OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine AKOPRAV neodvisen dnevnik za slovenske DELAVCE ameriki ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXVI.—UETO XXXVL CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), NOVEMBER 12, 1953 ŠTEVILKA (NUMBER) 223 JOVO POPOVICH Preminil je Jovo Popovich, star 61 let, stanujoč na 1172 E. ^8 St. Doma je bil iz Žumberaka. E'elal je 43 let pri Jones and Laughlin Co. in je bil sedaj upokojen. Bil je član društva št. 21 in društva Rade Njegoš. Tukaj zapušča soprogo Kathe-in dve hčeri Mary in Anna. Pogreb se vrši v soboto zjutraj 10. uri iz Golubovega pogreb-zavoda, E. 47 St. in Superior Ave., v cerkev sv. Nikola. razne vesti iz sveta V Teheranu se je razprava zo-PGr Mossadegha spremenila v P^&vo politično agitacijo. Komu-•^sti so razširili proti-vladne le-take, Mossadegh sam pa uganja razpravi pravo obstrukcijo. ^Rkrat je bolan, zopet .zaspi, zo-Pet odgovarja in zopet zahteva, se sodišča, kot nepristojna kfatkomalo umakne. Zunaj pos-'°Pja so postavljeni tanki in ^očne vojaške straže. Med Ameriko in musliman-.P^Xistanom je prišlo, tfcko ■ zatrjuje v Londonu in v Wash-^gtonu, do dogovora, po kate-bo Amerika dobila tudi v Pakistanu vojaška oporišča. Predsednik Eisenhower odpo-danes popoldne v prestolico ^anade, Ottawa, kjer bo ostal ° Sobote. Namen obiska je na strani prijateljskega značaja drugi strani pa namenjen ^^zgovorom o zboljšanju trgo-med obema držaVama. se preprečijo smrtne ne,-otrok, ki se igrajo z zapu-®^®nimi hladilniki, so cleveland-, ' inženirji zaposleni pri pod-ki producirajo hladilnike, ^®nyi, da brezplačno razstavijo ke hladilnike, samo da jih kdo PokliCe. ^*iurchill ne gre ^ Nagrado ^ ^NDON, l;l. novembra— 10. decembra bi moral biti "^ston Churchill v Stook-kjer bi prejel Noblovo p^^^ado za literaturo. Ker se l^^,^®nferenca treh zapadnih ve- de, Sil Bermudi začne dne 4. g Churchill ne bo mo- ja ^ Stockholm. Churchill je ' da je njegova prva živ-dolžnost, da vrši posle, ®o v zvezi z njegovim uradom Predsednikom britanske via Občni zbor C.I.O. v Clevelandu; začne se v ponedeljek V Clevelandu se mudi predsednik delavske organizacije C.I.O. Walter Reuther s člani izvršilnega odbora unije. Vršijo se važni sestanki unijskih voditeljev, ki pripravijo vse potrebno za občni zbor unije, ki se začne prihodnji ponedeljek 16. novembra in bo trajal polnih pet dni. Občni zbor C.I.O. je važen radi trenotnega političnega položaja v Ameriki in sodobnih delavskih zahtev. Tudi centralna unija C.I.O.' ima na programu debato o sporazumu z unijo A.F.L., da se organizaciji med seboj ne napadata, ko gre za pridobivanje novega članstva in da druga drugi pripoznata pravico kolektivnega zastopstva delavstva tam, kjer je ta pravica bila priznana ali eni ali drugi imiji, čeprav ,sta pri istem podjetju dve uniji. Ta korak, da se uniji ne napadata, bi bila prva stopnja k spojitvi obeh organizacij v eno. Sodeč po razpoloženju med delavstvom, ki je organizirano v C.I.O., se lahko sklepa, da bo tudi centralna unija C.I.O., sprejela sklep o nenapadanju in o lojalni konkurenci. Unija delavcev oblačilne stroke, ki ima 400,-000 članstva, je svojim delegatom dala nalog, da naj na občnem zboru C.I.O. glasujejo za imenovani sklep. Gospodarska vprašanja Vodstvo unije C.I.O. je postavilo že na dosedanjih zborovanjih posameznih unij razne socialno gospodarske zahteve, ki bodo na dnevnem redu tudi na občnem zboru centralne C.I.O. To je garantirana letna mezda, odvrnitev depresije, gospodarska priporočila federalni vladi, kaj naj se stori, seveda po nekem gospodarskem načrtu, da se vsaka depresija in z njo brezposelnost od početka odvrne. Unija C.I.O. si bo osvojila točke, v katerih je spremeniti Taft-Hartleyev zakon. Na dnevnem redu je debata o ameriški zunanji politiki, o položaju delavstva na drugih kontinentih, predvsem o ameriški notranji politiki in o volilnem letu 1954. Pri tem naj povdarimo, da je unija C.I.O. napovedala republikanski federalni vladi odkrit politični boj in poživlja delavstvo, da naj v volilni borbi leta 1954 sodeluje z vso aktivnostjo, tako, da bodo prišli v kongres zopet— delavski prijatelji. Za uživanje ugleda C.I.O., katerega ima ta unija med ameri škim delavstvom, je bil značilen včerajšnji dogodek v vrstah mornarjev, ki so zaposleni na ladjah, ki vozijo po Velikih jezerih. Šlo je za unijsko organiziranje tega delavstva in je od 1,304 oddanih glasov dobila uni ja C.I.O. za sebe 700 glasov, uni. ja A.F.L. pa 92, dočim so se ostali porazdelili med take, ki so glasovali za to, da unija ni potrebna, oziroma so se vzdržali glasovanja. Nixon jezen na Dullesa TAIPEH, Formoza, 11. novembra—Državni tajnik John Foster Dulles je v Washingtonu trdil, da bi Amerika priznala sedanji obstoječi režim na Kitajskem pod pogojem, da bi Kitajska omejila svoje politično delovanje samo na Kitajsko. Podpredsednik Richard Nixon se nahaja na uradnem obisku pri nacionalistu Ciang Kajšeku. Kitajski nacionalisti na Formo-zi komunističnega režima na celinski Kitajski ne priznajo. Stalno trdijo, da bodo vdrli na kitajsko in to iz otoka Formo-ze, kadar bo čas za to. Njihovo stališče je torej popolnoma negativno do komunistične Kitajske. Tajnik Dulles pa predvideva možnost, da se prizna komunistična Kitajska. Ce se to zgodi, jotem čiang Kajšek za Ameri-co ne eksistira več. Nixon je skušal popraviti vtis, ki ga je povzročila izjava Dullesa in je jezno trdii, da po njegovem pre-ančanju Kitajci ne bodo nikdar sprejeli vlade komunizma. * SEOUL, 12. novembra—Ameriški podpredsednik Nixon je danes prispel v Seoul. Danes se že sestane s predsednikom Južne Koreje, Rheejem. muzikant in vojaška disciplina MEXICO CITY, 11. nov-vembra—Ko je bil jez, ki jemlje vodo iz Grand River, ki teče deloma po ameriškem, deloma po mehiškem teritoriju, izročen prometu, sta bila pri dogodku navzoča predsednika Združenih držav in Mehike. Godbe so igrale narodni himni. Godbe so bile vojaške godbe. V mehikanski godbi je sodeloval tudi narednik Silvestre Mendoza, ki pa je na svoj inštrument tako nerodno piskal, da ni bilo prav in je kvaril harmonijo celotnega zbora. Po končanih slovesnostih je bil narednik Mendoza klican na odgovor. Dokazali so mu, da je na svojem inštrumentu napačno igral, Mendoza pa se je zagovarjal, da je storil, vse, kar je bilo v njegovi moči in sposobnosti. Nič ni pomagalo. Mendoza je moral nečastno sleči vojaško suknjo. Rusi in Angleži LONDON, 11. novembra— Glasilo delavske stranke "Daily Herald" prinaša pismo, ki ga je pisal Mervyn Stockwood iz mesta Bristola. Stockwood je pro-testantovski duhovnik in se je nahajal na študijskem potovanju v Moskvi in v Rusiji. Stock-wood trdi: Tekom mojih 14 dni, kolikor sem bival v Moskvi, sem videl tam več pijancev, kakor pa tekom mojega 17-letnega pastiro-vanja v moji župniji, ki se naha ja v delavskem okraju v Bristo lu. Toda prostitucija je v Moskvi neznanka in se v Moskvi na družinsko življenje pazi veliko bolj kakor v Veliki Britaniji. iz slave v sramotno smrt VANCOUVER, B. C., 11. novembra—Charles Mathews je bil po Ameriki znan boksar. Udejstvoval se je v mestih New York in Baltimore. Potem je šla njegova življenska pot navzdol. V tem mestu je lanskega marca umoril neko go. Smith, za kar je bil obsojen na smrt na vešalih in sedaj tudi obešen. cene televizijskim ^ aparatom padle Podjetje Westinghouse Electric Corp. je javilo, da je znižalo cene televizijskim aparatom od $80 do $200. Odvisno je od znamke aparata, na katerega se znižanje nanaša. Aparat 21 palcev, ki je stal do sedaj $499.95, bo stal poslej $299.95. Znižanje cen je v zvezi z veliko zalogo teh aparatov, ki niso šli v promet. y ^^znani zlikovci so snoči vdrli ^'^Isko poslopje Coventry Ele-šole na 2826 Euclid ^^{Shts Blvd., v Cleveland odnesli $19.68 v go-Btroj za rekordiranje, Za igranje plošč, in ročni oropana str, th stroj. Lopovi so o Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 1231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HEnderion 1-5311 — HEndeison 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) _____ For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) .$10.00 _ 6.00 - 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države); For One Year—(Za eno leto)___ JI12.00 - 7.00 _ 4.50 For Six Months—(Za Best mesecev) ____ For Three Months—(Za tri mesece)_____ Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Ofitic^l Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1878. 104 SVOBODNI ALI SUŽNJI DRŽAVE? (2) Predno se pečamo z zadnjimi dogodki v kolikor pridejo v poštev delavski, interesi v Veliki Britaniji in v Zapad-ni Nemčiji, postojmo za trenotek pri Ameriki. Tudi med slovenskimi naseljenci se je začelo s političnim socialističnim gibanjem. Seveda nekaj časa nazaj. Na konvenciji Slovenske narodne podporne Jednote, je bil n. pr. sprejet sklep, tudi leta nazaj, da mora biti njeno glasilo pisano v socialističnem duhu. Ce vzamemo socialistično gibanje v Ameriki na splošno, če ga primerjamo v odstotkih, primer-jaje naš odstotek v ameriškem morju, z drugimi narodnostmi, je bil slovenski socialistični povdarek precejšen. Po kaj smo prišli v Ameriko? Zamislimo se V splošni ameriški življenski cilj in to prav od početka naše republike. Naseljenci so našli ne-izčrpan kontinent, katerega sta oblivala dva morja. Ljudje so prihajali z željami po svobodi in po premoženju. Vsa mogoča verstva in narodnosti. Prihajali so tudi izkušeni politiki, izvežbani trgovci, drzni in pogumni in ideološko prevzeti. Uživati svobodo in si pridobiti blagostanje na zemlji, te misli so vodile tako posameznika, kakor celoto. Preiskati naravo, siliti jo, da se uklone tehniki, da iz sebe še več, da bo človek imel še več udobnosti življenja! Kako naj se v tej miselnosti uspešno raz\%ja kak socializem? O Britancih pravimo, da so praktični ljudje. Rekli bi, da dokler ni prišlo do krize britanskega kolonijalnega imperija, tudi ni bilo brftanske socialistične stranke. Pojavila se je itak šele po prvi svetovni vojni, čeprav je imela svoje zarodke že pred njo. Toda z razvojem britanskega kolonij alnega imperija, pri katerem je lahko sodeloval vsakdo, je bil tudi delavec prost ,nekih osnovnih skrbi. Laboristična stranka, čeprav ne absolutna, marveč s podporo liberalcev, je postavila med prvo In drugo svetovno vojno dvakrat svojega šefa, pokojnega MacDonalda,. za predsednika vlade. Kljub temu pa ni nastopila z nikakim radikalnim socialističnim programom. Šele po drugi svetovni vojni, ko je bila Anglija zelo porušena, ko ni bilo več izgleda, da se bo živelo v kolonijalnem imperiju kakor preje, ko je bilo torej tudi Britancem jasno, da bodo morali obrniti oči predvsem na mater domovino Veliko Britanijo,^i je angleški delavec mislil: Ce naj narodno bedo in porušenje izkorišča brezobzirni kapital, potem bo v Angliji še slabše. Zato stopiti na noge, da s skupnimi silami, pa tudi v lastnem interesu zacelimo krvaveče rane. Ko so se te rane zacelile, ali se deloma še celijo, čeprav po zaslugi socialistov, pa se isti britanski delavec zopet sklicuje na to, da se pravzaprav bojuje za blagostanjem samega sebe in se sprašuje, v kakšnem režimu mu je to blagostanje v zvezi s častjo osebne svobode bolje zasigurano. Evo Britanca socialista, ki ne gre več čez drn in strn za socializacijo! UREDNIKOVA POŠTA POJASNIILO DIREKTORIJA S.N.D. CLEVELAND, Ohio — Predsednik Slov. nar. doma na St. Qair Ave. Mr. Karl Vertousnik je prejel od Mr. M. Pogorelca pismo seldeče vsebine: "Preds. Slov. narodnega doma, St. Clair Ave., CHeveland, O. Na javno vprašanje kaj je z narodno reč jo muzejem ni nikake-ga pojasnila. Sedaj še to 1^—do 30. nov. t. 1. 1953 še počakam, potem pa dam vsa pisma iz raznih krajev radi tega v javnost. Z rodoljubnim pozdravom Matija Pogorele, W. 354, Duluth, Minn. Sklep seje direktorija S. N. Doma, ki se je vršila na večer 12. oktobra t. 1., je pa sledeč: Da se javno še enkrat objavi v slovenskem časopisju, da je Direktorij SND sklenil, da Slov. nar. muzej pod pokroviteljstvom SND ukine s poslovanjem, ter se istega razpusti. Na letnem zborovanju lastnikov certifikatov SND je bilo odobreno postopanje Direktorija. Objavili smo v slovenskem časopisju vso zadevo in tudi objavili, naj se ljudje, ki so darovali predmete prejšnjemu muzeju, zglasijo za iste ker so na varnem dobro shranjeni. Isto tako so shranjeni predmeti, ki jih je posodil Mr. M. Pogorele. Tudi njemu smo pismeno sporočili, naj on pripravi za izselitev njegove lastnine. Tega do danes ni storil, le nekako v njegovih pismih vedno narekuje Direkto-riju SND kaj naj napravi s muzejem. To pa Direktorij SND odločno odklanja, ker zavedamo se, da je bil Slov. nar. muzej last S. N. Doma. Slovensko javnost pa uljudno prosimo, naj se za vsa pojasnila, tikajoča se bivšega muzeja Slov. nar. doma, obrne na vodstvo Slovenskega narodnega doma in ne na Mr. M. Pogorelca. Toliko v prijazno obvestilo. Ostajamo z narodnim pozdravom za Slov. nar. dom Chas. Vertovsnik, preds. John Tajvčar, ta j. John Centa, blag. Ženske v Euclidu so aktivne EUCLID, Ohio—Ali more kdo reči, da naše ženske v Euclidu niso pridne? Komaj je ena prireditev minila, že se pripravljajo za drugo. Članice krožka št. 3 Progresivnih Slovenk smo imele bazar, ki je prav dobro uspel. Zdaj se pa pripravljajo članice Gospodinjskega odseka Ameriško jugo-slov. centra, (od katerih je tudi več pri našemu krožku št. 3 P. S.) za kokošjo večerjo, ki jo priredijo v nedeljo, 15. novembra na Recher Ave. Servirati bomo začele že ob 4. uri popoldne. Če si še niste rezervirali večerje, pokličite spodaj podpisano, ki vam bo z veseljem prihranila listek. Telefon; IV 1-2454. Kakor je znano, Gospodinjski odsek ni priredil nikakršne veselice že dalj časa, to pa zato ker ni bila baš potreba. Ob otvoritvi novega doma je bila tudi vsa kuhinjska oprava nova in je je bilo dovolj, ampak od tedaj še je že veliko posode in opreme pokvarilo in obrabilo. Naš dom pa tudi nima ledenice, katera pa je dandanes že skoro potrebna pri vsakem domu. Da se bo to pokvarjeno posodo in opremo nadomestilo in nabavilo novo ledenico, smo se članice Gospodinjskega odseka zavzele za prirediti večerjo in povabiti naše Euclidčane in prijatelje od blizu in daleč, da jo'posetijo. Postregle bomo seveda najbolj prijazno in z fino pripravljeno večerjo z vso prikuho in okusnim štrudel-nom, za kar se bo računalo le $1.50. Poleg vsega tega boste imeli pristno domačo zabavo Grabnarjeva godba bo pa igrala vesele polke in valčke. Torej, prijazno ste vabljeni vsi, da pridete v nedeljo, 15. novembra v Ameriško jugoslovan- Vabilo na IS-letnico podr. št. 3 SMZ CLEVELAND, Ohio—V soboto, 14. novembra priredi podruž niča št. 3 Slovenske moške zveze plesno veselico ob priliki 15-let-nice svojega obstoja, in sicer v zgornji dvorani Slov. doma na Holmes Ave. Ob tej priliki odbor vljudno vabi vse člane naše podružnice in njih soproge kakor tudi cenj no občinstvo od blizu in daleč, da nas posetijo omenjeni večer. Enako se prijazno vabi tudi glavne odbornike S.M.Z. ter člane podružnic iz bližnjega Euclida in St. Clairja tja do daljnega Bar-bertona in Girarda, s katerimi bi se radi še srečali in skupaj zapeli "Tam gori za našo vasjo." Odbor bo skrbel, da bo dobra postrežba za vse. Obširna dvorana bo nudila dovolj prostora za plesalce, za katere bo na razpolago izbore^ orkester. Servirani bodo okusni sendviči in druge dobrote se bodo dobile v kuhinji in pri baru. Torej na veselo svidenje v soboto, 14. novembra, vabi Odbor. Rokoborba v Areni Zapadni Nemci so ljudje zase. Zapadna Nemčija je pretežno industrijska država. Njena politika po vojni je šla za obnovo dežele, pa tudi za uveljavljenje nemškega človeka v svetu. Nemški socialisti, ki so živeli v dobi cesarja Viljema, ko j« bila mirnodobska Nemčija v notranjem blagostanju na višku, so začetkom prve svetovne, ski center na večerjo Gospodinj-vojne glasovali Viljemu vse tiste vojne kredite, ki jih jei^kega odseka. Vi boste dobro zahteval za vojevanje in za srečen izid vojne. Mislili so I l^ostrežcni in imeli lepo zabavo, pri tem tudi na lastne delavske interese, čeprav Je bila dr-1 bostf pa pomagali, da si na T ^ , v , . , . bavimo ledenico m drugo potreb- zavna sila v rokah Viljema tako močna, da je bilo potreb-j opremo za Domovo kuhinjo no pogumnih ljudi, če naj se ji iz katerekoli razlogov upre-1svidenje! jo. Zopet lastni interesi, lastno blagostanje nemškega de- Jos<>phino licnikmaji lavstva! Tako se je v zadnjem času orientiral nemški bivši --- socialist in četudi ne v celoti, z drugimi Nemci glasoval Dvojni užitek za meščansko vlado Konrada Adenauerja, ker mu bo ta mož in žena sta na dopustu. verjetno preskrbela boljši standard življenja. j Sedita na terasi pred hotelom „ , v 1 . VI • T7 1 11 • • ob jezeiai. On sedi udobno zlek- Zakljucek je ameriški. V koliko naj posegajo javne ,^ naslonjaču in pridno na- oblasti v privatno življenje posameznika? Popolnoma libe-|iiya kozarec za kozarcem. Ona Talna doba je tudi za Ameriko prešla. Socializem je vsej Iga tu in tam kritično pogleduje ameriški naravi tuj. Osebna svoboda in cilj pridobivanja:in končno s prizvokom graje je v notranjosti vsakega. Karakteristično za anglosakson- pi'pomni: sko življenje pa je tudi to, da išče nek kompromis. Mi trdi- mo, ko gre za pomoč od javne oblasti in za pravico te| Pokrajina je tako ču- javne oblasti, sledeče: Zdrav kompromis, zdrava Amerika! | dovita, da prav rad ta razgled L. C. I uživam dvojno." Buddy RoRprs Nocoj ob 8.30 uri sc vrši v n-ostorih Arena na Euclid Ave. ladvse zanimiv vspored roko-borbe. Glavna privlačna sila bulo Rogers in Sgott ter Big BiH Razstava ročnih del krožka š+. 2 Prog. Slovenk CLEVELAND, Ohio — Bliža se dan naše letne razstave ročnih del. Če se ne motim je že 15 let odkar smo imele prvo razstavo ročnih del, potem pa imamo slične razstave vsako leto. Tudi letos ne bomo opustile naše navade in priredimo razstavo ročnih del v soboto, 14. novem bra v dvorani št. 1 Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Da bo nam še zanaprej mogoče vršiti dobra dela, se na vas, cenjeno občinstvo, obračamo, da nas obiščete in se prepričate kaj so vse naše žene napravile, naši-vale in nakvačkale. So gotove članice, ki delajo v tovarni, in so si vkljub temu odtrgale čas, da so nakvačkale in našile prav le pe predmete. Na razstavi bodo različne lepe blazine, predpas niki, razni prtiči in nešteto drugih predmetov boste videli, vse izdelano po pridnih rokah zvestih članic. Da bi jih videli kako so pridno prinašale gotova dela. Ker je že navada, da obdarujemo svojce in prijatelje, imate sedaj priliko, da si kupite lepa ročna dela. Naprodaj bo tudi pecivo, potica, krofi, kruh in vsakovrstne torte in druge dobrote. Da se boste prepričali kaj znajo vse naše žene napraviti, ste vljudno vabljeni, da nas obiščete od blizu in daleč na dan 14. novembra. Razstava bo odprta od 2. ure naprej. Obilen obisk bo dal še nadaljnega poguma za dobrodelna dela, ki jih Progresivne Slovenke vršimo. Na veselo s vi denje 14. novembra na razstavi ročnih del in prodaji^okusnega domačega peciva pri krožku št. 2 Progresivnih Slovenk, v dvorani št. 1 Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Annie Belle. Iz Collinwooda CLEVELAND, Ohio — Ker vem, da bo mnogo raznovrstnih priznanj glede nastopa gdč. Florence Siskovich {ker sem v advi-jenci opazila precej prominent-nih oseb), naj mi bo dovoljeno izreči v imenu ostalega občinstva najlepši poklon nadebudni pevki, katera nas je očarala s svojim ljubkim nastopom. Kot povprečen naš rojak, tako tudi jaz ne razumem modernih skladb raznih umetnih napevov, toda vsi, Ici smo jo slišali, spoznali smo njen ljubko lep glas kot izboren, kateri obeta popolnega razvoja z njenimi leti. Talent, ki ga poseduje, naj bi bil nemoteno uporabljen, in šoli v to svrho naj se da plemenito priznanje. Gdč. Siskovich, kot mladenka slovenska starišev, naj sprejme izraze spoštovanja za njen trud in doprinos ugleda svojemu narodu; požrtvovalnim njenim staršem pa obenem iskrene čestitke nad šarmantnim uspehom njih hčerke! Kar se tiče igre, "Mutast mu-zikant," vpiizorjcne zatem, poznamo vsi igralce kot prvovrstne moči. Ponovna hvala je kar od- Miller in Kay Bell, ki bodo vr^ več, kajne? Lc proti koncu igre itirje hkrati pokazali svojo spretnost. Pi-va dva se bosta borila proti zadnjima dvema in napovedana nagrada zmagovalcema je $1,000. V drugem spopadu bo Bobby Managoff, ki se je zadnjič dobro izkazal, vzel v Ijitko Bob Geigel iz lowe. Promoter Jack Ganson je za nocoj tudi najel novega rokoborca Italijana Tony Coscenza iz New Yorka in "Dark Secret" ter iz Poljske došlega John Swinski, ki se bo spoprijel z Grkom George Macrecostos. je bilo preveč razburjenih tre-notkov raznih glasov, da bi sc v jemala harmonija melodične atmosfere in obenem dogodkov vaške razburjenosti . . . S pozdravom Josephine Praust. Optimist Ijeno. Jaz sem velik optimist. Toda izgledate zelo zaskrb- Pe+er in njegov "zunanji minister" Na obali Chiberškega jezera, ne daleč od Biarritza na zahodni francoski obali je pred kratkem neki markiz Cuevas priredil naj-senzacionalnejšo zabavo tega stoletja. Povabil ni nič manj kot 2,800 gostov: aristokratov, prin-cov, vojvod, grofov vseh barv in narodnosti, nato "vidne" osebnosti družabnega življenja, bogataše, igralce, umetnike itd. Resnejši se niso odzvali njegovemu vabilu, pravijo pa, da se je pri njem zbral "cvet" sodobne družbe. Povabljenih je bilo tudi nekaj kraljev brez kraljevin, med njimi tudi Peter, bivši kralj Jugoslavije. Ta markiz Cuevas ima burno zgodovino'. Bil je pravi revež, ba-vil se je z zbiranjem oglasov, z baletom in še z mnogimi drugimi posli. Danes je multimiljarder, kajti oženil se je z eno izmed Rockefellerjevih hčera. In danes kajpak razsipa denar! Pravijo, da ni pri pravi pameti. OB neki priliki je objavil, da je — umrl. Dal je narediti luksuzno krsto in vse je pripravil za pogreb. Razposlal je osmrtnice in legel v krsto. In prišli so prijatelji in znanci odeti v črnino. Ko se je že zbrala velika množica pogreb-cev, in so ga nekateri pričeli ob-jokavati, drugi pa mu zopet šepetali nežne besede v slovo, je možakar skočil iz krste in — mnoge gospe so padle v nezavest . . . Tokrat je zahteval od gostov, da se maskirajo kolikor mogoče bolj neumno. Sam markiz Cuevas je bil maskiran v sadju in zelenjavi. Slovita monden-ka Elsa Maxwell je prijahala na oslu. Zizi Jeanmare pa se je pojavila formalno in dejansko — kar v Evinem kostimu. Neki sloviti pariški frizer si je nadel masko, ki je stala nič manj kot 600,000 frankov. Peter Karad-jordjevič ni prihajal niti na oslu niti ni bil maskiran, ker je že sam po sebi komičen pojav. Milanski "Cbrriera della Sera" je poslal na svečanost svojega posebnega dopisnika, ki je med drugim tudi toli zapisal: "Že takoj spočetka je prišlo do dveh incidentov: princesa Trubecka je srknila nekaj čašic ruma preveč, tako da so jo prijeli krči in so jo morali odnesti domov, exkralja Petra pa so morali braniti pred napadom nekega pijanega španskega polkovnika, ki ga je hotel pretepsti. Branil ga je njegov zunanji minister." Po poročilih mnogih drugih listov sta se Peter in Španec zares spoprijela, začel pa je prvi Peter, ki mu je Španec povedal, da ni noben kralj in da so vsi enaki, ker tudi on sam računa na irski prestol, ki ga nikoli ne bo zasedel. Med gosti je bil tudi nek plečat možakar, ki se je predstavil družbi kot "zunanji minister kraljevine Jugoslavije." V res niči je bila to njegova telesna straža, ki je lahko samo pod imenom "zunanjega ministra" prišla na svečanost. To zadnje izmed zanimivih poglavij "junaškega" exkralja Petra je znova vzbudilo v nekate rih krogih zanimanje za to zaprašeno lutko iz zbirke bivših monarhov. Časopisi pišejo, da mož že nekaj let tava od prireditve do prireditve — podobne tej v Franciji — medtem ko živi njegova, dejansko že ločena žena, s svojo materjo in nekim bogatim Madžarom v Benetkah. "Corriere della Sera" piše na koncu, da so jutro po zabavi ulice Biarritza nudile kaj čudno sliko. Z "zabave" so sc vračali pijani gostje, 8 čevlji in maskami v rokah, z njimi pa je bilo veliko število krav — Cuevas je najel nekaj sto krav, da bi njegova prireditev dobila svoj "ton" in "slog"—skratka, bili so videti — To je pa zato, ker ne vem, kot ljudje iz "boljše družbe." če je moj optimizem upravičen, j (Po marioorskem Večeru) Oceani so največji rudniki Samo zlata je v vseh morjih po cenitvah strokovnjakov nad 8 milijonov ton Kdo bi mislil, da je morje največji rudnik! In vendar je tako. Merkur je srebrnkasta, težka tekoča kovina, ki jo uporabljajo v industriji termometrov. Čeprav tega malo znanega elementa ne trošijo mnogo, bodo vendar njegove zaloge kmalu izčrpane. V ZDA je bilo že leta 1947 izčrpa-nih 97% zalog. Zato se ameriški tovarnarji že zdaj ozirajo po drugih kontinentih, da bi do-bUi to dragoceno kovino. Kar velja za merkur, velja tudi # druge kovine. Tudi zaloge svinca, srebra, cinka, bakra itd. se v zemlji čedalje bolj krčijo. Dobre prometne zveze sicer omogočajo kupovati surovine in gorivo na drugih kontinentih, kapa pomeni samo odgoditev krize, ki bo prej ali slej nastala. Neki ameriški strokovnjak je rekel, da imajo ZDA tem manj temeljev svoje industrijske in vojaške moči, čim hitreje se le-t& razvija. Ameriški znanstvenik pa že zdaj opozarjajo na nove vire in načine pridobivanja važnih surovin, predvsem na oceane. Po neki cenitvi je v vseh morjih sveta 1425 kvadrilijonov ton vode. Po istem računu je v peti^ svetovnih oceanih mnogo vec kovin, kakor v vseh rudnikih na kopnem. Strokovnjaki računajo, da je v morju dve milijai^ ton urana. Ta količina bi zadostovala za pridobivanje atomske energije več milijonov let. Razen tega pa mineralna bogastva morja nenehno naraščajo. B^ke se izlivajo v morja in prinašajo 3 seboj razne kovine. Zanimiv je primer zlata. Ljudje mislijo, da je ta dragocena kovina zelo redka. V resnici pa b'. težko našli kvadratni meter zemlje, kjer ni zlata, le da ga nahajamo v zelo majhnih količinah-; Reke ga izpirajo in odnašajo ^ morje. V vseh morjih ga je P" cenitvah strokovnjakov nad ^ milijonov ton. Narava sama n^nJ kaže pot, kako bi lahko pridobvali iz morske vode. V toplih morjih nahajamo algo, črpa i z morske količin® zlata. Med drugo svetovno vojno je zelo dobro obratoval "morski rudnik." šlo je za m®' gnezij. Velikega povpraševanji po tem elementu, ki ga uporabljajo v letalski industriji in izdelovanju zažigalnih bomb, m* 3o mogli kriti s pridobivanjeRi ^ imdnikih. Tedaj so se zatekli k morsikim zalogam in ugotovil'-da je v vsaki toni morske vode približno kilogram magnezija-kmalu so v Freeportu v TexaS" zagradili velike naprave za dobivanje magnezija iz morsk® vode. Če bi našteli vse vire energiji na zemlji (premog, nafto, pl\" in les v gozdovih), bi dobili pr'' bližno količino energije, ki pošlje Sonce na Zemljo v tre dneh. Zato se znanost čedalJ® bolj zanima za izkoriščanje son čne energije, ki pada na njiho^ visni od rastlin, ki so sonč" energijo spreminjale v gori^^ Energija v premogu izvira predzgodovinskih dreves. D®'"' vanje rastlin je počasno, a P°' Lrebe člbveštva velike. Rastli"^ izkoriščajo samo tisočinko son čne energije, k ipada na liste. Naravoslovci pa so na zelo skromno rastlino, ki deli mnogo hitreje od orjaških namreč neko algo, ki jo 1®" _ spremenimo v koks ali ipredel^. mo v bencin. Poskusni stroji že obratujejo ob sončne energije. Na področju ^ renejev v Franciji obratuje P^ skušni sončni kotel, ki daje to .u2- ko energije, da zadostuje z» ' jCo- topitev 50 kg železa na uro. in tel obratuje z velikimi lečaJJ^' zrcali, ki odbijajo sončno enakopravnost STRAN 3 zakaj mesto trst nima slovenske večine Pred prvo svetovno vojno je Wl položaj v Trstu takšen, da Je iredentistični trž^ki dnevnik D Piccolo" 20. februarja 1930 ® tem zapisal: "Če bi se bilo to nadaljevalo ^ smeri še kakšnih deset let, vemo, kako bi še bilo končalo, ^dočuosti za italijanstvo v Tr-stu se je kazala mračna luč." Francoski časnikar Charles »ellay je napisal v svoji knjigi Jadransko vprašanje" (La "(Uestino Adriatique), ki je izšla 1915, da je usoda Trsta od-od vztrajnega in neiz-Pgibnega procesa, ki "daje slovenstvu značaj naravnega in hodnega zakona in njegove poti more nihče zaustaviti." Leto prej, 1914, je italijanski pisatelj Scipio Slataper v knjigi Scritti pollitici" napisal med "Trst (pri tem je mislil '^janstvo v Trstu), se duši pod 'OVani. Nastaja novo mesto, ne Vec kozmopolitsko kot je bilo v ^četku 19. stoletja, temveč slo-v^'isko mesto." Publicist Virginio Gayda, je ■opisal leta 1914: Slovenskega vzpona ne sme-podcenjevati. To je fenomen, ® katerem je treba resno razmiš-To je nezadržno napredo- vanje (Slovanov v Trstu), naglo in prepričljivo. Borba se je pričela že v samem središču mesta." Isti Gayda, ki je pozneje postal najožji Mussolinijev sodelavec, je leta 1914 napisal v svoji knjigi "L' Italia 1' oltre confine," tole: "Stopite iz mesta Trsta, povzpnite se na griče, ki se razprostirajo okrog mesta, povsod boste našli slovenskega kmeta. Izven tržaških vrst, v vaseh ob morju ljudje niso Italijani. To je obleganje, gigantsko in molčeče, ki ga vrši rasa kmetov in ki obsega vse obzidje tega mesta." Giulio Caprin je napisal v svoji knjigi "Tristese," ki je izšla leta 1906 v Berganu; "Kdor se samo za trenutek oddalji od mesta, mora doživeti žalosten vtis. Na samem robu mesta se dviga kraška planota. Takoj je čutiti, da se je tu nekaj končalo in da se pričenja nov svet. Samo 400 metrov od mestnih vrat, že pridemo do predmestja Opčine — tam je že beli Kras s svojimi gozdovi. Ljudje, ki tam živijo, ne govorijo jezika našega mesta." Po prvi svetovni vojni so se Italijani pošteno potrudili, da so zatrli ta "vpliv Slovanstva" v Trstu. Sledilo, je dobrih 20 let s ED M A K Vigimo selitve in prevažamo lahko ekspresno robo Kupujemo in prodajamo rabljeno pohištvo 321-325 EAST ISGlh STREET, blizu LAKE SHORE BLVD. KEnmore 1-6580 IVanhoe 1-6370 . EUCLID POULTRY ^9 EAST 185th ST., KE 1-8187 Jerry Fetkoviek, lastnik * Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Spreje-^mo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. EKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ^ lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo. BUKOVNIK STUDIO Mojstrsko fotografiranje SVATBENE - DRUŽINSKE - PORTRETI IN OTROŠKE SLIKE 762 EAST 185th STREET — IV 1-1797 1 dan od 9. do 8. ure — v nedeljo od 10. do 3. ure ^zaelujemo slike tudi za potne liste in v identifikacijske svrhe sistematičnega zatiranja vsega, kar je bilo v Trstu in okolici slovenskega, da bi se ta "neprijAni vtis" odpravil in zaustavil na ravni razvoj. Dobro je o tem napisal angleški zgodovinar A. J. P. Taylor v svoji knjigi "Trieste" leta 1945: "Če bi ne bilo prve svetovne vojne in če Italija ne bi bila prišla v Trst, bi zadostovalo samo eno pokolenje in Trst bi imel jugoslovansko večino." Ta "jugoslovanska večina" v Trstu ne bi nastala na takšen nasilen način, kakor so Italijani nasilno Trst poitalijančevali, nastala bi po naravnem in nujnem zakonu družbenega razvoja, zaradi krepitve gospodarskih sil in narodne zavesti Slovencev ter zaradi napredka slovenske kulture. Pod Avstroogrsko je bil Trst svetovno pristanišče, ki je tedaj res cvetelo, ker je imelo obšir-no zaledje na vzhodu in severovzhodu. Po prvi svetovni vojni, ko je Trst dobila ItaUja, je bilo pristanišče zadušeno; 25 let se je nato Trst trudil, da bi dobil tisti promet, kakor ga je imel pod Avstroogrsko leta 1913, pa se mu to n; posrečilo. Trst je ostro občutil konkurenco ostalih italijanskih pristanišč v Benetkah, Genovi, Neaplju, ki so imela večino pomorskega prometa. Trst je imel le nekaj manj važnih li nij. Vse to je bil strašen udarec za tržaško plovbo in vse tržaško gospodarstvo. Še en razlog imajo Italijani, da se tako čvrsto oklepajo Trsta. Tudi tega so danes seveda po lisičje zavili v patriotične motive in ganljive fraze o "bratih, ki hrepene po objemu matere domovine." Po sredi je pa čisto nekaj drugega. Kot posledica zavoženega fašističnega gospodarstva ima še danes italijanska vlada največji del delnic tržaških podjetij. Leta 1933 je namreč Mussolini jeva vlada, ustanovila institut IRI (Instituto Riconstruzione Indu-striale), ki je imel nalogo spraviti italijansko veliko industrijo A scene from the Pete Smith Specialty "Cash Stashere/' Uie Man Who CouldiitTiust HisSestl^dlend! ] Stan had scrimped and saved for years. And at long last he had accumulated a nice little nest egg in the form of a five hundred dollar bill. Now all he needed, was a safe place to hide it. For Stan was a "Cash Stasher". One of those people who hides his money, instead of putting it in a really safe place like, say, U. S. Savings Bonds. So after turning the house upside down, Stan found the perfect hiding place. Inside the dust cover of his pillow. And happy about his hoarding, he went off to work. Ah, but our hero forgot that he had a little daughter, and a dog. Two very bad risks. For as any red blooded canine could tell you— every dog has his day with a pillow. And girls—even very small ones—havo a way with « fellow's money. And so when Stan returned tiiat evening, he found the dog, the pillow case, the dust cover, and ten thousand feathers. But no money! (A TRUE STORY) But wait a minute! Dogs don't eat money. Or do they? So Stan, who was already looking down in the mouth, did just that with his overgrown piggy bank. But no luck! So what happened to the money? Well, Stan's little girl had found the five hundred dollar bill. And she knew what to do. Using the paper punch, she made the prettiest "long-green" polka dots for her paper doll's dress, that you ever did see. And Stan has had spots in front of his eyes ever since! Don't be a cash stasher. Put your money in safe, interest-earning V. S. Savings Bonds. Money destroyed is money gone. But if Savings Bonds are lost or destroyed, the V. S. Treasury will replace them free of charge. Start investing today—on the Payroll Savings Plan where you work—or the Bond-A-Month Plan where you bank. Don't b« a cash »tamherl Save «afe!y —:n U.S. Savings Bonds! in bankirstvo po veliki gospodarski krizi spet na noge. To je ta inštitut storil na ta način, da je italijanska država odkupila delnice večine italijanskih industrijskih podjetij — seveda med temi tudi tržaških. Zato je bilo razumljivo, zakaj vodijo še danes vse niti tržaškega gospodarstva v Rim. Razumljivo je pa obenem tudi, kakšni so v resnici vzroki italijanske solzave zaljubljenosti do "tržaških bratov." Nosilci tržaškega kapitala v Rimu se boje, da bi v primeru, če postane Trst internacionalno mesto ali pa če pride pod Jugoslavijo, bila vsa lastnina po določilih mirovne pogodbe nacionalizirana. Zato se italijanska vlada (ali prav za prav IRI) tako odločno zoper-stavlja ustanovitvi Svobodnega tržaškega ozemlja. (Slovenska izseljenska matica) fašist in smrtni sovražnik partizanov. Ker je mimo nje vodila skrivna partizanska pot, so italijanski vojaki uporabljali čuvajnico tudi kot bunker in od tam večkrat zahrbtno napadli naše borce, zato so jo leta 1944 partizani porušili. V takem stanju je ostala vse do letos. Da pa bi se omogočil prevoz udeležencev velike septembrske proslave čim bliže prosiavnemu prostoru, je bila tedaj stavba popolnoma obnovljena. In tako je nastalo novo postajališče Okroglica kot trajen spomenik na veliki in nepozabni praznik Primorske ob 10. obletnici priključitve k Jugoslaviji.' OKROGUCA—NOVO POSTAJALIŠČE, KI šE NI V VOZNEM REDU Od 7. septembra letos se vsi potniški vlaki redno ustavljajo tudi na novem postajališču Okroglica, med postajama Volčja draga in Prvačina, na progi Gorica—Sežana. Še nedavno je le malokdo vedel za Okroglico, danes pa je to ime znano ne samo po vsej Sloveniji in Jugoslaviji, marveč tudi v inozemstvu, lahko rečemo po celem svetu, saj je prav tu—pred več ti-sočglavo množico—maršal Tito govoril o Trstu/V spomin na ta veliki dogodek je železniška uprava sklenila, da ostane Okroglica v bodoče kot stalno službeno mesto. Čeprav iz prometnih ozirov to ni bilo nujno pogrebno, je pa velikega simboličnega pomena. Postajališče, ki je oddaljeno od Gorice kakih osem kilometrov, je zaenkrat še nezasedeno," vsi potniški vlaki pa imajo tu reden postanek in potniki lahko vstopajo in izstopajo, vozni listek pa jim izda sprevodnik v vlaku. Ko so leta 1906 zgradili progo Jesenice—Trst, so na mestu, kjer je postajališče Okroglica, postavili železniško čuvajnico. Za časa Italije je v njej stanoval italijanski železničar, zagrizen VRTLJIVI HOTEL Na Burgbergu pri kopališču Harzburg v Avstriji bodo zgradili na mestu z najlepšim razgledom hotel, ki se bo vrtel okoli svoje osi. Pritličje bo trdno vzidano v zemljo, nadstropja pa se bodo vrtela okoli svoje vodoravne središčne osi. Gibala se bodo s hitrostjo dveh centimentrov na sekundo, tako da bo prehod iz pritličja navzgor kaj lahek. Hiša bo okrogla in na zunaj podobna razglednemu stolpu. Poštojte, vi zaposleni ljudje... zavžijte Coke med delom Krepost in svežost Coca-Cola napravi vsako majhno minuto velik počitek. V vsaki mrzli steklenici dobiti neprimerljivo slast. Radi je boste imeli. f K BOTTLED UNDER AUTHORITY OF THE COCA-COLA COMPANY BY CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING COMPANY "Cok«" if a registered trade-mark. © 1953. THE COCA-COLA COMPANY N/UHITREJU IN NAJSIGURNEJU AGENCIJA! Zelo znižane cene za božič ZAPOMISITE! V vseh naših cenah je vračunana prevoznina, carina in carinski davek, Ako želite, da prejemnik plača carinstii davek, potem odbijte od vsake naročene vreče ali paketa po 75 centov. NAJFINEJŠA BELA KANADSKA MOKA 100 fnntov $11.75 DO ZADNJE POSTAJE FINA KORUZNA MOKA 100 fiiniov $ 11.50 DO ZADNJE POSTAJE 100 lbs. bele moke - flour 22 lbs. sladkorja - sugar 22 lbs. svinjski masti - lard 11 lbs. spaghetti 11 lbs. riža - rice 4 lbs. sirove kave - coffee 5 lbs. mila - washing soap 2 lbs. mila - face soap PAKET "B" — $40.00 100 lbs. bele moke - flour 22 lbs. sladkorja - sugar 11 lbs. svinjske masti - lard 22 lbs. spaghetti 11 lbs. riža - rice 6 lbs. sirove kave - coffee Vi lb. cimeta - cinnamon Vi lb. popra - black pepper 1 lb. čaja - tea 2 lbs. chocolate 1 lb. cocoa PAKET "A" — $38.00 100 lbs. bele moke - flour 22 lbs. sladkorja - sugar 22 lbs. svinjski masti - lard 11 lbs. spaghetti 11 lbs. riža - rice 4 lbs. sirove kave - coffee 5 lbs. mila - washing soap 2 lbs. mila - face soap PAKET ŠT. 1 — $15.75 5 lbs. sirove kave - coffee 10 lbs. sladkorja - sugar 10 lbs. riža - rice 5 lbs. spaghetti 5 lbs. svinjske masti - lard 5 lbs. mila - laundry soap PAKET ŠT. 4 — $14.25 5 lbs. sirove kave - coffee 1 lb. čaja - tea 10 lbs. sladkorja - sugar 10 lbs. riža - rice 5 lbs. svinjske masti - lafd PAKET ŠT. 6 — $22.50 6 lbs. sirove kave - coffee 15 lbs. sladkorja - sugar 10 lbs. riža - rice 15 lbs. spaghetti 15 lbs. svinjgkc masti - lard 5 lbs. mila - washing soap PAKET "B" — $40.00 100 lbs. bele moke - flour 22 lbs. sladkorja - sugar 11 lbs. svinjske masti - lard 22 lbs. spaghetti 11 lbs. riža - rice 6 lbs. sirove kave - coffee Vi lb. cimeta - cinnamon Vi lb. popra - black pepper 1 lb. čaja - tea 2 lbs. chocolate 1 lb. cocoa PAKET ŠT. 2 — $14.50 20 lbs. bele moke - flour 5 lbs., sirove kave - coffee 10 lbs. sladkorja - sugar 5 lbs. mila - washing soap 5 lbs. svinjske masti - lard PAKET ŠT. 5 — $12.75 4 lbs. sirove kave - coffee 1 lb. čaja - tea 5 lbs. sladkorja - sugar 2 lbs. chocolate 1 lb. cocoa 2 lbs. mleka - powder milk PAKET ŠT. 7 — $20.00 4 lbs. šunke - ham 5 lbs. svinjske masti - lard 2 lbs. salame 2 lbs. sirove kave - coffee 10 lbs. bele moke*- flour 2 lbs. chocolate 5 lbs. sladkorja - sugar 6 Ibs. kave - coffee ______ -$ 7.00 - 20 lbs. riža ^ rice ___________ $ 8.00 20 lbs. sladkorja ■ sugar $ 6.00 50 lbs. sladkorja - sugar $13.00 20 lbs. bakalara Cod fish $13.00 33 lbs. masti - lard _______ $12.50 5 kg. masl. olja - oil & 9.50 20 lbs. spaghetti _____________ $ 6.75 40 lbs. spaghetti ____________ $12.50 50 lbs. fižola - pas ulj ______ $15.50 100 ibs. fižola - pasulj ____ $25.00 25 lbs. gris - farina ______ $ 7.50 25 lbs. ječmena - barley . $ 7.00 24 pkgs. noodle soup_______ $ 5.75 1 lb. Šunke ali Salame $ 1.50 1 lb. prekajene slanine $ .95 1 lb. čokolade ____________ $ 1.25 1 lb. kakao ^.............. $ O o 10 lbs. bakalara - cod fish 10 lbs. riža - rice 10 lbs. spaghetti 1 kila olja - oil '/ž lb. popra - black pcper Vi lb. rdeče paprike-red pepper PAKET ŠT. 12 — $17.50 10 lbs. bakalara - cod fish 10 lbs. riža - rice 10 lbs. spaghetti 1 kila olja - oil '/ž lb. popra - black pcper Vi lb. rdeče paprike-red pepper Tht V< 1>. Cm^nm^tu rfofi not pay lor thU Tht Troa$uey Dtpartment thanka^Jor tHtlr patriotic dotunivn, tht A