ste že prosili mamice, da vn>s popeljejo na »Miklavžev večer.-, ki gn priredi Kr-ščansko žensko društvo v petek, dne 5. I. m. ob 4 popoldne v beli dvorani hotela Union. Naročila in želje se sprejemajo istotam samo od 1. do 2. ure Miklavž obdaru o ludi revne otročičke. Pridite. 0 Javna prošnja. Miklavž je v zadregi. Rad bi obdaroval siromašne otroke na Gradu, vsako leto jih je obiskal, vsaj nekaj sladkarij jim je natrosil in jih poučil. Lelos pa je sam siromašen in med olroke hrez darov ne upa. Gotovo so bodo nnšln usmil; ena srca, ki bodo iz ljubezni do zapuščenih, zanemarjenih, slabega preveč vajenih otrok priskočili na pomoč Miklavžu. Kdor le more. naj kaj žrtvuje. Sprejema uprava ^Slovenca« in eventualno tudi hišnik ^a Gradu. — Vlncencijeva konferenca na Gradu. 0 Akademski klub gradbenikov bo priredil danes dne -i. decembra ob 20 zanimivo predavanje o vodnih kolesih \ Predaval bo g. univ. prof. ing. C .Ž n i d n r š i č. Predavanje se vrši v gradbeni risalnici na tejiniki (Aškerčeva vesta). Vabljeni vsi, ki se zanimajo. Vstop prost. 0 Pevski zbor Glasbene Malice ljubljanske bo po parletnpm presledku zopet izvajal eno največjih dol svelovne literature >Prokletstvo Faustar, ki ga .ie uglasbil slavni francoski skladatelj Hektor Berlioz. To ogromno Berliozovo delo stavi tnko na zbor kakor na soliste, prav posebno pa še na orkester velike zahteve. Besedilo je napisal večinoma skladatelj sam na podlagi originalnega Goetheje-vega besedila. Pri koncertu sodelujejo štirje solisti, kompletni zbor Glasbene Matice in pomnoženi orkester. Koncertno publiko opozarjamo, dn izide le dni tekstovna knjižica, kateri bodo pride-jane nekatere opazke o delu sa lupin. Knjižica bo od petka dalje v predprodaji v Matični knjigarni, kjer se dobijo ludi vstopnice že ud danes naprej. Prosimo občinstvo, dn kupi vstopnice žc v predprodaji, kajti za la koncert vlado veliko zanimanje. C-) Koncert slnslie 15. stoletju. V koncertni dvorani 'Sloge.-, Pražakova ulica (Ljubljanski dvor) bo mešani zbor in godalni orkester izvajal 4. decembra ob 8 zvečer koncert Dufayovih skladb i/. 15. stoletja. Njegove skladbe se odlikujejo po plemenitosti in duhovitosti. Spretno obvlada poli-fonski stil. Iz njih vejo navzlic temu. da so .i?ko blizu sodobnemu glasbenemu pojmovanju, vendar duh srednjega veka. Kdor se zanima za historično glasbo, bo v koncertu našel mnofro zmiiin'vegn — Vstopnice bo dobili "a večer koncerta preti dvorano ГГ) Otvorttvent materinski večer v Zavofln la zdravstveno zaščito mater in tleee bo dne 10. dc- eemlira t. I. točno ob 8 zvečer. Vstop prost. Govori dr. Dragaš o »Srditosti v otroški dobi«. 0 Zahvala. Vsem dragim prijaleljoiu in dobrim znancem, ki so se me spomnili ob šestdeset-letnici, izrekam leni potom svojo najiskrenejšo zalivalo za ljubeznivo pozornost, ker se no morem vsakemu posebej zahvaliti na primeren način. — V Ljubljani, dne 30. novembru 19H0. — Franc Pri-stovšek, 1. r. 0 liištrukcija. Kakršnokoli inštrukcijo bi nudil višjeSolec. Nu željo bi lahko od začetka inšlru-iral zn poskušnjo. Pismene ponudbo z navedbo pogojev in natančnega naslova nu upravo pod >Reven dijak . 0 »Skok preko kožet v nedeljo, dne 7. decembra v vseh dvoranah hotela Union pod pokroviteljstvom gosp. ministra za gozdove iu rudnike Inž. D. Serncca. se bo vršil sledeče: Skok sam ee izvrši od 20 do 22. V tem času se izvrši otvoritev obenem s pozdravom pokrovitelju in gostov, nato se imenuje o častna prezidija. Veliki orkester od-svira radarsko himno. Petdeset brucov, ki so do tedaj izvršili obhod po mestu v krojih in s prižganimi rudarskimi sveliljkaini. že čaka pred glavnim vhodom, dn jih prezldium pozove, da vstopijo. Orkester sviru koračnico , Л kje je brut ma or<. Po obhodu omizja zasedejo pod vodstvom brucmujorja svojo brucovsUo omizje (tubiivo) ler Kipojo himno. Nalo ima visok rudarski dostojanstvenik nagovor na bruce. Temu nagovoru slede še drugi, nakar se izvrši :Skok sum. Takoj nalo briicom čaetitamo in predsednik čila bruci m pozdravne brzo avke. Bruci sv / 'hvalijo ler odidejo med zvoki rudarske jKsmi v stransko dvorano, kamor se ludi premakne celotno omizje iz glavne dvorane. Tam se razvije proslava sv. Barbare. Na večeru bo prirejen prvovrstni bnllil v eni sUniškili dvoran. Prihod brucov v dvorimo ho točilo ob 20.30. - Reklamacije je nasloviti na: Skokov odbor A. K. M. Ljubljana, Univerza. • j Vitim v Mahrov u liišu. Nočni čuvttj Anton Škerlj je v ponedeljek pozno zvečer nadziral zaupane mu hiše in trgovine okoli Krekovega trga. Ko je odprl vrata Mahrove hiše, .je skočil naglo ven uoki moški in se zgub'1 v temo. škcrlj je nato poklical stražnika, s kalerim sta ugotovila, da je neznanec vlomil v izložbo v Malmovi hiši in odnesel dve odeji, en pil in šest prtičev, vrednih skupaj 915 Din. Policija je osumila tega vlopia nekega moškega iu ga aretirala. Tn je pu dokazal .ilibi in ga je policija že izpustila. 0 Tatvina šoferskih dckninentnv. Avto-izvo-šček Zvon ko Pctočmk je prijavil ljubljnnski polici i. da so m ii pred drevi neznani lalovi ukradli iz njegovega avtomobilu, s katerim je hil v Malem Mengšu, vso zbirko sofeiskih dokumentov, ki jih frr} oglaševanju svojega pcklica nujno polrebuje. Ti dokumenti nimajo z.a tatu nobene vredncsli, pač pa veliko /.a Potočnika, ki ga bo precej veljalo, predno si nabavi potrebne dupllkale. 0 Novi načrt L.jiiblinne s м/.папимп ulic. Lični in vseskozi natančni ter najnovejšemu lanju odgovarjajoči načrt stolnega mestu Ljubljane, ki sta ga sestavila M. Č c r u c in M. Tomšič, in ki ga je izdal Mestni gradibcnti urad, je nedavno :zšel v založbi .1 u vos lovu tiske knjigarne v Ljubljani. 1 isk v petih barvah je vse hvale vredno oskrbela Jugoslovanska t skanui. S teiu delom smo nujKKsled dobili zanesljiv in obenem na višku sodobne kartografske lehn kt stoječ načri našega mesta, javni iu zasebni ura vadi orijen-tac ji' nujno navezani uu načrl iihsUi. Je pa načrt tako okusno i/delan iu izdan, da tvori naravnost okras na steni, k temu načrtu je pravkar izšel se/uam ulic. ki ga moramo posebej pohvalili radi niiKv.'ih lepili podatkov, ki jih vsebuje mimo iiaunčne in -krbne navedbe ulic in krajev, lako je naposled dobilo naše niesto prvo zbrano uojasnMo imen in ov.niu-b, ki jih nosijo ulice ili kraji v Ljiibljaui. Kako i>o-trebno je bilo tako pojnsnitis najbolje ve, kdor jc neštetokrat naletel na 'mena, o katerih ni vedel n. pr. nili eden ianed stanovalcev v vsej ulici kaj |x>nienijo. oziroma kaj iu kdo jc bil listi, po katerem se ulica imenuje. V seznanili lilic, ki je it/.šel kot posebnu, lična brošuro na 24 straneh večjega formata, su pojasiiila oriai-saiia slehernemu inionti, tako d n je iskanje «'Iti enostavno. Pojasirla sc raztezajo tudi nu Moste. Vič in 'Лц. šiško. Nadalje vsebuje sezunin pod oosebnimi naslov' točen ore ded javnih oo-slopij in uradov, cerkva, knj'žiiic. konzulatov, hotelov, vojaških uradov iu voia"iiie, denarn'h i zavodov in zavarovalnic v lastnih i kis Unij'h, šol i in dijaških zavodov, lm'nic. spomenikov, šoort-uili in zabavnih organizacij oz. prostorov, z. označbami, kje jih je treba i>u načrtu po^kati ter z navedbo ulice in kraja. Cone so sledeče: I Sam seznam > l)in. Načrt \ 5 burvah s sezna-i moni 20 Hin. načrt naleoljcn mi karton s se-i /nainoin 35 Diu, uuleoljen na platno v že.pni obliki s sezn imom Din. na olatnii s oalicnnii s seznamom 53 Din. Zu one. ki so načrt sami že kupili, pa je sedaj seznam na razpolago za 5 i dinarjev. 0 Poleuovko namočeno, suho mlado, najboljše kvplitele vedno v zak>?i nadalje brusnični kompot, izbrano koroško blago na drobno in veliko po najnižji ceni nudi delika'esa F K1 Kovačič. ! palača »Pokojninski zavod«, Ljubljana, Miklošičevi? i cesta 32. * Ko mislite nn !TW in na BOllC Vam nudi №VlI ZM0ŽBA r.z.z o.z. v Ljubljani, Kongresni trg 19 nolepš® tioiiga za otroke in odrasle Oglejte si naš 11 a j o d 1 i čne j š i loknl — sonireno bia jo HII Ifie vseh vrst, domače in luje. rnzno mladinska slovstvo in dikanice, zlasti: V. Busvh, Cipek in C .pek — I. Herrmann, Ivančkov sv. večer — za gimnazijce dr. J. Oebevcn Vzori in boji — 'П mnogo drugih Itbrann dft' llo za šolo in dom: nalivna peresa, pisalne garniture v steklu in mnrmonu, pi cm ki papirji v mapah ln kasetah, albumi za rnzg elnice in slike, spominske knjige; /.a Vaše inalčkc tudi barvn ke v najorlglnalnejših ovoj.h DChOnf »nf 0Г rtm f z.a oisarne v razni izbori, preproste in dragecenc: nastavki, ponelnikij knj žni opor..iki in noeači, kazala z.a čiton:e Cankarjevi iu FinžKarjcvi Zbr. spisi v krasni opremi £>aut>o * *r»l! ikhko okJSBkmo £*>«podeM-«feo »мгијо £Yll *а.бг>етоГ & Uspe. k аАадгек i«aset]or>oJl*iea.nj&. **. nikit kupooeJee! Marthot Mariborska mestna podetja V zmlslu novega iu na proračunski občinski seji sprejetega pvor čuna je stanje posamezuih mestnih pod.'e'.ij izraženo v sledečih bilančnih številkah: Na prvem mestu je mestno električno pod-jelje s prebitkom 17.100 Din; sledi mestni avtobusni promet, Ui se. je tako razmahnil, da izkazuje prebitka v iznosu 7Ш7 Din; mestni vodovod izkazuje prebi'ek 1717 Din, mes na klavnica 1205 Din, mestni pogrebni zavod pa 008 D!n Edino p3d'e'fe, ki je pasivno, je mestna plinarna /. izgubo 197.389 Din. Da poslane tudi lo mestno podjetje aktivno, je program dela posebne komisije, Ui bo razmere, s katerimi se ima borili meslna plinarna, ločno proučila ler nato slavila občinskemu sve'u zadevne sanacijsko predloge. V programu mestnih podjetij za prihodnje proračunsko lelo je med drugim povečan'e vodovoda, za kar le v novem proračunu p-od-videna vsola 1,100.000 Din; nova inštalacijska dela zn izpopolnitev plinskega omrežja, kar bo Malo okoli 80.000 Din, nadalje odstranilev nerabnih plinovodov ln kandelabrov. popravila na omrežju ter nabava novih plinomerov in plinovodov, za kar se predvideva v proračunu 90.0')!) Din; mestno električno podjetje ima v načrtu ra/.širjen'e mesnega električnega omrežja in pa elektrifikacijo okoliških občin, in sicer so predvideva za razširjenje električnega omrežja v Krčevini 310 000 Din, za elek-trlfikacijo Zrkovcev in ŠI. Petra pa 350.000 Din. Za pokril;e potrebščin bodo črpala posamezna podjetja predvsem iz sledečih postavk: mes'ni vodovod — vodna naklada /.a mesto 1.000.000 Din, vodna naklada za okoliške občine 100 000 Din, večni poraba vode zn mesto PG').00') Din in vodomerščina 150000 Din; mes'na klavnica — klavnina 798 451) Din. oglednina 206.200 Din; mes'na plinarna — izkupiček za plin 1,250.000 Din, izki'p'ček /a koks 408.800 D:n; irkup'čok za katran 52 500 Din ter plinomerščina 51 500 Din; mestno električno podjetje — za tok 3,300 009 Din, elektroš'.evnina 350 tisoč Din: nieslni avtobusni promet — od prevoz-nlne 4,019.500 Din. I.ep nnpredek kaže'o mestna podjetja v zadnjih letih: upati je, da se bo posrečila izvesti sanacija edinega pasivnega mestnega podjetja, t. j. mestne plinarne, ki potrebuje pač za nove investicije veliko pokril ia. vsled česar je izguba skoraj 200.000 Din bolj relativnega značaja. □ Ljudska univerza .Studeuci. Danes ob 19 predava e. šolski upravitelj Anton Hren o jeziku in narečju. □ Nove telefonske zveze. Na novo "so se otvorile te-le telefonske zveze: Leuischach z 1. Mariborom, 2. Ptujem. 3. Zgornjo Sv. Kungoto, 1. z Marenbergom, 5. s Sv. Lovrencem na Pohorju, 6. z Vuhredoni. Pogovor slane 16 50 Din. □ Minister dr. Korošec je včeraj odpotoval iz Maribora. □ Častniki mariborske gurnizije priredijo 17. t. m. v proslavo rojs'pega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra slavnosten večer v veliki unionski dvorani. Vabila za lo elitno prireditev se bodo pravočasno odposlala; kdor bi 'lo 10. t. m. ne prejel vabila, naj se izvoli osebno ali pismeno obrniti na odbor mariborskega čas'niškega doma П Ena najstarejših mariborčank umrla. V svojem s anovauju v Jezdarski ulici 1 je preminula v torek zasebnica Marija KraSovic. Pogreb blage pokojnico bo danes ob 16 iz mrtvašnice na mestnem pokopališču v Pobrežju. □ Pesn'ea so l»o elektrificirala. Mestno električno podjetje se nnha'a v pogajanjih s pesniško občino v svrho eleklrifikaeije. Pogajanja pc'ekajo ugodno; daljnovod v dolžini približno 3 5 km so bo priključil na mos'no omrežje v Lajteš-pergu. Napeljava električnega omrežja iz Maribora je dosti krajša in cenejša kakor iz st. Uja, kjer dobivujo lok iz Avstrije. □ O vprašanju izplačila žel. delavskih razlik se jo razpravljalo v nedeljo na zborovanju mariborske Prometne zveze. Prostori nu Koroški cesti I so bili nabilo polni C) intervenciji glede omenjenih razlik v Belgradu je toncai tovariš P. Matic, ki se je v svojem izčrpnem porečilu dotaknil ludi službenih doklad in drugih nerečh vprašanj.. V teku debate so š evil ni govorni Iv i ugotavljali, v kako težkem položaju sc nahaja mariborsko želcz-ničarsko delavstvo, ki si je ob raznih vesteh o izplačilu gornjih razlik ter na ta račun jelo pri mariborskih trgovcih nabavljali razne nujne po vebšč' ne. Trgovci so prislali na lo, da kupijo te po'.rebj.čine nu račun razlik; iu sedaj čakajo- čakajo trgovci, čakajo delavci.. □ Nfijprisrčiiejša hvalil. Za revne »ludente je daroval pri naši upravi g. ,1 sip Ajdi še k 150 dinarjev. Živeli posnemovalci I Darove sprejema naša uprava na Kor-ški cesli. □ V Ljudski univerzi predava drevi ob 20 profesor dr. V. Žgeč o nevarnostih puberte'ne dobe. Predavan e so je radi Miklavževega večera preložilo na nocojšnji večer Prihodnja prireditev Ljudske univerze bo dne 12. decembra s predavanjem svetovnega polovalca E. Zschelleja o temi Peš okoli zemlje v sedmih letih G Znr.cilno . .. Pri tukajšnjem окгсјлеш sodišču ui bilo včeraj nič manj kakor osem razprav ladi prestopka zoper življenje in lelo: cepin, nož, sekira, molika ild. Odmerile so se obtožencem precej stroge kazni; to jc tudi pravilno, ker je skrajni čas, da preide ljudem v meso in kri zavesi odgovornosti ter usodepolnosti prestopka zoper življenje It' telo bližnilka. □ Iz gledališča. V soboto dne «. I. m bo premijera popularno Smetanove opere Prodana nevera . Ho lo prva letošnja operna uprizori'ev. Dirigira L II e r z og ; režira D T r b u h o v i č. Kot go-s'a nos'ojiila bivša odlična člana mariborske opere ga. Vidn Kovice v a in g. K. Nem lic. 1'lei je našludiral g. II a r a s I o v i č. — V nedeljo popoldne pa se uprizori prva k.-lošnja olrcška predstava iu sicer Raederjeva čarobna pravljica s petjem, plesom in godbo Aladin . Režija jc v rokah Hin'ia Tomašiča, plesne točke pa je naštiidirala gdč. Erna Kovačeva. П Cirkus Kludskv pride v Maribor najbrž--dne 10 I. m in oslane lokaj tri dni. O Mariborske trgivine so v nedeljo ves dan zaprle, na praznik Brezmadežne dne 8. decembra pa dopoldne odprle. □ Na včoraišnii Ire so pripeljali kmelje pel vozov krompirja in čebule ter zelia in tri vozove sadja. Na ribjem trgu ni bilo nič rib. Na stojnici Slov. lovskega društva so se prodajali zajci po 25 do 45 dinarjev. П Mariborski študentje priredijo na Marijin praznik dne 8. decembra pod okriljem Akademsko kuugregacije v dvorani Prosvetne zveze dvoje iger in sicer M. Mellovo igro apostolov ter 11. Stegmvei-tove vesele tri kralie. Sedeži po 12, 10, 8 in 5 Din, stojišča po 3 Din. Pričelek ob 20. □ Za kolnortažo našeia lista iščemo sposobne ljudi; spre!emajo se tudi ženske. Predpisana starost najmanj 16 lei. Prijavili se je v upravi lista na Koroški cesli 1. П S hodnika je nadel 6 m globoko v Vetrinj-ski ulici 35-letni brezposelni delavec Ivan Kiseljak; jionesrečenca so prepeljali v splošno bolnišnico. P Novo mesto Nov avtobus za prevažanje potnikov in prtlja-( ge na progi Novo meslo kolodvor in nazaj v Kan-I dijo si je nabavil g. Kondrlč Lubl. Avtobus jc zelo eleganten in vozna cena zelo nizka. Vožnja s kolodvora do pošte stane Din 3, do trga Din 4 in v Kandiio Din 5. Miklavžev semenj ni bil posebno zadovoljiv. Blaga dovolj, kupcev tnalo. Jajca so se dobila po I Din za komad, prodalo pa »e jih ni dosti. Tudi drugih pridelkov in živine jc bilo dosti, a tudi tu ni bilo posebne kupčije. Ukradel je nekdo v veliki gnječi na semanji dan v trgovini J. Picek veliko žogo vredno 100 Din. — Neki ženi pa je bilo na sejmišču ukradenih 000 dinarjev. Opozarjamo ponovno, da jc lepa knjiga najlepše Miklavževo darilo za otroke kakor ludi za odrasle. Vsakomur se boste najbolj prikupili s tem, ako mu daste lepo knjigo. »Slovenčeva« podružnica ima na razpolago lepo zbirko knjig za vsakogar. Poslužite sc jih. Prosvetno društvo v Novem mesta priredi v sredo dne 10. decembra ob 8 zvečer v dvorani Rokodelskega doma predavanje s 76 skioptičniinl slikami. Predava g. Janko Mlakar o potovanju po Sredozemskem morju. Prosvetno društvo je jioskr-belo za [»opravilo skioptičnega aparata ter je kupilo novo oblofnico, lako dn bodo slike točne in ' iepe. Francoski krotek v Novem mestu vabi vse ' svoje člane m prijatelje k predavanju g. lektorja Marc-a Vey-u Predavanje se vrši v četrtek . It. m. ob ii zvečer v gimnaziji. Rahek Neslroyevo komedijo Utopljenca« bodo ponovili igralci 1'rosv. društva na praznik v ponedeljek i u sicer s pričetkoni toči o ob 3. To igro so lansko leto igrali trikrat, vsakokrat 7 velikim uspehom iu pri polni dvorani. Tudi v Prosvetni dom bo prišel sv. Miklavž m sicer v petek zvečer, da bo po svoji stari navadi obdaroval pridne. Notranjsko avtopodjetje je pričelo z redno avtobusno vožnjo v Pre?id. Avtobus, ki pelje do Prezida, odpelje z Rakeka ob pol 10 dop. Iz Pre-zida proti Rakeku pa ob četrt na o pop. izpred gostilne Klepec. Na rpkrk prispe k večernemu vlaku. Ko| najboljše musuino in domače .'dravllno sredstvo proll romali tnlm bolečinam /.obo- in glavobolu, prehlajenju trganju, za negovan|e telesa, usl, osve/elost, okrepitev mišičevja Ter živčevja sploh se uporabijo tc poJ fctoletla priznani) ue Sla IKlentel-drožetika francosko žganje Dobiva sc v originalnih plombi-ranih steklenicah v prletnl pred-vo|ni kakovosti v vseh drogerijah in trgovinah z mesenim blagom. Lmiomer D o m zate Nogometna tekma med Diskom in Primorjeni rez. v nedeljo popoldne se je končala v prilog Pri morja rez. v razmerju 2:3. Miklavž pride s svojim spremstvom v petek dne 3. t. in. ob ti zvečer v Društveni dom, k er bo obdaroval pridno mladino. Miklavžev odposlanec zbira darove za pridne otroke v Konsuinneni društvu. Logatec V lorek smo spremili k večnemu počitku 62-letno Marijo Skvarčn z Martinhriba. Pokojnim jo hila nad vse dobra inati. ki je umela svoje otroke vzgojili v pravem krščanskem duhu. Izredno velika udeležba pri pogrebu je pričala, koliko spoštovanja uživa vsa Skvarčeva hiša. Kat. prosv. društvo je pokojnici v slovo zapelo žalostinke pred domom in nn pokopališču. Blagi ženi večni mir in pokoj. preostalim pa. zlasti sinu Jožetu, ki je duša deltijelogaškega prosvetnega društva, globoko so-žalje. V uedeljo 7. in na praznik 8. decembra priredi tukajšnje Kat. prosvetno društvo štiri dejansko tragedijo »Stanovitni kraljevič . Bo to v tekoči sezoni že pela vprizoritev. Društvo ima po večini prav dobro igralce in so bile vse letošnje predstave dobro igrane in tudi dobro obiskane. Trbovlje Celie & Sv. Miklavž vas vabi. Že več let sem je aktualno vprašanje prireditve Miklavževega nastopa v velikem slogu, h kateremu bi imel pristop vsakdo j in bi se vsakdo lahko poslužil možnosti obdaro.a-nja. Gledališka družina KPD bo skušala letos dosedanjemu nedostatku odpomoči s tako prireditvijo, ki bo jutri v gledališki dvorani Ljudskega doma (palača Ljudske posojilnice). Ob pol 6 popoldne pride v dvorano sv. Miklavž s sijajnim spremstvom med otroke, ob po! 9 zvečer pa po končani uprizoritvi oderskega skeča »Odpovedani Othelb« med odrasle. Darila zbira sv. Miklavž danes in jutri do priredilve v pisarni Prosvetnega tajništva na Cankarjevi cesti 4. Čeprav za nobeno izmed navedenih prireditev ni določena vstopnina, so |x>set-niki teh prireditev naprošeni, da ob vstopu v dvorano žrtvujejo malenkost za kritje stroškov prireditve, ki so precej občutni. Nedeljski počitek je graditelju palače Pokojninskega zavoda v Razlagovi ulici očividno neznan. S tem jemlje prizadetim delavcem možnost udeležiti sc nedeljske božje službe, povzroča pa tudi zgražanje mimoidočih. Vsakemu je jasno, da bi podjetje prav lahko zaposlilo ob delavniku najmanj šc 20 brezposelnih ležakov, ki bi čez leden izvršili daleko več dela. kol sedaj napravijo delavci ob nedeljah. Pa nič težko jih ne bi bilo dobiti. Kar nasproti slavbišču jc nastanjena javna borza dela. ki ima moči dovolj na razpolago. Mi iz srca privoščimo na slavbišču zaposlenemu delavstvu skromni zaslužek ob nedeljah, a sami bi morali čutiti, da je šc vse ležie onim, ki tudi nimajo zaslužka. Podjetje samo pa, ki slavi palačo em nent-no sccialiienu zavodu, naj bi dejslvo velike brezposelnosti vpošlevalo in srledalo, da zaposli čini več delavstva ob delavnikih, da jih bo čini več imelo ob nrostih nedeljah skromno oskrbo. < Giban c lu'ccv v novembru 1930. Tekom novembra 10'JO jc poselilo mesto СеГе 1040 oseb, ki so prenočili v Celju 1.213 noči. Izmed teh je bi'o: 852 lueoslnvapnv, 93 Avstrijcev. 23 Nemcev, 15 Italijanov. 7 Madjarov, 3 Francozi, 4 Angleži, 30 Cehoslovakov, 1 Švicar, 3 Rusi, 4 Poljaki 1 Ork, 1 Amerikancc, 1 Bolgar, 2 Rumuna in 1 Albanec. & V celjski bolnišnici jc umrl dne 1. decembra 36 letni Jesenko Štefan, mali posestnik iz Zi-bike. Nj. p. v m.! •0- Celjski skavti in trezna mladina iz Celja so priredili na predvečer narodnega praznika dne 30. novembra skupni izlet na Stari grad, kjer je imel gimnazijski katehet g. Pavlic govor o celjskih grofih kot prvih glasnikih jugoslovanske državnosti. Po govoru je mladina presenetila Celjane s kresom in raketami. 0 Sc o celjskem mestnem proračunu. Objavljamo še nekatere sklepe, ki jih je celjska mestna občinska uprava napravila na zadnji proračunski seji v zvezi s proračunom za I. 1981.: Finančno-gospodarski in odsek 7.a podjetja bodeta jireglc-rir.Iu poslovanje elektrarne in pliti"rne ter ugotovila, kateri ukrepi bi bili potrebni za pravilno in ekspeditivno poslovanje teh dveh podjetij. — Finančno-gospodarski odsek mora do 31. januarja 1931 sestaviti pregledno poročilo o stanju stanovanjske akcije, o posojilu za hišo . pri kroni ler o avtobusu. — Pobiranje občinske trošarine na vino se ne bo vršilo več po državnih, temveč j>o mestnih organih. — Sokolskeniu društvu v Celju so odobri jiodpora v znesku 10.000 Din. ki se izplača v dveh obrokih, vendar drugi obrok ne bo i/.plačnn, ako se ne bo napravilo telovadišče na (iluziji. — Finančno-gospodarski odsek mora skupno s stavbnim odsekom ugotoviti cestni gradbeni program za nadnljnih pet let. — Zahteva finančnega referenta, da bi se dvignil trošarinski pavšal nu žgane pijače od 40.000 na 100.000 Din je bil odklonjen. Središče ob Dravi Kakor opažamo, je avtobus ptujsko mestne občine, ki je vozil med Pluiem in Središčem, nehal voziti do Središča in se vrača v Ptuj že iz Ormoža. Občinstvo sc ga je pač premalo posluževalo. Dobili smo novo gostilno, ki bo baje odprta na novega lela dau. Imeli jih bomo poleni pet. Za Frasovo liiso je brv čez polok črnec v lakem stanju, da ie kar nevarno, dn se ne bi zgodila kakšna nesreča. Potrebuie uujne poprave ali pa obnovilve. X Društvenem domu se bodo igre nadaljevale. V petek bo kratka predigra, nakar bo prišel 7. darovi sv. Miklavž ob 5 popoldne. Naročila /.a Miklavža oddajte v društvenem kon/.umu V nedeljo dne 7. dec. ob pol 4 >Miklova Zala , narodna igra s petjem in godbo. V ponedeljek (»opoldne misijonska prireditev, govor, deklamacije in petje. Ljudsko gibanje v mesecu novembru. Rojeni: Cecilija Smodič, Uronislava Klinflič. Štefanija Lamovšek. Martina Urb.ijs, Angelbert Zupančič, Lidija 1'oličnik, Draga Vodeb. Vladimir Suliodol-San, Ivana Hrastelj, Ana Hribar, Draga Agrež, Leopold Kuiicj. Aleksander Soster, Agata Pišek. Ivana Jerman, Srečko Pevec, Franc Lenko. Štefanija Hercog, Egidij Cernevšek. Silvester Sch6ner, Katarina Voje, Maksimilijan Kotnik, Emil Bizjak. — Umrli so: Bočko Ana, Veber Alojz, Sekar .lu-rij, Draksler Venceslava, Savšek Nada, Pristav Mihaela, Bcdenik Terezija. — Poročili so se: Konšek Ferdinand z Letnar Marijo. Cestnik Leopold s Punter Marijo, Roglič Alojz z Ačkuu Marijo. Hribar Franc s Šuntajs Alojzijo, Srabočan Ivan 7. Grabner Marijo, Sušnik Primož z Rutar Ivano, Bukovec Martin z Vodljan Marijo. Knilič Andrej s Perkar Vladislavo, Zupančič Mihael z Govejšek Ano, Uinek Jakob z Goltes Ano. Starina Josip z Draksler Angelo, Babic Justin z RnmSak Kristino, Fnbjan Franc, s Prevolnik Angelo, Frolj Franc z MedveSek Nežo, Resman Alojz s Kožar Marijo, Cer-nigoj Alojz z Žibert Ano, Šunter Ignac s Supan Štefanijo. Braslovče Naši Irgovri so se z ozirom na svHiince s|Kt-razumeli, da bodo odpirali trgovine zjutraj ob pol 7 in zapirali ob 6 zvečer. Večina ljudi kupuje svoje potrebščine takoj po prvi sv. maši, zato jo bila ta sprememba res potrebna. >Bele vrtnice« vprizorijo igralci Prosvetnega društva Orlavas v Društvenem domu v nedeljo ob 3 popoldne. Krasna igra bo gotovo privabila veliko prijateljev agilnega, mladega društva. Po odhodu ge. Zdolškove iz osnovne šole v Letušu so vrši tam menjalni pouk. Ker je očividno, da trpi pouk in ker slišimo, da je na nekaterih šolah preveč učiteljev, prosimo bansko upravo, da čimprej imenuje novo učiteljsko moč. St. tii pri Velenju Po»ar. Ponoči od sobote na nedeljo je vpe-pelil požar hišo na Ložnici. ki so jo ljudje imenovali vilo Verko. Bila je tačas prazna. Kako je ogenj nastal, ni dognano Gradnja nove banovinske ceste št. Ilj-Polzela v zadnjem času naglo napreduje. Sicer so nekateri listi raznesli vest, da se bodo dela za lo leto ustavila, a zgodilo se. je ravno narobe. Gradnja se je pospešila in če bi se v poletnem času delalo lako marljivo, bi bila cesla že gotova. V nedeljo smo imeli v društveni dvorani svojevrstno predstavo. Igrale so lutke sv. Geno-vefo. S silnim zanimanjem so ljudje sledili potoku zanimivo Igre. Poznal se je sicer češki izvirnik, a to ni veliko motilo. Gledalci so bili prav /ado-voljnL Arln-promet naj bi bil nekoliko r'ednejSI. V ponedeljek sem se t. opoldanskim avtom hotel peljati v smeri proti Gornji Radgoni, pa avtomobila kratkomalo ni bilo Sedaj pa rajžaj peš. Dokler bo vozil, uaj vozi redno [to voznem redu, da se ne bo treba zanašati. Sreča. Srečka državno razredne loterije štev. 36.750, katero je pri jiodrtižnk-i obrtne banke v Ljutomeru kupil g. Franjo Perovec, podpreglednik finančne kontrolo v Goru i Radgoni, je pri zadnjem žrebanju zadela vsolo 200.000 Din. Žal. da je g. Perovec imel samo četrlinko. Dobi torej samo-50.000 Din. Zaenkrat zadosti. Osebna ve*t. G. Anton Sonnenvfnki, sood streho. Dobro gre ... Namreč razprodaja nedeljskega Slovenca . Vsako nedeljo je več odjemalcev. Zadnjo nedeljo so se čezgorčani in Konjičani kar trgali zanj. I.ejio na tihem — brez vsakega vpitja — je zmanjkalo slo izvodov. Pa naj kdo reče, da naš Nacek — pa četudi ui iz Prlekije — ni fanl od fare! Mi smo vsi... Šoštanj Proračun občine Šoštanj - okolica. Na seji z ilne 22. nov. I. I. je občinski odbor sprejel za leto 1981. proračun, ki izkazuje 24.466-59 Din dohodkov in ravno toliko izdatkov. V primeri z lanskim letom je mnogo višji — za 105.800 Din. Klub esperantistov se ustanavlja v Šoštanju. Nn inieijiitivo nekaterih vnetih častilcev ospernnla bo v sredo zvečer predaval v Zadružnem domu gosp. Skoberne iz Celju o pomenu topa mednarodnega jezika. Po predavanju se bo ustanovil klub. Ce bo zanimanje za esperanto v Šoštanju do voljno, bo novoustanovljeni klub priredil tečaj za začetnike. Zato pričakujemo od vseh, zlasti pa csl inteligence, dn dado tej plemeniti akciji moralno in gmotno podporo. Sevnica ob Savi Miklavžev večer z igrico o parkljih in sv. Miklavžu priredi katoliško prosvetno društvo Slom Sek v nedeljo dne 7. decembra 1930, ob 3 popoldne za naše inalčke in za velike. Prireditev bo v Slomškovem domu in ste vsi iskreno vabljeni. Darovi zn otroke naj se jiraVočasno oddajo v kapla-nijskem poslojiju. Cerkveni vestnik Pravkar je izSel I. zvezek Gengler: lleilige Saat, Predigtskizzen f ii r das ganze Kirchenjalir, ki vsebuje pridige od jirve adventne nedelje do vštete šeste nedelje po sv. Irch kraljih, dalje za praznik Brezmadežnega spočetja, svečnico, prepovedi o tisku, šolstvu in druge priložnostne govore. Knjiga stane nevezana 87 Din, vezana 115 Din. — Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Nočnim častilcem najsvet. Zakramenta vljudno sporočamo, da se bo v noči od četrtka na petek (4.-5. dec.) v stolnici molila 21 ura za advent. Vljudno opozarjamo na lo vse može in mladeniče in jih vabimo, da žrtvujejo vsaj eno zadostilno uro mesečno na čast najsvet. Zakramentu. Pričetek v četrtek ob 9 zvečer. Ljubljanskim duhovnikom. Običajna mesečna obnova bo v četrtek 11. dec. in ne danes. — Vodstvo Doma. Ljubljansko gledališče Drama. Začetek oli 20. Četrtek. I. decembra: SERIJA A oonnoi. Red B. Petek, 5. decembra: Zaprto. Opera. Začetek ob 20 Četrtek. 4. decembra: TRUBADUR. Gostuje leno rist Adrijan. Red E. Potok, 5 decembra: Zaprlo. Mariborsko gledališče Četrtek. 4. novembra ob 20: ŽIVLJENJE JE LEPO. Ab. C. Kuponi. Pelek. 5. decembra: Zaprlo. Sobota, 6. dec. ob 20: PRODANA NEVESTA. -Premijera. It drušiveneffo ffvlienic Ljubljana . Drevi ob osmih skupna |4'vsk.i vaja. Udeležba obvezna za vse. — Pevovodja. Marruui predsednik Italijanske akademije. Marke/ Marconi (desno), ki je bil imenovan za predsednika Italijanske akademije, fita svoj nastopni govor. Nu sredi (sedeč) Mussolini. POLET V SMRT Dne 11. julija 1897 je Andree presekal vrvi svojega svobodnega balona Orek in s svojima tovarišema Striudbergoni in Fraen-klom izginil nad večnim ledom Polarnega morja. 33 let svet ni vedel, kje in kako je bela smrt pokosila trojico zrakoplovcev. Letos še-le so daljnemu severu i/.lrgali vsaj deloma njegovo skrivnost, ko so našli ostanke junaških raziskovalcev. Sedaj pa je v Brockhausovem založništvu v Leipzigu izšlo izvirno poročilo o Audreejevi ekepediciji po izvirnih zapiskih raziskovalcev samih, ki so jih našli, in z izvirnimi slikami. Iz zapiskov ua usodni dan 13. julija posnemamo: Proti pol štirim zjutraj je severozapadnik nekoliko narasel. Vso noč ni bilo videti nobenega živega bitja — ne ptiča ne tjulna ne mroža ne medveda. Proti 9 se je megla toliko razredčila, da je solnce vsaj nekoliko sijalo ekoznjo. Tod iu tam so se zahlestele na nebu celo sinje lise. To je dobro delo po prestani noči, ko je gondola neprestano udarjala ob led. Ob 10.55 je močan sunek nenadoma oprostil balon, pri čemer je gondola zopet zadela ob led. Celih 13 ur so morali proti volji počivati'' na tem mestu, ker se je bila vlačilna vit zagvozdila med ledenimi kladami. Veter je butal ob balon z. brzino 3.6 m na sekundo. * Ko se je megla toliko razredčila, da je bilo •videti solnce, >o mogli določiti lego kraja. Balon je bil ležal pod 82 stopinjami severne širine in 16 stopinjami vzhodne dolžine (od Greenvvicha). Če se vrv ne bi bila ujela v le-dovju. bi jih bil veter vrgel nazaj proti Spitz-bergom. l>r. Hov. .i je imenovan za posebnega komisarja v Berlinu in bo odločal v vseh vprašanjih za zni-žanije cen. Sedaj je bil lmlon zopet prost, a Strind-bergova nada, da se bodo mogli dvigniti više, se ni obistinila, ker se je solnce kmalu skrilo za oblake. Veter je gnal balon z brzino 3 metrov na sekundo vzhodno-severo-vzhodno. V tem je 'kuhinjski mojster« Fraenkel pripravil kuhalo in skuhal kosilo: Potage Horch Poteh, Chateaubriand, pivo, čokolada s keksi, keksi z malinovim odcedkom in H30. »Dobro, krepko kosilo// piše v zapiskih Strindberg. Takoj po kosilu so na ledu opazili medvedjo sled. Postalo je mrzlo. Vrvjevje je pri-mrznilo. Morda jih je opogumilo krepčilno kosilo, da so sklenili ixlposlati tretjo golobjo pošto. Ob 13.08 so izpustili štiri golobe. Živali so posedie na instrumente, preden so odletele. Enega izmed oper jenih selov je zadela čudna usoda. Norveška lovska ladja na tjulne »Alk« ee je nahajala dne 15. julija 1897 na 80" 44' severne širine in 20" 20' vzhodne dolžine (od Greenvvicha), ko so zjutraj proti 2 poklicali brodarja Ole Haiisemi, ker da je ^čudeu ptič priletel na ladjo. Žival sta Alku«, da je bil uteg-uil biti uooni ptič poštni golob Andree je ve ekspedicije. s-Alk« se je nato vrnil na mestu, da najde, če mogoče, ptičje truplo. To se je tudi posrečilo in ua golobu so res našli pritrjeno pisemsko puščico. V njej so irt.-li naslednje sporočilo: '(M Andreejeve polarno ekspedicije uredništvu Aftonbladeta v Stockhol-mu. — Dne 13. julija 12.30 opoldne. 82" 2' šir. 15" 5' vzh. dolž. Dobra vožn ja. Smer vzhod 10" juž. Na krovu vse zdravo. To je tretja go- Pravda za kosti živega Na civilnem sodišču v Liverpoolu se je pravkar končala nenavadna pravda, katere predmet je bilo okostje še živega človeka. Angleški učenjak Ch. Brown, ki ima največjo zbirko okostnjakov na Angleškem, je srečal nekega dne 70 letnega berača Victorja Abucie, ki je imel čudno pohabljene ude. Učenjak si je hotel ta nenavadni primer zagotoviti za svojo zbirko ter se je pogodil z beračem, da pripade telo le-tega po smrti njemu, zato pa Iki učenjak plačeval beraču do smrti po dva funta šterlingov na mesec. Berač je rento že dve leti redno prejemal. Tedaj pa je prišel pod tramvaj, ki hiii je odrezal desno nogo. Od tega časa dalje je prof. Brovvn ustavil izplačevanje beračeve rente, nakar je berač vložil b ž.bo. Na razpravi je učenjak izjavil, da je hotel berač izsiliti od njega višjo mesečno rento in se je dal sani nalašč povoziti, za kar ima zanesljive priče. Berač je pa ugovarjal, da se je sklenila kupna pogodba za niegove kosti brez omejitve, da bi morale kosti ostati cele; zato zahteva nadaljnje izplačevanje rente. Sodnik je priznal, da je okostnjak sedaj res zelo okrnjen, in stranki sta se slednjič pobotali tako, da bo dobival berač poslej po 1 funt šterlingov na mesec. Salomonska razsodba Začasa buiske vojne se dva brata v Trans-vaalu nista mogla zeditiiti, kako naj pravično razdelita dedščino po svojem očetu. Navsezadnje pa sta sklenila, prositi predsednika Krii-gerja za posredovanje. Vendar pa predsednik nikakor ni bil voljan igrati vloge taksatorja in se je omejil le na dobre nasvete. Ker pa na ta način nikakor niso prišli do konca, se je dal vendarle omehčati in je stavil sledeče pogoje: Dal je podpisati bratoma izjavo, po kateri se njegovi razsodbi brezpogojno uklonita. Nato jp ukazal starejšemu bratu, naj razdeli dedščino na dva dela, kakor se mu zdi najbolj pravično. Nihče ne sme ugovarjati. Mlajši brat pa naj potem vzame ono polovico, ki mu bo bolj ugajala. Sedaj sta bila brata kar kmalu edina. t Patriarh Konstantin IV. Bivši carigrajski patriarh pravoslavne cerkve, Konstantin IV., je te dni umrl v Atenah, star 7» let. lobja pošta. Andree.« To je bila zadnja Andre-ejeva vest, ki je tedaj dosegla svet. Ubogi golob, ki jo je prinesel, je bil letel poldrugi dan brez hrane in je onemogel sedel na ladjo in stisnil glavo pod peroti. Brez težave bi ga bili ujeli z roko, pa ga je dohitela krogla. Pti odpravi golobje pošte posadka na >Orlu« ni našla miru za delo in počitek, ker je gondola neprestano udarjala ob led. Po treh t popoldne je zopet padla gosta megla in na vrvjevju se je napravilo gosto ivje. Balon je postal še ležji. Veter vleče balon po ledovju z brzino 2.7 ni na sekundo v vzhodni smeri. Znova je bilo treba olajšati balon in vrgli so iz njega deveto bojo in lekarno. Ob 16.35 so opazili goloba, ki se je po štirih urali vrnil in krožil blizu balona. Potem je gondola zopet jela udarjati ob led, nakar so zmetali z balona še 250 kg nujno potrebnih stvari... Balon se je dvignil in dobro letel. Na nekem mestu so srečali medveda, ki se je vrvi enostavno izognil in hacal dalje. Pod meglo sta se blestela led in voda. Površina zemlje se je zdela vzbočena. Proti pol 11 zvečer je začela gondola zopet butati ob led... Ob pol 12 se je pretrgala vlačilna vrv. O kopnem nikjer nobene sledi, nikjer živega bitja, samo ledena površina z velikimi, odprtimi razpokami se blesti skozi nu zlo meglo... Novi Itoiitgciiov spomenik v Lennepu na Vestfal-skem. kjer je bil učenjak leta 1845. rojen, ki so ga te dni slovesno odkrili. Na cesti oslepel Te dni se je na Dunaju ustavil na cesti 39 letni Gustav Toniis in gledal, kako so varili tramvajske tračnice. Žarka (ultramodri-kasta) luč ga je na mestu oslepila in so ga morali odvesti v bolnišnico. Ku Klux Klan kopni Gibanje Ku Klux Klana v Ameriki, skrajno nestrpna nacionalistična zarotniška organizacija, ki je še pred par leti pomenjala nevarnost za državljanski mir, silno hitro nazaduje. Leta 1925. je štela 8,904.871 članov, po zadnji statistiki pa le še 34.694! Kulturni obzornik Enajsti zvezek Cankarjevih spisov Uvod in opombe napisal Izidor Cankar. Založila Nova založba v Ljubljani, 1930. XIV + 510 Krpanova kobila. — Hlapec Jernej in njegova pravica. - Satirični in polemični spisi (1907— 1, mduslrije Iz seje predsedništVH Zveze industrijcev. Včeraj are. Vse kaže, da se bc:'o cene koruze še nada-je dvigale. Tudi v pSenici so devozi slabi, cene pa so ostale zaenkrat ne'zipremen'ene, prič"kcvati pa je, da bodo v zvezi s koruzo, ki je stolno čvrsta, narastle. V naših krajih je mulo zanimana za blago in se konzum za naprej le malo krije. Ter-minske kupči:e skoro ni n kake. V L ubljani so no'aciie neizpremen ene. Novi Se d. 3. dec. 1930. Pšenca bč. 79 80 kg 130—132.50, ban. Tisa Slep 79 80 kg 141—43, ostala neizpremenjena. Koruza: bč. sr. sl-,ra 92.50 do 95, bč, sr. nova marc, april, maj 92 50—95, bč. st. nova 77.50—80, b£. sr. dec., jan. 80—82.50, sr. nova suhn 87.50—97.5°, sr. n-iva suha lad a 91—93. Fižol: bč. sr. beli 240—260. Vse ostalo ne-izpremen'eno. — Premet: pšenica 16 in pol vagona, koruza 45 vag., moka 7 vag, otrobi 2 vag. Tendenca p »razna. Budimpešta. 3. dec. 1930. Teir'cnca prijazna. Promet sredn'i. Pšenica: ma-c 15 60—15 80, z"k'.j. 15.77—15.78; maj 15.46—15 68. zakli 15 64—15.65. Rž: marc 9 54—967, z?4i. 9/^—9.68. Koruza: ni*j 12.60—12.78. zakl;. 12.72— '2.73; trans. maj. 10.48 do 10.50, zaklj. 10.50—10.51. Hmel.i Niimberg, 3. dec. kk. Dan»s ni M'o p-ipe-Ijanega nobenega blaga, prodanih pa ie bilo 70 bal hmelja. Gorski hme'j slaHe vrste ie dosegel ceno 40 ma-k, sredn'i in orvovrstni ha'Iertauski 60—90. spalte^ski sredaji do rlobrosredn:i pa 65 do 85 roarii. Razen lega je bila p"od~na majhna postavka štajerskega hmeba po 55 mark. Razpoloženje in cene so ostale še dalje neizpremenjene. ŽivJrtn Ljubljanski sejem. Na Ijubl'anski se'cm dne 3. t. m. je bilo prignanih (v eklep. prodanih): konj 209 (33), krav 76 (27). volov 119 (22), te'et 75 (16) in prašičkov za rejo 263 (150). Iz teh številk ;e razvidno, da je bil dog-n prav znaten, pa tudi kupčija. Cene pa so osta'e v p-imeri z zadnjim se'mom neizprcmen'ene kakor sledi (vse za kg žive leže): voli I. 9. II. 8, III. 7, kr- ve dehe'e 4.50 —6.50, klobasarice 3—3.50, teleta 10—12.50. PLETEHinE" na debelo! пв drobnot PLETILSKA ZADRUGANA BRBZNICI p. Jesenice - Gorenjsao Radio znamka na Danskem. S svojimi 100.000 prijavljenimi aparati stopa Danska na čelo evropskih držav v pogledu razširjenosti radiofonije: en aparat na 15 prebivul-cevl Trenutno se bavi jo z vprašanjem, kako še zvišati to že itak lepo število, iščejo možnosti, ku-r ko pomagali revežem, ki si ne morejo kupiti upa-rata m plačevati takse. Tako so je ustanovil v Ko-penhagnu Dansk Radio lljaeplefoud (Danski radio podporni fond). Njegov namen jo oskrbovati reveže •/, radio aparati. To društvo se zanima predvsem za bolnike in za revno starce in starke. Dobavlja jim aparate, ki z njimi lahko poslušajo danske posluje. Prošnjo se naslavljajo na že pripravljenem formularju. Ugodijo jim skoro vsakokrat. Odbor tega društva tvorijo predstavilelji vlade, radia, organizacij poslušalcev, podpornih dru-š!ev. Denar se steka od dveh velikih praznikov, ki so slavijo vsako leto, in od znamke po 25 ore. V oktobru je preteklo leto, odkar ta fond obstoju. Zbial je doslej že 120.000 kron in v zadnjih tednih jo razdelil spet 150 aparatov. Pri nas tudi m-čno pogrešamo kake sisle-nuitične organizacije te vrste, k.i hI skrbela /a radio slepcem in neozdravno bolnim! Programi Kadio-Liubilana t Sreda. ii. decembra: Opoldanski program odpade. — 17.80 Radio orkester. — 18.30 \Valter Scotl: Ivanhoe (Silves'er škerl). — 19.00 Dr. Ni-kola Preobražensky: Ruščina. — 19 30 Prof. Silvo Kranjec: Poglavje iz sociogeografije. — 20.IK) Prenos iz Prage: Koncert češke filharmonije. četrtek, 4. decembra: 12.15. Plošče (slovenska glasba, plesni šlagerji). — 12.45 Dnevne vesli. — t7.3l) Otroška ura, radio tclka. - 18.00 Plošče. — 18 30 Drago Ulaga: Gininastif.no va|e. — 19 00 Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina. — 19.30 Ur. Valler Bohinec: Geologija iiaše zemlje. — 20.00 Prenos koncerta -Sloge iz dvorane -Ljubljanskega dvora«. — 2100 Konceri pevskega kvarteta čila.-' ene Malice. — 21.30 Radio orkester. — 22.15 Havvai-jazz. programi t Četrtek, 4. decembra: Belgrad: 10.3O Plošče. 12.30 Narodne. 16.tX) Plošče. 17.00 Končen. 17 30 Radio orkester. 20.80 Ljubljana. 22 50 Ciganska glasba. — Zagreb: 17.00 Ruske balalajke. 18.30 Novice. 20.30 Prenos koncerta iz Ljubljane. '22 30 Novice in vreme. 22.R) Lahka večerna glasba. — Budapest: 18.30 Koncert opernega orkestra. 20 30 Orgle; nato ciganska glasba. — Milan: 19.30 Pesira glasba. 20.50 »Don Pas(|ualec, opera, Donizetti. — Prago: 18 25 Ob Vergilovi 2000Ietnici. 1920 Mandolina. 19.50 .lesen. Prenos iz s'.udije. 22.30 Orgle. — Langenberg: 17.15 Odlomki iz operet. 19.45 Večerni koncert. 2230 Plesna glasba. — Rim: 20.32 Plesna glasba. 20.50 >Prija'elj Fricc, opereta, P. Mascagni. — Berlin: 18.05 Zborno petje. 19.30 Orkestralni koncert. 22.15 Novice; plesna glasba. — Katovice: 12.35 Šolski koncert. 16.10 Plošče. 20.30 Koncert. — Toillous*: 17.00 Pester koncert. 18.30 Plesna glasba. 21.00 Koncert. 23 30 Simfonični orkester. — London: 17.15 Plesna glasba. 19.45 Operna glas-glasba. 22 30 Plesna glasba. — Mor. Ostrava: 16.30 Konceri orkestra. 18 00 Ljudska glasba. 1835 Kabaretni večer. 19.15 Praga. — Leinzig: 1130 Mladinska ura. 16 30 Koncert. 20.30 Nabož. glasba. SMUČARJI, P O športniki! Pravkar je izšel smučarski in zimsko-sportni cenik, katerega pošljemo vsakomur na zahtevo brezplačno. PiSite takoj na Prvo gorenjsko razpoiiljal-nico — IVAN SAVNIK, Kranj 90. (Dravska banovina.) Spori ii Knf bo s snegom Letošnja zima je pričela z istimi muhavostmi, kakor jih je imela lanska. Začetek novembra je z nekaterimi mrzlimi dnevi sicer obetal sneg — dobili smo pa južno vreme, ki je povzročilo, da je skopncl še oni sneg, kar ga je bilo po gorah in višinah, lako da ni mogoče zdaj nikjer smučati. Vreme postaja za naše športnike v resnici fatalno, ker ni nobene možnosti razmaha in pa ker s svojimi nerodnostmi naravnost ubija voljo in veselje. Saj so človek v resnici boji veseliti se majhne krpice snega, ker je pač upravičen strah, da čez tedendni tudi tega ne bo. Za letošnjo sezono so si smučarji in zimski športniki voboe (»slavili krasen in obsežen deloven program, katerega prva točka je bila določena na današnji dan. Radi skrajno nepovoljnih vremenskih razmer so morali vse prireditve odpovedati In bodo pač morali smučarji preko praznikov ostali v Ljubljani. Kljub vsemu pa še vedno obstoji trdno upanje, du nam december, no, jauirnr pa prav gotovo prinese izpremenibo s stalnim ugodnim vremenom, dn so bodo vsi športniki mogli uspešno pripravl jali na tekmovanja, predvsem pa na veliko l>orbo, ki jih čaka koncem januarja in začetkom februarja na Bledu in v Bohinju, ko bo treba svoje sile meriti pač z močnimi nasprotniki. SK Jadran. Kakor vsako leto priredi tudi letos пно klub svoj Miklavžev večer. Isti se bode; vršil v pelek dno 5. t. in. ob 8 zvečer v restavraciji Usenik, Borštnikov trg. Vsi člani in prijatelji kluba iskreno vabljeni. — Odbor. RAZNO. Kako je zmagal Сагпега. V Barceloni se je vrši) težko pričakovani boj med Italijanskim orjakom Primo Cnrnero ter slavnim Paolinom.. Kar 91 (XX) gledalcev je napolnilo ogromni stadion. Toliko ljudi še nikdar ni v Evropi poselilo kako boksarsko prireditev. Divje napade Pootina v pri-četku je previdno in mirno krotil Italijan, ki si Je tako prve runde zaslužil v svojo korist Četrto in pelo rundo pa je bil Paolino boljši, kajti |>ostal je pametnejši in delal jo premišljeno. Carnera je nato nadvladal v šesti in sedmi rundi ter je celo v osmi rundi skoraj podrl nasprotnika. Paolino pa je le še zdržal deveto iu deseto rundo. čeprav je bil že precej zdelan ln pri koncu s svojim odporom. Sodnik je zato prisodil zmago Carneru in sicer zmago no točkah. Orjaški Italijan pa je v rc.-micl zaslužil ta uspeh. Božični program lanskega nemškega prvaka. Prav lep načrl si je prip-avil Sp. Vgg. Fiirth, ki bo v lelošo.iih božičnih praznikih priredil nogo- metno turnejo po Italiji. Najprej se bo srečal ^ Turinu z vodečim moštvom italijanskega prvenstva, Juventusom, nato bo gostoval v Milanu aupnaai F. C. Milano in poslovil se bo s tekmo naipram F. C. Bologna. Ta turneja bo morda najzanimivejša, kajti Sp. Vgg. Fiirth, ki v jesenski prvenstveni sezoni še ni bil premagan, bo reprezentiral nemški nogomet na italijanskih igriščih. Dobri rezultati, ki bi jih Nemci dosegli v teh treh tekmah, bi vsaj nekoliko ublažili poraz, ki ga je leto« utrpela nemška reprezentanca v borbi z italijanskim tean'om. Koliko je vreden dober igravcc. V Ameriki je nastalo pravo tekmovanje v pridobivanju dobrih igravcev Iiockeya. Govorimo seveda o profesionalnih klubih. Gotova pa je, da je odkupnina, ki jo je nedavno žrtvoval Kanadski Toronto klub za enega samega igravca, skoraj brez primere. Toronto klub je plačal klubu Olavva svoto 35.000 dolarjev. V našem denarju pomeni lo okrog 2.000.000 dinarjev. Za naše razmere so to prav bajne številke, 9.4 sekund zu 100 ynrdov. Vnmteur Alhlo-tik Union v \nieriki je uradno priznala Wv-kol'Ги iz kulifornije, da jc letos \ maju tekel 100 yardov v času 9.4 sek. S tem jc tudi Wykofl' poleg Simpsoaiu iinejitelj tega svetovnega re-kordn. Zahvala vsem, ki so ob nenadni, najtežji izgubi naše ljubljene, zlate soproge in mamice, gospe Marife Lorber soproge šolskega ravnatelja v pokoju z nami sočustvovali, nas tolažili v težkih dneh, poklonili cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo čč. duhovščini, nadalje globoko hvaležnost gospej biz. Vanekovi za njeno požrtvovalnost in veliko pomoč v naših najtežjih urah. Iskrena zahvala tudi učiteljskemu zbor« in gojenkam I. in II. dekl. mešč. šole. V Mariboru, 2. decembra 1930. Žalujoča rodbina LORBERJEVA flutobusno podjefe Kondrič Ludovih, ta mesto 18 sedežni autobus je pričel voziti na projfi Kandija—Glavni trg—pošta—kolodvor k vsem vlakom, razen k prvemu jutranjemu vlaku. Vozne cene od kolodvora do pošte 3 Din, do Glavnega trga 4 Din, do Kandije 5 Din za osebo. Prtl)aga prosta. Na razpolago tudi taksameler in izvošček. Pomlaienje u 24 urah in dosegla »lasom zahval-nico cospii Dr.A., Pragu i Onih lil Idm'kov ККП8-kreme, ki ste nil jih inietali. sem inoraln 'ditopltl svo jim znankam. Moj ohra-/. Je __dobra reklama za Va^o krenili, kajti l-.ljuti svojim 49 luloni sem topa In mlailn«. t , It OS - krema odstranjuje liuirlo in zanesljivo mozolj, kn.nojcdce, hrnria-vioc, nege, riulečnos. rujuvc madeže. Solnčne pege. ■Tnmstvo: Dcimr se vrne, če ni uspehu. Cona 11; H lončki 25 I), ii lončkov 4(1 I). l)r. Nik. Kein»ny, Košicc C, poštni preiiul 1-/E 25. čmSko - Slovnška Buhova im Io. suha. žagana in sekana, kakor tudi premog ia oglje, dostavlja na dom po najnižjih cenah FRANC FRITZ Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 85 Telelon štev. 2497. Naročila se sprc|emajo tudi Tavčarjev« ulica 4 (v gostilni). Največju odpr. td. glasbil v Jugoslaviji HEINČL & HEROLD tvornicu glasbil grnmolonov in harmonik. Prodajalna pod rnž. MARIBOR St. 162 in.jp Vam lepo doma temeljiti pouk v Igranja kak, ga Instrumenta potom pis rnOnrgii touaja. Zahtevajte Inkoi nnS veliki brezpatni katalog, ki vam dn vsa miias nll», MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica fJO Шп ali vsaka besedo SO par. Na|man|šl oglas t. . S Din. Oglasi nad devet vrstic se računalo vli«.. Za odgover znamUot Na vpra£an|a brez znamke ne odgovarlamol Posestva II ri v« • v» • Službe iicejo Boljše službe išče mladenič z večjim premoženjem. mirnega enačaja. Naslov v podr. »Slovenca« v Celju. Šivilja gre šivat na dom. Ponudbe na upr. >Slov.4 pod »Samost. šivilia« št. 13541 Pekovski pomočnik dober delavec, išče službe. - Ponudbe pod šifro nost« na upra v Mariboru. Graščinsko posestvo z gozdovi, pripravno tudi za poljedelsko obrt kupim. Ponudbe z opisom obsega ter kakovosti in ceno na upr. »Slovenca« pod »Grašč. posestvo«. С?Ш1ДЗН Rabljeno blagajno želimo kupiti. Ponudbe na upr. pod »Blagajna 5000«. Vrednostne Šoferska šola papirje prva oblast, konc.. Ca-, srečke, obligacije, delnice mernik. Ljubljana. Dunai- kupuje upravništvo -Mer-Treznost« na upravo SI. 36 (Jugoauto). - kur«. Ljubljana Setenbur- V Mariboru. 1 Ге1 2236 Poult ID prak' S°va ulica 6/II. tel. 30-52. tične vožnie. i _ Oskrbnik (provizor) oženjen, vešč v ' vseh panogah gospodar-I stva, pošten in priden, j se išče za večje posestvo v Hrv. Zagorju. Ponudbe 1 z zahtevo plače in na-' vedbo dosedanje službe je poslati na Dr. Kuhar, Zagreb, Vinogradska 30. Za Miklavža i I! 500 Din tistemu, ki mi preskrbi službo za 15. december ali januar. Mesto proda-ialkc, blagajničarke ali v kako pisarno. - Ponudbe pod »Nujno« na upravo. Strojnik-kurjač v vsem samostojen dobe'' brusač, zmožen pri elektriki, išče službe za takoj. Briifach, Emonska c. 10. Krojači, šivilje j in nešivilje, dame za sa-mouporabo! - Nov pouk krojenja na strokovnem krojnem učilišču, Ljubljana, Stari trg 19, se prične : 9. decembra. Krojačem in I šiviljam lahko razumljiv ' sistem. Kroji so preizkušeni, pristojajo brez pomerjanja. Za dame, ki se želijo izobraziti za samo-uporabo. špecialen sistem krojenja in šivanja v lastnem modnem salonu. — Kroji po meri. — Izdaja modnih listov. Vsakovrstno Mesarski pomočnik dober, se takoj sprejme. Vešč mora biti tudi prodaje mesa in prost vojaščine. Naslov v upravi pod št. 13.725. Blaeajničarka za v točilnico, pridno in vestno, se sprejme takoi v hotelu Štrukelj. тн»га*г po oa'višjib cenah ĆERNE. luvelit Liuhlinna Wolfova ulica št. 3 \пшш\ Vaš klavir razglašen in pokvarjen popravi in uglasi speci-jalist Josip Bajde Go-sposvetska cesta 12. V nedeljo iu ponedeljek popoldne ob 5 uri bode zopet Gašper gledališče pri TRIBUNA«, tovarna dvokoles, otroških in igračnih vozičkov na Knrlovški cesti št. 4. Vsi izložbeni prostori so opremljeni z najnovejšo reklamo. Vse se vozi. ter tudi Miklavža in parketna ne botle manjkalo. Klavirji! Zaloga in izposojevalnica prvovrstnih klavirjev. — Strokovnjaško popravilo in uglaševanje. — Nizke cene, tudi na obroke. — Tovarna klavirjev WAR-B1NEK, Ljubljana, Gregorčičeva 5, Rimska 2. JI« Organist in cerkovnik se sprejme do 1. jan. -Samcc ki bi v prostih urah pomagal v gospodarstvu. Naslov v upravi pod »Organist- št. 13.771. Učenka se spretme v trgovino z mešanim blagom. Pogoj: Dobra vzgoja veselje in volja do dela Ponudbe i« upravo Slovenca pod št 13.4C8 Stanovanja Stanovanje snažno in na novo slikano, 4 sobe kuhinja in pritikline. v sredini mesta, primerno tudi za pisarno, se takoj odda. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13.730. Opremljeno sobo solnčno, zračno, s prostim vhodom, takoj oddam. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13.773 Neopremljena soba v društvene svrhe se išče. Pismene ponudbe na dr. Ferdinand Majaron, Miklošičeva ccsta 18. Sobico v centru mesta oddam gospodu. Naslov v upravi pod št. 13.743. Harmonij dobro ohranjen, primeren j za šolo, kupim. Ponudbe ' z opisom in navedbo cene pod »Harmonij« na upravo »Slovenca«. Wavmi za Miklavža in Božič najlepše darilo! Kupuite na obroke od 40« D ln prve svetovne tabrikate Bosendorier, Steinway, Forster, Holzl, Stingl original, ki so nesporno nai-boljši (lahka, precizna mehanika! Prodaia lih izključno le sodni izvedenec in bivši učitcli Glasbene Matice Alf on/ Breznik Mestni 'rg 3. Naicenciša izposoievalnica Vino dobro, letnik 1929, 14 hI. proda Brlan, kolodvor, Brežice Puhasto "perje čisto čohano po 48 Din kg druga vrsta po 38 Din kg čisto belo gosie po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpoši-liam po poštnem povzetiu L. BROZOVIC - Zagreb, Ilica 82 Kemična čistilnica perja Modna trgovina na promet, mestu Ljubljane, moderno, novo opremljena radi bolezni ugodno naprodaj. Najemnina nizka. Ponudbe pod ■Sijajno« na upr. »Slov.« Med cvetlični t kg t7 Din ajdov 1 kg 15 Din dobavlja v vsaki množini Mrak Valentin čehelar v Notranjih Goricah pošta Brezovica pri Ljubljani Dve različni postelji in več drugega pohištva se proda v Kapiteljski ulici 3, dvorišče. Okrog 15 ma SUHE BUKOVINE 25—30 in 50 mm močne, neobžagane, ugodno prodam. Tomšič Franc, mizarstvo. Zgornji Kašelj, p. Dev. Mar. v Polju. Žepni robci komad 2 Din pri Matek in Mikeš, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. Peč dobro ohranjena, se ceno proda. Naslov v upravi. Restavracija v Zagrebu na izbomem prostoru v centrumu, z vsem inventarjem in dolgoletno na-iemno pogodbo, se takoj ugodno proda. — Gjuro Valjak, Maribor. Fotoatelje Holynski , dobro — hitro — pocenil Ljubljana, Dunajska c. 6. Podružnica: Moste. Lesni trgovci in posestniki! Ker je nastala kriza v lesni industriji, vljudno javljam, da režem vsled I tega sedaj surovino lesa, ; hlodov itd. za plačilo 20% ceneje, kakor v pre-tečenem času in točno po naročilu kot vsako drugo podjetje Lesna industrija Martinec, Škofljica. ftve$inlfoni7ti kupilo nalceneje Dri tvrdk A VOLK, LJUBLJANA Reelieva restn 24 Veletrgovina z iitora Ženini-neveste! Najceneje in najboljše: modroce. otomane, di-vane, teder-modroce. fotelje in garniture Vam nudi: Zahvala Ko je naš papa Adoll Rohrmmm ip Ljubljana IU Stari trg 6 nastopil zadnjo svojo pot in se v grudi domači vlegel k večnemu počitku, so ga premnogi spremili in počastili s krasnimi venci. Bodi jim prisrčna hvala! V Kranju, dne 4. decembra 1930 Adolf Rolirinaiin, sin. ta ctA, -ka-bs, шљмт 6 Ca s je z:/d to pa tudi dobra reklama к tSLOVENCU• Najboljše Kupite za Mhlavža Nogavice, damske in moške rokavico, damsko in moiko perilo Hengerjevo, puloverje, telovnike (vestje) žepne robce, kravate, ovratnike, srajce, šifono, glote. čipke, vezenine, gumbe, DMC prejice, ročne torbice, aktovko, dežnike, športne ler toalet, potrebščine le pri I0SIP PCTCLINC - Liiibllana Mitu Prešernovega spomenlha, od vodi Hobby člslt vse po popolnoma novem načinu ienerabio zastopništvo za Jugoslaviju .OBOHOT"- BFOr.hap tel. 31-89 Cara Uroia 14 IIOBBY za domačijo (eospodlnlstvo) UOBBY a hotele, restavracije, sanatoriume tn bolnice. HOBBY za garaže, mehanične in montersbe I delavnice. IIOBBV ta čiščenje parnih hollov, konc zatorjev in predtfrajatev. HOBHY za tis-karska podjetja. HOBBY za tekstilno industrijo. МОВВУ nciboduje niti enem predmetu ka-teremu navadna voda lahho ikodi. НОВВУ ne vsebuje niti sode niti peska in sploh nima škodljivih sestavin, neni ic.-vePBEKOSLnv рпсрлв&т. Vidha НОВПУ »bAlIHc* lm< u Tpurabo ludi ■ avodlla. HOBBV se vporablfa v Ameriki letno 70,000.000 Kg.HOBBY Je odlikovan tudi z diplomo Hlgljenskcqa Instituta v Londonu HOltBV IŠČITE POVSOD! Snežni čevlji in galoši znamkp so svetovnoznano najboljši! Dobe se v trgovini A. Žibert - Ljubljana Prešernova ulica Zahvala Najprisrčneje se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili spomin Marije Pehani ro Gorišek in sočustvovali z nami za časa njene težke bolezni in ob njeni prerani smrti. Zlasti se zahvaljujemo častiti duhovščini, pevcem za ganljive žalostinke, prostovoljnemu gasilnemu društvu in vsem onim, ki so nam izrazili ustno ali pismeno sožalje, kakor tudi onim, ki so poklonili blagopokojni cvetje. Žužemberk, dne 3. decembra 1930. Žalujoče obitelji:- Pehani, Carli in Torkar. V — > X ,. •3 2* „ •2*22 r 3 leo j »j 0 as Л CQ » iT - ..Ste SSC »jo •■ a »S i ^ 5 S" 8 «2 gii № d t* " , ~ л & o 1 i u 111 5 i S s-i ~ S » Q j! -J tlans Dominik: 3uJ"~ 9<л o mo ► -s ■Sa d o % i ■goo a^ * i Moč treh Roman tz leta 1955 Gospa Luiza se je vzravnala in čitala petdesetkrat prečitana pisma edeninpetdesetič. Trenton, 14. decembra 195H. Spoštovani gospod Termolen! Čudovit slučaj je hotel, da so mi navodila, ki ste mi jih dali prod letom dni, prinesla res malone popolno jasnost glede mojega rojstva. Sem, kot morete razbrati iz poštnega pečata, v Trentonu. V istih državnih tvornicah, kjer je bil do pred dvema letoma nameščen tudi Frederic Harte. Izgubil je svoje življenje po nesreči. Toda njegova vdova ve natančno o usodi posameznih rodbinskih članov. Spoznal in vzljubil sem gospo Hartejevo in njeno hčerko Jano. Po dolgih razgovorih, ki sem jih imel z gospo Hartejevo, je zame gotovo, da sem sin Gerharda Bursfelda, ki je zmanjkal jeseni 1922 v Mezopotaniji. Čas in kraj se točno ujemata s podatki, ki sem jih našel z druge strani o izginulem očetu. Verjetnost, da bi izginila dva Nemca na istem mestu in ob istem času na ta način, je praktično enaka ničli. Tudi gospa Harte je potrdila sličnost z Gerhardom Bursfeldom, o katerem ima rlobre slike. Po tem vas smem smatrati tudi za svoje sorodnike in Vas pozdravljam kot Vaš hvaležni Silvester Bursfeld. Pismo je bilo že tiči več krajih natrgano iti imelo sledove pogostnega čitanja. >Kdo bi si bil mislil, Luiza, da se znajdejo ljudje 52 tako na širnem božjem svetu. Naj slišim še drugo pismo.« Gospa Luiza si je popravila očala in čitala dalje. Drugo pismo je bilo najnovejšega datuma. Linnais, 5. julija 1955. Dragi gospod Termoln! Sem najsrečnejši človek na svetu in se imam Vam zahvaliti, da sem. Ako bi mi ne bili dali Vi tedaj dokazov, ne bi bil nikoli prišel k mrs. Harte. Potem bi tudi Jana Hartejeva ne bila moja ljuba nevesta in čez dve uri moja poročena žena. Čutim potrebo, da Vam poročam o svoji sreči. Danes popoldne odideva na ženitbeno potovanje. Italija, Grška, Egipt do piramid. Jana še ne pozna starega sveta. Živela je vedno v Ameriki. Na povratku Vas hočeva obiskati. Povabim sebe in svojo mlado ženo sredi meseca za nekaj dni k Vam v goste. Jana, ki ve od svoje matere, mi je povedala, tla boste jiraznovali 8. julija svojo osemdesetletnico. Čestitava z bregov Torneaelfo in bova svoje čestitke kmalu ustno ponovila. Ostajam Vaš najudnnejši... Gospa Luiza je pogledala. Sedaj je bil stari mož ventlar zaspal. Narava je zahtevala svoje pravo. Pustila ga je mirno spati in tiho pripravljala mizo za popoldansko kavo. Pričakovali so vendar mladega, Viljema. Morda pridejo tudi še drugi gostje.--- * Hišni zvonec je pozvonil. Andrej Termolen je planil iz svojega spanja. Krepek moški glas v veži. Viljem Liissenkamp je stopil v sobo. Plavolasi Renec je pozdravil prisrčno svojega tijca in mu izročil svoj dar. Košaro rož, med katerimi so se svetili rdeče za-mašeni vratovi ducata dobrih steklenic. >Staro vino za stare ljudi, striček. Moje najboljše čestitke. Dolgo ne morem ostati. Delamo tudi ponoči. Z zvijačo in pretkanostjo sem pripravil tovariša An-driesena do tega, da me nadomešča popoldne. Ujel sem prazno tvorniško letalo, ki me je vzelo do Diissel-dorfa s 3ehoj, in tu sem.« Andrej Termolen je poslušal. Stiskal je bvojemu nečaku roko prisrčno in dolgo. »Veseli me, mladec, da si za nekaj uric našel pot k svojemu staremu stricu. Zato boš tudi dobil prvi kos pogače.« Sedla sta za kavino mizo, vzela in jedla, kar jima je nudila gospa Luiza. V idilično tišino tega mirnega doma je prišel Viljem Liissenkamp iz šumnega obrata velikih essen-skih tvornic. Prišel jc, prinesel s seboj nemir in napetost trdega dela in našel pri starem možu radostno razumevanje. Do pred petnajstimi leti je opravljal Andrej TermUlen sam vodilno mesto v renski jekleni industriji. Vedel je, kaj znači, nadzirati plavže in prinašati posnetek za posnetkom v skodelo. Željno je poslušal nečakovo pripovedovanje. Da je tvornica tekom zadnjih štirinajst dni po-trojila število peči. Noč in dan sc dela z ogromno pomnoženim osobjem. Čini so se posušile, so uporabili peči takoj. Previdno so začeli s kurjavo. Plinske priprave so bile, hvala Bogu, zgrajene na prirastek in dajejo potrebno gorivo. Ko je po štiriindvajseturni kurjavi izginila zadnja sled vlažnosti iz zidovja, so nažgali polni plamen. Potem se je dvignila vročina v notranjosti peči v malo urah, da je belo zažarelo. Stroji so metali voz za vozom v peč. Litino, železo in druge surovine, iz katerih se kuha v peklenski vročini plemenito jeklo. Za Jugoslovansko tiskarno » Ljubljani: Karid Tet. Г/dajalnlj: Ivan Knkovec, Urednik Franc Krcini.tr.