ŠT. 8 - LETO 55 - CELJE, 24. 2. 2000 - CENA 280 SIT lA ČRNO ZASTAVUENA BETONARNA SCT namerava graditi ob Savinji pred Lučami. Stran 11. PETICA ZA DEVETLETKO zadovoljstvo staršev in otroic. Stran 15. ČAS JE ZA DOHODNINO Kako do olajšav? Stran 4. »Pungartnlk je bil taiso takšni rezultati poi dica omejevalne politike žave pri cenah bencina.^ sVetovnem trgu so se- mreč cene nafte lani zvjj za 176 odstotkQy, vlada p] odobrila le 15-odstotno { šanje cen bencina. Uprava tudi napovedala, da žari slabih poslovnih rezultat in negativnih napovedi ne bo predlagala izplačila vidend. ; Zasicrbljeni vinogradniki Člani združenja slove skih vinogradnikov in 'jev so na letni skupščini Olimju ponovno opozoi na pomanjkljivo in nedoi lano zakonodajo. Zaskrbi ni so tudi, ker se je kljub\ bližjemu vstopu naše drz ve v Evropsko unijo obnoi vinogradov pri nas v zadnj letih zmanjšala za polovic kar pomeni, da se boi konkurenci postavili ob bi s starimi nasadi. V prihode; se bodo zato .bolj odlofc vključili v pripravo in spreir manje različnih praviliiiM kar je zdaj po njihoveiy*} rokah trgovskih lobijevj birokratov. Člani zveze, i trenutno vključuje 42 dr: štev, so se zavzeli za tesnf še skupne tržne nastope, i boljšo organiziranost nad želni ravni in za nadalje! nje aktivnosti skupaj s tu! stičnimi organizacijami. 1 Slovensica i podjetja v BiH] Celjska območna gosp; darska zbornica tudi ieK pripravlja nastop slovensk podjetjih na dveh sejmih Bosni in Hercegovini. Odi marca do 1. aprila bo v M starju sejem gospodarst Hercegovine, na katerem] bila slovenska podjetja (i slej vedno dobro zastopal in tudi poslovno uspešn od 10. do 15. aprila pa Celj ni organizirajo nastop ' pomladnem poslovnem s< mu Promo International Tuzli, ki se ga naša podjel zaradi vojne krize lani n' udeležila. Od podjetij iz ce ske regije se bodo v Tu^ zagotovo predstavljale Pi^ varna Laško, Celjske niesi ne in Mlekarna Celeia. Zlatarna se šii'> Zlatarna Celje, ki je z i vim lastnikom spet obno^' celotni program izdell^' ima v Sloveniji že deset la nih prodajaln, pred kratic pa je v Žalcu odprla še Šes franžizno trgovino. Po ^ povedih komercialnega ' rektorja Bojana Leskovaf bodo še letos maloprodaf mrežo razširili tudi na ^ renjsko, vse bolj pa jih ' kajo tudi trgi bivše Jugo-^ vije, zlasti na Hrvaškem v Bosni in Hercegovini. Neugodno državno posojilo V prvih dneh marca naj bi bilo končno znano, ali bo podjetje Raptech, ki sta ga v Celju ustanovila Emo-Orodjarna in Orodjarski center Slovenije Tecos, vendarle pričelo delati. Zapletlo se je zaradi 140 milijonov tolarjev posojila, ki ga je že lani v okviru razpisa za spodbujanje razvoja novih izdel- kov in tehnologij odobrila Slovenska razvojna družba. Podjetje Raptech je bilo us- tanovljeno z namenom, da slovenski industriji ponudi celovito podporo pri izdelo- vanju orodij. Razvijalo bi no- ve tehnologije, kakršnih do- slej v Sloveniji še nismo imeli. partnerje pa si je poiskalo zla- sti v avtomobilski industriji in v proizvodnji bele tehnike. Sprva bi v podjetju delalo osem strokovnjakov, v petih letih bi se število zaposlenih povečalo na osemnajst. Celo- ten projekt je vreden 200 mili- jonov tolarjev, ki bi jih name- nili izključno za nakup opre- me. Poleg posojila razvojne družbe bi 40 milijonov tolar- jev prispevala Emo-Orodjar- na, 20 milijonov pa Tecos. Ustanovitelji novega podjet- ja so svoje načrte razgrnili že konec minulega leta na konfe- renci z bodočimi poslovnimi partnerji, potem pa se je poka- zalo, da bodo pogoji za najemn posojila povsem drugačni kot so pričakovali. Mag. Stanko Stepišnik, direktor in lastnik Emo-Orodjarne je povedal, da bi moralo posojilo pravzaprav najeti njegovo podjetje in zanj tudi jamčiti. To pomeni, da bi morali nase prevzeti tudi vso odgovornost za poslovanje no- vega podjetja, za proizvodnjo, izobraževanje... »Spet se je po- kazalo, da država ni pripravlje- na vlagati v razvoj, če pa je že, zahteva pri tem velik delež tudi zase,« pravi Stepišnik. »Emo- Orodjarna bi si z najemom po- sojila najbrž nakopala še do- datne stroške. Zato se bomo o tem, ali bomo Raptech, za ka- terega smo na svoj račun že začeli kupovati opremo, sploh zagnali, odločili potem, ko bo- mo dobili končno pogodbo o najemu državnega posojila.« CZ____—^ JI Jože Angeli podjetnik leta Revija Podjetnik je prejš- nji teden podelila priznanje za podjetnika leta 2000, ki ga je dobil Jože Angeli, last- nik podjetja Blues iz Druž- mirja pri Šoštanju. Med os- mimi podjetniki, ki so se po- tegovali za ta naziv, so bili letos tudi Rosvvita in Rado Hrastnik, lastnika podjetja Paron iz Laškega, in Danica Zorin Mijošek, lastnica pod- jetja Afrodita iz Rogaške Sla- tine. Podjetje Blues, ki je invalid- sko podjetje, je nastalo leta 1995, ko je Jože Angeli od takratne Tovarne tehničnih elementov prevzel proizvod- njo tečajev in grelnikov za pečice. Oba programa je po- sodobil in razvijal, ter do lani povečal promet za skoraj osemkrat. V preteklem letu je 125 zaposlenih, od katerih je 53 invalidov, ustvarilo preko 602 milijona tolarjev prome- ta. Podjetje Blues, ki je s 86 odstotki proizvodnje še ved- no vezano na Gorenje, je pred časom kupilo še lesni obrat v Mežici, kjer izdelujejo vhod- na masivna vrata in podboje, proizvajati pa so začeli tudi posebne lesene hiške iz lep- ljenega lesa. Jože Angeli na- poveduje, da se bo podjetje v prihodnjih letih razvilo v po- membnega dobavitelja ku- halnih elementov, ki jih bodo v Evropi prodajali z lastno blagovno znamko. JI Jože Angeli i REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA ŽALEC Ulica Savinjske čete 5 3310 Žalec objavlja prosto delovno mesto svetovalca I za področje denacionalizacije z zahtevano: • univerzitetno izobrazbo pravne smeri ali visoko upravno šolo • 4 oziroma 5 let delovnih izkušenj • opravljen preizkus znanja iz Zakona o splošnem upravnem postopku ter • znanje računalništva. za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poleg navedenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še splošne pogoje po Zakonu o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90, 5/91, 18/91, 22/9-1, 4/93 in 70/97). Prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev, kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih izkušenj, pošljite v 8. dneh po objavi na naslov: Upravna enota Žalec, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15. dneh po odločitvi. GOSPODARSTVO Pometanje po borznih hišah f prihodnjih mesecih združevanje tudi med borznimi družbami - S l.[rto le^o zapored organizira- knjižni teden, na katerem je lielovalo 13 založb in knji- '%ein je bil že drugič zapo- j y nakupovalnem središču Interspar. Njegova os- '0na naravnanost je bila ^svečena otroški knjigi in ^0ematizaciji fenomena irflnjfl- Kakor že lani. so se ^di to leto porajali dvomi gle- g ustreznosti lokacije sejma, agotovo pa je bil spremni pro- ju.,ji letos skromnejši kot la- pomisleki glede same loka- Ijs so prihajali iz vrst pred- sem strokovne javnosti, po- nlacije, ki ima s knjigo vsa- odnevni stik in bi si želela, dbi bil sejem v prostoru, ki bi sirezal domnevni »posveče- ej^i« vlogi knjige v družbi, luvkljub dobronamernim po- sekom pa se človek vpraša, nkšno korist bi od tega imela ma knjiga, trgovci z njo, or- mizator sejma, skratka vsi ^sti, ki od knjige tudi žive. nazadnje pa tudi tisti, ki so laključno obstali pred raz- mnim prostorom v Centru nterspar in bi jih zagotovo ne Beli na tem mestu v kak- \nm »posvečenejšem« prosto- ru, ki celjski duši, vajeni dru- žabnosti tipa Interspar. ne bi pdila, bi nanjo delovala celo \mmajoče. Primernost odločitve za se- jem v Intersparu. je skozi to opcijo več kot utemeljena. Ne- hjdrugega pa je spremni pro- gram. ki se v samem ozračju Interspara dejansko ne obnese in je milo rečeno grotesken, razen seveda lutkovnih igric in podobnih zadev, ki bolj kot v sam spremni program sodijo v spremni program spremnih prireditev. Kar zadeva sprem- ne prireditve je bila še najbolj odmevna javna tribuna, ki je potekala na TV Celje, na njej pa je sodeloval cvet slovenske literarne smetane. Sam pogo- vor na tribuni se je vrtel okoli slabih bralnih navad Sloven- cev in različnih strategij, mnenj kako jih popraviti. Ob vsem tem se človek težko znebi vtisa,, da tovrstni pogovori zmeraj znova potekajo v vzdušju ludistično predlaga- nih »rešitev« tega problema, ki dostikrat temelje na prebujni domišljiji literatov in dvoličnih založniških mačkov, ki s samo realnostjo nimajo dosti stika oziroma jo evfemistično reče- no, vidijo po svoje. Končni sklep bi lahko bil. da na koncu pridejo do zanimivega spozna- nja, kako smo si različni, a vendarle tolerantni. Skratka - neplodno! Sam obisk in odmev sejma je v primeru, ko je postavljen v Interspar, težko določiti, zago- tovo pa je to dobra strateška odločitev, ki na nevsiljiv način prinese knjigo tja. kjer mora biti, na dosegu potencialnemu bralcu. Glede na to lahko reče- mo, da je sejem uspel. Nasled- nje leto pa bi lahko bilo leto, ko bi se lahko ta pametna poteza, nadgradila še z do- brim spremnim programom, dopolnjena z že uvedenim in razširjenim dodatnim progra- mom, ki bi na podoben način kot letos, aktivirala tiste v Ce- lju, ki jih letargija v zvezi s knjigo še ni dodobra načela in prežela. MOHOR HUDEJ Kn|iga ostaja dobra prijateljica Organizatorji letošnjega, že 4. knjižnega tedna v Ce- lju, ki se je v soboto zaključil v Centru Interspar, ocenjuje- jo, da je prireditev dosegla svoj namen - približati knji- go ljudem, letos pa skozi program spremljajočih pri- reditev še zlasti najmlajšim, otrokom in mladostnikom. Na 4. knjižnem tedna je s svojo ponudbo sodelovalo 13 slovenskih založb; Antika, Cankarjeva založba, ČZD Kmečki glas, DZS, Egmont, Mladinska knjiga, Prešern-ova družba. Studia Humanitatis, Tehniška založba Slovenije, Založba Modrijan, Založba Rokus, Založba Vale-Novak ter Založba ZRC, ki so bile s prodajo knjig večinoma, ene bolj, druge manj zadovoljne. Založnfki se strinjajo, da je bila opazna manjša kupna moč obiskovalcev, povpraše- vali pa so zlasti po strokovni in poučni literaturi. V vsebinskem delu sprem- nih prireditev 4. knjižnega tedna v Celju so sodelovali literati Janja Vidmar, ki je prireditev tudi slovesno odpr- la, Maja Novak, Bina Štampe Žmavc, Željko Kozinc in Bogdan Novak, javno tribuno o mladih in knjigi »Kaj delaš? Berem« pa je vodil Mitja Čan- der. Skozi program spremnih prireditev 4. knjižnega tedna, ki so bile namenjene zlasti otrokom, so se predstavile lut- kovne in gledališke skupine celjskih vrtcev in osnovnih šol, Željko Kozinc pa je obi- skovalcem predstavil svojo knjigo Lep dan kliče, ki je izšla pri Založbi Modrijan. IS Moderndorfer med dijaki Dijaki in dijakinje Srednje trgovske šole Celje so za danes, v četrtek ob IZ uri, medse povabili literata Vinka Modern- dorferja, dobitnika letošnje nagrade Prešernovega sklada. Februar, mesec kulture, želijo v Srednji trgovski šoli Celje zaokrožiti z literarno uro, ki jo bodo oblikovali družno s pesnikom, pisateljem, dramatikom, komediografom ter piscem radijskih in televizijskih iger Vinkom Moderndorferjem, ki uživa med občinstvom ugled spretnega oblikovalca zgodb in globokega poznavalca človeških usod, zlasti pa kritičnega analitika sodobne družbe. Dijaki mu bodo uprizorili tudi dva odlomka iz njegove nagrajene komedije Limonada Slovenica. IS Modernistične ikone v razstavnem prostoru Go- renja d.d. bodo jutri opoldne odprli razstavo Emerika Ber- narda, ki bo na ogled do 25. marca. Akademski slikar Emerik Bernard je znan in priznan predvsem po svojem opusu slik, risbe so ostale neodkrite, dostopne le nekaterim posa- meznikom. Na tokratni raz- stavi bo razstavljenih dvajset del v tehniki akrila na papirju, ki so nekakšne modernistične ikone, ki pričajo o tem", da je tudi v sedanjem času mogoče ustvarjati vrhunske umetnine. Emerik Bernard je za svoje ustvarjanje prejel mnogo na- grad - pred tremi l,eti tudi Pre- šernovo nagrado za življenj- sko delo - in je razstavljal po številnih slovenskih in tujih galerijah. N. P. prireditve GiEPAUŠČE 1 SLG: Alisa, Alica 27. 2. ob 20. uri za na odrupododrom za abonma in izven. Ubijalci muh 3. 3. ob 19.30 premiera, za abonma premiera, 4. 3. ob 19.30 za abonma sobota ve- černi in za izven. Dom kulture Velenje 25. 2. ob 19.30 drama Kralj na Betaj- novi. Amaterskega gledališča Velenje. Dom kulture Škofja vas 25. 2. ob 19.30 Veseloigra v dveh delih, v izvedbi KUD Grifon iz Šempetra. I KONCERTI Kulturni center Laško 25. 2. ob 19.30 klavirski recital pianistke Magdalene Navod- nik iz Žalca. Večnamenska dvorana Zreče 26. 2. ob 17. uri koncert mešanega pevskega zbora iz Nabrežine in otvoritev razsta- ve fotografij Janka Kovačiča. Krčma pri Zamorcu 24. ob 21. uri koncert skupine Coco blues. Gasilski dom Nova Cerkev 26. 2. ob 18. uri kulturni večer z moškim pevskim zborom iz No- ve Cerkve, učenci OŠ, mladinsko recitacijsko skupino, učenci iz Glasbene šole Celje in z nasto- pom dua Jožice in Brigite. _ RAZSTAVE Savinov likovni salon Ža- lec Žarko Vrezec, do 29. 2. Galerija Mozaik Darinka Pavletič Lorenčak, do 29. 2. Razstavišče Kulturni cen- ter Laško Ferdo Mayer. Župnijski center Sv. Duh fotografije z naslovom Lepota znamenj v Savinjskih gorah, Cirila Velkovrha. Galerija sodobne umetno- sti Tendence devetdesetih, do 5. 3. Galerija Riemer Slovenske Konjice, razstava akad. slikar- ja Alojza Zavolovška in sina Aleša Zavolovška. Pokrajinski muzej Celje Celjski grofje, do 28. 5. Galerija Borovo Vlado Ger- šak, do 2. 3.; pošta Celje Joži- ca Sefarn, do 31. 3.; gostišče Migo 5 Celje Vojko Volavšek, do 1. 4., hotel Žonta Šentjur Alica Javšnik, do 8. 3. 0STAI.0 Dom kulture Velenje 24. 2. ob 19. uri predavanje o Papui - Novi Gvineji, Darje Henigman in Roberta Gartnerja. Mladinski center Cel^ 24. 2. ob 18. uri tragikomedija Srednje trgovske šole v nemš- kem jeziku »Der Besuch der alten Dame«, ob 20. uri potopi- sno predavanje - Škotski mito- loški kraji, Damjana Končnika; 25. 2. ob 11. uri tragikomedija »Der Besuch der alten Dame«, ob 22. uri kocert Korai Orom. PREMIERNO V KINU METROPOL od 24. februarja: zgodovinski spektakel režiserja tuca Bessona IVANA ORLEANSKA (Joan off Are) Vloge: Milia Jovovich, John Malkovich, Faye Dunaway, Dustin Hoffman gutenbergova galaksija Knjižnica v Malem Unionu .^obilju kulturnih prireditev, ' so sovpadale s kulturnim "■^znikom, so mestjani Celja Pregledali dogodek, ki bi jih "egnil izobraziti, da ne reče- 10 odpreti oči za mehko, če ne ^ w trdo manipulacijo drža- Bolj ko je manipulacija ovi- 'skoprenami lepih ali lepuš- podob, bolj je učinkovi- • Bolj ko državljani čutijo po- z očetnjavo, lažje bo- 2anjo pripravljeni zategniti in v skrajni posledici ° žrtvovati največ, kar imajo j^^^oje življenje. Tako kot ob- knjige, ki so spremenile - kakor se v novodobnem Mševalskem slogu glasijo /sinie, tako v stoletju filma tudi gibljive podobe, I ° zaznamovale 20. stoletje, ^.^'^dnjih je zadnjič tekla be- g ^J^a predavanju A.Š. iz slo- j Kinoteke. Predavanje v skladu s predmetom v kinodvorani Mali Zbrani so prisluhnili »em izvedenca za doku- "^^rni film in si ogledali nekaj najznačil- nejših podob, ki so se zafiksirale v člo-^ veški spomin od 20. stoletja naprej. Znova se je dalo ugotoviti, da med dvema skrajnima načrto- ma z usodo ljudi ni bistvene razlike, skrb za samopodobo je bila pri obeh skrajnostih enaka in intenzivna. Nacistična Nem- čija je svojo podobo in ideolo- gijo estetizirala v mitološke razsežnosti, sovjetska Rusija je estetiko socrealizma spolitizi- rala, da je služila, enako kot pri nacistih, v ideološke namene. Knjižnica, ki si tako predava- nje - le-to je samo eden od mnogih dogodkov - zamisli in organizira, investira vanj z do- brim namenom predstaviti ga okolju, kjer deluje, in na tak način seveda skuša vplivati nanj. V sredinem primeru je bil učinek vplivanja maksimalen. Izplačala se je investicija v re- klamo in razposlana vabila ob- činskim in drugim takim svetni- kom v mestu in okolici, intelek- tualcem in dobromislečim izo- bražencem (ne glede na politič- no ali svetovnonazorsko prepri- čanje), šolajoči mladini in štu- dentariji. Knjižnica se je na ta način še bolj utrdila v zavesti svojega okolja, ki od knjižnice pričakuje ne le da je izposoje- valni servis, ampak pomemben kulturni dejavnik. Srečno me- sto, ki ima tako knjižnico, pre- srečno njegovo prebivalstvo, ki čuti najgloblje vzgibe in potre- be po kulturni hrani, s katero je vedno zapolnjena knjižnična ponudba. Kdor ne stegne roke, si je pač sam kriv, če ostane praznih rok, in če potem s pol- nimi" usti povprek pritlehno moralizira, da se nič ne dogaja, je najbolj navaden butelj in ne- vednež. Takih se nam je bati, kajti takih se v anonimni mno- žici skriva največ. Tudi o tem smo se lahko pozorno poučili na zgodovinskih primerih na sredinem predavanju. Vrata ostajajo vedno na širo- ko odprta. Bibelj Od orientalskih plesov do tanga Potem, ko so skorajda že v celoti uredili novo dvorano na Trubarjevi (nekdanji Barfly), želijo v Plesnem fo- rumu Celje že v marcu neko- liko razširiti in obogatiti svo- jo dejavnost. Marca bodo vpisovali nove člane v obstoječe skupine, saj imajo zdaj, v »svoji« dvorani, na voljo več prostora in časa za delo s tečajniki. Nove čla- ne vabijo k vpisu v skupine sodobnega plesa za otroke in mladino, jazz baleta za mla- dino, orientalskih plesov za ženske ter stretchinga in ae- robike. Kot novost pa priprav- ljajo tečaj argentinskega tan- ga, za odrasle, seveda, ki je trenutno pravi hit med ljubi- telji plesa po svetu. Tečaje bodo vodili priznani plesni strokovnjaki iz Ljubljane, pri- jave pa v Plesnem forumu Celje zbirajo do 10. marca po telefonu 413-125 ali osebno v dvorani Forum vsak delavnik po 17. uri. IS Pripovedi Iz devete vasi Na Zbelovem živi in us- tvarja Emiljana Štefanič. Pred kratkim je izšla njena knjiga Iz devete vasi. Malce skrivnostnemu naslovu sledi pojasnilo, da gre za pripove- di po ustnem izročilu. Knjiga je izšla v manjši na- kladi v samozaložbi; za Emi- Ijanin 76. rojstni dan sta jo mami poklonila sin Franci in snaha Irena, ki je knjigo tudi ilustrirala, zbrala in uredila. Emiljana Štefanič se je rodila leta 1924 v Lipoglavu pri Lo- čah, pisanje pa jo je veselilo že v osnovni šoli. Pred dobrimi petnajstimi leti pa se je opogu- mila in poslala nekaj prispev- kov v Kmečki glas. Takratna urednica jo je pohvalila in jo spodbudila k nadaljnjemu pi- sanju. Potem so objavili še marsikateri zapis. Njena snaha Irena Štefanič, sicer diplomirana inženirka gradbeništva, je znala ceniti in oceniti njeno delo. Vzela si je čas in vse njeno pisanje pove- zala v prijeten šopek z naslo- vom Iz devete vasi... Izid knji- ge je podprla občina Sloven- ske Konjice. J.G. Avtorica Emiljana Štefanič s snaho Ireno, ki je veliko pomagala pri izidu knjige. 10 DOGODKI Rekordni odkup mleka Celjska mlekarna je lani odkupila in predelala preko 60 milijonov litrov mleka - Vse vec probiotičnih izdelkov LCA Družina Rotnik iz Raven pri Šoštanju je prodala lani preko 404 tisoč litrov krav- jega mleka in se s tem že tretje leto zapored uvrstila na vrh lestvice največjih pridelovalcev mleka v Mle- karni Celeia. Rotnikovim ter ostalim najboljšim pridelo- valcem so priznanja podelili na tradicionalnem srečanju, ki ga je mlekarna minuli teden pripravila v Celju. Med posamezniki se je na drugo mesto z blizu 355 tisoč litri uvrstil Damjan Četina iz Šempetra, tretja sta bila Cvet- ka in Peter Napotnik iz To- polšice, ki sta pridelala nekaj manj kot 312 tisoč litrov mle- ka. Med zadrugami je bila prva Šaleška dolina, od kate- re je mlekarna odkupila 8.804.525 litrov mleka, druga je bila KZ Šmarje s 7.020.951 litrov, tretja pa KZ Šentjur s 6.966.023 litrov. Posebno priznanje so dobili tudi proi- zvajalci kozjega mleka. Franc Videč iz Vodruža pri Šentjurju ga je pridelal 24 ti- soč litrov, Marija Kapel iz Svetlega dola pri Štorah pre- ko 18 tisoč litrov, Marija Vo- dončnik iz Pake pri Velenju pa blizu 13 tisoč litrov. Mlekarna Celeia je lani od- kupila in predelala rekordno količino mleka. Na lastnem odkupnem območju, kjer so- deluje s triindvajsetimi kme- tijskimi zadrugarjii (od la^ii tudi s štirimi s Koroške) ozi- roma dva tisoč kmeti, je od- kupila 59,5 milijona litrov mleka, kar je za petino več kot leta 1998, od Mlekarne Ptuj in Mariborske mlekarne pa je dokupila še 838 tisoč litrov. Celotni odkup je tako znašal preko 60 milijonov li- trov, kar je za 11 odstotkov več kot predlani. Slabe tri četrtine mleka so predelali v sire. Skupaj so jih izdelali 4.500 ton, od tega največ gaude in edamca. Dobrih 16 odstotkov mleka so porabili za fermentirane izdelke, pri katerih se je prodaja v pri- merjavi z letom 1998 poveča- la za kar 45 odstotkov. Med tovrstnimi izdelki je vodilna blagovna znamka LCA, pod katero poleg jogurtov ponu- jajo še probiotične napitke in sir. Iz tega programa bodo letos pripravili še velikonoč- ni in olimpijski jogurt. Kljub rekordnemu odkupu mleka in večji proizvodnji, od katere so petino izvozili na bivše jugoslovanske trge, v mlekarni niso povsem za- dovoljni z doseženim. Druž- ba je sicer lansko poslovno leto zaključila z minimalnim dobičkom, vendar bo mora- la, kot je poudaril direktor Marjan Jakob, narediti še več za znižanje stroškov proizvodnje, saj bo le tako lahko znižala tudi cene in se postavila po robu vse večji konkurenci. p-^ JANJA INTIHAR ____jFoto. GREGOR KATIČ Direktor Mlekarne Celeia Marjan Jakob je največjemu pri| lovalcu mleka v letu 1999 Francu Kotniku izročil tudi posi no priznanje za trikratno zaporedno uvrstitev na prvo meni Na daleč je vse blizu Učenje in delo na daljavo v okviru tehniške razstave v Celjskem domu Po predlanski Hiši ekspe- rimentov ter lanski Ukročeni elektriki so včeraj v Celj- skem domu zaprli že četrto tehniško razstavo, ki jo je v mesto ob Savinji pripeljalo podjetje Fit media. Razstava učenja na daljavo, televideo sistemov in video komunika- cij je v Celju za tri dni zbrala vse najboljše, kar zdaj zmo- remo v Sloveniji, razstavo pa so odlikovali zlasti prikazi v živo, v katerih so lahko sode- lovali tudi obiskovalci. Namen tehniške razstave, ki so jo podprli Esotech Velenje kot glavni pokrovitelj ter Tele- kom Slovenije, ministrstvo za znanost in tehnologijo. Mest- na občina Celje, IBM Sloveni- je, DEK electronics Ljubljana, Maček Celje, Stanovanjski sklad Celje in Repro Ljublja- na, je bil prikaz najsodobnej- ših telekomunikacijskih teh- nologij ter znanj, ki so potreb- na, da tehnologija zaživi tudi v praksi. Videokonference, v katerih so Celje povezali v po- nedeljek s Kranjem in štirimi fakultetami Univerze v Mari- boru, v torek pa še z mesti izven meja Slovenije, so bile obiskovalcem dokaz, da je vse bližje trenutek, ko se bomo učili in delali na daljavo, hkra- ti pa bomo zelo blizu skupaj. Vse tisto, kar je bilo še pred meseci, morda nekaj leti, le slutnja mogočega razvoja, po- staja na področju telekomuni- kacij realnost, bolj stvar današ- njega dne, kot prihodnosti, ki nas čaka jutri ali pojutrišnjem. To pa je bilo organizatorjem tudi izhodišče za pripravo raz- stave, na katero so vabili zlasti mlade ter gospodarstvenike, poslovneže, ki bodo brez poz- navanja tovrstnih sodobnih tehnologij le stežka lovili korak s časom. Po besedah Jožeta Volfanda iz Fit medie so bili organizatorji v ponedeljek ve- seli zlasti številnih mladih. celjskih srednješolcev, ki so z zanimanjem sledili prikazom: »Razstavo je že prvi dan spremljalo preko 100 srednje- šolcev, zlasti veliko jih je prišlo iz Šolskega centra Celje. Sledili so prikazom izobraževanja na daljavo, tehnologij in možnosti videokonferenčnih povezav, sodobnih video sistemov in storitev Telekoma Slovenije ter video podprtih izobraževanj na daljavo in H.323 videokon- ference.« Na razstavi, ki jo je v imenu Mestne občine Celje odprla podžupanja Janja Romih, so sodelovali strokovnjaki iz La- boratorija za telekomunikaci- je Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, Centra za razvoj študija na daljavo pri Univerzi v Mariboru ter podje- tij Esotech Velenje, Eles Slove- nija, Telekom Slovenija, IBM Slovenija, DEK electronics Ljubljana in Repro Ljubljana. I. STAMEJČIČ Foto: G. KATIČ Učenje na daljavo ter sodobni televideo sistemi in video konference postajajo vse bolj stvar sedanjo- sti. so med ponedeljkom in sredo spoznavali obiskovalci tehniške razstave i; Celjskem domu. Umrl Maistrov borec Alojz Poličniic V soboto so v Solčavi pokopali Maistrovega borca Alojza Poličnika. Alojz Poličnik se je rodil pred 101. letom v Logarski dolini, med prvo svetovno vojno je bila soški fronti, po vrnitvi v domači kraj pa se je pridružil Maistrovim borcem. Pokojni, bil je edei redkih, ki jim je bilo usojeno živeti v treh stoletjih, je ob lanski 100-letnici iz rok načelnik generalštaba Iztoka Podbregarja prejel visoko priznanje slovenske vojske. Za častna domoljul na dejanja v boju za severno mejo, ki so ob koncu prve svetovne vojne soustvarili pomembc temelje slovenske suverenosti, ga je predsednik države Milan Kučan, skupaj z ostalimi tak« živečimi koroškimi borci, decembra lani odlikoval z zlatim častnim znakom svobode RepubW Slovenije. EDI MAVRIČ, Foto: CIRIL SE! Med pogrebom na solčavskem pokopališču. Razvoj podeželja v paricu V Kozjanskem regijskem parku (200 kva- dratnih Icilometrov) bodo februarja in marca pripravili sedem predavanj o uresničevanju temeljnih varstvenih in razvojnih načel, ki jih opredeljuje Zakon o ohranjanju narave. Z namenom, da predstavijo sveže poglede in konkretne primere uspešnega reševanja prob- lematike razvoja podeželja in da s tem seznani- jo prebivalce, poslovneže, društva, poli.tike, javne uslužbence, zainteresirane strokovnjake in druge, so februarja in marca pripravili zao- krožen ciklus predavanj. Z njimi je začel direk- tor Kozjanskega parka Franci Zidar (16. fe- bruarja), 23. februarja pa je dr. Marko Koščak z Upravne enote Trebnje predstavil projekt Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine. Projekt pomeni regeneracijo podeželja z vklju- čevanjem naravne in kulturne dediščine kot elementa turistične ponudbe. Pilotni projekt je sofinancirala Evropska komisija. Sledila bodo predavanja 1. marca (dr. Stanko Pele), 8. marca (dr. Živa Deu), 15. marca (dr. Marija Markeš), 22. marca (dr. Janez Bogataj) in 29. marca (Janja Kokolj-Prošek). TV Za Jezica zbrali skoraj milijon Na prvem županovem dobrodelnem pl^^ v velenjski restavraciji Jezero so zbrali 9C tisoč tolarjev. Izkupiček bo šel v sklad 2 gradnjo prizidka varstveno-delovnega cd tra Ježek. Čeprav so poslali veliko več vabil, je na ple^ večerjo - vstopnina je bila 10 tisoč tolarjev prišlo približno sto ljudi, mnogi, ki niso pr'^ pa so denar darovali. Center ima najmanšo površino na varovan' v Sloveniji, celotna površina namreč znaša 94 kvadratnih metrov. Trenutno je v centru- varovancev, pet ali šest jih čaka z odločban približno petdeset, predvsem iz Šrpartnega' Paki, Šoštanja in Velenja, pa jih je doma. Žel' si, da bi »blagoslov« iz Ljubljane končno pri^' da bi lahko začeli z gradnjo prizidka, vredni več kot dvesto milijonov tolarjev, ki bo v d^" etažah, meril pa bo kar tisoč kvadratnih trov. Denar za gradnjo se zbirana posebnem " činskem računu, ki so ga odprli lani septe' bra, ko so na Pikin dan ustanovili nov odbof NATAŠA PEUN VROČA TEMA 11 Na črno zastavljena betona r na kot posmeh Ijob Savinji pred Lučami v resnici stala začasno mobilna betonoma, ki jo namerava zgraditi ljubljanska delniška družba SG? 2gornjo Savinjsko dolino jpnovno »napada« eden iz- ^ slovenskih gigantov. Po fDi. ko so se ljudje vsaj za- jgno ubranili radarja na lenini. ko so krajani povz- ignili proti na črno ^stavljenemu sistemu GSM Brezjah pri Mozirju, se »odba ponavlja v Lučah, ijer namerava ljubljanska lelniška družba SCT ob Sa- lluji zgraditi začasno mobil- 10 betonarno. Mobilna betonarna za tiste, li poznajo Zgornjo Savinjsko jolino in občudujejo Savinjo, Lmeni skoraj srhljivko, med- L ko za »uradne organe«, ki fcHočajo o gradnji, ni tako zelo borna. Sploh ker je v sloven- fch zakonih precej lukenj, ki ph zna marsikdo poiskati in Okoristiti - ali pa se v ozadju soglasij, že izdanih in nato preklicanih, skriva še kaj dru- gega? Sprenevedanja, da gre za manjši poseg v prostor, ne zdržijo- tako ali drugače se bo zkorižčal prod iz Savinje, ob betonarni bodo postavljeni fefji silosi, beton pa bodo s iruškami vozili ob vodotoku. Beton bodo v zgornjih kon- fii Zgornje Savinjske doline si- potrebovali, saj bodo še Pfos gradili zadnji odsek ceste 'roti Lučam (mimogrede, SCT Pni izbran za izvajalca!), gra- lili bodo tudi del ceste proti "avličevemu sedlu,-se,odločali, bodo speljali cesto mimo Razlogov je dovolj, ven- ^ ne gre zanemariti, da že ^ nekaj let deluje Vegradova 'Jonama na Ljubnem in da je ložena vloga zasebnika za J3dnjo betonarne na kom- ''fksu Glina v Nazarjah. In še ^; SCT zahteva gradbeno do- °')enje za dve leti, zakon pa ne predvideva. Sicer bi '"l^o dobili dovoljenje za ''^'Injo betonarne za čas iz- radnje ceste v okviru priprav- ^'nih del. vendar dovoljenja ^Pripravljalna dela dobi inve- Jtor. Med izdajo in Prelclici soglasij .^■"adnja mobilne betonarne J^aj novega - v bistvu so se ^^.^opki pričeli že v drugi,po- lanskega leta. Upravni Mozirje je iz dopisa celj- ^^ '^postave Uprave za vars- ^ narave na podlagi vodno- ^ .Podarskega mnenja posta- )^sno, da namerava SCT v reke Savinje zgraditi za- •10 betonarno. Prvi poseg v se je »zgodil« že 19. jani, ko so zabetonirali ^'je - 4 dni kasneje so v j^avni enoti Mozirje prejeli SCT za izdajo odločbe I Priglasitev del. Kasneje so ^e dopolnjevali, med ^^^ tudi s soglasjem kraja- nov - soglasje mejašev je bilo nato preklicano 22. septem- bra! Konec julija je UE obvesti- la SCT, da sta za takšen poseg potrebna gradbeno in lokacij- sko dovoljenje; hkrati pa da gradnja betonarne nj predvi- dena v občinskih prostorsko- ureditvenih načrtih. 10. avgu- sta je urbanistični inšpektor ustavil začetna dela pri gradnji betonarne in zahteval vrnitev v prvotno stanje. 21. oktobra so člani občinskega sveta Luče sklenili, da naj upravna enota pred izdajo soglasja pridobi vsa potrebna dovoljenja. Še dan kasneje so svetniki sicer dali soglasje za gradnjo zača- sne betonarne, vendar ob po- goju, da se upoštevajo pogoji vseh tistih, ki morajo soglašati z gradnjo, predvsem uporab- nikov služnostnih poti na ozemlju, kjer naj bi stala beto- narna. Sredi decembra je so- glasje izdal tudi Zavod za vars- tvo naravne in kulturne dediš- čine Celje, ki pa med drugim prepoveduje eksploatacijo pe- ska iz Savinje; zadnje soglasje, v prvi polovici letošnjega ja- nuarja, je izdala še Ribiška družina Ljubno (mimogrede, soglasje je bilo napisano 12. novembra, na mozirsko upravno enoto pa poslano po faksu iz SCT), toda tudi to soglasje je bilo minuli teden umaknjeno. V začetku februarja je UE pozvala SCT, naj dopolni vlo- go. Ker v upravni enoti meni- jo, da »zadeva ni zrela za od- ločitev, 2ato bomo pri izdaja- nju dovoljenj pustili času čas,« je povedal načelnik Upravne enote Mozirje Dar- ko Repenšek. Preslaba pravna podlaga še največjega začudenja je vredno soglasje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje. Znano je, in to potrjuje marsikdo, ki je po- stopke zavoda »izkusil na svoji koži«, da verjetno zaradi predpisov zavod mnogokrat zavira gradnje, otežuje izbolj- šanje socialnega položaja kmečkim družinam, da je bil ključni zaviralec pri zavzema- nju za odprtje Pavličevega sedla... »Vodotok Savinje je sicer razglašen za naravni spomenik, vendar ta odlok omenja samo vodotok, ne pa tudi drugih zemljišč: Zato pravna podlaga ni dosti moč- na, da bi ne izdali soglasja. Na območju začasne predvidene betonarne pa so že delna gozdna pot, cesta, kolo- voz...,« je pojasnil Franc Re- beušek iz celjskega zavoda in dodal, da je poleg neeksploa- tacije peska iz Savinje v so- glasju navedenih več pogojev, med drugim tudi, da mora biti betonarna izvedena tako. da drobni fragmenti ne bodo neposredno iztekali v vodo- tok. »Sodobna tehnologija je takšna, da je možno z izpolni- tvijo vseh pogojev odpraviti negativne vplive,« še dodaja Rebeušek in omenja, da prav- zaprav za tako majhen pro- jekt gradbeno in lokacijsko dovoljenje nista potrebna in da betonarna ni predvidena neposredno ob vodotoku. Torej uradno v zavodu ne morejo drugega kot izdati so- glasje. »Padla« soglasja Precej medlo pa se obnaša- jo v občini Luče, kjer je tajnik Ciril Rose razložil, da je so- glasje občinskega sveta »pad- lo« s tem,* ko so soglasje umaknili mejaši. Sploh sedaj, ko so se zaradi gradnje začeli pritoževati tudi drugi krajani in naj bi se šele sedaj izkazalo, kakšnih dimenzij bo betonar- na v resnici. »Že od začetka vrstni red ni bil pravi - kot da bi želeli v SCT na hitro na črno postaviti betonarno. Najprej so namreč poskrbeli za izkop, potem pa so začeli iskati so- glasja. Bolj prava pot bi bila, da bi vsem prizadetim v začet- ku pokazali in povedali, za kaj gre,« je pripovedoval Rose in zatrdil, da za začetna priprav- ljalna dela, opravljena v lan- skem juliju, ni nihče vedel. Pri iskanju soglasij se je zalomilo tudi SCT in lučki župan Mirko Zamernik je zatrdil, da mimo občine in občinskega sveta ne morejo graditi. V Lučah so bili med tistimi, ki so videli študijo o vplivu na okolje, ki so jo izdelali v fazi pridobivanja do- kumentacije - študija kaže^ da je gradnja betonarne sicer na" meji, vendar še v okviru do- pustnih vplivov na okolje, je povedal Rose. »V SCT so mogoče predvi- devali, da bo gradnja v okviru delovišč zadnje faze izgradnje ceste proti Lučam, vendar pa je lokacija toliko višje, da zaenkrat še sami ne vemo, kje bo v nadaljevanju trasa ceste skozi oziroma mimo Luč,« je omenil Rose in mimogrede še povedal, da se bodo v Lučah v teh dneh začeli odločati, ali bodo cesto speljali mimo Luč ali pa po stari trasi. Zna se zgoditi, o tem so razmišljali tudi že svetniki v občinskem svetu, da bodo za končno od- ločitev krajane povprašali tudi na referendumu. Soglasje za gradnjo zača- sne betonarne so izdali tudi v Ribiški družini Ljubno, ka- mor sodi celotni zgornji del povodja Savinje. Ribiči so mi- nuli teden po sklepu upravne- ga odbora zaradi pomanjka- nja podatkov o vplivih na okolje soglasje umaknili, je povedal gospodar družine Ja- nez Podkrižnik. Torej s tem ponovno »pade« izdano so- glasje občine Luče. SCT: soglasja imamo In kaj naprej? Pustimo času čas, pravi Sašo Novak iz SCT v imenu projektnega vodje Adija Rabiča, in še v ponede- ljek zatrdi, da imajo vsa po- trebna soglasja, ki so pisna in pravno veljavna, ter da čakajo samo še na dovoljenje Uprav- ne enote Mozirje. Da začetna pripravljalna dela niso bila gradnja na črno, temveč pri- prava zemljišča, ki je, kot druga vodna območja, v lasti Podjetja za urejanje hudour- nikov, ki je SCT-jev podizvaja- lec pri obnovi ceste Ljubno- Luče. Drugih informacij tre- nutno ni, pravi Novak. Da iz- vajalec za zadnji del ceste Ljubno-Luče še ni izbran, niti ni tako pomembno - za grad- njo betonarne imajo poslovni interes, počakali pa bodo na nadaljnji razvoj dogodkov. Verjetno tisti, ki pozna Savi- njo in vsaj malce delo beto- narne, ne potrebuje te dolge zgodbe. Pa vendar si ne zna- mo predstavljati, kaj bi bilo potem, ko bi začasna mobil- na betonarna nehala obrato- vati? Bo postavljena na kole- sih in jo bodo potem, ko bodo vse te »velike« ceste zgrajene, preprosto odpeljali - mogoče blizu izvira Soče? Z veliko me- ro cinizma bi lahko rekli, da bo v dolini, ki se gre turizem na vseh frontah, betonarna verjetno izjemno popestrila turistični utrip. To, da so do- voljenja umaknjena, pa jih v SCT itak ne zanima. Bodo spet potrebni protestni zbori, grožnje z zaporo cest in še kaj drugega, da se»prežene že misel na kaj tako neumestne- ga, kot je začasna betonarna ob Savinji pred Lučami? Tu in tam kakšna beseda, že vna- prej povedana opomba, kaj je rečeno med vrsticami, pote- ze, ki jih vlečejo nekateri po- samezniki... pa kažejo na to, da gradnja betonarne ni po- slovni interes zgolj v SCT, temveč še kje drugje. URŠKA SELIŠNIK Denar pa kar v trgovino nesite! Piše: PIKA KUKERL Ne vem, kakšne izkušnje imate vi z bankami in z bančnimi uslužbenci, am- pak jaz moram prostodušno priznati, da odkar obstajajo bankomati, in odkar imam moža pooblaščenega za vse moje finančne zadeve, o bankah - hvala bogu! - ni- mam prav nobenega pojma več. Zato me je zares šokira- la naša Tilčka, ko mi je spo- ročila, kako so jo z denarjem vred kar odslovili! Pa ko bi jo samo z denarjem bi še morda lahko pogoltnila, da pa so na rob solza spravili fantiča, ki s silnim žarom razkazuje drobiža polnega pujsa in ki bo, ko bo velik, zagotovo imel vsaj kaj z de- narjem opraviti, če ga že morda ne bo imel prav veli- ko pod lastnim palcem - ne tega pa ne morem kar tako odpustiti! No, poglejte, kaj se je zgodilo naši Tilčki in njenemu tamalemu: »Živjo, Pika! Veš, naš Jakob je prvič slo- vesno naznanil, da je njegov šparovček »poln do zraka« in me je prosil, da greva v banko in po nove viteze in vojščake - saj veš, da je strokovnjak za vojaška vprašanja na kocka- stem polju. Poln šparovček se mu je zdel odlična priložnost za okrepitev bojnih vrst. V petek popoldne sva se odpra- vila izpraznit njegov prvi špa- rovček v življenju in zelo me jezi, da so naju postavili pred vrata. Začelo se je z nejever- nim pogledom. Uradnik se je zgrozil ob pogledu na žensko z glinastim prašičkom pod ro- ko. Dobila sem občutek, da sem vanj naperila kakšno ne- varno orožje in ne otroški hranilnik. »Gospa, tega vam mi ne moremo izprazniti!« zamom- Ija on; »Ne morete?« se začu- dim jaz. »Je to naš hranilnik?« se pozanima delavec Banke Celje. »A potem bi pa lahko vzeh.. kovance?« vprašam. »Veste, hranilnik vam bodo izpraznili v agenciji za plačilni promet, kjer imajo avtomate za štetje kovancev,« odvrne uradnik in zapiči pogled v na- slednjo stranko, ki je predenj potisnila bančno kartico. Te se ni niti malo ustrašil. Mojega triletnega otroka se je polotila panika, da s kocka- mi ne bo nič. »Mami, kaj v banki nočejo mojega denar- ja?« me je začudeno vprašal, medtem ko sem razmišljala, kako naj mu razložim pojem agencije za plačilni promet in pojem banke, ki noče imeti opravka z denarjem. Rešili so me pri sosednjih vratih, na pošti, kjer sva takoj dobila štiri papirnate vrečke in mizi- co. Sedla sem, štela in prešte- la. Zahvalila sem se za prijaz- nost, predvsem pa za storitev, ki nama je pred tem spodlete- la v banki, odšla v trgovino z igračami in zapravila 720 to- larjev, zbranih kovanec za ko- vancem. Ampak, kaj če bi slučajno hotela denar položiti na otro- kovo hranilno knjižico? Bi morala iz banke najprej v agencijo za plačilni promet in od tam nazaj na banko? Ban- kovce bi vzeli? Kovancev pa niso? Pred kakšnimi petindvajse- timi leti, ko sem imela svoj hranilnik, se nas v banki niso otepali. Dali so nam pravo- kotno posodo, razdeljeno na podolgovate predale, in ko- vance je bilo treba pač ročno prešteti. Ne vem, zakaj danes banke sploh ponujajo otro- kom hranilnike. Da dobijo ne- kakšne varčevalne navade? Za lastno promocijo? Kako le, če jim potem v banki zaloput- nejo. vrata pred nosom? Kaj misliš?" Prijazen pozdrav od tvoje sestrične Matilde P.S.: Ja, eni so že taki, da še potem pošiljajo prijazne poz- drave, jaz sem pa besna ko hudič! Moja mularija s ko- vanci sicer ni več zadovoljna, ampak prvo novo otroško ko- lo pri hiši je bilo pa prav iz v šparovce nabranih kovancev kupljeno. In celo življenje jih vzgajamo, da je tolar na tolar palača, pa v šolah se učijo, da je treba danes z vsem varčevati, potem ti pa nekdo v banki odslovi dete s prvim hranilnikom? Lepo vas. prosim! Ali naj jih raje učimo, da gredo z vsem, kar prihranijo, naravnost v šta- cuno? Vsaka blagajničarka se bo potrudila, da bo prešte- la tisti drobiž, ker bo sicer za razliko od bančnega uradni- ka hitro na razpelu šefovega in kupčevega negodovanja. Pa gre vendar za denar, ki ga izdaja Banka Slovenije! Po- tem se ga pa bančniki sami otepajo? In potem se še upa kdo pritoževati nad premajh- nim tolarskim varčevanjem prebivalstva? Donotorjileta Pretekli teden so v Ljubljani razglasili donatorje leta 1999, ki so v preteklem letu namenili največ sredstev v humanitarne namene in za donacije kulturnim, športnim in zdravstvenim organizacijam. Donatorje leta so zbirali v Rdečem križu Slovenije in časopisu Slovenske novice, plaketo in častni naziv donator leta pa sta prejela Telekom Slovenije in zakonca Vesna in Dare Južna. Na pobudo Območnega združenja RK Celje je diplomo donatorja prejel tudi nemški Rdeči križ iz okrožja Grevenbroich, mesta Wevelinghoven, ki že vrsto let pomaga socialno ogroženim v mestu ob Savinji. V preteklem letu so Celju s prehrambenimi izdelki, čistili ter oblačili pomagali kar trikrat, skupna vrednost pomoči pa je presegla 5 milijonov tolarjev. IS 12 TEMA TEDNA Dilema GSM generacije Posledicam sevanja električnih naprav v bivalnem in delovnem okolju znanstveniki še niso prišli do dna Lahko umetno ustvarjena sevanja, ki so civilizacijska dota vse večjega števila elek- tričnih naprav v človekovem delovnem in bivalnem okolju, resno ogrozijo zdravje? Povzročajo glavobol, nespečnost ali celo raka? Na ta vprašanja znanstveniki kljub številnim raziskavam za zdaj ne morejo dati dokončnih odgovorov. Vrtijo se okoli hipoteze, da učinki neioniziranih elektro- magnetnih sevanj - tako imenujemo seva- nja vseh naprav, ki za svoje delovanje uporabljajo električni vir - zdravju vendar- le so nevarni. A dokler hipoteze ne dokaže- jo ali je ne zavržejo, odsvetujejo preplah in svetujejo načelo razumne preventive. Mobilni telefoni, računalniki, televizijski ekrani, električne budilke, mikrovalovne pe- čice in drugi v vsakdanjem življenju »nepo- grešljivi« pripomočki oddajajo neionizirano elektromagnetno sevanje in človek ni izpo- stavljen le enemu viru tega sevanja, temveč več virom v določenem okolju hkrati. V javnosti se je razširilo mnenje, da sevanja vseh teh naprav lahko negativno vplivajo na človekovo zdravje, saj nekatere raziskave poročajo o izjemno škodljivih vplivih neioni- ziranih elektromagnetnih sevanj na človekov organizem. Številne raziskave dokazujejo povečano zdravstveno tveganje zaradi izpo- stavljenosti neioniziranim sevanjem, vendar ne dokazujejo, da bi lahko povzročila raka in druga obolenja. Da bi takšne trditve nespor- no dokazali, bi jih morali v neodvisnem znanstvenem laboratoriju večkrat ponoviti in dobiti enake izsledke, kar pa se doslej še ni zgodilo. Dobljeni rezultati so zato veliko- krat netočni in protislovni in vsebujejo sub- jektivne interpretacije. Pri ljudeh zbujajo skrb zlasti zato, ker smo sevanju električnih naprav - mobilni telefon ima menda vsak peti Slovenec - izpostavljeni domala na vsakem koraku. »Vplivi na zdravje so širši javnosti neznani in ta vrzel dopušča možnost razko- šnih špekulacij,« pravi mag. Aleš Berkopec, strokovnjak iz oddelka za neionizirana seva- nja pri Zavodu za varstvo pri delu d.d., in opozarja na zmešnjavo pri temeljnih pojmih, ki »so zakoličeni na zelo malo posesti«. »Po- jem sevanje namreč uporabljajo radiestezisti in bioenergetiki, in kolikor poznam njihovo pojmovanje sevanja, gre pri njih za skupek različnih dejavnikov, ki vplivajo na počutje človeka, med katerimi je lahko seveda tudi neionizirano elektromagnetno sevanje po standardni definiciji. Ker pa je počutje člove- ka taka reč, ki jo težko spravimo v korelacijo s čimerkoli in jo je treba na koncu postaviti v korelacijo kar z vsem, se zdi, da se je neko- mu zdela beseda sevanja prava za popis nečesa zelo splošnega. V Sloveniji so že poskusili z različnimi okroglimi mizami in intervjuji, ki naj bi pojme razjasnili in medij- ski moment je bil velik. Ne glede na to, ali so se sprevrgli v provociranje fizikov ali smeše- nje radiestezistov, so bili za gledalce, bralce in poslušalce neizmerno zabavni,« meni mag. Aleš Berkopec. ki ga imajo naročniki pri opravljanju meritev neioniziranih elek- tromagnetnih sevanj v večini primerov za radiestezista. »Postavili smo že piramide in zdaj bi radi, da nam izmerite še sevanje,« takšnih in podobnih nagovorov je že vajen. Kakšno delo opravljate strokovnjaki iz oddelka za neionizirana sevanja in katera sevanja merijo radiestezisti? Merimo neionizirna elektromagnetna se- vanja v frekvenčnem območju med O Hz in 300 GHz. Značilni viri, ki povzročajo elektro- magnetno sevanje v omenjenem frekvenč- nem območju, so predvsem deli sistema za elektrodistribucijo, radijski in televizijski oddajniki, mreža mobilne telefonije in radar- ski sistemi. Kaj merijo radiestezisti, ne vem, vse pa kaže, da ne gre za isto reč. V pogovoru je eden od njih namigoval na zelo visoke frekvence, ki segajo daleč vjonizirno seva- nje, kar pa se mi ne zdi verjetno. Kadar je senzor človek, so rezultati,težko primerljivi. Katera vrsta neionizirnih elektromag- netnih sevanj je v bivalnem in delovnem okolju najmočnejša in človekovo zdravje najbolj ogroža? Prav gotovo sta v bivalnem okolju najbolj prisotna električno in magnetno polje, ki ju povzroča električna napeljava v naših stano- vanjih. Podobno velja za radijske in televizij- ske signale. Če bi želel podrobno odgovoriti na vprašanje, bi se moral ustaviti pri besedi »najmočnejše«. Moč je v elektromagnetiki namreč točno definiran pojem in pri neioni- zirnih sevanjih sploh ni merodajna veličina. Vendar bi pa lahko z gotovostjo trdil, da v frekvenčnem pasu, ki ga obravnava neioni- zirno elektromagnetno sevanje, obstajajo razsežna območja, kjer moderna tehnologija ne povzroča sevalnih obremenitev, in druga, kjer je človek s svojimi viri k sevalnim obre- menitvam precej prispeval. Slednje velja predvsem za frekvence 50 in 60 Hz, območje okrog 100 MHz (ultra kratki valovi) in frek- venčno področje okrog 1 GHz pa tja do 10 GHz (mobilna telefonija, mikrovalovke, ra- darji in podobno). Katera od naštetih sevanj zdravje najbolj ogrožajo, je praktično nemo- goče odgovoriti. Na hitro rečeno: vsako po svoje in na zelo različne načine, vendar so 'vrednosti ustreznih veličin, pri katerih se le- ti lahko pojavijo, najmanj 10000-krat večje. kot jih srečamo v tipičnem bivalnem okolju. V Sloveniji obstaja uredba o elektromagnet- nem sevanju, ki določa tako imenova-ne pri- poročene mejne vrednosti za elektromagnet- no sevanje. Po izvedbi meritev primerjamo izmerjene vrednosti z vrednostmi v uredbi in predlagamo ukrepe. Vrednosti v slovenski uredbi so med najstrožjimi v svetu. Strokovnjaki že več let intenzivno iščejo odgovore o zdravju škodljivih bioloških učinkih neionizirnih sevanj. Se njihove ugotovitve o škodljivosti teh sevanj zelo razlikujejo? Mnenja strokovnjakov se zelo razlikujejo, ker se pač razlikujejo rezultati posameznih raziskav. Rezultati mnogih raziskav niso bili ponovljivi oziroma so isti eksperimenti vodi- li do nasprotujočih si rezultatov. Seveda so omenjene raziskave zelo zapletene, iskanje mehanizmov ali preproste korelacije pa prav tako. Če obstaja preprost odgovor na vaše vprašanje, potem ga bomo po mojem mnenju dobili šele čez kakšnih deset let ali več, ko bodo znani rezultati študije, katere del bomo mi vsi. Je seštevek skupne sevalne obremenitve okolja, ki smo je deležni v vsakdanjem življenju, lahko utemeljen vzrok za pani- ko? Panika vedno'poslabša stvari. Prepričan sem, da imajo že tovrstne informacije vpliv na počutje. Kaj se dogaja.v človekovem organizmu, ko je ta izpostavljen neioniziranemu elek- tromagnetnemu sevanju, če na primer člo- vek živi v neposredni bližini daljnovoda, doma pa ima še vse »nujne« naprave od mikrovalovne pečice do televizije? Zaradi prisotnosti dodatnega električnega polja v organizmu, ki je zaradi električne prevodnosti človekovega telesa predvsem posledica spreminjajočega se zunanjega magnetnega polja, se naelektreni delci gib- ljejo nekoliko drugače, molekule vode in tudi ostale manj polarne molekule pa se orientirajo v smeri električnega polja. V mag- netnem polju gibajoči se naelektreni delci krožijo. Vse to se dogaja tudi z delci, ki niso del živega organizma. Mikrovalovna pečica je visokofrekvenčna naprava, ki obratuje pri frekvenci 2450 MHz, pri kateri se voda učin- kovito segreje. Seveda tudi človek vsebuje precej vode, ki se prav tako greje v polju teh frekvenc, vendar so učinki nezaznavni, če se telesna temperatura poveča za manj ^ eno stopinjo Celzija, kar je primerlji^jj nošenjem volnene kape. Dobro opazuj zlasti trenutni učinki, med katerimi pr^^ dujejo učinki na površini kože, kot sta na žitev las ali dlak, ter občutek toplote. tiče zapoznelih učinkov, za zdaj ni jasi^. enoličnega odgovora. Kaj pa gradnja hiše, je po zakonu v neposredni bližini daljnovoda? Ne. Pri 400 kV gradnja hiše ni možna, manj kot 25 metrov oddaljena od osi dajjj voda. Pri daljnovodih nižjih napetosti so razdalje tudi manjše. Kako komentirate ugotovitev švedske znanstvenika dr. Kjella Hanssona Milij ki trdi, da je glavobol pri ljudeh, ki uporj Ijajo mobilni telefon več kot eno uroi dan, trikrat bolj razširjen kot pri tisti katerih pogovori so omejeni na minutoj dve? Članka sicer nisem prebral, ugotovitev je nedvomno zanimiva. »Moža mi je ubil mobilni telefon!« trdila angleška vdova, prepričana, da njen mož, ki je živel zelo zdravo, umrl j rakom prav zaradi sevanja mobilnega tel fona. Kaj menite o zasebnih tožbah pm proizvajalcem mobilnih telefonov? Tožnil v tujini radi prenosne telefone primerjajo mikrovalovnimi pečicami, ki človeka ski hajo od znotraj navzven... Pri takih tožbah je toženo podjetje v bi tveno slabšem položaju, ker ga uporabni medijev hote ali nehote lahko povežejo domnevno škodljivimi posledicami, kij razlog za vložitev tožbe. Glede na trenuti stanje raziskav je končna sodba lahko zai;; jajoča. Vsekakor bi bilo v takih primen potrebno ugotoviti tudi stopnjo povezave ostalimi vplivi, kot je na primer stresno: okolja, v katerem je uporabnik živel. »Žive zdravo« je širok pojem in se s časom spreir. nja. Seveda je primerjava z mikrovalovnir pečicami do neke mere na mestu, ker grei isto frekvenčno območje, vendar je absoii cija elektromagnetnega sevanja frekm-. mobilnih telefonov bistveno manjša odi ste, pri kateri obratujejo mikrovalovne peci ce. Nekateri znanstveniki, trdijo, da lahL mikrovalovno žarčenje mobilnih telefone povzroči rakasta obolenja. Kako reagira veliki proizvajalci telefonskih aparatov di ma in v tujini na ugotovitve raziskav, kiif za njihove posle zelo nespodbudne? Večina velikih proizvajalcev ima svoje boratorije in še vedno namenja precejš: vsote za raziskave tovrstnih učinkov. Nekatj ra velika podjetja celo sponzorirajo vrs, neodvisnih raziskovalcev. Čeprav nekatej rezultati resnično kažejo na povezavo m«! rakastimi obolenji in neionizirnim sevanjer- pa ostajajo še nepT)trjeni in nepriznani. Rj zultati so priznani, če prest nejo ponovitev z istimi i sledki. Strah pred posledicait sevanja poudarjajo tudištf vilni proizvajalci napra\\ in pripomočkov, s katerif naj bi se za malo denarii učinkovito zavarovali. kaj tvegati? Na voljo im^'] ušesno blazinico,« se g^ eden od sloganov pri prod^ ji izdelka, ki naj bi koris'^ uporabniku prenosnega lefona. Bi jo vi kupili zas'. Če je lepa na pogled, f-^ stoja mojemu telefonu injj predraga - zakaj pa ne. SIp pa me predvsem zani1|; princip njenega delovanj^ vendar bom o tem vpra^'., drugje. „ Kako pa ste se zavarov^, pred neioniziranim tromagnetnim sevanjem V duhu načela ALARA'.^ Low As Reasonably Ach'^, vable - tako.malo, kot je si^'; selno še mogoče. Po nep' trebnem se mu ne izpos'^, Ijam in pri merjenju visfl^j^ frekvenčnih virov pazim oči, ker naj bi bile napake očeh ii^verzibilne. n KSENIJA LEH Foto: GREGOR KAl j »Rezultati nekaterih znanstvenih raziskav kažejo na povezavo med neioniziranimi seva- nji in rakavimi obolenji, vendar niso potrjeni in priznani. Več bomo vedeli čez kakšnih deset let, ko bodo znani rezultati študije, katere del bomo mi vsi,« meni mag. Aleš Berkopec. Kako se lahko vsakdo zaščiti? Glede na predvidevanja, da je zdravstve- no tveganje povečano, kadar smo izpostav- ljeni neioniziranemu elektromagnetnemu sevanju, lahko vsakdo ukrepa preventivno. V Inštitutu za varovanje zdravja svetujejo naslednje; • odstranite električne naprave od postelje najmanj za meter in pol • poskrbite za izvedbo kontrolnih meritev • premaknite postelje od zidov z glavnimi električnimi napravami • sedite vsaj dva metra stran od televizij- skih ekranov • skrčite pogovore z mobilnim telefonom le na najnujnejše • elektroinstalacije v stanovanju načrtujte s premislekom Vsaka lokalna skupnost bi se morala izo- gibati gradnji hiš, šol, vrtcev in drugih ob- jektov v bližini obstoječih izvorov visokih jakosti neioniziranega elektromagnetnega sevanja, če so možne boljše alternativne lokacije. NASI KRAJI IN UUDJE 13 noževi dnevi in haiku y torek so bili v Celju XIII. pvi dnevi - literarno sre- najboljših mladih lite- mv 7-razredov osnov- ^■h šol celjske in koroške ''' jje. Mladi literati, katerih J la so bila izbrana na nate- . so se ob 9. uri zbrali ed celjskim kinom Union, P^j. je bil krajši kulturni ^ogram. potem so si ogledali hišo ^na Roša, kjer jih je pričaka- h sestra velikega celjskega li- [Piarnega ustvarjalca. Po kosi- la je je na OŠ Frana Roša j^ela literarna ustvarjalna [glavnica na temo haiku poe- pje, ki jo vodila znana celj- ll(3 pesnica Bina Štampe taavc. V Galeriji sodobne Letnosti je bil zvečer literar- ljvečerXIII. Roševih dnevov s predstavitvijo del mladih lite- ratov ter podelitev enakovred- nih nagrad najboljšim mladim literarnim ustvarjalcem. Priz- nanja in nagrade za najboljša literarna dela so dobili: Katja Rovan, OŠ Lava, Ana Šalej, IV. OŠ Celje, Monika Stra- mec, Ribnica na Pohorju, An- ja Urška Belehar, OŠ Frana Roša Celje, Tadej Kotnik, OŠ Šempeter v Savinjski dolini in Marija Žaže, OŠ Franja Golo- ba s Prevalij. Letošnje literar- no srečanje so ob Skladu za ljubiteljske in kulturne dejav- nosti - 01 Celje pripravili na OŠ Frana Roša Celje, kot so povedali organizatorji, pa na- meravajo v prihodnjih letih srečanje razširiti še po drugih osnovnih šolah v Sloveniji. N.-M. SEDLAR Dejavno društvo Na letnem občnem zboru so se sestali braslovški turi- stični delavci. O delu je poročal predsednik društva Toni Ramšak. Med drugim je braslovško turistično društvo lani sodelovalo na sejmu Alpe Adria, organiziralo tretjo salamiado in 37. dan hmeljarjev. Sodelovali so tudi na trgatvi na Primorskem, se udeležili hmeljarskega praznika v Radljah, v svoji brunarici pa oživeli stari običaj - kožuhanje. Brunarica postaja priljub- ljeno mesto za piknike, saj je bilo tam lani že 60 piknikov. Izmed številnih nalog, ki so si jih zadali v programu dela za letošnje leto, je tudi popravilo škarpe ob Braslovškem jezeru, ureditev poti okoli jezera, radi pa bi postavili tudi nekaj novih klopi. Vse to bodo opravili v sodelovanju z ribiči, občino Braslovče in po možnosti tudi lastniki lokala ob jezeru. T. T. Brezplačni prevoz na Roglo Za konjiške osnovnošolce in srednješolce bo med zimskimi počitnicami organiziran brezplačni avtobusni prevoz na Roglo. Avtobus bo od ponedeljka do petka odpeljal vsak dan ob 8. uri z avtobusne v Slovenskih Konjicah. Ustavil pa bo tudi pred OŠ Pod Goro in OŠ Ob Dravinji. Z Rogle bo avtobus odpeljal ob 13. uri. Dostopnejše smučanje na Rogli bo učencem in dijakom omogočila občinska zveza prijateljev mladine Slovenske Konjice. N. P. Romo-terapi|a v Celju Yoga društvo Mushindo- kai Celje pripravlja seminar iz Romo-terapije (Anatomija občutkov), ki bo 25. in 26. marca od devete do devetnaj- ste ure v vrtcu Anice Černe- jeve na Čopovi 21 v Celju. Seminar bo vodil višji fiziote- rapevt Jeff Romanovvski iz ZDA, ki se ukvarja z več vrstami terapij, v Celju pa je prvikrat predaval lani jeseni. Ena teh terapij je »Romo-terapija«, s ka- tero poskušajo terapevti rešiti težave, ki se odražajo v telesu in umu. Jeff Romanovvski bo ude- ležence seminarja učil pred- vsem, katere tehnike naj upo- rabljajo za sproščanje napetosti na določenih mestih na telesu in kaj lahko s temi tehnikami dosežejo. Če vas zanima več podatkov o seminarju, pokličite na telefonsko številko 443-251 ali (040) 257-250. NMS Lembržani čestitali Skoflelcu člani PGD Lemberg in GZ Vojnik-Dobrna z županom občine Vojnik Benom Podergajsom ^obiskali na domu Jožeta Škoheka in mu čestitali ob 85. rojstnem dnevu. Jože Škoflek je priljubljen krajan, ki je zaljubljen v gasilstvo. Pred 52. leti je i)il med Soustanovitelji PGD Lemberg, ki ga je kot predsednik vodil od 1964 do 1976. Leta 1990 je dobil plaketo gasilca veterana in bil imenovan za prvega in edinega častnega predsednika domačega Nskega društva. Škoflek kljub visoki starosti še vedno rad prihaja v gasilsko društvo, se vozi z Hopedom in traktorjem ter vsak dan pregleda svoje posestvo. Prazničnega obiska je bil zelo 'Kel, kot je tudi vesel vsake pridobitve domačih gasilcev in njihovih uspehov. TV Novi gasilci pripravniki ^^silska zveza Vojnik-Dobrna je organizirala nadaljevalni tečaj za gasilca pripravnika, v so sodelovali člani PGD Vojnik, Frankolovo, Nova Cerkev, Lemberg, Socka in '^brna. J^.^^j je uspešno opravilo 65 novih gasilcev, največ v PGD Dobrna (28). Gasilci so opravljali v treh delih in so bili razdeljeni v štiri skupine. Opravili so vaje z dihalnimi aparati, taktični P^d z različnim številom gasilcev, prikaz in poskus gašenja vnetljivih tekočin z različnimi ^ ''iiimi sredstvi, gašenje plinske jeklenke in električne napeljave. Predavatelji so bili Martin Maksimiljan Nezman, Stanislav Božnik, Štefan Pohajač, Drago Bred, Milan Kotnik, ^ ^r^a Jurgec, Branko Jezernik in Ivan Jezernik. Po teoretičnem delu izpita so tečajniki opravili Praktično vajo. Na posnetku so zadovoljni novi gasilci v šestih društvih GZ Vojnik-Dobrna z ■^^orji in vodji tečaja.' TV Sestletniki raziskujejo Sredi februarja so na OŠ Polzela izvedli že drugi tehniški dan (od načrtovanih treh). Gre za delček iz programa devetletke, učite- ljice prvih razredov pa po nekajmesečnem druženju s šestletniki ugotavljajo, da šola po meri otroka resnično pomeni večjo sklad- nost med tem, kar se v otroku dogaja, in med tistim, kar prihaja iz okolja. Tehniški dan je pokazal, da so otroci znali najti svoj lastni ritem pri izmenjavi igre in dela, razigranosti in resnosti, zbranosti in sproščeno- sti. Z radovednostjo in tihim pričakovanjem so prehajali iz kotička v kotiček, od ene k drugi dejavnosti. Sodelovali so v vseh delovnih fazah, od načrtovanja in sporazumevanja do konstrui- ranja in končnih rezultatov dela. Spoznali so delitev dela, različne obdelovalne postopke ter varnostne ukrepe pri delu. Osvajali so tehniko zabijanja žebljev v les in pletenja »pajkovih« mrež iz volne, izdelovali pajke iz papirja, gradili statično trdne konstrukcije iz lesa... Tradicionalne oblike učenja torej nadomešča raziskovalno učenje, z didaktičnimi, ustvarjal- nimi in drugimi oblikami iger otroci razvijajo svoje sposobnosti, pridobivajo vedenja ter iz- polnjujejo svoje potrebe in interese. M.A. Utrinek s tehniškega dneva je ujel tudi šolski fotografski aparat. v spomin Dušan Košuta Dušan Košuta, učitelj an- gleškega jezika in priljub- ljen prosvetni delavec ter vzgojitelj mladih generacij, je dosanjal svoje sanje. 2. februarja letošnjega leta je izgubil svojo bitko z zahrbt- no in neizprosno boleznijo. Žaro z njegovim pepelom smo položili v družinski grob v njegovi Beli krajini. Bilo je davnega septem- bra 1972. leta, ko je našega Dušana, učitelja angleške- ga jezika, sodelavca, prija- telja in človeka s tisoč srci, pot življenja zanesla v Celje, v III. osnovno šolo. S pravo mero dostojans- tva in topline hkrati, z iz- jemnim občutkom za člove- ka in s svetovljansko uglaje- nostjo je prihajal med nas. »Človek le toliko velja, ko- likor zna,« je stara, izrablje- na. a vselej pričujoča resni- ca. In Dušan je znal. Znal je najti besede in poti do svojih učencev, znal je vselej pri- stopiti z vso mero odgovor- ' nosti k njihovim staršem in znal je biti čudovit sodela- vec, iskren prijatelj in pred- vsem: srčen človek. Kadar si človek pridobi spojtovanje in ugled z de- lom in odgovornostjo, po- tem je prav gotovo velika osebnost. Tega se je zaveda- lo tudi mesto Celje, ki je Dušanu Košuti pred leti kot edinemu celjskemu prosvet- nemu delavcu podelilo viso- ko mestno priznanje Srebr- ni grb mesta Celja. Mi, ki smo bili kot učitelji in kolegi na III. OŠ njegovi sopotniki, smo mu skušali slediti, se ob njem plemeni- titi in mu želeli biti podob- ni. A najraje smo imeli nje- gov neizmerni življenjski optimizem, njegovo prešer- nost in poštenost srca. Tik pred zdajci je vsako jutro prihajal skozi vrata zbornice, vedno malce zad- nji, a vedno z iskrico v očeh in radostjo. A že naslednji trenutek ga ni bilo več. Vzel ga je razred, posrkali so ga učenci, pa dodatni in dopol- nilni pouk in popoldne brezštevilne inštrukcije pa prevajanja in še in še. A ko je ustavil svoj korak, ko je podelil z nami sprošče- nost duha in radost veselja, takrat je bil to praznik. Z neko posebno močjo nas je znal pritegniti v svoj živ- ljenjski optimizem in sledili smo mu z zavestjo, da je lepo z njim prijateljevati, prisluhniti igrivosti njego- vih pripovedi. V svojih srcih ga imamo in v svojih mislih ga bomo nosili na vseh naših poteh. In to vsi: njegovi številni učenci, delovni kolegi ter prijatelji. IVAN JANEZ DOMITROVIČ 14 NAŠI KRAJI IN UUPJE Boljše življenje za celjske brezdomce Zavetišče za celjske brezdomce od 1. januarja vodi Danijel Bedrač- Razmere v zavetišču se izboljšujejo Vodenje celjskega Zavetišča za brezdomce, ki so ga odprli pred tremi leti, od začetka leta vodi diplomirani socialni dela- vec Danijel Bedrač. S priho- dom novega vodje se je v zave- tišču marsikaj spremenilo, prostor nad nekdanjim kinom Dom na Ljubljanski ulici v Ce- lju, v katerem trenutno biva dvanajst brezdomcev, pa je za- čel dobivati bolj dostojno po- dobo. Kot je povedal Danijel Be- drač, so s pomočjo sponzorjev pridobili kar nekaj nove opre- me, s čimer so se pogoji bivanja v zavetišču opazno izboljšali. Vseeno pa je za normalno biva- nje potrebno urediti še kar nekaj stvari, zaradi česar so pričeli v zadnjem času redno objavljati številko žiro računa, na katerega lahko posamezniki ali podjetja nakažejo sredstva za pomoč celjskim brezdomcem. Kot je povedal Danijel Bedrač, je naj- večja težava prebivalcev zavetiš- ča alkoholizem, kar je pogosto tudi razlog za to, da so ostali brez družin in domov. Številka žirO računa Centra za socialno delo Celje, kamor lahko nakažete prispevke za celjske brezdomce: 50700-603- 30330; sklic: 00-29799. »Zanimivo je, da so ti ljudje med seboj zelo povezani in da si pomagajo,« pravi Bedrač. »V za- vetišču imamo tudi dva človeka, ki sta skoraj nepokretna in zanju ves čas zelo lepo skrbijo.« V zadnjih mesecih so uredili tudi mrežo na oknih ter vratih, kar onemogoča vstop nepovablje- nim obiskovalcem, zaradi zdravstvenih težav prebivalcev zavetišča pa se večkrat obrnejo po pomoč na reševalno postajo celjskega zdravstvenega doma, kjer so, poudarja Danijel Bedrač, vselej zelo korektni in pripravlje- ni pomagati. Prebivalci zavetišča dobivajo en topel obrok na dan, ki jim ga vozijo iz restavracije Ingrada, za dom pa ob vodji, ki naj bi ga kmalu redno zaposlili. skrbijo, štirje delavci, ki so v zavetišču zaposleni preko javnih del. Zavetišče finančno podpira celjska občina, deluje pa pod okriljem Centra za socialno delo Celje. Pred slabim mesecem je priče- la v zavetišču delovati tudi sku- pina Anonimnih alkoholikov (AA). To je že četrti takšen klub v Celju, vanj pa sta ob zunanjih članih vključena tudi dva prebi- valca zavetišča, ki od prvega sre- čanja s drugimi člani AA abstini- rata. Člani AA se v prostorih zavetišča srečujejo vsak ponede- ljek od devetnajstih do enaind- vajsetih, enkrat na mesec pa imajo tako imenovano odprto srečanje, ki se ga lahko udeleži kdor koli. Razmere v zavetišču, ki ga bodo čez nekaj let prestavi- li na drugo lokacijo, saj naj bi sedanji objekt podrli, se torej zares izboljšujejo, prebivalci v tem objektu živijo dosti bolje kot so, ko so t)ili popolnoma prepuš- čeni ulici. Kljub temu pa bo očitno potrebno storiti še kar veliko, da bodo slednjič ponov- no začeli živeti človeka vredno življenje. NINA M. SEDLAR Foto: GREGOR KATIČ Danijel Bedrač, diplomirani socialni delavec, je od 1. ja- nuarja vodja zavetišča za brezdomce. Trenutno v celjskem zavetišču biva dvanajst brezdomcev. Dragi naš tovariš Tit^ Ste se že kdaj vprašali, kakšno predstavitveno stran bi si bil naš dragi tova- riš Tito dal narediti na Inter- netu, če bi lahko? Mega? Verjetno. Nekaj podobnega sta se vprašala dva mladeni- ča iz Slovenije in naredila Tito's Home Page, Titovo do- mačo stran. Saj veste, kaj ljudje običaj- no dajo na svojo domačo stran. Svojo fotografijo, foto- grafijo partnerja in hišnega ljubimca, opis hobijev in sez- nam dežel, ki so jih obiskali, nekaj brezplačne programske opreme ter kopico uporabnih linkov. Tudi tale stran, napi- sana v angleščini in v prvi, torej Titovi osebi, v osnovi ne odstopa od preizkušenega re- cepta. Le da je imel Tito več kot le enega psa, veliko part- nerk in kopico hobijev, da je prepotoval svet po dolgem in počez in da so ga medtem na veliko fotografirali. In prepe- vali pesmi ter snemali filme o njem. Ups, smo prepevali. Na naslovu www.titovi- le.com - po domače bi lahko rekli kar Titovo - je tako zbra- na zajetna zbirka tekstovne- ga, slikovnega in zvočnega materiala. Tisti, ki pričakuje- jo digitalne Dedinje ali elek- tronski muzej, utegnejo sicer doživeti razočaranje, kljub te- mu pa je treba priznati, da sta se avtorja potrudila precej bolj kot večina oblikovalcev domačih predstavitvenih strani. Dokaz za slednjo trdi- tev se nemara pokaže že ob prvem srečanju, ko nas splet- ni Tito v pozdravnem nago- voru opozori, da je ta spletna stran presegla znamko 150.000 obiskov. To sicer niti od daleč ne dosega številk, ki jih je maršal svoje čase uspel mimogrede doseči že na kak- šnem izmed mnogih nasto- pov v živo, vendar je treba v isti sapi priznati, da je dandj našnji tudi takšen obisk vtJ den zavidanja. V prvi rubriki. Govori, J smi i-n filmi, se nahaja s|] ducat posnetkov govorov, J kot trideset posnetkov pes] posvečenih Titu in revolua ter presenetljivo obsežna f mografija. Ja, Tito je bil fiJ ska zvezda, če še niste vede] Naslednja rubrika, Foto ij^ bum svetovnega voditelja, očitno najbolj bogata z gra( vom. No, bili bi krivični, če| pozabili na seznama s Tito^j mi potovanji in odlikovani ki prav tako nista od nnik Slednja se nahajata v rubrii Dejstva, kjer delata družt Grehom, Kronologiji in Pou zavam. Kot rubriko o konjičkih la| ko prepoznamo Knjige inžei ske, čeprav se zdi, da bi s dalo tu notri verjetno stisni vsaj še lov in jadranje, če i ne še česa drugega. Zanimii so tudi portreti izpod rok B( židarja Jakca, Ive Šubic; Mersada Berberja in drugi: priznanih avtorjev, kakor w di portret, ki ga je v Lepogla< narisal Moša Pijade. VsekJ kor pa je najbolj zanimiv fo rum, na katerem obiskovali izmenjujejo mnenja. Ke stran obstaja že od leta 199^ kar je za internet prava met" zalemska starost, se tu skriV; zakladnica mnenj in tudi P'' sem, ki so jih mrtvemu vod' telju naslovili lastniki src,' katerih Tito še zmeraj živi.f' naj bodo nostalgična ali ^^ stremno sovražna. Prav P' forumu lahko obiskovalec \ di, zakaj je Titova doma' stran v angleščini, saj vanj' največ pišejo zaradi vojne P^ svetu razseljeni Jugoslovani beremo lahko tudi pisi^l Američanov, ki jih je bosa,^ ska tragedija pripravila k ral mišljanju, pa tudi kakšen hodni Evropejec se znaji? vmes. I Morda pogrešam obveZ" pozdrav: »Welcome to mv'^" me page!!! I kiss you!!!«. pak Tito bi si verjetno oinis' kakšen udarnejši slogan. , Vasja Ocvif vasja@kibla.o^ Pričakujemo prve kupone Danes objavljamo četrti kupon za sodelovanje v žre- banju za potovanje na 28. izlet 100 kmečkih žensk na morje. Vse tiste kmečke žen- ske, ki imajo kupone s števil- kami od 1 do 4, jih naj nale- pijo na dopisnice, opremijo z zahtevanimi podatki in poš- ljejo na naš naslov: NT&RC, Prešernova 19, Celje. Tiste kmečke ženske, ki jim manjka ena izmed štirih še- tvilk, naj ne obupajo, kajti pri- hodnji teden bo objavljen re- zervni kupon, s katerim bo možno nadomestiti manjkajo- čo številko. Kupone bomo sprejemali do torka, 7. marca, ko jih bomo razdelili po občinah. Žrebanje bo v petek, 10. marca ob 18. uri na kmečkem turizmu Fa- tur (telefon 792-335) v Slatini pri Ponikvi. Tudi na letošnjem izletu bo- do imele v dveh avtobusih naj- več predstavnic kmečke žen- ske iz občin Šentjur, Šmarje (z občinami Rogaška Slatina, Ro- gatec, Bistrica ob Sotli, Kozje in Podčetrtek) in Laško (Rade- če), manj pa iz občin Celje (Vojnik, Dobrna, Štore), Žalec (Polzela, Vransko, Tabor, Pre- bold, Braslovče), Slovenske Konjice (Vitanje, Zreče), Vele- nje (Šmartno ob Paki, Šoštanj) in Mozirje (Letuš, Solčava, Nazarje, Gornji grad). Nekaj mest je rezerviranih tudi za kmečke ženske iz občin izven celjskega območja. Izlet bo v petek, 14. in sobo- to,15. aprila, v Lucijo pri Por- torožu. Najlepše darilo bo vse- kakor šopek sredozemskega cvetja, ki ga bodo dobile v hotelu Lucija v dar kmečke ženske in ga bodo lahko na cvetno nedeljo pokazale v do- mačih cerkvah. Tudi letos bomo s pomočjo spiskov potnic na prejšnjih iz- letih poskušali zagotoviti, da bodo z nami potovale le tiste kmečke ženske, ki jim bo to prvo druženje z nami. In vese- li bomo, če se ne bodo prijav- ljale tiste, ki hodijo v službo oziroma niso kmečke ženske. Te imajo drugačne možnosti za sodelovanje na drugih izle- tih. TV Kako izkoristili prosti cas Lokalna akcijska skupina Celje organizira danes še eno iz niza predavanj Šola za starše. Tema tokratnega preda- vanja, ki se bo začelo ob 17. uri v stranski dvorani Narodnega doma, bo Prosti čas in kako ga izkoristiti. Predavateljica Alenka Kokalj, dr. med, se bo s starši osnovnošolcev pogovarjala o času, ko je otrok sam"doma in ko je v družbi vrstnikov, kakšen je organiziran prosti čas in kakšen naj bi bil čas, preživet z družino. N. R TEMA TEDNA Petica za devetletko Med starši in prvošolcki zadovojstvo ob uvajanju devetletke, sedmošolci bolj obremenjeni - Na Celjskem ob zdajšnjih šestih za devetletko kandidirajo še v osmih osnovnih šolah prve izkušnje z uvajanjem devetletko v /e osnovno izobraževanje so znane, re- Iltati pa so bili - glede na veliko vloženega jla, usklajevanja in priprav - kar pričako- jni. V vseh šestih osnovnih šolah, ki so na eljškem septembra všolale prve devetlet- jjje, so zadovoljni, s poukom pa so zado- jljni tudi prvošolčki in njihovi starši. Ne- jj več težav oziroma prilagajanja se pojav- a med sedmošolci, ki so iz lanskega 5. Lreda osemletke preskočili v devetletko 1 Polzeli, v Rogatcu in v II. OŠ Celje. Da je fenja več in da so preobremenjeni, so že ^tembra in oktobra izražali pomisleke šo- jji in njihovi starši. ^^C^^^^^so z uvajanjem devetletke -ptembra začeli v 1. razredu v osnovnih )lah v Bistrici ob Sotli, Šempetru in Zrečah, b devetletkarjih med prvošolci pa so lanski etošolci programa osemletke »preskočili« v razred devetletke še na Polzeli, v Rogatcu in 11. OŠ Celje. Za uvedbo devetletke v šolskem itu 2000/2001 kandidirajo v osnovnih šolah a Ljubečni, OŠ Marjana Nemca v Radečah, itanju, Vranskem, Dobju in obeh šentjurskih )lah, v Hruševcu in OŠ Franja Malgaja, kot aže, pa je zanimanje začasno usahnilo v torah. V vsej Sloveniji pa se med 446 osnov- Bimi šolami za uvedbo devetletke poteguje 62 5ol, kar je desetinko manj kot 14 odstotkov in dobrih 6 odstotkov manj od predvidene peti- ne vseh šol, ki naj bi se devetletke lotila v drugem šolskem letu. Večina šol, ki bi se v devetletki rade preizkusile septembra, pa landidira le za uvedbo novega programa v )rve razrede, saj se je za novost v tretji triadi Jdločilo le 11 šol. Med njimi nobena s Celjske- v šolah, ki kandidirajo za uvedbo devetlet- ne, te dni intenzivno delajo s starši in jih oznanjajo z novostjo, saj je prav soglasje taršev, da so pripravljeni vpisati otroke v nov 'ragram, temelj za dokončno odobritev uved- le. Slednjo v aprilu izdajo v ministrstvu za olstvo in šport. ' Zaenkrat čista petica Predstojnica območne enote Zavoda RS za olstvo v Celju Judita Kežman-Počkaj pou- da si vseh šest osnovnih šol, ki so na ■oljskem začele z uvajanjem devetletke, ^enkrat zasluži čisto petico. »Težav praktič- 0 ni bilo, vse šole so bile izjemno dobro I^Pravljene, to pa je seveda tudi odraz teme- '^^ga in načrtnega dela in priprav,« je zado- oljna. V šolah so pretekle mesece izvedli anketo med starši šolarjev po programu devetletke ter sedmošolci, v začetku februarja pa so v območni enoti Zavoda RS za šolstvo v Celju o tem, kako so zadovoljni z doseženim in kako je z uvajanjem devetletke, temeljito izprašaU še ravnatelje vseh šestih osnovnih šol. »V celoti smo zadovoljni, uvajanje devetletke pa se ves čas spremlja tako znotraj učiteljsko- vzgojiteljskih timov, projektnega dela in pre- nosa izkušenj drugim učiteljem, sodelovanju z ravnatelji ter šolskimi svetovalnimi delavci, kot tudi v rednih strokovnih srečanjih in izo- braževanjih, ki so pripravljena na to temo,« poudarja Kežmanova in dodaja, da so se za uvajanje devetletke že tako odločili v tistih šolah, ki so bile s prenovo osnovne šole dobro seznanjene ter so projektno delo že pred leti z zanimanjem uvajale. Prejšnji četrtek so zbrane ocene uvajanja devetletke ter priprave za šolsko leto' 2000/ 2001 obravnavali tudi na posvetu, ki ga je pripravilo ministrstvo za šolstvo in šport. »Pozna se, da je bilo iz prakse veliko več znanega za uvedbo programa devetletke v 1. razrede, zato praktično ni nobenih težav.« Dodati pa je seveda treba, da so bile za uvajanje devetletke izbrane šole, za razliko od precejšnjega števila drugih osnovnih šol, tudi prostorsko veliko bolje opremljene. Z nekaj več zapleti kot prvošolčki so devet- letko vzeli za svojo sedmošolci, ki so že septembra in oktobra ugotavljali, da je učenja več in da so precej bolj obremenjeni. Dejstvo je namreč, da so v devetletki tudi vsi vzgojni predmeti številčno ocenjeni, sedmošolci pa si izberejo tudi po 3 izbirne predmete, katerih ocene gredo prav tako v spričevala. »Čeprav smo o tem s starši veliko govorili, velja ocena, da se je vehko otrok skupaj s starši odločilo bolj po željah kot po dejanskih zmožnostih in nagnjenjih,« pojasnjuje Kežmanova in jasno je, da nekdo, ki mu že tako ali tako ne ležita matematika in fizika, tudi v računalništvu, ki je med izbirnimi predmeti zelo priljubljeno, le redko zablesti. Opozoriti je treba še na »po- daljšan« urnik sedmošolcev, ki so v povprečju v šoh od 8. pa do 14. aU 15. ure, in tako le stežka zmorejo še številne obšolske dejavno- sti, ki so jih negovali prej. »Navaditi se bo treba, da lahko skozi pravilno izbrane izbirne predmete zadostijo kar precej interesom, ki so jim prej namenjali svoj prosti čas.« Skrbno uvajanje šole, ki med prvimi uvajajo devetletko, so po besedah Kežmanove resnično deležne vse- stranske strokovne pomoči. Sodelovanje mi- nistrstva za šolstvo in šport ter Zavoda RS za šolstvo z izbranimi šolami je zastavljeno na treh ravneh. Tako so bili generalnih usmeritev, predsta- vitve in interpretacije nove zakonodaje ter podobnega ravnatelji vseh 42 šol deležni na posebnih posvetih, v okviru delavnic so raz- pravljali o novostih, veliko pa zaležejo tudi sprotne informacije po elektronskih medijih ter zagotovljen pretok informacij. V Zavodu RS za šolstvo po eni strani pred- stojniki območnih enot sodelujejo z ravnatelji. pedagoški svetovalci pa na drugi strani delajo z učitelji in vzgojitelji. Tako bo zastavljeno tudi sodelovanje s šolami, ki bodo za uvajanje devetletke izbrane letos. »Vesela sem,« pravi Kežmanova, »da se v oporo šolam, ki šele kandidirajo za devetletko, postavljajo tudi šo- le, ki so se z novostjo že seznanile.« Na Celjskem tako nastaja nekakšna podporna regijska mreža, vsako sodelovanje in izmenja- va izkušenj med šolami, pa sta še kako drago- ceni. '-"V- : IVANA STAMEJČIČ ® Poti v šolo in domov brez šolskih torb, v učilnici brez umika in sedežnega reda. Lepo je biti prvošolec v devetletki. se strinjajo otroci in njihovi starši V šoli po novem V H. Osnovni šoli Celje v devetletki od septembra prvošolci in sedmošolci v šolskem letu 1999/2000 so v II. Osnovni šoli Celje začeli poskusno uvajati devetletko v prvi in tretji triadi. V dva oddelka devetlet- nega programa L razreda je vključenih 43 učencev, ki jih poučujeta učiteljici Sabina Vizjak in Natalija Jenko ter vzgojiteljica Metka Manfreda. Poleg devetletke so učenci vključeni tudi v program osemletke, v na- slednjem šolskem letu pa bo, glede na po- datke po vpisu, ki se je zaključil pred dnevi, vseh 46 prvošolčkov vpisanih v 2 oddelka 1. razreda 9-letne OŠ. Učenci imajo pouk v prostorih vrtca Anice Černejeve na Ljubljanski cesti, kjer imata svoj matični prostor oba 1. razreda, povezuje pa ju skupni prostor - igralnica. Obe učiteljici in vzgojiteljica se na delo v devetletki pripravlja- jo že kar nekaj časa, saj so štiri leta delale v projektu Z manj stresa iz vrtca v šolo, zadnja tri leta pa obiskujejo izobraževanja - module - ki jih organizirata obe fakulteti. Nič urnika, nič sedežnega reda Delo v 1. razredu se začne zgodaj zjutraj, saj je organizirano jutranje varstvo že od 5.45 ure dalje. Pouk pa se začne ob 8. uri in traja do 11.20 ure. Po pouku je do predvidoma 16. ure za otroke prav tako organizirano podaljšano bivanje. Vsako jutro se dejavnosti začnejo z jutra- njim krogom, kjer pozdravu sledijo razne igre, namenjene izboljšanju medsebojnih odnosov. Igram sledi pogovor in načrtova- nje dneva. Po uvodni motivaciji sledi pogo- vor ali zgodbica, ki se navezuje na temo, ki jo obravnavajo tisti teden. Vsaka dejavnost je zastavljena tako, da otroci sami izvajajo konkretne dejavnosti, npr. opazujejo, razi- skujejo, poskušajo... Le-te se dogajajo izme- nično, včasih v klopeh, na preprogi, za mizi- cami, v skupnem prostoru ali zunaj. Dan zaključijo tako, da povzamejo, česa so se tisti dan naučili, otroci pa dobijo možnost, da povedo, kaj jim je bilo všeč in kaj ne. Po pouku gredo otroci v podaljšano bivanje, kjer imajo tudi kosilo, kasneje pa se igrajo in se ukvarjajo z dejavnostmi, ki so predvi- deni za tisti teden. Urnika v devetletki ni, so le cilji posameznih predmetov, ki jih je treba uresničiti. Veliko ciljev se med sabo prekriva, nekateri izmed njih se izvajajo celo šolsko leto. Delo je zasno- vano na medpredmetnih povezavah. Cilji raz- ličnih predmetov se tako lahko uresničijo z eno temo in dejavnostmi na to temo, s kateri- mi se otroci ukvarjajo vse dopoldne, da ne čutijo drobljenja vsebin ali prekinitve dela. Cilji prvega razreda so: orientacija na svojem telesu, v prostoru in na papirju, razvijanje posluha za prepoznavanje posameznih zlo- gov in glasov v besedah in stavkih, obUkova- nje številskih predstav do dvajset in govorno nastopanje z vsemi prvinami dialoškega spora- zumevanja. Pisati in brati se učenci učijo v drugem razredu devetletke. Sedežnega reda iz klasične šole v devetletki ni. Učenci v večjih ali manjših skupinah sedijo za mizicami različnih oblik in veUkosti, v učilnici pa je tudi preproga. Oblike in metode dela v mali šoli in v devetletki so precej podobne. Ima jasno za- stavljene cilje in standarde znanja, ki naj bi jih otrok v tem letu dosegel, to velja enotno za celo Slovenijo. Poleg pouka enkrat na mesec pripravijo tudi dodatni pouk v obliki delavnic. Februarja bodo pripravili pustno delavnico. Prvošolčki imajo tudi možnost obiskovati plesni krožek ali pevski zbor, v naslednjem letu pa bo na voljo tudi likovni krožek. Timsko sodelovanje učiteljic in vzgojiteljice Učiteljici in vzgojiteljica sodelujejo in se povezujifejo po načelih timskega dela. Po dopoldanskem programu se sestanejo s svetovalno delavko, s pomočjo katere oce- nijo dopoldansko delo in se pripravijo na naslednji dan. Dogovorijo se, kako bo orga- niziran dan, kako bo pripravljen prostor, opredelijo svoje vloge za posamezne dejav- nosti, pripravijo material, uskladijo didak- tično-metodični pristop ipd. Med sodelova- njem skrbijo za razvoj kakovostne medse- bojne komunikacije na strokovni ravni, ki zajema konstruktivno kritičnost, medseboj- no podporo, sklepanje kompromisov in prispevanje lastne aktivnosti k timskemu delu. Enkrat tedensko pa pripravijo tudi t. i. ted- nik za naslednji teden, s katerim si zastavijo cilje, dejavnosti, dogovorijo se, kako bodo spremljale napredek otrok, katere priročnike bodo uporabile... Vsak teden tudi ocenijo, kako dobro je bil načrtovan pretekli teden, kaj je šlo po načrtu in kaj ne. Vzgojiteljici podaljšaneg bivanja se sestajata vsak dan po programu, usklajujeta tedenski načrt, spremljata svoje delo in se dogovarjata o spremembah. Enkrat mesečno se s svetovalno delavko sestane vseh pet. Dogovorijo se o področjih sodelovanja, o skupnih ciljih, o skupnih dejav- nostih dodatnega pouka, izmenjujejo stro- kovna stališča in informacije z izobraževanj ter o delu s starši. Starši prihajajo v šolo napovedano, tako da se lahko učiteljica in vzgojiteljica pripravita na razgovor in posredujeta staršem kakovostno informacijo o napredku njihovega otroka. Or- ganizirani so tudi trije roditeljski sestanki, eden je informativni, dva pa sta s strokovno vsebino v obliki delavnic. Strokovna vsebina se nanaša na pričakovanja za šest let starega otroka v prvem razredu. / ^ NATAŠA PEUNIK ' ^ Foto: GREGOR KATIČ NASI KRAJI IN UUDJE NOVITEDHII Jubilej gasilcev člani PGD Vojnik so pri- pravili jubilejni, 120. obč- ni zbor, ki so ga olepšali s kulturnim programom, optimističnim načrtom za delo in podelitvijo priz- nanj uspešnim gasilcem. Osrednja prireditev ob 120 letnici bo 17. junija z veliko parado, slavnostno sejo in blagoslovom novega vozila, ki so ga že kupili in dali v nadgradnjo. Gasilci bodo praznovali v okviru praznika KS Vojnik, tako da se bodo v jubilej vključila tudi druga krajevna društva. Med pomembnimi letoš- njimi nalogami je po bese- dah predsednika PGD Voj- nik Adolfa Janca tudi končna pridobitev lokacije za nov gasilski dom, ob tem bodo skrbeli za požarno preventivo, delo z občani in najmlajšimi ter nabavili novo osebno in skupno ga- silsko oprerno. Računajo tudi na pomoč vseh, s kate- rimi sodelujejo. Državno odlikovanje GZS Slovenije 3. stopnje je dobila Marija Pavšer, odli- kovanja GZ Vojnik-Dobrna pa Tina Kasesnik, Boštjan Zupane, Marjan Pahr, Mi- ran Kroflič, Jernej Vrbič, Angelca Fijavž, Miha Bra- tovčak, Ludvik Stopar in Dragica Ledinek. TV V boju za svinjsko glavo Gozdarji Zavoda za gozdo- ve Slovenije, Območne enote Nazarje, so pod okriljem sin- dikata in gozdarskega druš- tva pripravili tradicionalni, že 21. veleslalom za trofejo »svinjska glava«. V čudovitem vremenu se je na smučišču na Golteh zbralo 147 kmetov, lastnikov gozdov, in porabnikov lesa iz Savinj- ske, Zadrečke in Šaleške doli- ne. Trofejo »svinjska glava« sta za predzadnje mesto osvo- jila Urška Reberčnik in Alojz Blekač; v ženskih kategorijah so bile najboljše Mateja Kac, Marinka Zamernik in Pavla Voler, med moškimi pa so se najbolje odrezali Jože Funtek, Bojan Mazej, Ivo Kumer in Albin Robnik. TG DrŽava odloča o soglasju za skladišče V Pongracu in Zabukovici vre zaradi nekdanjega skla- dišča eksploziva, ki ga je zgradil rudnik rjavega pre- moga Zabukovica. V letih, ko skladišče ni bilo v uporabi, se je v njem marsikaj podrlo in podsulo, sedaj pa želi Ivan Potočnik, ki se uk- varja z minerskimi in drugimi pirotehničnimi storitvami, skladišče ponovno usposobiti za namen, ki mu je služilo nekoč. Svet Krajevne skupnosti Griže je Potočniku izdal po- trebno soglasje, vendar so krajani zaradi izdanega so- glasja razburjeni, saj so pre- pričani, da bi skladišče eks- ploziva zaviralo razvoj kraja in da bo vrednost njihovega imetja precej padla. Mimo- grede, Ingrad je že posredo- val idejni projekt za gradnjo stanovanjske soseske na tem območju. V občini Žalec za sporno skladišče ne vedo, ker njihovo dovoljenje za obratovanje niti ni potrebno. »Šele, če prihaja do odmika od prostorsko ure- ditvenih načrtov, mora občina podati soglasje,« je razložil vodja oddelka za kmetijstvo, okolje in prostor Aleksander Žolnir. Za soglasje je Ivan Po- točnik zaprosil tudi v Upravni enoti Žalec, kjer pa so ugotovi- li, da zadeva sodi v republiško pristojnost, zato so prošnjo odstopili ministrstvu za okolje in prostor. US |planinski kotiček Občni zbor PD Lašico Planinsko društvo Laško bo imelo to soboto ob 15. uri v planinskem domu na Šmohorju redni občni zbor. Obravnavah bodo poročila vodstva društva, predlog progra- ma aktivnosti za letos, v ospredju pa bo vprašanje, kako v prihodnje gospodariti z domom na Šmohorju. Društvo bo izpred železniške postaje v Laškem organiziralo prevoz s kombijem, ki bo peljal do doma na Šmohorju. Za prijave pokličite v Pivovarno Laško Mojco Wiegele ali v Tim Karolino Zupane in Toneta Šterbana. Prijave zbirajo tudi v trgovini Borovo v Laškem. Po Jurčičevi poti Planinska sekcija Društva upokojencev Dolgo polje vabi planince na 7. pohod po Jurčičevi poti od Višnje Gore do Muljave. Pohod bo v soboto, 4. marca. Prijave z obveznim plačilom prevoza sprejemajo v klobučarstvu Tomažin v Linhartovi uhci do 1. marca. Prijavite pa se lahko tudi po telefonu 416-727, vodji sekcije Milanu Gombaču. Marca na tri pohode Planinsko društvo Zlatarne prireja v prvi polovici marca tri pohode. 4. marca bo Vil. pohod po Jurčičevi poti. Odhod bo ob 6. uri s posebnim prevozom z avtobusne postaje na Glaziji. 5. marca bo pohod na Blaščečo planino v Avstriji. Odhod bo s posebnim avtobusom s postaje na Glaziji ob 6. uri. 11. marca pa se bodo udeležili 26. zimskega vzpona na Snežnik. Odhod bo ob 5. uri s posebnim avtobusom s postaje na Glaziji. Letna iconferenca Planinsko društvo Zabukoviqa vabi vse člane in ljubitelje narave na letno konferenco društva. Letos praznujejo 50 letnico obstoja in delovanja. Konferenca bo jutri, v petek 25. februarja, ob 17. uri v veliki dvorani Doma upokojencev v Grižah. Vabljeni! MM Zarja deluje ze 75 let Ker šoštanjski Pihalni orkester Zarja letos praznuje 75-letnico delovanja, je na letnem občnem zboru župan Milan Kopušar izrazil upanje, da bodo letos našli rešitve za dodatno financiranje godbe. Godba je sestavljena iz glasbenikov, ki igrajo pod taktirko Janija Šuligoja, in 17 mažoretk, in veliko nastopa. Za uspešno delovanje so morali prejšnje leto kupiti nekaj novih glasbil, letos pa je treba nujno dokupiti še 22 glasbil, saj imajo včlanjenih veliko novincev. Ta naložba bi bila vredna več kot 10 milijonov tolarjev. Osrednja proslava 75-letnice godbe je predvidena v prvi polovici julija. L. OJSTERŠEK Na špagete v kino V četrtek, 17. februarja ob 17. uri, je na Hudinji, v Ulici Frankolovskih žrtev, prvič odpj vrata nova italijanska restavracija Rossellini. V bivši restavraciji v sklopu Potrošnikove trgovine ob Ulici Frankolovskih žrtev vas zdaj priča) malo drugačen ambient; opremljen v stilu kinodvorane. Ob spremljavi italijanske glasbe lahi naročite špagete in še kaj iz italijanskega jedilnika, hkrati pa na velikem platnu spremljate filj »Restavracija,« pravi lastnik Rosando Prevolnik, »je namenjena ljubiteljem dobre italijand hrane, za obiskovalce pa je odprta vsak dan med 7. in 23. uro, ob petkih in sobotah pa do In zjutraj.« Glede na to, da v Rosselliniju pričakujejo kar precej ljubiteljev italijanske hrane i filmov, si lahko svoj prostor rezervirate po telefonu 063 491 53 20. E V kuhinji, za začetek s kozarci v rokah, Rosando Prevolnik v družbi sodelavcev. V PD Rečica obljubljajo »dobro« leto. Pozornost tudi članicam V petek so se na občnem zboru zbrali člani Planinskega društva Rečica ob Savinji. Rečiški planinci so lani proslavili 20 let dela, izvedli številne pohode na domače in tuje vrho* v tekmovanju iz planinske orientacije pa zmagah v kategoriji »družine«. Posebej so ponosnii delo krožkov v vrtcu in podružnični šoli Rečica, ki ga vodi mentorica Vida Pajk. Delo planinct sta med drugim pohvalila tudi mozirski župan Jože -Kramer in predsednik MDO SavinjsJ Martin Aubreht. Letošnji plan dela je podoben lanskemu, rečiški planinci pa želijo osvoji čimveč vrhov, žmagovati na tekmovanjih, sodelovati pri pripravi prireditev v kraju in občini- ^ zboru so izvolili tudi nov upravni odbor, ki ga poslej vodi Darko Glušič, v njem je opaž" povečanje žensk. Po opravljenih obveznostih na občnem zboru so se številni prisotni zavrteli" glasbi Darka Atelška in njegovih učencev. US, Foto: J' VROČA TEMA 17 Evtanazija drobne hiše Zakaj je padel kulturni spomenik na Borkovi domačiji v Polžah? - Z rekonstrukcijo objekta naj bi lastnika dobila nov dom v vasi Polže radi rečejo, da seje ustavil čas. Čas je obstal tudi na Borkovi domačiji, ki je ostala skorajda enaka, kot je bila pred kakšnimi dvesto leti. Pripisujejo ji izreden pomen v etnološki zapuščini in zato so jo razglasili za kulturni spomenik. Z lastni- koma domačije, z bratom in s sestro Borko, Občina Voj- nik dolgo ni našla skupnega jezika. Njun čudaški način odmaknjenega življenja je zbujal jezo, saj so v občini vrsto let zatrjevali, da želijo objekte, ki so zapisani že v Franciscejskem katastru iz leta 1825, obvarovati pred nadaljnjim uničenjem. Lani sta lastnika naposled privoli- la v obnovo in najprej so začeli z deli na stari kašči, imenovani Gajškova hiša. Danes je ni več. Konservatorski program Za- voda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje ruši- tve objekta ni predvideval, saj je izhajal iz načrta, da je Gajš- kovo hišo možno delno ohra- niti in obnoviti. Občina Voj- nik je imela za ohranitev de- nar, ki ga je za Borkovo doma- čijo dobila z ministrstva za kulturo. Pogodbo o izvajanju [^el je sklenila s celjskim pod- letjem Remont, program ob- '^ove pa so pripravili strokov- njaki Zavoda za varstvo na- ravne in kulturne dediščine J^lje. S pripravljalnimi in z drugimi gradbenimi deh so ^^čeli lansko jesen, a že kak dan po odstranitvi ostrešja je "ila hiša v ruševinah. pojasnilo smo vprašali Pristojne, med njimi izvajalca obnovitvenih del podjetje Re- [J^ont. Iz gradbenega dnevni- ka, v katerem so zabeležili vsa opravljena na gradbišču, povzeli kronologijo dogod- pv: 11. oktobra lani so se pili pripravljalnih del, izdela- 1 so posnetek obstoječega sta- objekta, podprh stene in ^^eli odstranjevati ostrešje. ^slednji dan so odstranili tu- UJ leseni del kašče. Konserva- so imeli namen ohraniti ^l^^ni del hiše, čeprav so bili ^Qovi, postavljeni na močvir- eni terenu, po mnenju grad- Hn'^ 1 ^^'"o^ovnjakov v izjem- slabem stanju. Kljub temu gradbeniki in statiki pred etkom projekta obnove et- nologom zatrjevali, da je zida- ni del objekta možno ohraniti, kar se je zdel tudi končni cilj. Ob začetku del se je pozornost usmerila drugam. »Objekt ni bil temeljen, tako je zaradi posedkov in dotrajanosti zi- dovje razpokalo, se povesilo in neenakomerno posedlo. Zato je izvajalec 13. oktobra sklical sestanek na objektu, ki so se ga udeležih še predstav- niki Občine Vojnik, zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine ter nadzora. Po te- meljiti oceni stanja objekta je bila sprejeta skupna odločitev, naj se izvrši posnetek vseh detajlev na objektu in poruši še preostali del zidovja. Ta odločhev je bila v naslednjih dneh tudi realizirana,« so za- pisali v Remontu v odgovoru na vprašanje, kdaj in od koga so dobili nalog za porušitev zidanega dela objekta. Prav pri soglasju za rušitev se dogodki zataknejo, ker od zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine izrecnega naloga za dokončno odstrani- tev objekta niso dobili. Z ruši- tvijo kulturnega spomenika zavod mora soglašati in za tak- šno odločitev je načeloma dol- žan ponuditi močne argumen- te. Zavod vrši strokovni nad- zor nad obnovo in je edina ustanova, ki sme dovoliti od- stranitev objekta, razglašene- ga za kulturni spomenik. Od- govorna konservatorka iz za- voda je bila na gradbišču ob začetku obnovitvenih del 11. oktobra in tedaj so ji gradbeni- ki in drugi zatrjevali, da objek- ta ne bo mogoče rešiti. Hiša je še stala in etnologinja je dala navodila o pazljivem nadalje- vanju del. Tri dni kasneje, 14. oktobra, ko je gradbišče znova obiskala, hiše ni bilo več. Med gradbenimi deli naj bi se zara- di močnih poškodb na zidovih sesedla in porušila. Takšne povratne informacije je dobil zavod. Torej imamo dve verzi- ji, ena se nanaša na samopo- rušenje, druga na odločitev za rušenje. Četudi naj bi komisija sprejela »skupno odločitev« o rušitvi - o tem etnologinja ne navedenega dne ne kdaj prej ni odločala - ta sklep ne bi bil dovolj. Mnenja gradbenikov so lahko povsem pravilna, a za končno dejanje bi zadoščalo edinole pisno soglasje zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, to pa v zgodbi o mali kašči iz konca 18. stoletja manjka. Ob začetku del je dal zavod napotke o pazljivosti pri obnovi in rušitve ni načrto- val. Gradbeniki in statiki so medtem zatrjevali, da je ohra- nitev zidanega dela skoraj ne- mogoče izvesti, če pa že, po- tem z izredno velikimi stroški, ki ne bi bili smiselni. Po njiho- vi oceni bi objekt zaradi pre- velikih posegov izgubil tudi zadnji del avtentičnosti. Vča- sih stroški ne opravičijo dose- ženega rezultata in se zato konservatorji odločijo za ruši- tev ter kasnejšo rekonstrukci- jo objekta. Postopek korakov, ki v določenih okohščinah vo- dijo do rušitve kulturnega spomenika - četudi gre le za tri zidove - je jasno določen in vsem vpletenim je znana hie- rarhija pri metodologiji dela. Občina kot investitorka, izva- jalec obnove in nadzornik so strokovno podrejeni zavodu, a videti je, da so pri odločitvi o rušenju hiše, ki je v vasi Polže kljubovala kakšnih dvesto let. navsezadnje odločali dnevi in ure. Kot nadomestna rešitev za odstranjeno patino se kaže novi načrt o popolni rekon- strukciji Gajškove hiše, ki jo bodo gradili iz naravnih mate- rialov, iz kamna in lesa. Ko bo končana, se bosta vanjo prese- lila Neža in Jože Borko, lastni- ka domačije. Dolg do načrtov v projektu ohranitve objek- tov na Borkovi domačiji nare- kuje pazljivost tudi prejeti de- nar z ministrstva za kulturo. Ker ga ni malo, od načrta sprva zamišljene ohranitve pa je zdaj videti le nove temelje, postav- ljene za rekonstrukcijo kašče, so se razširile informacije, da je del denarja, namenjen Bor- kovi kmetiji, poniknil drugam. Dokazov ni, a ob upoštevanju dejstva, da občini doslej niti hi bilo treba poravnati kakšnih večjih vsot za ohranitev doma- čije. Zapravila je 2,8 milijona tolarjev, dobila pa bistveno več. Ministrstvo za kulturo je občini za obnovo domačije v Polžah 5 leta 1998 namenilo 4,6 milijona tolarjev, lani 3,4 milijona in prav toliko bi mora- la po pogodbi zagotoviti obči- na. To še ni vse. V letu 2000 se je Borkova domačija uvrstila na seznam sofinanciranja in ministrstvo bo zanjo zagotovi- lo 4,5 milijona tolarjev, enako vsoto pa je dolžna preskrbeti občina. Seštevek znaša več kot 20 milijonov tolarjev, od tega je priteklo v občinski mošnjiček dobrih 8 milijonov gotovine z ministrstva. Denar ob rekon- strukciji Gajškove hiše potem- takem ne sme ponikniti, še zla- sti je na očeh v primeru Borko- vih, v katerem so posamezniki svoj čas soočili tudi interes po ohranitvi etnološko dragocene domačije ter nizke poskuse po odvzemu opravilne sposobno- sti lastnikoma domačije, ki sta okoh sebe in posestva tedaj zgradila neprebojni jopič mol- ka. KSENIJA LEKIČ Vijuge duha in zmaga razuma Ozadje zgodbe lastnikov Borkove domačije, ki sta se nekoč že zaprla pred svetom Več let sta jedla juho iz kopriv, ki jo je Neža pripravljala v svoji črni kuhi- nji. Podnevi sta se zaklepala v hišo v strahu za življenje, ker ju je razjedala bojazen za kmetijo. Že prvo občinsko iniciativo po odvzemu opravilne spo- sobnosti je center za socialno delo jasno presekal z opozorilom, da neob- delana zemlja in čudaške navade ne opravičujejo institucionalnega deja- nja, ki človeka obsodi na civilno smrt. Potrebovala sta zdravljenje, ne skrb- nika. Potem so ju odpeljali v psihia- trično bolnišnico in po petih mesecih sta se pomirjena vrnila domov. Od tedaj sta minili skoraj dve leti in Bor- kova Neža in Jože - opravilno sposob- na - vztrajata na kmetiji. O njuni usodi smo že pisah in danes lahko dodamo, da se je odločitev za prisilno zdravljenje izkazala kot pravil- na, saj sta osvobojena strahov in zdrav- ljenje jima je koristilo. Kako brat in sestra vidita svojo zgodbo po dveh le- tih? Na svoji zemlji »Po očetovi smrti, umrl je leta 1993, sva se počutila ogrožena, saj sva bila prepričana, da bova ostala brez kmeti- je. Zapuščinske razprave še ni bilo in počutila sva se kot na licitaciji. Zapirala sva se v hišo in nikogar nisva spustila vanjo. Sprva sva zemljo obdelovala po- noči. Hranila sva se s tistim, kar sva nabrala na travniku in v gozdu ter pila grenek čaj,« se spominja Neža. V idejnem svetu groze sta v vsakem obi- skovalcu videla sovražnika, tudi v lju- deh iz socialnih, patronažnih in zdravs- tvenih služb. Z neobičajnim načinom življenja sta dala povod prenapetim pri- zadevanjem po odvzemu opravilne sposobnosti. Centru za socialno delo Celje je kmetijska inšpektorica - o tem smo poročali - posredovala pobudo o odvzemu opravilne sposobnosti, potem ko je skupaj s predstavniki občine ugo- tovila, da sta Borkova po njihovi oceni psihična bolnika. Kako sta se na mani- pulativni šahovnici dušebrižništva po- čutila brat in sestra? »Leta 1996, bilo je 22. marca, so nama odvzeli šest glav živine,« se spominja Jože Borko. Neža dodaja, da sta živino krmila resda »na tanko«, ni pa bila sestradana. Bolj kot živali sta bila lačna onadva. Odvzeto govedo so jima plačah šele čez dve leti. Ostala sta brez vsega, v družbi razdražene tesnobne duše. »Iskala sva pomoč, saj sem v dveh letih, začel sem 9. februarja 1994, napisal 39 dopisov. O svojih strahovih sem pisal ministrstvu za pravosodje, notranjemu ministrstvu, ministrstvu za kmetijstvo, nadškofu in dfugim, a prejel sem praz- ne odgovore, dolge stavek ah dva,« pri- poveduje Jože. Še bolj sta se zbala ljudi, misleč, da jima strežejo po življe- nju. Njuna posest je medtem vidno propadala. S svojim štiri leta trajajočim čudaštvom nista ogrožala nikogar ra- zen sebe. Na prisilno zdravljenje so ju odpeljah 23.januarja 1998. »Zdravniki so naju poslušali in trdili, da sva trpela zaradi prividov in da naju ljudje niso hoteli prizadeti. V bolnišnici imajo svojo doktrino, midva pa imava občutke in ti so bili resnični,« pravi Jože Borko, ki ima vsak dogodek iz življenja v spominu natančno razvrščen po datumu, letnici in vsebini. »Iz psi- hiatrične bolnišnice so naju odpustili 12. maja 1998 in potem je bilo za naju veliko lažje. Kot bi se vse prerodilo. Sosedje so nama pomagali začeti na novo in občina je poskrbela, da so pokosili zaraščene travnike,« zatrjuje Jože. Bojazen v dvoje je minila kot letni čas. Vse predloge za selitev sta trmasto zavračala. »Čeprav je dom zelo skro- men, ga imava rada,« pribije Neža, ki jo na domačijo v Polžah vežejo številni prizori. Pomni polja sončnic in vonj po olju, ki so ga nekoč pridelali doma. Tedaj so kupovali le sol in vžigalice. S koruznimi hlebci, pečenimi v Ifrušni peči, je vsaj dvakrat na mesec odišavila s slamo krito leseno hišo. Imela je snubca, a na gruntu je bilo preveč dela, da bi ji starši dali blagoslov. Starala se je z bratom in ostalo jima je posestvo. Le vse troje skupaj kaže smisel. KSENIJA LEKIČ 18 NASI KRAJI IN UUDJE Čila in zdrava ob zidtem jubileju v soboto sta na Pernovem v KS Galicija praznovala zla- to poroko 75 - letni Janez Sitar in leto mlajša Pavla, rojena Repič. Preden so s vat je krenili od doma s Sitarjeve, po domače Kolarjeve domačije, so jubi- lanta obiskali predstavniki KS Galicija, predsednik KS Vlado Majer je slavijencema pripra- vil kratek nagovor, nato pa so jima izročili priložnostno da- rilo. Potem so svatje odšli k civilni poroki, ki je bila v Savi- novi spominski sobi v Žalcu, opravil pa jo je žalski župan Lojze Posedel. Cerkvena zla- ta poroka je bila v župnijski cerkvi v Galiciji, kjer je zakon- sko zvezo potrdil domači žup- nik Janko Cigala. Slavljenca izhajata iz kmeč- kih družin. Janez se je rodil na domačiji, kjer zakonca še sedaj živita. Po končani osnovni šoU je ostal doma in kmetoval, pri- ložnostno pa se je ukvarjal s prevozom lesa. Pavla se je ro- dila v Gotovljah in tudi ona se je po osnovni šoU zapisala zemlji. Zakonsko življenje jima je pri- neslo polno preizkušenj in odrekanj, veliko pa tudi veselja in zadovoljstva. Posebno sreč- na sta bila ob rojstvu dveh sinov in dveh hčerk. Razvajala jih nista, učila pa spoštovanja do sočloveka, ljubezni do ljudi in dela. Sedaj so seveda vsi preskrbljeni, v bližini doma imajo svoje družine, sin Janko pa na domačiji kmetuje in na- daljuje delo svojih staršev. Dru- žina se je povečala za sedem vnukov, ki stara starša radi obi- skujejo in razveseljujejo jesen njunega življenja. V teh letih pa ju spremljajo še čilost, dokaj dobro zdravje in veselje do dela. T. TAVČAR Obnovljen dom, prapor... člani Prostovoljnega ga- silskega društva Vrbje so se v soboto sešli na 70. obč- nem zboru. O delu v prete- klem letu in predvsem načr- tih za letos, je govoril pred- sednik društva Dušan Pun- gartnik. Poleg rednega operativne- ga dela bodo pozornost na- menjali praznovanju 70 letni- ce društva. Že lani so v okviru priprav na ta jubilej začeli z obnovo gasilskega doma, pri čemer sta jim finančno poma- gali občina Žalec in KS Vrbje. Lani so med drugim prenovili streho, letos se bodo lotili fa- sade in notranjosti doma. Za- čeli bodo tudi z akcijo za na- kup novega prapora. Osred- nja slovesnost bo 1. junija, ko bodo predali namenu obnov- ljen gasilski dom, razvili nov papor in zaslužnim članom podeUli priznanja. Pripravili bodo tudi tekmovanje mla- dincev v spomin na lani umr- lo mlado članico Metko Pun- cer. T. TAVČAR modri telefon Odpadkov se ne da odpovedati o odvozu smeti smo že večkrat pisali, saj je to očit- no tema, ki zelo razburja občane. Bralko iz Celja pa ne zanima toliko podražitev kot vprašanje, če lahko odvoz smeti preprosto odpove. Pravi, da bi se pač potrudila in enkrat mesečno sama od- peljala smeti na odpad. V podjetju Javne naprave pravijo, da iz bralkine želje ne bo nič, saj so po odloku vsi povzročitelji odpadkov zave- zani, da se vključijo v odvoz. To določata tako občinski od- lok kot zakon o varstvu oko- lja. Odpadkov ne more odva- žati nihče drug kot nekdo, ki je pooblaščen za opravljanje te dejavnosti, ki je strokovno usposobljen... Kakor pa je po- vedal Ivan Karo iz Javnih na- prav, bi se dalo, če so proble- mi v pogostosti odvoza, po- sodi ali pa če naša bralka sta- nuje sama, dogovoriti za olaj- šave. Smeh med naplavinami Marinka iz Celja je ogorče- na zaradi smeti, ki se nabira- jo od nekdanjega Kapucin- skega mostu proti izlivu Vo- glajne. Pravi, da je to eden najgrših krajev v Celju, ki zelo kvari ugled mesta, in še sprašuje, zakaj pristojni ne organizirajo čistilne akcije? Vinko Andolšek, vodja Ko- munalnega nadzora MOC je povedal, da se nad izlivom Voglajne zaradi ovinka nabere veliko naplavin, med katerimi se znajdejo tudi smeti. Vendar ocenjuje, da to področje ni ta- ko kritično, sploh ker ga bodo v okviru spomladanskih čistil- nih akcij tudi očistili. Čistilne akcije se bodo v Celju pričelf 8. aprila, vendar bodo na ome njenem ovinku pobirali samo smeti, ne bodo pa odstranje vali naplavin, ker je to naravni materi^. PoskrbeU bodo tudi za košnjo, in sicer zgornji del dvakrat letno kosi železnica, za košnjo v spodnjem delu pa poskrbi Nivo. Potem, ko bodo nadaljevali z gradnjo kolektor- jev, bo ploščad potegnjena do Voglajne in kakor zagotavlja Andolšek, bo potem tudi ta del Celja lepši in bolj urejen. Kot zanimivost pa je Vinko Andolšek izpostavil vpraša- nje, kaj je sploh ljudem všeč pri vodotokih, ki so v bistvu naravni drevoredi z naravno zarastjo? Ali naj odgovorni po- skrbijo za posek na golo aU pa naj ohranijo zarast? Andolšek meni, da bi se morali o tem vprašanju enkrat dogovoriti, vendar pa se zaveda, da je med ljudmi verjetno veliko različnih mnenj. US Do prihodnjega četrtka bo vaše klice na Modrem telefo. nu sprejemala novinarka Ksenija Lekič. Na telefonsko številko 0609 620-133 jo lah- ko pokličete vsak dan od lo. do 17. ure. Jez in škarpa na Savinji Stoletne vode leta 1990 so na Savinji napravile ogromno škode. Odneslo je velik del nabrežja po skoraj celem toku Savinje, deloma ali v celoti je bilo odplavljenih več jezov in mostov. Mostove so najprej popravili ali na novo zgradili, ostala škoda pa še vedno ni povsem odpravljena. Tudi na Polzeli je pobesnela voda povsem uničila jez in škarpo pod mostom. Minuli teden pa so delavci Podjetja za urejanje voda PUV Celje, končno pričeli z delom. Ker je škoda tukaj zelo velika, bo večino sredstev prispevalo ministrstvo za okolje in prostor, nekaj pa bosta prispevali tudi občini Polzela in Braslovče. T. TAVČAR Gradnja škarpe na desnem bregu Savinje na Polzeli. ZboFovcili sciitjiivslci cobdcirji Sredi februarja so imeli svoj občni zbor člani Čebe- larskega društva Šentjur. Prvi del občnega zbora so namenili izobraževanju svo- jih članov in jim namenih pre- davanje dr. veterine Draga Goručana o uspešnem zatira- nju čebeljih bolezni. Drugi del so namenili pregledu oprav- ljenega dela v minulem letu. Ugotovili so, da je v društvo vključenih 32 aktivnih članov in da se njihovo število še povečuje, čebelarijo pa sku- paj z 275 čebeljimi družinami. Pod ugodnimi pogoji so za člane nabavili krmni sladkor in sredstva za zdravljenje, do- bro pa so organizirali tudi de- lo pri obnovi društvenega če- beljnjaka, saj so člani prosto- voljno prepleskali in obnovili pročelja posameznih čebeljih panjev. Za letos imajo v načrtu strokovni prodavanji o delu s čebelami in njihovem zdrav- ljenju, oživiti želijo delo čebe- larskega krožka na osnovni šoli v Šentjurju, organizirano pristopiti k zasajanju in širje- nju medovitih rastlin in grmi- čevja za bogatejšo čebeljo pa- šo ter organizirati enodnevno strokovno čebelarsko ek- skurzijo. MOJCA MAROT Aktivne pocitnice v Golovcu v počitniški program 1\i- ševe otroške šole prostega časa lahko do jutri prijavite osnovnošolce od 1. do 5. razreda. Otroci bodo v športnem kompleksu Golovec med zimskimi počitnicami orga- nizirano in v družbi prijate- ljev preživljah čas, ko so star- ši v službi. Program se začne ob 10. uri in traja do pol štirih, organizirano je tudi kosilo. Otroka lahko vključi- te v petdnevni program ali za posamezne dneve. N. P. ŠPORT 19 Rešujejo usodo kluba Celjani bodo v soboto v Golovcu lovili zaostanek dveh golov - Peric držal korak z Ademarjem, ki je stavil na preizkušene karte - Zanimanje gledalcev skokovito naraslo prvi četrtfmalni in skupno jg poraz celjskih pivovarjev (30:28), odkar nastopajo v Li- gi prvakov, po rezultatu ni ^skrbljujoč, po prikazani igri, zlasti v obrambi, pa se porajajo dvomi o uresničitvi tolikokrat zastavljenih in tudi doseženih polfinalnih ciljev. Pivovarniški delmčarji, ki bo- do kmalu odločali o usodi kluba in bržčas tudi rokometa v Celju, je po videnem v Leonu najbrž niso pretirano navdušili. Špan- sld poznavalci razmer so po tekmi vešče hiteli razlagati, da je Ademar na gostovaiijih bistve- no slabše moštvo, kar pa ne velja jemati v zakup, četudi so se njihovi mediji razpisali, da njihova vrsta v Golovcu nima kaj iskati. Toda Celjani so se s predstavo iz Leona v nabito polni domači dvorani (vstopni- ce so v torek skoraj že pošle) sposobni premagati kar sami. Tekmo v Celju bosta sodila poljska sodnika Baum in Go- ralczyk, delegat bo Madžar Kovacs. Vrata dvorane se bodo odprla ob 16. uri, pol ure ka- sneje bo sledil nastop skupine Povier dancers. Temu v prid govori tudi nes- pretno zastavljena igra v napa- du, ko gostje podobno kot v Tel Avivu niso znali razigrati celotnega napada, kar je pri- vedlo do položaja, ko je o izidu lahko odločala le peščica igral- cev. Leonski trener Manolo Ca- denas je trepetal ob misli, da bi njegovi utegnili izgoreti v želji po uspehu nad uglednim nas- protnikom, povrhu pa španski strokovnjak slovi tudi kot člo- vek, ki v svoje moštvo vnaša nervozo. Domači so se zato pred tekmo skušali kar najbolj razbremeniti, Banjalučana Ša- ric in Bojinovič prav na svojevr- sten način. Zaprla sta se v avto- mobil in skušala preglasiti do skrajnih mej navito glasbo. Očitno jima je uspelo, čeprav kasneje na igrišču nista imela vidnejših vlog, kot je (tokrat pravilno) napovedal Sead Ha- ^nefendič, Bojinovič pa si po zapravljenih sedemme- 'rovkah ni več drznil niti pogle- dati trenerja Cadenasa. Sled- njemu očitajo, da je s svojim početjem uničil že preveč igral- cev. Zadnja primera sta odslov- Ijena Panadero in Kraljic. Prvi je v Valenciji postal najučinkovi- tejši strelec, drugi pa v lizbon- skem Sportingu celo vodilni igralec portugalskega prvens- tva. Španci bodo za pot v Celje porabili kar 14 ur. Po vzletu iz Madrida bodo pristali v Frank- furtu, nato »presedlali« do Gradca in z avtobusom nada- ljevali do Celja. Vodstvo pivo- varjev obljublja, da bodo go- stom zagotovili trening v dvo- rani ne glede na uro prihoda. »Dva gola nista dovolj. Ozračje v Celju bo drugačno in domače bodo nosili bučni navi- jači,« razmišlja Cadenas, ki je prepričan, da tudi razlika štirih ali petih zadetkov ne bi zado- stovala. »Naše možnosti so le 5 odstotne. Manaskov lahko igra veliko boljše, toda poskrbeli smo, da je ob sebi vselej imel čuvaja. Celjani niso imeli svoje- ga dne, imel pa ga je Perič,« zaključuje strokovnjak, ki je od svojih dveh vratarjev čudežno »sestavil« enega izvrstnega. Peric se ne bo ponovil? Po visokem vodstvu v pr- vem delu (-1-5) je kazalo, da bodo Celjani imeli lahek zalo- gaj, a ga je Hasanefendič pri prednosti 12:8 hudo polomil z minuto odmora, s čimer je ubil tempo ekipe, ki se je komajda in z obilno pomočjo vratarja Perica naposled spravila v ute- čene tirnice. »Morali bi doseči boljši rezultat, toda tudi s tem se bomo kvalificirali v polfina- le. Periču vse pohvale, pričaku- jem pa, da doma ne bomo toliko grešili,« so bile njegove prve besede. Vratarji so sploh biU posebna zgodba. Perič je v prvem delu zaklenil vrata. Za- držal je 10 žog (v drugem 5), ubranil dvojčka pri hendikepu dveh igralcev, medtem ko Hombrados in Hvidt do 24. mi- nute nista ubranila prav nič, nato pa izmenjaje se v vratih skupaj ujela 13 žog. Ravno toli- ko, da pivovarji niso več zmogli preobrata, čeprav so zanj imeli priložnosti. »Pristop je bil do- ber, rezerve so, toda obramba je zatajila. Ekipa, kot je Ade- mar, zahteva več ostrine v glo- boki postavitvi. Pokalo je na sredini in ne gre se zanašati, da bo Perič v Celju ponovil pred- stavo iz Leona, ko nas je dejan- sko rešil. Nismo si zaslužili te- ga rezultata, toda ustvarili smo ga,« razmišlja kapetan Uroš Šerbec. Vec na klopi A konstrukcija igre se je zru- šila že prej. Celjski strateg je vztrajal na slabo pripravljenem in še vedno poškodovanem Manaskovu, ki je pokazal sicer zavidanja vredno realizacijo kazenskih strelov, v igri pa je izgubljal žoge in metal na silo. »Če je fizično slabše priprav- ljen, je tudi psihično manj stabi- len. Pepi bi lahko kaj postoril, razmišljal sem celo, da bi v igro poslal še Pajoviča, a je zmanj- kalo časa,« Hasanefendič razla- ga obnašanje makedonskega strelca, ki tik po koncu ni poza- bil stisniti zaušnice španskemu čuvaju. Pajoviču so bili name- njeni prvi trenutki, kar je celjski »topničar« nemudoma izkori- stil, kasneje pa ga je zaradi napak Hasanefendič potegnil na hladno. Hladen je bil tudi Pungartnik, ki bi veliko prej dočakal vlak za Mozirje, kot pa kakšno uporabno žogo, čeprav sta s Pajovičem ob koncu »poentirala« tudi z dvema igral- cema manj v polju - toda v takšnih trenutkih si prisiljen is- kati žogo. Tudi poskus z Vu- grincem v začetni postavi se ni posrečil. Fant je manj neuča- kan, kadar si uvodne minute ogleda s klopi, kar je nazorno videlo tudi 4" tisoč ljubiteljev rokometa v Leonu. Edino olaj- ševalno okoliščino za Celjane najdemo v rekordnih 20 minu- tah izključitev (Ademar 8), ki sta jim jih namenila Danca Bo- ye in Jensen. Odločno preveč tudi za poimensko tako vrhun- sko ekipo, kot je celjska. Uganki Canca in Hernandez Po zaostanku ob polčasu za 3 so domači naše ujeli na 18 in odtlej Celjani niso več vodili, temveč si dvakrat nabrali zao- stanek -4. To obdobje je zazna- moval Fernando Hernandez. Krilo, ki je bilo sprva dobro odrezano, je s pomočjo kolega na drugi strani Juanina Garde in po mnenju mnogih najbolj- šega igralca tekme Pereza Cance napad za napadom spravljal Celjane v obup. »Logi- stično« podporo je vseskozi nudil hitri in neugodni Salva- dor Esquer z nalogo enice pri postavitvi 5-1 vnašati zmedo v nasprotni napad. Kot vinske mušice sitni Španci so na par- ketu imeli še mladega Entrer- riosa, ki pa je povsem izven strelske forme in se zanaša zgolj na prodore, tudi krožna napadalca Colon in Juancho sta do izraza prišla le takrat, ko je Canca v razrahljani celjski obrambi 3-2-1 ustvaril višek. Pungartnikov, Škrbičev in Ste- fanovičev zadnji poskus so končali kot plen vratarjev. Novinarji v službi kluba? Na torkovi novinarski konfe- renci vidno razburjeni celjski strateg skupaj z direktorjem Vladom Privškom ni pozabil omeniti Kielovega poloma v Izraelu: »Mi smo izgubili za gol, Nemci za dva. Ne vem, zakaj ste novinarji potem tako bom- bastično poročali in to počenja- te tudi,sedaj, namesto da bi bili v službi kluba, trenerjev in igralcev ter pripomogli k umir- janju razmer,« je na pol ukazo- valno kričal Hasanefendič in kasneje dodal, da ga Kiel prav- zaprav sploh ne zanima. Priča- kuje pa, da bo do revanše uspel »naravnati« Manaskova, Pun- gartnika, Kokšarova, Tomšiča in še koga. Po njegovem so prednosti Celjanov samoza- vest, publika, aktiven rezultat, pa tudi sodnika naj bi si ne drznila dosoditi toliko kazen- skih minut kot v Leonu. »Obrambe ne bomo menjali, le bolj čvrsto bomo poprijeli, morda bi veljalo razmisliti tudi o drugi obrambni varijanti, morda 5-1.« Zavrnil je očitke o balkanski igri in pristopu nje- govih ter v polfinalu napovedal zbor stare jate (CPL, Kiel, Bar- celona, Badel Zagreb). Kaj je res in kaj ne še več prahu so dvignile Peri- čeve besede: »Tukaj sem zato, da opravljam svoj del posla in trudim se, da to storim v dobro ekipe. Preprečili smo visok po- raz, če pa me vprašate za mo- tiv, menim da je že polfinale zadostna vzpodbuda, veliko pa smo ostali dolžni Florja- nom. Na povratni tekmi rešu- jemo usodo kluba. Če nam ne uspe, nismo vredni vsega, kar imamo!« Preveč očitne naved- be o usmeritvi kolektiva v pri- hodnje je kmalu ublažil direk- tor Privšek: »Naši proizvodi so zmage in cilji. Če tega ne dose- žemo, bo manj denarja za klub in igralce. Rokomet pa zaradi tega ne bo propadel in spon- zorske pogodbe nihče ne bo raztrgal.« " ^ PRIMOŽ ŠKERL %Foto: MIGUEL ANGEL ZAMORA Preostali izidi: Zaporožje- Barcelona 17:23 (7:11). Fotex- Badel Zagreb 27:25 (13:12). Hapoel-Kiel 26:24 (13:12). Roman Pungartnik, Uroš Šerbec in Aleš Pajovič bodo danes (16,30) gostje v trgovini Hervis v Centru Interspar. O nastopih na EP, LP in bližnjih 01 se bo z njimi pogovarjal Ivo Milovanovič, organizator pa je poleg degustacije pijač laške pivovarne pripravil še nagrad- ne igre in športni kviz na temo uspehov slovenskega in celj- skega rokometa. Fernando Hernandez je kot voda skozi prste uhajal zrahljani celjski obrambi. Zanj bo v Golovcu potrebno pripraviti recept. so po 29 urah vožnje in potem, ko so se na poti v Leon celo izgubili, z grli in bobni ^(ijali do zadnjih minut, ob koncu pa svojim ljubljencem dali vedeti, da jih v Celju ne bodo pustili na cedilu. 20 ŠPORT Še nikoli previdnejši Nadaljevanje nogometnega DP brez groženj s Celjskega - (Ne)razumljiva skromnost - Okrepitve ali novinci? Konec tedna bodo ponov- no oživela slovenska nogo- metna igrišča, kajti nadalje- valo se bo državno prvens- tvo. Spomladanski del bodo prvoligaši odigrali »ekspre- sno«, saj se redkim izbran- cem mudi na EP v Belgijo in na Nizozemsko. Favorit za nov naslov prvaka ostaja vo- dilni Maribor Pivovarna Laš- ko, SCT Olimpija in HIT Go- rica napovedujeta boj za vrh, prvoligaša s Celjskega pa nič podobnega. hi če je pri celjskem CM Pub- likumu previdnost razumljiva in opravičljiva, se zdijo velenj- ske skromne napovedi prav čudne. Očitno v svojo zasedbo ne verjamejo, iz izjav pa je razbrati, da jih bolj kot kako- vost skrbi količina igralskega kadra. Med štirimi Velenjski Rudar je kot vselej med prestopnim rokom segel v žep in vsebino ponudil neka- terim dokazanim nogometa- šem. Najbolj zveneča okrepi- tev je Goran Jolič, trener Ru- darja Brane Oblak pa izpostav- lja še enega novinca: »Peter Binkovski je rutiner, ki bo eden naših največjih adutov.« Velenj- čani si veliko obetajo tudi od Aleša Turka, po drugoligaški avanturi se vrača domačin Slavko Javornik, tisti pa, ki pri- segajo na atraktiven in tehnič- no dovršen nogomet, že ne- strpno čakajo vnovično snide- nje z Željkom Spasojevičem, zaenkrat nepotrjenim poten- cialom, ki zna zadeti z razdalje in še bolje preigravati. »Za Tur- ka še iščem ustrezno mesto, Javornik nam bo prišel zelo prav, podobno kot Spasojevič, ki najbrž ne bo začenjal tekem, bo pa naš >jocker<. Takšnih igralcev bi potreboval še več, toda vseh skupaj nas bo okrog 20, od tega ali trije mladin- ci. Z Mariborčani se tako ne bomo mogli kosati, morda po- pravimo jesensko uvrstitev, če- prav ne bom razočaran, če bo- mo četrti. Česa odmevnejšega ne upam napovedovati,« raz- preda Oblak. Prvič po dveh ali treh sezonah iz tabora >kna- pov< ne veje odkrit optimizem, kar je lahko zaskrbljujoče, a tudi lahko razložljivo. V Mari- boru, Ljubljani in Novi Gorci je večina tistega, kar v našem žo- gobrcu kaj pomeni. Prvoligaši iz omenjenih mest imajo tudi več denarja in višje cilje. In čeprav so bili tudi v Šaleški dolini še nedolgo tega zelo am- biciozni, se navdušenje izgub- lja. Za opazovalce malce nera- zumljivo, saj je Velenje vendar- le eden izmed naših nogomet- nih centrov, ki ima tudi zelo solidne pogoje za delo, ampak premoč >vijolic< je očitno pov- zročila trenutno zamrznitev evropskih želja. Vseeno prise- gajo na atraktivno igro, kakr- šno zagovarja strateg: »Kljub predolgim in ne najbolj posre- čenim pripravam bomo vselej igrali odprto in na zmago. Na- tančno sicer še ne vem, kako dobro smo pripravljeni, oblju- bim pa lahko gledljivo predsta- vo v prvem krogu na Prevaljah, kjer bomo že lovili prve točke,« zagotavlja Brane Oblak. Sicromni in potrpežljivi Na Skalni kleti je mirno. Mar- ljivost klubskih mož, strokov- nih delavcev in nogometašev tako ali tako ni bila nikoli vpraš- ljiva, skratka - če izvzamemo "napore pri zagotavljanju denar- ja - idila je popolna. Nekaj skrbi je z igralno površino, saj bi bila po morebitnih padavinah pred tekmo z Muro lahko vnovič do- dobra načeta. In kaj nam CM Publikum laliko ponudi? »Bor- bene predstave, v katerih bomo iskali potencialne člane moštva, ki naj bi skladno s klubskimi načrti, čez leto, dve ali tri štartala na slovenski vrh,« odgovarja trener Nikola Ilievski. Makedo- nec se še naprej ubada z neučin- kovitostjo, toda na to se je že privadil, zato se ne pritožuje, ampak potrpežljivo čaka na boljše čase: »Bogatinov je vlekel poškodbo in še ni v pravi formi. Tudi od Jožefa pričakujem več, Križanič se bo moral še dokaza- ti, Ulagi se pozna nekajmesečna odsotnost, zelo pa sem zadovo- ljen z Beraničem,« ocenjuje prišleke. Zdesetkan igralski ka- der bo skromnejši za Gorena- ka, Koljiča, Praha, Hodžarja, Vo- dopivca in Očka, ki so ali bodo posojeni nižjeligašem, poškod- ba Buturuge, ki si je nesrečno zlomil nogo na četrtkovem tre- ningu pa je nekoliko zaskrblju- joča, saj 80 z vratarji sila >tanki<. Varčevalni ukrepi na Skalni kleti so najbrž povezani z napoved- mi o visokih ciljih v bodoče, ko bo potrebno zagotoviti zajetnej- ši kup denarja. Tako lahko po dolgem času spet pričakujemo prihod kakšnega zvezdnika v mesto ob Savinji. »Načrtno bo- mo spremljali nogometaše, za katere menimo, da so zanimi. Tako jih bomo dodobra spoz- nali, jih po potrebi pripeljal v Celje, jim dodali kakšnega izku- šenega moža in ekipa bo vse močnejša,« pojasnjuje Jani Žil- nik, ki med drugim opravlja tudi dolžnosti tehničnega direk- torja, čeprav uradno še ni prev- zel te funkcije, čez nekaj mese- cev pa jo bo. Z njegovim priho- dom v klub se je spremenila tudi kategorizacija posameznih trenerjev, za kar je bil. že skrajiii čas. Nekoč opevani, so sedaj postali le povprečni, kar sicer ni najbolj prijetno, je pa,na mestu. »Še vedno bomo žagovarjali timsko delo na vseh segmentih, zato bo polsezona, ko gre za rezultate članskega moštva, prehodna,« je ponovil član UO Darko Klarič in pustil odprto vprašanje o naskoku na vrh že prihodnje leto. TOMAŽ LUKA-Č Ruše: Na 23. karate turnirju SKI je najvišjo uvrstitev celj- skega Društva za karate do- segla Nina Jurkošek, ki je v borbah nad 60 kg zasedla 3. mesto. Matej Lebič (borbe do 75 kg) in Jolanda Buzalo (ka- te) sta osvojila 4. mesto, Da- vorin Kračun pa je v borbah nad 75 kg pristal dve mesti nižje. Rogla: Na DP obrtnikov v veleslalomu je zmaga pripad- la moštvu Škofje Loke. Ostale uvrstitve: 4. Mozirje, 5. Celje, 6. Žalec, 7. Šmarje pri Jelšah, 8. Slovenske Konjice, 12. Vele- nje. Celje: Izidi prvih tekem če- trtfinala ŠKL, osnovne šole: O. Meglič Ptuj-Pod goro Slo- venske Konjice 58:65, L. Ada- mič Grosuplje-Livada Velenje in Tabor Maribor-II. OŠ Celje preloženo. Dijaki: SŠ Postoj- na-ŠC Celje 54:78, I. Gimn. Celje-GEŠ Trbovlje 80:49. Murska Sobota: Izidi 5. kroga prve strelske državne lige, ekipno: 1. D. Poženel 1700 krogov, 3. Mrož Velenje 1673, 4. SD Celje 1670, 5. Slo- venske Konjice 1663. Posa- mezno: 1. Ljubič (Slov. Konj.) 577, 2. Šterman in Veternik (oba Mrož) 573,4. Tkalec 57. 6. Maček 569, 12. Bruj^j, 559 (vsi D. Poženel). Kranj: Na mladinskem pi^ valnem DP je Uroš Gor^ (Poseidon Celje) s časo,j 37,85 na 50 delfin prip^ najvišjo uvrstitev tega kluba, 4. mesto. Na 50 hrbtn« (29,33) je bil šesti, na 100 pr^ sto (55,50) sedmi in na dva. krat daljši disciplini (2:05,601 osmi, enako uvrstitev pa jj dosegla njegova klubska ko! legica Mateja Dolšak na loj prosto (1:05,50) Celje: OŠ Frankolovo presenetljivi zmagovalec tošnjega občinskega roko. metnega prvenstva (7. in 8 razred). V finalu so odpravili OŠ Štore s 40:30. Vrstni red: l, Frankolovo, 2. OŠ Štore, 3. m OŠ, 4. IV. OŠ. Pri dekletih jf slavila Lava pred III.OŠ in Oš Štore. V kategoriji 5. in 6. raz- redov so bili najboljši učenci I.OŠ, pri dekhcah pa III.OŠ. Splošno zadovoljstvo 1. A ligaši so zaključili s prvim delom državnega ko- šarkarskega prvenstva, evroligaš iz Laškega pa se je poslovil od najelitnejšega tekmovanja. V Laškem, na Polzeli in v Zrečah so s pri- kazanim zaenkrat zadovolj- ni, v ključnih trenutkih pa so po njihovih besedah spo- sobni še več. ~ o, t: -■seii^T.^^«.?^ A-. - Največ pozornosti so priteg- nili pivovarji, za katere je pra- va škoda, da so »kiksnili« pri izbiri novih tujcev. V evroligi so iz tekme v tekmo dokazo- vali, da niso »rekreativci«, kot so jih poimenovali, kdo drug kot hrvaški novinarji. Seveda so bjli ob podobnih natolceva- njih rahlo površni, saj so spre- gledali strelski učinek Miljana Goljoviča, prvega strelca pre- stižnega tekmovanja, ki si ga želijo mnogi uglednejši klubi, pa tudi ostali niso nobeni ek- sotiki. Laščani so zapustili ze- lo soliden vtis, primanjkljaja kakovostnih košarkarjev pač ni bilo mogoče bolj prikriti.« Dokazali smo, da smo močni. Ne sicer toliko, da bi lahko konkurirali za prvo šestnajste- rico, kajti klop je bila prekrat- ka. Razen redkih izjem nas ni nihče nadigral, tudi ob slovesu v Zagrebu bi z malce več sreče lahko iztržili zmago. Predsta- vili smo se kot čvrsto moštvo. za kar gre pohvala igralcem, ki jim nimam česa očitati, saj so dali vse od sebe,« je strnil vtise trener Aleš Pipan. Pivovarna Laško si je ob napornem tek- movalnem ritmu doma pri- voščila poraz le proti Zagorju v Treh lilijah, a se mu je v Zasav- ju tudi oddolžila in za name- ček ugnala Union Olimpijo ter ji pred finalom domačega po- kala v Laškem nagnala sti^h v kosti. Na Polzeli so se krčevito borili za vstop med 6 najbolj- ših A-1 ligašev, prav ob koncu pa so skoraj »polili vse kar so namolzli«, saj so si privoščili poraz v Sežani pri zadnjeu- vrščenem Kraškem zidarju. Na srečo Savinjskih Hopsov, se je prvi del prvenstva raz- pletel tudi njim v prid, zato bodo tu in tam skušali mešati štrene favoritom^ Možnosti za osvojitev 4. mesta pred play-offom niso najbolj real- ne, bolj nevarni bodo v nas- Ijednjem lokalnem derbiju. Najnižje je pristala Rogla Atras, ki pa nikakor ni razoča- rala. Vsaj zaenkrat ne, čeprav prvoligaški status še zdaleč ni zagotovljen. Prihodnji obraču- ni bodo namreč drug za dru- gim kvalifikacijski. T.L., Foto: GK Miljan Goljovič se je po evropskih ligaških bojih okitil še z nazivom naj-strelca. Se Celje vrača? Košarkarji KK Celje so kljub pomanjkanju denarja in ne najboljšim pogojem za delo osvojili 1. mesto v vzhodni skupini 2. SKL. V zadnjem krogu so v derbiju odpravili še Rudarja in se usmerili proti novim podvi- gom. Derbi v dvorani Gimnazije Center sicer ni odločal o bis- tvenih stvareh, saj so si tako eni kot drugi zagotovili vodil- ni mesti. Šlo je za prestiž, mnogo več pa so pokazali domačini. »Kljub nepomem- bnosti srečanja sem se odlo- čil, da igramo na vso moč, gostje pa so taktizirali in izku- šeni Durnik na nasprotni stra- ni sploh ni stopil na parket,« je o derbiju povedal trener Celjanov Gorazd Bokšan, ka- terega ambicije so povezane z naskokom na 1. B ligo. »V klubu bodo v prvi vrsti morali zagotoviti denar za ekipo, ki se je doslej izkazala. Potem bom lahko napovedal celo uvrstitev v višji kakovostni razred. Česa podobnega smo nedvomno sposobni, kar smo dokazali tudi na nekate- rih prijateljskih srečanjih s l.B in celo l.A-ligaši,« je optimis' celjski strateg. Vse glasnejše so napovedi o vrnitvi starih košarkarskil^ časov v mesto ob Savinji, ^P' vorice pa so še bolj smele »bombastične«. »Matjaž vornik v Celju? Bilo bi lepO' toda vedeti moramo, da profesionalec in zastonj ne b" igral. Toda najprej se je P^' trebno z rezultati pripraviti ^ odhod na pota stare slave," opozarja Bokšan, ki ga nada' Ijevanje sezone čaka čez dni. T.l" ŠPORT 21 Cankar čez, Rozman blizu 8m? f»{a dvoranskem evropskem prvenstvu v Belgiji konec ted- bodo v 13-članski sloven- ski reprezentanci nastopili kar celjskega Kla- (jivarja. »Abonentom« Gregor- ja Cankarju, Anji Valant in j^riju-Rovanu se je pridružil Je Sergej Rozman, In kakšen je domet celjskih skakalcev? jsjajbrž ne bi preveč pretirava- li če bi si zaželeli treh nastopov /finalu in ene vrhunske uvrsti- tve, upali pa bi celo na odličje. Seveda je naš glavni adut Gre- gor Cankar, ki je letos že nizal osmice in je sploh v zelo solidni formi. »Sprva sem zimsko sezo- no jemal bolj >z levo roko<, po- tem pa sem začutil, da bi lahko priskakal do kakšnega vidnega dosežka. Zato delo na treningih podrejam ciljem na največjemu dvoranskemu tekmovanju le- tos,« je razkril Cankar, ki meni, da še ima nekaj rezerve: »Manj- ka mi še pravi občutek. Nisem skakalec, ki bi forsiral rezultate, ki bi bili posledica moči in hi- trosti, za tehnično dovršenost pa je potreben pravi občutek. Tu mislim predvsem na stopalo in koleno, kjer bodo potrebne še korekture in menim, da jih bom opravil do svojega nasto- pa. Moj edini cilj je dobro ska- kanje. Konkurenca bo močna, prednjačili bodo najbrž Rusi, sam pa bom nedvomno prežal napmvo priložnost in skušal priti čim višje.« AD Kladivar bo v skoku v daljino na največjih tekmova- njih prvič zastopan z dvema atletoma. Na DP v Ljubljani je namreč normo izpolnil tudi Sergej Rozman, atlet, ki se je šele v zadnjih sezonah povsem posvetil skoku v daljino. »Pred dvema letoma sem začel s pri- zadevno vadbo pod vodstvom Srdjana Djordjeviča, kar se mi je obrestovalo. Upava na uvrsti- tev v finale, saj je v ljubljanskih 776 centimetrih še nekaj rezer- ve. Če mi uspe skočiti blizu osmih metrov, kar sem ned- vomno sposoben, bi se lahko znašel m^ elito,« pravi Roz- man, ki že kuje načrte za polet- je in si želi celo nastopa na 01 v Sidneyu. Podobne ambicije goji tudi Anja Valant, ki bo izmed slo- venskih reprezentantov nasto- pila prva. »Že jutri ob 10.30 se začenjajo kvalifikacije trosko- ka. Čutim, da sem dobro pri- pravljena, zato verjamem v us- peh. Zelo zadovoljna bi bila z novim osebnim rekordom (14,10), težko pa bi napovedo- vala uvrstitev, saj konkurence ne poznam najbolje,« pravi Va- lantova. Brežičan v celjskem dresu Jurij Rovan je podobno kot njegovi klubski kolegi letos že potrjeval dobro pripravlje- nost. Na mitingu v Grčiji je celo izboljšal državni rekord, vpra- šanje pa je, če je njegovih 556 preskočenih centimetrov s pali- co sploh dovolj za zaključni nastop v finaliu. Razlika med našimi in ostalimi skakalci ob palici je pač precejšnja. Ob koncu tedna je bilo na domačih tekmovališčih še ne- kaj preizkušenj za mlajše kate- gorije. Na DP v metih za starej- še mladince in pionirje sta slavi- li Celjanki Jazbinškova (kladivo 29,24) in Majcnova (disk 35,64). Šentjurčanka Ratejeva je bila s 43,22 najboljša v kopju in tako ponovila članski dose- žek iz Nove Gorice, ko je zmo- gla še 3 cm več. Atletinja Kovala se potem, ko je normo za lan- sko EP zgrešila za 26 cm, tokrat nadeja nastopa na MSP oktobra v Čilu. Uvrstitve preostalih: 2. Novak (kopje), 3. Grosek (kop- je), 3. Dečman (krogla), vsi Kla- divar. Na dvoranskem atletskem DP v mnogobojih sta zmagi za Kla- divar priborili Marina Tomič pri kadetinjah in Dominika Gačner med pionirkami. V peteroboju sta zbrali 3348 oziroma 3126 točk. T. LUKAČ, PŠ, JK Foto: GREGOR KATIČ Bo novinec na velikih tekmovanjih Sergej Rozman po Gentu doskočil tudi v Sydney? Aktivne pocilnice Oddelek za družbene dejavnosti Mestne občine Celje in Športna zveza Ce- lje pripravljata v sodelo- vanju z osnovnimi šolami in Teniško akademijo Volk v času šolskih počit- nic zajeten program športnih aktivnosti za os- novnošolsko in srednje- šolsko mladino. Počitnikarji bodo v petih dneh (28. in 29.2. ter L, 2. in 3.3.) v rekreativne na- mene lahko brezplačno uporabljali 10 športnih ob- jektov in prostorov. Na Go- lovcu bodo na razpolago bazen, kegljišče in dvora- na C, v mestnem parku dr- sališče, svoje kapacitete pa so ponudile osnovne šole Hudinja, Polule, Lava, Lju- bečna, IVOŠ in II. OŠ. Predvideni programi v do- poldanskih urah zajemajo poljudne igre z žogo, aero- biko, kegljanje, plavanje, tenis, odbojko, drsanje, košarko, športno plezanje, mali nogomet in namizni tenis, -Podrobnejše infor- macije so na voljo na Mest- ni občini Celje (tel. 484- 822, -int. 322) in celjski Športni zvezi (tel. 412- 102). PRIMOŽ ŠKERL Celjskim judoistom 8 odiicij Judo klub Ivo Reya je pripravil letošnje kadetsko DP, med 21 klubi pa so organizatorji in JK Sankaku skupaj priborili 4 naslove ter 8 medalj. Pozlatile so se kadetinje Sankakuja Mateja Drakšič (do 44 kg), Nives Pere (do 48)., Lucija Polauder (nad 70) ter »reyevec« Primož Ferjan (81 kg). Mihi Pečovniku je pripadel naslov podprvaka (66 kg), Borut Lakner (pristranski sodniki so mu ukradli zmago). Vladi Drakšič in Igor Terbovc pa so si v svojih kategorijah nadeli bron. Sankakujevke so postale tudi najuspe- šnejši klub na prvenstvu J.K. športni koledar SOBOTA, 26.2. .............mm , : . ........—mm Košarka I B SKL, 20. krog - Murska Pobota: Radenska Creativ-Ke- "loplast (16), Šoštanj: Elek- |j3-Simp Radovljica (17,30), Krško; Ten Krško-Banex (20). 1-SKL (Ž), od 1. do 6. me- 5. krog - Ljubljana: SKB ^^žica ml.-lngrad Celje (16). SKL (ž), od Z do 12. mesta, • l^rog - Jesenice: Jesenice- ^omet (19,30). Rokomet , ^iga prvakov, četrtfinale Povratna tekma) - Celje: Ce- Pivovarna Laško-Caja Espa- Ademar Leon (18). , ^ A DRL, 18. krog - Izola: HM-Radeče. , ^-A DRL (Ž), 18. krog - Ve- ®nje: Vegrad-M Degro Piran, Burja-Žalec. Odbojka ^^•DOL, 19. krog - Šempeter: J Šempeter-Fužinar GOK , EM II., Šoštanj: Šoštanj To- •"^Išica-IGM Hoče. 2.D0L (Ž), 19. krog - Šo- štanj: Kajuh Šoštanj-Kemiplas II., Maribor: Infond Branik II.- B&L Utrip Šempeter. Hokej DP, skupina B, 2. krog - Celje: Celje-Marc Interieri Ti- voli. Kegljanje l.A SL, 15. krog-Celje: CM Celje-Rudar (T) (17). l.A SL (Ž), 15. krog - Celje: Miroteks-Mehano Izola (14,30). NEDEUA, 2A2. Nogomet Liga Si.Mobil, 17 krog - Celje: CMC Publikum-Mura, Prevalje: Korotan-Rudar (V) (obe ob 15). SREDA, 1.3. Rokomet l.A DRL, 18. krog - Dobova: Dobova-Celje Pivovarna Laš- ko, Slovenj Gradec: Prevent- Gorenje. panorama NOGOMET mmirni:': -: ' - «>»1««» Prijateljske tekme CMC Publikum-Esotech Šmartno 2:1 (2:0), Esotech Šmartno-Factor 2:2 (2:0), Dra- vinja-Esotech Šmartno 1:3 (0:2). KOŠARKA Evropska liga 16. krog: Cibona-Pivovarna Laško 88:80 (38:36) Lisica 21, Goljovič 20, Jurak 12, Nach- bar 9, Kune 8, Miletič 6, Drag- šič 4. Končni vrstni red v skupini H: Efes Pilsen 27, Paf Bologna in Cibona 26, Ulker 24, varese 21, Pivovarna Laško 18. ' Liga Kolinska 22. krog: Kraški zidar-Sa- vinjski Hopsi 82:75 (43:33) Gorjup 15, Cizej in Ovčina 14 Čmer 10, Kobale in B. Udrih 8 Nikitovič 3, Kahrimanovič 2 Josipovič 1. Zagorje-Pivovar na Laško 64:88 (23:48) Goljo Vič 18, Dragšič 17, Hafnar 15 Jurak in Lisica 14, Miletič 6 Kune in Nachbar 2. Rogla Atras-Loka kava 77:82 (39:42) Šporar23, Mihailovski 12, Sta- rovasnik in Zinrajh 10, Jokič 7, Dundov, Benič in Temnik 5. Končni vrstni red po rednem delu: Union Olimpija 43, Pivo- varna Laško 42, Krka Telekom 38, Slovan in Triglav 34, Sa- vinjski Hopsi in Zagorje 33, Loka kava 29, Rogla Atras, ZM Maribor in Helios 28, Kraški zidar 26. 1.B SKL 19. krog: Kemoplast-Elektra 113:84 (45:37) Tomažin 24, Novakovič 22, Rovšnik 19, Ko- čar 16, Zorko 14, R Maček 9, Ribežl 5, Jovanovič 4 za Ke- moplast, Rizman in Vugdalič 19, Božič 18, Črešnik 12, Milič 8, Rupreht 5, Goršek 3 za Elek- tro. Banex-Nova Gorica 97:89 (50:37) Sivka 31, Novak 21, Strnad 10, Lušenc 7, Keblič in Jesenek 6, Pavlin 4. Vrstni red: Bežigrad 33, Radenska, Nova Gorica in Kemoplast 32, Banex 30, GD Hrastnik 28, Elektra in Ten Krško 27, Ilirija in Simp Radovljica 26, Jurij Plava Laguna (-1) 24, Union Olimpija ml. (-1) 22. 2.SKL vzhod 18. krog: Celje-Rudar (T) 88:67 (47:25) Sušin 19, Urba- nija 17, Benčan 13, A. Šarlah 9, Tajnik in Djakovič 7, Kolka 6, Kitek 5, Čmer 3, T. Šarlah 2. Ekipa Janče-Rogaška 98 86:72 (41:34). Končni vrstni red po rednem delu: Celje in Rudar (T) 33, Maribor ml. in Litija 29, Črnomelj 27, Ekipa Janče in Rogaška 98 26, Lastovka 24, Bistrica 23, Ruše 20. 1.SKL (Ž) 3. krog, od 1. do 6. mesta: Ingrad Celje-ADD Ilirija 71:50 (33:31) Deak 19, Veble 18, Su- šin 13, Obrovnik 9, Barenyova 6, Vodopivec 4, Ramšak 2. Vrstni red: Ingrad Celje 34, Imos Ježica 31, Maribor in SKB Ježica ml. 25, ADD Ilirija 24, BTC Legrand 23. SKL(Ž) 4. krog, od 7 do 12. mesta: Comet-Postojna 67:65 (30:27). Vrstni red: Odeja Marmor 8, Pomurje Skiny, Postojna in Je- senice 6, Comet in Domžale 5. ROKOMET Liga prvakov Četrtfinale (1. tekma): Caja Espana Ademar Leon-Celje Pi- vovarna Laško 30:28 (12:15) Manaskov 7, Škrbič 5, Stefa- novič in Pajovič 4, Vugrinec in Kokšarov 3, Šerbec in Pun- gartnik 1. 1.A DRL 17. krog: Celje Pivovarna Laško-Prule 67 27:19 (14:10) Kokšarov 7, Vugrinec in Pa- jovič 5, Stefanovič in Pun- gartnik 3, Šerbec 2, Škrbič in Tomšič 1. Gorenje-Izola HM 33:24 (15:8) M. Oštir 10, Rutenko, Gavriloski in Sovič 5, Štefanič 3, Gajšek in Do- beršek 2, B. Oštir 1. Radeče- Termo 25:28 (12:12) Ger- man 7, Privšek 6, Plazar 5, Rantah in Kovač 3, Trboje- vič 1. Vrstni red: Celje Pivo- varna Laško 32, Prule 67 20, Trebnje 28, Prevent 26, Go- renje 20, Slovan, Radeče in Dobova 12, Inles Riko in Termo 11, Andor Jadran 6, Izola HM 2. 1.A DRL (Ž) 17. kr(g Jelovica-Vegrad 24:25 (13:12) Raukovič 9, Ste- vanovič 7, nojinovič 3, Krajnc in Dešman 2, Jukič in Rodič 1. Žalec-Branik 31:23 (13:12) Randl 9, Derčar 8, Strmšek in Zidar 4, Uranker 3, Jager 2. Vrstni red: Robit Olimpija 34, Krim NR 32, Žalec 22, M De- gro Piran 20, Vegrad 18, Gra- miz in Jelovica 15, Baje Dae- woo Izola 10, Burja in Branik 2. ODBOJKA 2.D0L 18. krog: Krka-Šoštanj To- polšica 0:3 (17:25, 23:25, 17:25). SIP Šempeter-Kovi- nar Kočevje 3:0 (b.b.). Vrst- ni red: Brezovica 48, Šoštanj Topolšica 44, SIP Šempeter (- 1) 43, IGM Hoče 42, Ljuto- mer 30, Termo Lubnik 26, Beltinci 24, Prvačina 21, Fu- žinarGOKIGEMII. 17. Črnu- če 11, Kovinar Kočevje (-1) 9, Krka 6. 2.D0L (Ž) 18. krog: Frupi ŠOU K2 Sport-B&L Utrip Šempeter 3:0 (25:17, 25:21, 25:20). Asics Kamnik-Kajuh Šoštanj 1:3 (13:25, 26:24, 21:25, 22:25). Vrstni red: Frupi ŠOU K2 Šport 47, B&L Utrip Šempeter 42, Krim 40, Infond Branik II. 34, Kajuh Kajuh Šoštanj 27, Benedikt 26, Gradb.. Stane Mežica 24, Solkan in Tabor Maribor 23, Asics Kamnik 16, Mladi Jesenice 15, Kemiplas II. 7 ^ "HOKij ;:i','M'ii>^i'iMf....iiii>........................—m)-ii.Wi.jmmmimm^ DP 2. krog, skupina B: Celje- Hit Casino Kr. gora 3:3 (1:1, 1:2, 1:0). Vrstni red: Hit Casi- no Kr. gora in Marc Interieri Tivoli 7, Triglav (-1) in Celje (- 1) 3. DP(Ž) 6. krog: Terme Maribor-Ce- Ije 15:0 (5:0, 2:0, 8:0). Končni vrstni red po rednem delu: Terme Maribor in Acroni Jese- nice 10, Bled 3, Celje 1. 1.A SL 14. krog: Iskraemect)-CM Celje 7:1. Vrstni red: Iskrae- meco 28, Konstruktor 24, Pro- sol stiking 23, Rudar 16, Pro- teus Liv 14, Log Steinel 9, Gorica Tekstina 8, CM Celje in Elektrarna Dravograd 6, Inter- commerce 5. 1.A SL (Ž) 14. krog: Triglav-Miroteks 2:6. Vrstni red: Miroteks 28, Triglav 20, Adria Convent in Pro- sol Stiking 17, Gorica Tekstina in Postojnska jama 14, Kočevje in Gradnje IGEM 10, Mehano Izola 9. Avtohiša Kolmanič 3. 22 ZA RAZVEDRILO PISMA BRALCEV - FEUTON 23 ^MEVI I Mama, kam gremo? Qjgovor na članke, objav- 1-.22. Lin 3. 2.2000 v pišem v imenu nekaterih Ptrok iz doma Šmarje pri Jel- J3I1 in Dobrne. Prav na začet- jjj naj omenim, da se je tov. jylarošek udeležil shoda pri Jožefu v Celju, ko je bila !predstavljena knjiga g. Otta 'okradeno otroštvo. Tov. Ma- ni spregovoril o svo- jgni, kot pravi, zelo uspe- §iiem pedagoškem delu no- l,ene besede. Zadržala bi se pri osebi, ki jo avtor tega feljtona opisuje že kar v nekaj nadaljevanjih, [(osanam 1945 leta na Tehar- jah pobili starše, smo bili otroci prisiljeni živeti naprej na Petričku, kjer smo pod budnim očesom oborožene vojske živeli v bedi, strahu, nečloveškem mučenju (ure in ure smo stali na soncu, zaprti v silosih, prekajevalnicah iitd.), nato po raznih domovih jpo Sloveniji. V domu Šmarje |pri Jelšah in Dobrni je kot upravnik služboval tov. Ma- rošek. V zavodu so bili različ- ni otroci - partizanske sirote in sirote po vojni pobitih star- šev, ki jih on v svojem članku imenuje »druge sirote«. Da, prav te so kamen spotike že cela desetletja. V svojih spo- jninih opisujete dobrine, kot so žepnine, hranilne knjižice. vozovnice za obisk svojcem. Sprašujem vas: »Kateri otroci so imeli svojce, da so jih obi- skovali?« Teharski prav goto- vo ne! Pišete tudi o plačeva- nju za bivanje v domovih. Za otroke Teharja so plačevali v socialnem skrbstvu v Celju. Načelnica tega oddelka je bila tov. Ljuba Škrlj. Tega denarja otroci nismo imeli na hranil- nih knjižicah, to sem prebrala prvič po tolikih letih. Zavedam se, da je bilo nuj- no potrebno otroke zaposliti, čeravno je delo, ki ga opisu- jete, bilo zanje neprimerno. Želela bi vas kot pedagoga vprašati, kako ste. pristopili in kakšne metode dela ste uporabili, da bi preprečili in omilili travme, ki smo jih do- življali otroci? V svojem se- stavku pišete, da Teharja in Petrička ne poznate (saj ga nočejo poznati tudi tisti, ki so to zlo otrokom naredili)! Poznati pa bi kot pedagog in upravnik morali matične liste (dosjeje) otrok, v katerih so opisane njihove usode. Bere- mo o usodi sester R. Mar ne veste, da ste izdali poimen- ska imena svojih gojencev, kar je poklicna skrivnost? Boleče je tudi, ko zatrjujete, kako ste nekaterim gojen- cem pomagali do poklica. V primeru R. ne drži. Starejšim sestram ste pomagali, mlajši- ma pa sta do poklica poma- gali starejši sestri (1958- 1961). V glavnem ste otroke usmerjali v poklice s skrajša- nim programom in tja, kjer je bil tudi internat in šolanje zastonj (rudarska šola). Po- zabili ste pisati o grozotah, ki so jih otroci doživljali ob iz- gubi staršev, ob ločitvah bra- tov in sester, nekateri se niso poznali med seboj. Niste pi- sali o posvojitvah, tako da so se bratje in sestre pisali vsak drugače. Spreminjali so osebne podatke, tako da so otroci ob sklenitvi zakonov imeli težave. Pišete o zaba- vah, taborjenju itd. Posebno smešno je bilo brati o spolni vzgoji. Prav neprijetno bi vam bilo, če bi otroci, poseb- no deklice, o tem spregovori- le več, kot bi radi slišali. In ko ste ob 21. uri pogasili luči, ste mar pomislili, koga bi bilo potrebno pobožati, mu» po- vedati pravljico ali obljubiti, da bo lahko dalje spal, da mu ne bo treba telovaditi zunaj, ko bo še noč? Morda koga potolažiti sredi noči, ko neu- tolažljivo kliče mamo? Vidite, tov. Marošek, o tem bi morali pisati, ne pa o vaših uslužbencih, pleskanju, ta- borjenju, nepravilno opisanih slikah... Ste se kdaj, tov. Ma- rošek, vprašali, kako so se vaši gojenci vključili v življe- nje, koliko od njih je zaživelo zdravo življenje, koliko otrok se je zgubilo? Veliko jih je končalo v ustanovah za du- ševne bolnike. Tov. Marošek, to bi vas moralo bolj skrbeti. Morda bi bilo vas potrebno spomniti, da ste zlorabili zau- pano vam skrivnost ob kraji neke ure. Kazen je otroka ča- kala v šoli, ne v domu. Se vam ne zdi bolje, da bi molčali še nadaljnjih 50 let? Ko smo se leta 1970 v domu na Dobrni srečali tedanji gojenci, smo tov. vzg. R. V. očitali, kako nas je znala brcati. Si lahko misli- te, da je še po tolikih letih glasil odgovor: »Še premalo smo vas brcali v rit.«? In na koncu naj povem še, kakšna je bila razlika med nami. Tu bi morala imenova- ti tov. Staneta Inkreta, saj vsega tega, kar smo pisali, ne ve. Njemu je bilo lepo, tak- šna je razlika. Ta odgovor smo bili otroci domov dolžni napisati, saj nas krivica o vaši resnici boli. Da smo otroci največje bogastvo sveta, v vašem primeru ne drži. Vi in vam podobni ste bili nočna mora vsem tistim, ki ste nam brezsrčno ukradli naše otroštvo. Prizadeti gojenci (naslovi v uredništvu) Ipre^^ smo Predstavitev terkvein misijonarjev Mogoče ste opaziU tista dva čudna, tuja fanta, ki hodita po cesti in od vrat do vrat. Mogo- če ste se spraševali, kdo sta in zakaj gre? Sam sem eden od tistih fan- tov. Ime mi je Elder Daniel Gashler. Jaz in moj družab- nik, Elder Seth Ruhnovv, sva misijonarja Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni. Kot misijonarja bova os- tala v Sloveniji dve leti. Potem bova šla domov in nadaljeva- la z normalnim življenjem (šola, družina, športi). Naša Cerkev ima 60 tisoč misijo- narjev po celem svetu. Ko smo stari približno 20 let, imamo priložnost iti v misi- jon, če se tako odločimo. Ko se odločimo za misijon, gre- mo prostovoljno, kamor nas Cerkev pošlje. V Sloveniji je 26 misijonarjev, ki služimo v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju in Velenju. Svoj misijon sem začel v Ameriki. Tam sem se 2 mese- ca učil slovenskega jezika v centru za poučevanje misijo- narjev. V Sloveniji sem že imel priložnost služiti v Kra- nju in v Celju. V dveh letih bom verjetno služil povsod v Sloveniji. Tukaj mi je zelo všeč. Slovenija je na vsakem koncu res zelo lepa in prijaz- na dežela. Kot misijonarji predstavlja- mo našo cerkev. Cerkev Jezu- sa Kristusa svetih iz posled- njih dni. Ta Cerkev je univer- zalna vera. V več kot 160 dr- žavah imamo preko 11 milijo- nov članov. V Jugoslaviji smo začeli pred približno 25 leti s pomočjo Krešimirja Čosiča, hrvaškega košarkarja, ki je bil tudi član naše cerkve. V Slovenijo so prišli prvi misijo- narji pred devetimi leti, z osa- mosvojitvijo države. V Slove- niji imamo približno 200 čla- nov. Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni je krščanska vera. Verjamemo, da je Bog naš Oče v nebesih in da je Jezus Kristus naš starejši brat. Častimo Boga in sledimo evangeliju, ki nam ga je dal Jezus Kristus. Verja- memo, da je naša cerkev ob- novljena cerkev, ki jo je Je- zus Kristus ustanovil, ko je bil na zemlji. Ta obnova se je zgodila leta 1830 preko pre- roka Josepha Smitha, ki ga je Bog poklical v našem času. Kot člani te cerkve skušamo slediti božjim zapovedim, vključno z desetimi božjimi zapovedmi. Sledimo evange- liju Jezusa Kristusa in vods- tvu, ki nam ga Bog daje pre- ko živega preroka Gordona B. Hinekleya. Zaradi Mormonove knjige nosimo vzdevek »Mormoni«. Joseph Smith je prevedel to knjigo iz davnih zapisov. To knjigo so pisali od leta 600 pred Kristusom do leta 400 našega štetja preroki, ki so živeli na ameriški celini. Ta knjiga pričuje o Kristusu in vsebuje njegove nauke, kot so bili dani ameriškim ljudem po njegovem vstajenju. Verjame- mo, da nam dajeta Mormono- va knjiga in Sveto pismo po- polno pričevanje o Jezusu Kri- stusu. Mormonovo knjigo spoštujemo kot Sveto pismo. Rad služim kot misijonar v Celju. Ko greva z družabni- kom naokoli, deliva predsta- vitev o naši cerkvi in vabiva ljudi, naj se prepričajo sami. To je zame zelo dobra izkuš- nja. Vedno se bom z radostjo spominjal svojega misij ona v Sloveniji. Kot sem že rekel, je ta dežela res zelo lepa in prijazna na vsakem koncu. EDLER DANIEL GASHLER, misijonar Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih Prizadevanje za boljše in lepše odnose z okolišem Mladinski dom Mihe Pintarja je nasledil tudi vse dobre in ■negativne odnose BH doma. Tam so bili bosanski otroci ''fugih kulturnih navad, ker so prišli iz nam manj znanega "kolja. Dobrčani so jih občutili kot tujek, niso jih sprejemali '^ot njihov sestavni del in slišati je bilo tudi zmerljivke »domov- gredo, itd., kakor ugotavlja v svojem sestavku ga. Monika, da bi poiskala razloge. To pa ni imelo zveze z »vrsto« sirot, so to bile partizanske ali kake druge sirote. Razlik med '^^Tiškimi, domobranskimi, ukrajinskimi, partizanskimi itd. ^"■otami nismo delali mi, niti okolica, saj to nikomur ni pisalo čelu; tega tudi od nas ni nihče zahteval. Največkrat pa za '^vor in vzrok osirotelosti niti vedeli nismo. Omenjen je bil le v Si^vnem spisu, ki je določal vrsto plačila oskrbnine. Vpogled v pa je imel samo upravnik in računovodstvo. Če bi delali kot je razbrati iz sestavka, v domu ne bi mogli ustvariti skupnega življenja, medsebojne pomoči, ljubezni in spoštovanja, skratka vzgojnega režima. V vsej dolgi dobi dela J^flomovih nisem niti enkrat slišal, da bi katerikoli vzgojitelj na obrni očital gojencu preteklost ali pripadnost njihovih star- Nismo opazili, da bi si to očitali učenci. Res, da tega nismo Poučevali in z ugotovitvami seznanjali otroke. Za nas so bili enako potrebni naše pomoči in vzgoje. V šolo so hodili ^^^Paj z ostalimi dobrnskimi otroci, od katerih so nekateri slabše pogoje za življenje in šolanje kot naši, saj so Orali daleč v šolo in nazaj, pa trdo delati, čeprav so lahko 'cali svojo mamo. V stiku z njimi so njihovo življenje 'Poznavali tudi naši gojenci. Takrat so se počutili srečne. Šele nesreči drugih so začutili svojo srečo, ^ot domačin, doma iz trdne dobrnske družine, sem od ^J^Jih in prijateljev spoznaval vse pripombe, ki so letele na 'n. Noben organizem ne prenese tujka, tudi kraj ne. Skušali . o se počasi vraščati v kraj, da smo sodelovali na raznih J^ditvah pomagali najprej raznim društvom, pozneje pa posameznikom. Do sedaj so nas videli samo na igrišču pri in drugih igrah, na sprehodih itd. S tem smo okvarili iJe^ ° mladino, ki je morala trdo delati. Začeli smo pomagati. Kateri učenci so vabili naše otroke domov, da jim pomaga- jo. Dovolili smo čas izven učnih ur, pa sobote in nedelje. Pomagali smo z večjimi skupinami pri sušenju sena, pobiranju sadja in drugih poljskih pridelkov. Otroci so se lepo vedli, saj so bili skupinskega dela vajeni in pridno delali. Lačni v domu niso bili, da bi šli zaradi hrane, čeprav so z veseljem pojedli kako domačo posebnost. Pomagali smo ljudem v nesrečah. Spominjam se primera, ko je pogorela dvema starejšima manjša kmetija. Ostala sta brez vsega. V naši delavnici smo popravili odpisani postelji in dve omari in jim jih podarili skupaj s posteljnino. Kako srečna sta bila. To so storili gojenci. Odnosi so se počasi spreminjali pri naših gojencih in pri Dobrnčanih. Spoznavali so uspehe naših vzgojnih metod. Nekateri starši, kot na primer Arličeva mama, so prosili, da sprejmemo v naš dom njenega sina Gregorja, da bi se pobolj- šal in popravil ocene. SprejeU smo ga in naš vzgojni sistem je nanj dobro vplival, da je razred izdelal. Teh primerov je bilo več tako iz Dobrne, kakor tudi od drugod, celo iz Mozirja je pripeljala mati svojega sina k nam. Tako smo postali potrebni in zaželeni tudi za Dobrnčane. V omenjenem sestavku piše, da je v dom prišla skupina petnajstih partizanskih sirot, ki so v enem letu napravili dva razreda. Naj pojasnim zadevo. Pri 00 ZZB Celje je delovala posebna komisija, ki je imela nalogo spremljati razvoj in šolanje otrok, ki so jim starši padli kot partizani ali bili kako drugače ubiti. Ugotovili so, da so mnogi otroci zaradi slabe vzgoje, težkih družinskih razmer, nemogočih odnosov doma in tudi v šoli, končali obvezno šolanje v 5., 6. ali 7 razredu. Onemogočeno jim je bilo vsako nadaljnje šolanje. Tudi poklica si niso mogli pridobiti. To pa je bilo nevzdržno in iskali so rešitev. Tudi danes skrbi družba za šolanje otrok, ki so v osamosvojitveni vojni 1991 izgubili starše. Prišli so k meni, da bi na Dobrni zanje organizirali dopolnilno šolo. Pri nas so tedaj prazne kapacitete ostajale, ker smo vsako leto pošiljali otroke naprej v nadaljnje šolanje. Skupaj s šolo smo se dogovorili, da organiziramo dva oddelka dopolnilne šole: prvega za tiste, ki so končali obvezno šolanje s končanim ali nedokončanim petim ali nedokončanim šestim razredom. Ti so v enem letu končali 5. in 6. razred. In drugi oddelek, v katerega smo vključili otroke s končanim šestim ali s končanim ali nedokon- čanim sedmim razredom in z nedokončanim osmim razre- dom, ti pa so v enem letu končali 7. in 8. razred. Šola je skupno z Zavodom za šolstvo Celje pripravila načrt in program, mi pa smo pripravili vse potrebno za namestitev. Sprejeli smo jih v dom in organizirali učni skupini, saj je bilo nekaj čez 30 teh otrok, ki so se vključili v režim ostalih 80 gojencev in nobene razlike nismo delali. Kvečjemu so bili gojenci dopolnilne šole na slabšem, saj so se morali na hitro prilagoditi domskemu življenju in se intenzivno učiti. Tukaj moram povedati svoje ugotovitve, da so mnoge partizanske sirote močneje trpele za posledicami vojnih grozot, kot otroci nemčurjev, domobrancev, kozakov itd. Ti vsaj niso videli tragedije svojih staršev. Njim so jih enostavno odvzeli. Kar je tudi po svoje tragično. Neobre- menjeni so ostali samo tisti otroci, ki trpljenja, mučenja in tragične smrti svojih staršev niso videli. Predpostavljam, da je bilo to domobranskim sirotam prizaneseno, saj govorili niso o tem. Z lic tistih otrok, ki so to doživeli, je izginil otroški sijaj in nasmeh, na njih pa se je naselila otožnost, žalost in skrb. Mnogi partizanski otroci pa so na lastne oči gledali zverin- sko mučenje in ubijanje njihovih najdražjih. Omenil bom samo primer petih otrok Leskovškovih, doma nekje iz Planine. Oče je bil v partizanih in tam padel. Mati z otroki je bila sama, ko so k njim prišli sovražni vojaki, ki so se borili proti partizanom. Mater so zunaj pred hišo posilili, mučili in nazadnje ubili, kar so otroci gledali skozi okna in jokali. Nazadnje so jih nagnali ven, vrgli mater v hišo in vse skupaj zažgali. Eden od teh otrok živi sedaj v Šempetru v Savinjski dolini in nedavno sem mu pomagal, da je prišel do statusa žrtve vojnega nasilja in do zaslužene rente. Vzpodbudo za pisanje spominov na vzgojo vojnih sirot v Dijaškem domu Šmarje pri Jelšah in v Mla- dinskem domu Mihe Pintarja Do- brna sem dobil, ko sem prebral sestavek »Mama, kam gremo?«, ki ga je napisala Monika Kokalj Ko- čevar, objavljen pa je bil v Reviji za zgodovino, literaturo in antropo- logijo Borec štev. 7, letnik 1998. Nanj me je opozoril nekdanji goje- nec Stane Inkret iz Kranja. Ker se v mnogočem z vsebino ni strinjal, me je prosil, naj jaz, kot nekdanji upravnik, o tem kaj napišem. FRANJO MAROŠEK 24 INFORMACIJE - ROMAN ROJSTVA V celjski porodnišnici so rodile: 8.2.: Darja VAUPOTIČ iz Laškega - deklico, Andreja DŽAKUŠIČ iz Celja - dečka, Valerija VERDEV iz Šempetra - dečka. 92.: Elizabeta PRTENJAK iz Celja - deklico, Marija DROLC iz Prebolda - deklico, Marjana ŽERJAV iz Celja - dečka, Majda PAVLOV iz Ro- gatca - dečka. 10,2.: Tanja ŠTERN iz Loči- ce pri Vranskem - dečka, Silva BORŠIČ iz Štor - deklico, Na- taša ROTOVNIK iz Zreč - de- klico, Valerija SEVŠEK iz Tov- stega Vrha pri Ločah - dečka, Karmen VETRIH iz Laškega - dečka. 11.2.: Anica KNEZ iz Zida- nega Mosta - dečka, Tanja KLENOVŠEK iz Rimskih To- plic - dečka, Ana NOVAK iz Loč - deklico, Marija NOVAK iz Celja - dečka, Mojca TOP- LAK iz Šmarja - dečka, Lidija ELER JAZBINŠEK iz Vojnika - deklico, Nevenka VETRIH iz Zreč - deklico. 12.2.: Cvetka IRMAN iz Šmartnega ob Paki - deklico, Simona ŠELEKAR iz Podčetrt- ka - dečka, Mojca HLADIN iz Štor - dečka, Jerica ČREŠNAR iz Zreč - dečka, Vesna KRA- JNC iz Celja - dečka, Nataša LORGER iz Škofje vasi - deč- ka, Borka MOČIČ iz Zreč - deklico, Irena FUNDA iz Laš- kega - dečka. ^ 13.2.: Renata VNUČEC iz Šmarja pri Jelšah - deklico, Vesna ŠAJN iz Celja - deklico. 14.2.: Rozana VODIČAR iz Rimskih Toplic - deklico, Moj- ca JANČAR iz Celja - dečka, Vesna SUTARA iz Celja - deč- ka, Sabina SMONKAR iz Šo- štanja - dečka. POROKE Celje Poročili so se: Andrej KO- ŠTOMAJ in Tina POZINEK iz Celja ter Marjan LIPOVŠEK iz llovce in Sabina DOBROTIN- ŠEK iz Globoč. Šentjur pri Celju Poročila sta se 2 para in sicer Ivan LOKOVŠEK in An- gela LONČARIČ, oba iz Plani- ne pri Sevnici, ter Rudolf LO- KOVŠEK in Jožica BOBEK, oba iz Brezja pri Dobju. Šmarje pri Jelšah Poročila sta se: Aleksander GOBEC in Damjana BERCKO iz Rogaške Slatine. Velenje Poročila sta se: Sašo KOP- ŠE iz Latkove vasi in Maja NOVAK iz Velenja. SMRTI Celje Umrli so: Jožef KRIVEC s Klanca, 66 let, Zlatko KOSTANJ- ŠEK iz Bovš, 43 let. Dragica ČANAKI iz Hrvaške, 87 let, Franc TANŠEK iz Javorja, 80 let, Martina ERTL iz Bukovlja, 81 let, Anton VEGMAHER iz Pre- log pri Konjicah, 70 let. Angela KRIVEC iz Solčave, 62 let. Ljuba KOŠIR iz Celja, 42 let, Zdenka SOZIO iz Bovca, 85 let, Jožefa FIDERŠEK z Ljubečne, 78 let, Marija VOLAVŠEK iz Olimja, 80 let, Stanislav VIDMAR iz Celja, 78 let, Štefka SLATINŠEK iz Slo- venskih Konjic, 46 let, Anton GUNZEK iz Laškega, 81 let. Frančiška PUČNIK iz Sloven- skih Konjic, 78 let, Ivan APOTE- KAR iz Šmartnega v Rožni doli- ni, 50 let, Elizabeta KOŽAR iz Olimja, 93 let, Jože ARTNAK z Ljubečne, 62 let, Janez JAKO- PINA iz Olimja, 91 let, Frančiška OCVIRK z Vranskega, 86 let, Pavla VEŠLIGAJ iz Celja, 67 let, Marija TERBOVC iz Celja, 87 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Marija GORJANC iz Srževice, 86 let, Neža GAJ- ŠEK iz Grobelnega, 86 let, Franc STRLIČ iz Celja, 64 let, Veronika MLAKAR iz Gorice pri Slivnici, 82 let in Ana FID- LER iz Lokarij, 79 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Ivana ZAGAJŠEK iz Šentvida pri Grobelnem, 88 let, Viljem PAŠ iz Rogatca, 78 let, Janez BABIČ iz Kunšper- ka, 88 let, Marija PLAVČAK iz Tlak, 76 let, Cecilija PERC iz Bistrice, 91 let, Martin KRALJ iz Tuncovca, 73 let. Velenje Umrli so: Marija ŠPAN iz Čanja, 70 let, Alojz JUS iz Letu- ša, 54 let, Janez SKONČNIK iz Velenja, 85 let, Marija BRANK iz Velenja, 77 let, Frančiška FERME iz Velenja, 86 let, Marija GOSTEČNIK iz Radegunde, 86 let. Vlado PUČNIK iz Velenja, 45 let, Franjo KARLOVČEC iz Florjana, 65 let, Marija K02UAK s Kozjega vrha, 66 let, Alojzija ZUPANC s Proseniškega, 80 let, Janko ŠTERBENK iz Belih vod, 59 let, Božo MIHAUEVIČ z Velikega vrha, 55 let. Žalec UmrU so: Ivan SATLER iz Andraž^ nad Polzelo, 65 let, Franc KVEDER iz Migojnic, 60 let in Jernej MLAKAR iz Dole- nje vasi, 87 let. MESTNA OBČINA CELJE Oddelek za pravna in premoženjska vprašanja ter gospodarstvo in kmetijstvo Celje, Trg Celjskih knezov 9 objavlja NATEČAJ ZA SOFINANCIRANJE MALIH AGROMELIORACIJ! V MESTNI OBČINI CELJE V LETU 2000 1. Skupen znesek za sofinanciranje del znaša 5,000.000 SIT. 2. Sofinanciranje je namenjeno za naslednja dela: j -priprava tal (čiščenje zaraslosti na travnikih in pašnikih), -planiranje, zasip depresij, ? -izvedbo teras, -izvedbo manjših hidroureditev, ; -polaganje drenažnih cevi, -urejanje propustov in -apnenje. 3. Za sofinanciranje lahko zaprosijo: ■ -občani, ki imajo kmetijska zemljišča na območju Mestne občine Celje in jim kmetijstvo pomeni glavno ali dopolnilno dejavnost in -pravne osebe, ki imajo kmetijsko zemljišče in sedež na območju Mestne občine Celje in jim kmetijstvo pomeni glavno ali dopolnilno dejavnost. 4. Agromelioracije se sofinancirajo v višini 70% od predračunske vrednosti del. Plačila se realizirajo na osnovi ogleda dejanske izvedbe del, ki ga izvede enota za kmetijsko svetovanje Celje. 5. Agromelioracija mt)ra zagotavljati izboljšanje kakovosti zemljišča in večje pridelke. 6. Prednost pri dodelitvi subvencij imajo: j -upravičenci, ki jim kmetijstvo predstavlja glavno dejavnost in I -agromelioracije v hribovskih območjih. 7. Prošnje za sofinanciranje agromelioracij je potrebno vložiti v roku 15 dni od objave natečaja na naslov: MESTNA OBČINA CELJE, Oddelek za pravna in premoženjska vprašanja ter gospodarstvo in kmetijstvo. Trg Celjskih knezov 9, Celje. 8. Vloge za prosilce na podlagi ogleda pripravi Enota za kmetijsko svetovanje Celje, Kocbekova 5, Celje (telefon 483-266) in morajo vsebovati naslednje podatke: -lastništvo in velikost kmetije (posestni list, mapne kopije) in -k.o. in parcelne številke zemljišča, na katerem se bo izvajala agromelioracija, popis potrebnih del in predračunska vrednost investicije. 9. O izidu natečja bodo prijavljeni obveščeni v roku 15 dni od poteka roka za vložitev prošenj. ' MESTNA OBČINA CELJE] Oddelek za pravna in premoženjska vprašanja ter gospodarstvo in kmetijstvcj »Morda bi bilo zate bolje, da ne bi nikoli izvedel resnice,« je zamišljeno odgovoril Jožek. Poznal je Petra, poznal je njegovo pošteno pokončno držo in tudi njegovo trmo, s katero je vedno hotel priti vsaki stvari do dna. Pa vse to ni skrbelo strica Jožka. Bolj ga je skrbela neukrotljiva Petrova jeza, ki je včasih nepričakovano planila iz mladega in na videz mirnega fanta. Daleč naokrog so vedeli, da se ni šaliti na račun mladega Dolinarja. Čeprav še mlad, je že nekaj let čisto samostojno gospodaril na svoji kmetiji v Doljni vasi. Sprva so hoteli razni mešetarji oslepariti mladega fanta, ki si je s svojo pridnostjo prigospodaril na Dolinarjevo kmetijo že kar lepo govejo čredo in tudi par konj je ponovno rezgetalo v hlevu. In ravno pri konjih se je zgodilo, da mu je nekoč Slemenškov Jure, ki se vse življenje ni bavil s poštenim poslom, hotel prodati oslabelo in bolno žival. Peter je doma hitro opazil, da konj ni pravi, zato ga je še tisti večer peljal nazaj k Juriju in seveda zahteval nazaj svoj denar. Stari slepar Slemenšek se je nekaj časa delal gluhega za Petrove besede, ko pa je videl, da misli fant, ki mu je tedaj bilo komaj dobrih osemnajst let, prekleto zares, je poklical sina in močnega hlapca rekoč: »Poženita smrkavca s kljusetom vred od našega praga! Zdaj že vsak pankrt misli, da me bo ustrahoval na mojem gruntu!« Peter bi pred močnim, malo prizadetim hlapcem in hudob- nim Slemenškovim sinom prav gotovo pobegnil in počakal drugo priložnost, da poračuna s starim Jurijem, ko pa je slišal starega govoriti o »pankrtu«, je v njem zavrela Dolinarjeva kri. Kot blisk naglo je zlomil ročico na bližnjem vozu in z njo divje udarjal po nesrečnem hlapcu in mladem Slemenšku, dokler nista vsa okrvavljena pobegnila v temo. Stari Jur, ki je med tepežem strahopetno pobegnil v hišo, je skozi okno gledal, kako je Peter privezal konja h kozolčnemu stebru in .razločno slišal njegove besede: »Jutri do sedmih hočem videti denar na svoji mizi! Drugače pridem sam ponj!« Trdo je zabrisal zlomljeno ročico proti bevskajočemu psu, da je še ta klavrno utihnil in se pobral v svojo kočo. Drugo jutro je šlo Petru kar malo na smeh, ko je gledal Slemenška, kako previdno izbira besede v opravičilo in kako natančno šteje na mizo denar. »Zdaj boste pa popili kozarček shvovke, stric Jur in vse bo spet prav!« mu je z občutkom velike samozavesti nalil žganja in na svoj način povedal, da je potrebno gledati nanj, kljub njegovi mladosti, kot na enako- vrednega moža. Vse to je vedel stric Jožek in vedel je, da je Peter v svoji jezi neustavljiv, zato ga je postajalo vse bolj strah, ko je Milivoj odstiral žalostno preteklost, polno prevar in hudobije. »Le zakaj mi ni nihče nikoli ničesar povedal?« se je vse bolj bliskalo v Petrovih očeh in razločno se je slišalo pokanje belih členkov na rokah, ki so se stiskale, kot bi že držale za vrat tistega, ki je bil kriv materine in njegove nesreče. »Poslušaj, Peter!« ga je hotel pomiriti stric Jožek. »Čas je že pocelil stare rane. Tudi ti si prestal najhujše preizkušnje. Dokler je bilo potrebno, smo vsi skrbeli, da ni propadla tvoja domačija, zato ne misli na nove neumnosti! Dobro si zastavil gospodarstvo, zdaj raje pomisli na to, da se prav oženiš in podaljšaš vejo Dolinarjevega rodu z novim naraš- čajem.« Peter pa ni nič razumel, kaj mu prav in dobrohotno želi stric Jožek. V glavi mu je divje šumelo, postal je ves poten in zaripel v obraz. Dušilo ga je v prsih, zato je planil ven, da se nadiha svežega zraka. Tedaj jih je zagledal! Lomili so vrata, tako divje so se režaU vanj! In zdaj je počilo, čisto blizu njegovega ušesa je počilo! Nastopila je tišina in nato jok in groza! »Nikogar ne poznam, toliko jih je in streljajo!« je Peter divje planil nazaj v Osojnikovo hišo. V obraz je bil spremenjen, oči je imel krvavo podplute in kot preganjana zver se je stiskal v kot pod pečjo. »Ne!« je nenadoma zakričal z nečloveškim glasom v nastalo tišino in pobesnelo mahal okoli sebe, da se je vsem, ki so ga videli, ledenela kri v žilah. »Pomiri se Peter, saj bo še vse dobro!« je previdno stopila k ponorelemu fantu gospodinja. »Mama, mama!« se je Peter divje oklenil njenega vratu. »Mama, tako strašno me je strah!« je ponavljal vse tiše in tiše, dokler ni izmučen padel v nezaveden spanec. »Fant je hudo bolan,« je prvi prekinil morečo tišino, katero je motilo samo sunkovito Petrovo dihanje, Milivoj. »V trg stopim do zdravnika!« je še dodal in odšel! Zdravnik se je zares oglasil proti jutru, Milivoja pa ni bilo nikoli več nazaj v Doljno vas. Leta so minila od takrat in ravno pred prazniki vseh svetih je bilo, ko se spomnimo naših rajnih in jim skušamo z lučkami in rožami ozaljšati njihova zadnja počivališča. Moja mati je urejala grob, jaz sem se pa radovedno sprehajal po^ pokopališču, zrl v kamen vklesana imena in razmišljal o ljudeh, katerim je že razodeta skrivnost onostranskega biva- nja. Tedaj sta mojo pozornost pritegnila dva sivolasa moža, ki ju nisem poznal. Oba sta se vidno žalostna sklanjala nad gomilo, na kateri je na kovanem križu preprosto pisalo: »Tukaj počiva Anka Dolinar.« Nekaj časa sem začudeno opazoval solze, ki so tekle p" obrazih obeh mož, nato pa sem radovedno vprašal: »Kdo p počiva tukaj, da toliko žalujeta?« Moža sta se nemo spogledala in ko me je že postalo sram. da sem si upal drezati v njuno bolečino je eden spregovorit »Povej mu. Stane, kako je bilo...«. j »Ne, Ivan, ti mu povej, ti veš zgodbo od samega začetka,« jf podal Stane besedo Ivanu. Mati je že davno oplela naš grob in pomoUla za verne duše v vicah, ko sem se jaz že vedno čudil zgodbam, katere nosijo^ srcih preprosti ljudje. »In kaj je bilo potem s Petrom?« sem nazadnje vprašal. »On še vedno živi v zavodu, kjer žive ljudje nesrečnega imena!« je končal pripoved Ivan. Tedaj se mi je zdelo, da hoče Stane dodati besede: »Vsi sm' krivi, da je tako!« A to se mi je samo zdelo, ko sta počas' odhajala med grobovi; Stane še vedno z odločnim korakoi^ nekdanjega vojaka, Ivan pa ves zlomljen, opirajoč se na palic" vidno izpraznjen. Ne vem. po kakšnem naključju sta se tistega dne srečala H' Ankinem grobu, vem pa, da sta oba odhajala z enako bolečin' v svojih srcih. KONEC MALI OGLASI - INFORMACIJE 25 26 MALI OGLASI - INFORMACIJE MALI OGLASI - INFORMACIJE 27 28 MALI OGLASI - INFORMACIJE mnum INFORMACIJE 29 30 KRONIKA nočne cvetke • v torek, 15. februarja po- ppldne, je k Slavici pristopil možakar z odprtim »šlicem«in jo prosil za pomoč. Ker pa ženski ni bilo do ročnega dela, popadel pa jo je tudi strah, je ukrepala, kot je v tistem tre- nutku vedela in znala: na nje- govem obrazu je ugasnila ci- gareto, potem pa sta zbežala vsak na svojo stran. Spolnega nadlegovalca policija zdaj še išče. Ga bo izdala sled na obrazu? • V Sokol baru sta se 18. februarja sprla Boro R. in Drago C. Boro je napeto akci- jo nadaljeval tako, da je nas- protniku postregel z dvema udarcema. • V stanovanju na Maribor- ski sta 19. februarja obraču- navala Tadej R in Srečko Z. Najprej besedno, potem še s pestmi. • V soboto popoldne je bila potrebna intervencija na Mar- kovi. Tam je javni red in mir kršil Peter K., ki so mu naga- jaU živci. Za zdravilo si je izbral razbijanje in zmerja- nje, ki je bilo namenjeno An- tonu M. • Rot bar, nedelja popoldne. Srečko Z. je vrgel po tleh Jože- ta L. in ga pretepel ter zgasnil še pred prihodom patrulje. Zagovarjal se bo pri sodniku za prekrške, policisti pa so ukrepali tudi zoper natakari- co, ki je Srečku dolivala še potem, ko je bila alkoholna čaša že polna. • V nedeljo popoldne so ime- li predstavo tudi v bistroju Pla- tana. Renato V. je Miroslava Ž. počastil z lestvico udarcev. M.A. Da bi bili spomini na počitnice lepi Kakšne bodo aktivnosti policije v času zimskih počitnic? Prihodnji teden se tudi za celjsko šolsko mladino priče- njajo zimske počitnice, torej čas sprostitve in zimskih ra- dosti, ki naj bodo takšne, da bodo vsem ostale v kar naj- lepšem spominu. Da bi bilo v tem času vse tako, kot se spodobi in kot je prav, so v celjski policijski upravi (re- feratu za varnost cestnega prometa v inšpektoratu poli- cije) pripravili vrsto aktivno- sti. Za kar najboljšo varnost v cestnem prometu in na smu- čiščih bodo policisti povečali nadzor na cestah in zagotav- ljali pretočnost prometa na ti- stih odsekih, kjer je pričakova- ti večje zgostitve. Voznikom pa svetujejo, naj bodo med vožnjo strpni in da dosledno upoštevajo cestnoprometne predpise. Okrepili bodo tudi nadzor nad organiziranimi prevozi otrok z avtobusi, kombiji ipd. Pri tem bodo ugotavljali zlasti tehnično brezhibnost teh vo- zil, preverjali pa bodo tudi psi- hofizično stanje voznikov, ki bodo prevažali otroke in mla- dino. Poostreno bodo nadzirali hitrost vozil na kritičnih odse- kih, kjer pogosteje prihaja do prometnih nezgod, preverjali psihofizično stanje voznikov. uporabo varnostnih pasov itd. Ker je ogroženost pešcev v zimskem času večja, bodo po- licisti pozorni tudi na kršitve voznikov, povezane z varnost- jo pešcev, še posebej otrok in mladoletnikov. Policisti bodo nadzirali tudi stanje na smučiščih, predvsem na Rogli in Golteh. Obiskoval- cem smučišč svetujejo, da do- sledno upoštevajo tamkajšnji red, da ne precenjujejo svojih sposobnosti in da pazijo na svoje premoženje, predmete. Vseh vrst zmikavti namreč sa- mo čakajo na primeren trenu- tek, da lahko ukradejo smučar- sko opremo, oblačila, da lahko vlomijo v vozilo itd. Podobne aktivnosti se bodo nadaljevale še v tednu po po- čitnicah, zlasti v prometu, ko bodo poostrili nadzore na kri- tičnih mestih v bhžini šol, hi- trost vozil pa preverjali z me- rilniki hitrosti. Poostreno bo- do tudi nadzirali prevoze os- novnošolcev in dijakov v šole in nazaj domov. Dosledno bo- do policisti ukrepali zoper voznike motornih vozil, ki bo- do s kršitvami ogrožali var- nost pešcev (nepravilno parki- ranje, onemogočanje varnega prečkanja ceste na prehodu za pešce ipd.), ukrepali pa bodo tudi zoper pešce, kršitelje cestnoprometnih predpisov. M.A. prometne nezgode V jarek Na regionalni cesti zunaj naselja Andraž se je v torek, 15. februarja popoldne, pri- petila nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela hude tele- sne poškodbe. Gmotna škoda znaša približno 150 tisoč to- larjev. Branimir Š. (25) iz Velenja je vozil osebni avtomobil iz smeri Polzele proti Andražu. Na delu ceste, ki je speljana iz desnega v nepregledni levi ovinek, je izgubil oblast nad vozilom, zapeljal s ceste in trčil v drsno ograjo, kjer se je vozilo prevrnilo v jarek ter obstalo na strehi. V nesreči je voznik Branimir Š. utrpel hu- de telesne poškodbe. Šolarji so se le prestrašili Lažja nezgoda se je pripe- tila v sredo, 16. februarja ob 13. uri na makadamski cesti Rajnkovec-Sodna vas. Branko V. (51) je vozil kom- binirano vozilo iz smeri Rajn- kovca proti Sodni vasi, v de- snem nepreglednem ovinku v kraju Vonarje pa mu je nas- proti pripeljal voznik avtobu- sa, 48-letni Franc S., ki je pre- važal šolarje. Med voziloma je prišlo do blažjega trčenja, ki, razen preplaha med potniki in lažje gmotne škode na obeh vozilih, ni terjalo drugih po- sledic. Izgubil oblast nad vozilom Na lokalni cesti Sveta Ema- Jerčin v občini Podčetrtek se je v četrtek, 17. februarja zve- čer, pripetila nezgoda, v ka- teri je bil hudo telesno poš- kodovan voznik kolesa z mo- torjem. Franc O. (48) iz Podčetrtka je vozil kolo z motorjem iz smeri Svete Eme proti Jerčinu. Med vožnjo po klancu navz- dol je na zasneženi cesti izgu- bil oblast nad vozilom, padel in se hudo telesno poškodo- val. Neprevidno prehitevanje Na regionalni cesti, zunaj naselja Kostrivnica, se je v soboto, 19. februarja popold- ne, pripetila nezgoda, v kate- ri sta bili hudo ranjeni dve osebi, na vozilu in cestnih objektih pa je nastalo za oko- li milijon 100 ti,soč tolarjev gmotne škode. Aleš D. (27) iz Duropolja je vozil osebni avtomobil iz sme- ri Črnolice proti Planini. Zunaj naselja Kostrivnica je prehite- val dve osebni vozili, po kon- čanem prehitevanju pa je z desnima kolesoma zapeljal na rob avtobusnega postajališča, posutega s peskom. Pri tem je izgubil oblast nad vozilom, ki je bočno drselo čez vozišče, trčilo v drsno ograjo in jo po- drlo ter se prevrnilo v potok Jezerščica. V nesreči sta bila hudo telesno poškodovana dva sopotnika, 27-letni Marjan K. iz Doropolja in 31-letni Ro- bert D. iz Planine pri Sevnici. Sreča v nesreči Na glavni cesti zunaj nase- lja Velika Pirešica se je v nedeljo, 20. februarja po- poldne, pripetila nezgod^ kateri je ena oseba utrp^i hude telesne poško^K gmotna škoda pa znaša oi^^ 450 tisoč tolarjev. Bogomil U. (55) iz Podvig pri Žalcu je vozil osebni avt, mobil iz smeri Arje vasi pt^ Velenju. Blizu kamnoloma Veliki Pirešici je v levem nepi, glednem in mokrem ovi^jj zapeljal desno z vozišča in strugo potoka Pirešica, kjer vozilo obstalo, prevrnjenon streho. Na srečo je bila v bližij patrulja PP Žalec, ki je s p, močjo drugih voznikov vozil obrnila, s tem pa preprečila, d se voznik ni utopil. Voznika,! je v nesreči utrpel hude telesu poškodbe, so iz stisnjene pl( čevine rešili celjski poklicni g silci. M/ Manj črna slika Na Policijski upravi Celje ocenjujejo, da je letošnja prometna varnost spodbud- na, ko jo primerjajo z lansko v nepolnih dveh mesecih. Občutno se je letos zmanjša- lo število hujših nezgod, pred- vsem pa tistih z najhujšimi posledicami. Lani so do 20. februarja na cestah na našem območju umrle štiri osebe, le- tos ena. Seseda je boljše stanje tudi rezultat preventivnih akcij po- licije in poostrenih nadzorov na cestah. Eden takšnih je bil tudi v noči s sobote na nede- ljo, na območju celotne regije je akcijo izpeljalo 56 polici- stov. V času akcije so ustavili 621 voznikov, od teh so jih 50 predlagali v postopek pri sod- niku za prekrške, 47 pa jih je (bo) moralo plačati denarne kazni. Od 621 ustavljenih voznikov jih je 342 »pihalo«, 6 jih je preizkus z alkotestom odklo- nilo. In končni rezultat preiz- kusov? Pozitivnih (nad 0,5) je bilo 42 voznikov, 14 pa jih je imelo v organizmu več kot 1,6 g/kg alkohola. Neslavni rekor- der je bil voznik, ki je na območju Velenja napihal za 2,6 g/kg. Začasno bo ob voz- niško dovoljenje 35 voznikov- kršiteljev. M.A. gorelo je Zgorel tudi drog Policisti PP Šmarje pri Jel- šah so bili 15. februarja ob- veščeni o travniškem požaru v Krtincah in škodi, ki je pri tem nastala. Policisti so ugotovili, da je požar na travniku nastal že 4. februarja, ko je Marjan S. na družinskem posestvu kuril su- ho travo. Ker je pihal veter, se je nenadzorovani ogenj razši- ril in zajel tudi drog električne napeljave, ki je začel tleti, po- noči pa zgorel do višine 60 centimetrov. Elektro Celje (PE Rogaška Slatina) je oškodova- no za okoli 150 tisoč tolarjev. Nastalo škodo bo Marjan S. poravnal s plačilnim nalogom, ki so mu ga izdali policisti. Gorela čevljarska delavnica V ponedeljek, 21. februarja okoli 15.30 ure, je izbruhnil požar na čevljarski delavnici (v sklopu gospodarskega po- slopja) pri stanovanjski hiši v Poljanah na Mozirskem. Ogenj je zajel celotno gos- podarsko poslopje, ki je veči- noma zgorelo, s čevljarskimi stroji in orodjem vred. Požar so pogasili gasilci z Rečice ob Savinji, Pobrežja in Radmirja. Policisti so ugotovili, da je do požara prišlo zaradi dotraja- nosti cevi za odvod dima iz peči na trdo gorivo, v kateri je lastnik po daljšem času spet zakuril. Zaradi pregretja se je vnel leseni element nad cevjo, od tam pa se je ogenj razširil na ves objekt. Gmotna škoda, ki ■jo je utrpel lastnik Ivan G., znaša približno poltretji mili- jon tolarjev. Kratek stik v nedeljo, 20. februarja okoli 17. ure, je zagorelo v stanovanju Janeza W. na Muzejskem trgu v Celju. Policisti so ugotovili, da je do požara prišlo zaradi kratke- ga stika na omarici električne napeljave, ogenj pa je poško- doval kable, kavč, omaro, ste- ne in strop v stanovanju. Po- žar sta pogasila dva poklicna gasilca, gmotna škoda pa zna- ša okoli 200 tisoč tolarjev. M.A. Branil brata, davil policista Brata Marko in Simon si bosta dobro zapomnila ne- deljsko avanturo, saj bosta morala svoje brezumno po- četje zagovarjati pri sodniku za prekrške. Marko pa še na sodišču. Tudi noč, ki sta jo prebila na policiji, ko sta se treznila, ni bila prav prijetna. Bilo je okoli treh zjutraj na Opekarniški ulici v Celju, ko sta policista PP Celje ustavila voznika osebnega avtomobila, 22-letnega Marka G., ki je pred tem storil cestnoprometni pre- kršek. Med preverjanjem po- datkov sta policista zaznala al- koholne hlape in zato za vozni- ka odredila preizkus z alkote- stom. To pa je brata Simona, ki je bil prav tako pijan, tako zelo razjezilo, da je začel vpiti na policista in ju zmerjati. Ker ni in ni nehal, je policist uporabil poseben prijem, da ga je, na tleh ležečega, obvladal in umi- ril, takrat pa je stopil v akcijo Marko, ki je pričel policista daviti in ga vleči z brata. Spet je bila potrebna uporaba fizične sile, sledil je prevoz do policij- ske postaje... M.A. Otroka ni opazil Do žalostnega dogodka je prišlo minuli petek popold- ne na dvorišču stanovanjske hiše v Spodnjem Grušovju. Okoli 15.50 ure je Dragotin S. (37) na dvorišču sedel v svoje terensko vozilo Hyun- dai Galloper in zapeljal vzvratno, žal pa ni opazil svo- jega poldrugo leto starega si- na, ki je stal za vozilom. Otrok je utrpel hudo telesno poškodbo. M.A. KRONIKA 31 Hišne preiskave, odmevna akcifa sredi mesta I Policisti in kriminalisti spet izvedli obsežno akcijo, v kateri so prijeli in pridržali osebe, ki naj bi sodelovale v trgovini z mamili {Množica Celjanov je v so- j^to okrog desetih sprem- ljala nevsakdanje dogajanje y središču mesta, ko so poli- cisti in kriminalisti, unifor- mirani in v civilnih oblači- lili, na Prešernovo ulico pri- drveli v treh avtomobilih. Iz vozil so izstopili policisti v civilnih oblačilih, si nadeli ne- prebojne jopiče, iz enega vozi- la pa potegnili voznika ter ga vklenili. Po pričevanju očivid- cev so v popoldanskem času 'pripeljali na dvorišče pred na- šo radijsko in časopisno hišo vklenjenega osumljenca, ki so m sneli lisice, nato pa se je v spremstvu policistov, ki so 'sedli v njegov avtomobil, od- peljali neznano kam. Tako očividci, na ponedelj- kovi redni novinarski konfe- renci, ki jo je vodil Edo Mlač- Bik, načelnik operativno-ko- munikacijskega centra pri PU Celja, namreč nismo dobili uradnih informacij. Zaradi in- leiesa preiskave, je dejal Mnik, ki je navedel le par skopih podatkov. Novinarska tonferenca, na kateri so po- vedali več o sobotnem doga- janju in o aktivnostih krimi- nalistov pred in po akciji ozi- roma aretaciji ter o večjem zasegu mamil, je bila včeraj (v sredo) ob enajstih dopoldne, torej po zaključku naše re- ilakcije, zato tokrat navajamo le neuradne informacije. V povezavi s sobotnim pri- jetjem oseb, osumljenih kaz- nivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili, so pohcisti in krimi- "nalisti izvedli vrsto hišnih preiskav, na Konjiškem men- da okoh trideset. Med osum- ljenci naj bi bil tudi mlajši brat Kristijana Kamenika, ki ga je za zločin v Tekačevem sodišče obsodilo na najvišjo zaporno kazen. Pohcija je osumljence v soboto pridrža- la, jih večino po zaslišanju izpustila, najmanj eno osebo pa naj bi bili privedli k prei- skovalnemu sodniku. Kot je v ponedeljek namignil Edo Mlačnik, naj bi šlo za osebe, ki so, zaradi sodelovanja v drugih kaznivih dejanjih, o katerih smo že poročali (npr. organizirane tatvine vozil), policistom in kriminalistom, pa tudi javnosti, dobro poz- nane. Da je šlo za akcijo več- jih razsežnosti, govori tudi dejstvo, da so se v aktivnosti pri preiskavah in prijetju osumljenih oseb (s širšega celjskega območja) vključili tudi mariborski kriminalisti ter pohcisti generalne pohcij- ske uprave iz Ljubljane. Več o tej zadevi v prihodnji števil- ki, ko bo tudi že znano, koli- ko od navedenih neuradnih in poluradnih informacij je točnih in koliko je morda iz- mišljenih. ~~ M A., Foto: SHERPA Takšnih sobotnih prizorov Celjani v središču mesta niso vajeni, zato je bilo zanimanje javnosti o dogodku toliko večje. Škodomaniia Na Celjskem je zadnje čase v modi praskanje po avtomo- bilski pločevini. Ne vem sicer, koliko je ta moda prisotna tudi v ostalih delih naše deže- lice, a bržkone se ti trendi uveljavljajo povsod. Glede na množičnost tega pojava, je mogoče sklepati, da ta moda določene ljudi nenavadno osrečuje. Greš mimo krasne- ga novega bemveja, audija. merdžota ali že hudo zdelane »katre«, in te zgrabi. Poteg- neš iz žepa ključe, nožiček ali kakšno podobno stvarco in strastno zarežeš v karoserijo ter potegneš čim daljšo in čim globljo črto. Spotoma, in že greš dalje. Če je tema in te nihče ne vidi, si vzemaš mal- ce več časa in zarežeš večkrat. Na več koncih, daje sled tvoje ustvarjalnosti bolj vidna, še bolj trendovska. Potem si nez- nansko srečen in potešen. Pe- čat tvoje osebnosti je neizbri- sen. Ampak to je samo del tega modnega užitka. Prava stvar šele sledi, ampak zdaj je treba ujeti pravi trenutek. To pa pomeni, videti lastnika avtomobila v trenutku, ko ta opazi tvojo umetnino. In se jezi, kolne, krili z rokami ter šteje praske, rise, vreznine. Potem je treba le še poslušati radijska poročila ali prebrati časopisno črno kroniko, da se prepričaš, če je bil tvoj izdelek tudi medijsko odmeven. Četu- di si v medijih označen kot neznani storilec, ki je z ostrim predmetom poškodoval ta in ta avto na tej in tej ulici in lastnika oškodoval za toliko in toliko tisočakov, je to tista prava stvar Zato, samo ti veš, kdo je ta neznani stori- lec. Policija pa naj ga kar išče! Namerno poškodovanje vo- zil je pojav, ki je danes zelo pogost, število takšnih dejanj pa narašča. Je družbeni po- jav, ki ga sprožajo močne emocije. Konfliktna družba, kakršna smo, je idealna pod- laga za sproščanje negativnih energij, ki se nabirajo v posa- mezniku. Je želja po mašče- vanju malega človeka nad ti- stim, ki ima vse in je do bogastva prišel na hiter, mor- da lahek ali celo protipraven način. Lahko je to sproščanje jeze in sovraštva nad nekom, ki ti je storil krivico, te ogolju- fal ali kako drugače prizadel, ti pa si, kljub ustavno zajam- čenemu sodnemu varstvu ne- močen, ker nimaš denarja, da bi si lahko privoščil dobre- ga odvetnika. Je posledica brezciljnosti in brezdelja mla- dih, ki viške svoje energije kanalizirajo v negativna, agresivna dejanja. Je posledi- ca družinske simptomatike: pomanjkanje denarja ali pe- hanje za čim večjimi zasluž- ki, izkrivljenost osnovnih vrednot, čustvena in fizična odtujenost, nasilje in alkoho- lizem itd. Dovolj razlogov to- rej za uporništvo in agresiv- nost. Ali pa zgolj izhod iz sveta anonimnosti. V vsakem človeku je želja po potrjevanju, če drugačne možnosti ni, je tej potrebi mo- goče zadostiti tudi tako, da neznanemu lastniku poško- duješ avto. Bojim se, da naj- več namernih poškodovanj avtomobilov izvira prav iz tega motiva, seveda v nepo- sredni povezanosti z uživa- njem alkohola in mamil ter negativnim duševnim nabo- jem. Zato v našem časopisu namerna poškodovanja vozil ignoriramo, jih ne beležimo, ker to ne bi imelo pravega smisla, še manj haska. Zmanjševanje konfliktno- sti v družbi, z množico nega- tivnih pojavov, ki že načenja- jo njeno fiziologijo, je naloga in skrb drugih, v prvi vrsti politikov. A kaj lahko priča- kujemo od politikov, ki po vseh slovenskih javnomnenj- skih raziskavah tako nizko kotirajo? MARJELA AGREŽ mini krimici Ukradel plošče v času od 29. januarja do 15. februarja je nekdo, z dvorišča proizvodni hah podjetja ^io dom les na Oblakovi ulici v ^Iju, ukradel 25 aluminijastih plošč različnih velikosti, vred- ^^ okoli 150 tisoč tolarjev. Iskal, našel, ukradel v torek, 15. februarja do- ^Idne, je neznani storilec v 'itanju vlomil v stanovanjsko lišo Helene Z. Hišo je dodobra Jeiskal, našel in ukradel pa 2 ^ti verižici in več bankovcev v ^ji valuti. Lastnica je oškodo- za okoli 340 tisoč tolarjev. Tat na grobu začetku prejšnjega ted- je nekdo kradel na poko- _3liŠču na Polzeli. Z enega od fobov je pobral medeninasti visok okoli 40 centime- v podobi Jezusa. Albina oškodovana za približno ^^isoč tolarjev. spraznil garažo noči na 16. februar je bilo otnljeno v garažo na Malga- ^^ ulici v Celju. Storilec si je ^^dal razhčne predmete. ukradel pa smuči Elan, smu- čarske čevlje Nordika, dvojne rolerje, otroško kolo ter zaboj z razhčnimi orodji. Lastnica Darinka S. je oškodovana za koli 120 tisoč tolarjev. Razbil šipo v sredo, 16. februarja zve- čer, se je neznani uničevalec lotil prodajalne Coming na Prešernovi cesti v Velenju. Z neznanim predmetom je raz- bil večjo stekleno površino, s tem pa lastnika oškodoval za okoli 100 tisoč tolarjev. Dvakrat nezaklenjeno je tatvina v sredo zvečer je Almir N. pristavil svoje gorsko kolo ob steno telovadnice na Kidričevi ulici v Rogaški Slatini, nasled- nji dan pa ugotovil, da mu je kolo nekdo ukradel. Na kole- si sta bili sicer nameščeni kar dve ključavnici, a kaj, ko sta bili obe neuporabljeni. Prijeli ilegalce V petek dopoldne so pohci- sti PPP Celje v Ločici pri Vran- skem ustaviU taksista, ki je prevažal štiri polnoletne dr- žavljane Republike Moldavi- je. Med postopkom so ugoto- vili, da so v Slovenijo prispeli z Madžarske in da so državno mejo prestopili ilegalno. Na- mestili so jih v tujski center v Prosenjakovcih, potem pa so jih odstranili iz države. Za or- ganizatorji ilegalnega prevo- za policisti še poizvedujejo. Okradeni Peugeot v noči na 18. februar je neznani storilec vlomil v pro- dajalno Avto Celje (Peugeo- tov center) na Ljubljanski ce- sti v Celju. Ukradel je kolo z motorjem (skuter) Peugeot, 3 GSM aparate Alcatel, preno- sno kovinsko blagajno z de- narjem, 8 akumulatorjev To- pla ter prazen predal računal- niške blagajne. Podjetje Avto Celje je oškodovano za 600 tisoč tolarjev. Ukradeni campus v četrtek, 17. februarja je Ljubomir G. iz Celja ugotovil, da mu je nekdo ponoči ukra- del osebno vozilo Renault 5 campus, parkirano na Tru- barjevi ulici v Celju. Ukradeno vozilo je rdeče barve, z regi- strsko oznako CE 51-02F. Ukradel Siemensa v noči na 18. februar je bilo v Interšparovem centru vlomljeno v prodajni kiosk družbe Floyd, pooblaščene za prodajo GSM aparatov Si- mobil. Storilec je iz kioska odnesel GSM aparat Siemens CIO, s kompletom za prosto- ročno telefoniranje. Omenje- na družba je oškodovana za okoli 40 tisoč tolarjev. Obiskal Sovo v noči na 19. februar je neznani storilec vlomil v igral- nico Sova na Ljubljanski cesti v Celju. Tam je vlomil v aparat za žetone, pobral denar (vso- ta še ni ugotovljena) in oško- doval lastnika Vinka K. V klet po orodje v dneh minulega vikenda je neznani storilec vlomil v klet- ne prostore v stanovanjskem bloku na Kidričevi cesti v Žal- cu. Oskrbel se je z električnim skobeljnikom in električno kotno žago. Lastnik Stanislav A. je oškodovan za okoli 40 tisoč tolarjev. Dvoje Iceles iz kle« V noči na nedeljo, 20. februar- ja, je neznani storilec vlomil v klet v stanovanjskem bloku na Trubarjevi ulici v Celju. Tam si je izbral in odpeljal dve gorski ko- lesi Scott, kovinsko modrega in rdeče-čmega. Lastnik Vlado B. je oškodovan za približno 300 tisoč tolarjev. M.A. Radarske kontrole bodo •o« • v petek, 25. februarja dopoldne in popoldne na območju Laškega; ® • v S0l30t0, 26. februarja dopoldne na območju Velenja, popoldne pa na območju Šmarja pri Jelšah; • v nedeljo, 27. februarja dopoldne na območju Šentjurja pri Celju, v popoldanskem času pa na območju Celja; • v ponedeljek, 28. februarja dopoldne na območju Mozir- ja, popoldne pa na območju Laškega; • v torek, 29. februarja dopoldne na območju Rogaške Slatine, popoldne pa na območju Slovenskih Konjic; • v sredo, 1. marca dopoldne na območju Žalca, v popol- danskem času pa na območju Slovenskih Konjic ter • v četrtek, 2. marca dopoldne na območju Rogaške Slatine, popoldne pa na območju Šentjurja pri Celju, Kradel na gradbišču v noči na 15. februar je nekdo kradel na nezavarovanem gradbišču avtoceste v Ločici pri Vranskem. Odpeljal je 150 blejskih plošč in 6 šestmetrskih pocinkanih cevi. Podjetje Ceste-Mostovi iz Celja je oškodovano za okoli 300 tisoč tolarjev. Zgodaj so zaceli v torek, 15. februarja dopoldne, je 16-letni M.K., v sanitarijah Doma učencev v Velenju, pretepel G.M. iste starosti, potem pa mu vzel dva tisočtolarska bankovca. Na Efenkovi cesti v Velenju, pri trgovini Era Market, so istega dne štirje mlajši fantje ustavili 12-letnega U.K. in od njega zahtevali denar. Najbolj predrzen je bil komaj .13-letni A.G., ki je napadenemu obrnil žepe in mu s silo vzel tisoč tolarjev. Policisti so kmalu ugotovili, da so pri napadu sodelovali še 11- letni A.J., 14-letni A.M. in 16-letni M.S. 32 ZANIMIVOSTI NINA VAS OP^H Dekle, ki je tv avditoriju pokazalo prsi »Nenadoma sem bil čisto brez denarja,« je na glavni obravnavi na ljubljanskem sodišču izjavil samostojni kulturni delavec, režiser Vinci Vogue Anžlovar, ki se je tam moral zagovarjati za- radi kaznivega dejanja go- ljufije s kreditno kartico. Povedano po domače, v Ameriki je s kartice Eurocard dvignil 6149 mark, s kartice Eurocard/Mastercard pa sko- raj 800.000 tolarjev. »To sem moral narediti,« je dejal, »ker je prišlo do zapleta pri sne- manju filma Gipsy eyes in ker sem posodil Dušanu Dolami- ču (spominjamo se ga zaradi afere s Slovensko ljudsko stranko in njenim predsedni- kcm Marjanom Podobni- kom - mimogrede, Marjano- va soproga Tatjani je pred kratkim rodila zdravo dekli- co, tako, da imata zdaj dva fanta in dve punčki - zaradi katere je Marjan Podobnik to- žil revijo Mladina) nekaj čez 10.000 mark, ki pa mi jih ni nikoli vrnil.« Kakorkoli, Vinci Vogue Anžlovar, ki je bolj kot po kulturnih dosežkih znan po tem, da je pred leti takratne- mu slovenskemu kulturnemu ministru Sergeju Peljhanu javno prisolil zaušnico in manj po tem, da ga je ena od slovenskih modnih revij pro- glasila za najlepše oblečenega Slovenca, je za nekaj deset tisoč mark bogatejši, ker je vsa zadeva na sodišču zasta- rala. Kaj je modno revijo vodi- lo pri podelitvi naslova, vedo samo oni, zdaj pa vemo tudi mi, zakaj je Vinci zadnjih ne- kaj let oblečen v ene in iste hlače in j akno. Ker je ves svoj in še tuj denar zapravil in si ni imel s čim kupovati oblek. Pa so ga kljub temu izbrali za najlepše oblečenega Sloven- ca, ga, med drugim, postavili ob bok elegantnemu politiku Borutu Pahorju, ki mu po domače pravijo kar Barbika, in Aljoši Rebolju, ki na Kana- lu A vodi odmevno modno oddajo in si je pred časom ta naslov resnično zaslužil, saj se po njem zgledujejo predvsem mladi. Pred dnevi se je na smučiš- čih v Cerknem, to je naše najbolj sodobno opremljeno smučišče, ki lahko tekmuje z Roglo in mariborskim Pohor- jem, končalo že 33. srečanje slovenskih novinarjev - smu- čarjev. Rekordno število račk, čez 150, pa je tokrat minilo brez celjske udeležbe, ki je iztrošila dopuste in denar na svetovnem prvenstvu v Mari- boru, kjer je celjska ekipa do- živela viharne ovacije, najprej Janko Šopar za enkratno ot- voritev, Nada Kumer in Bran- ko Stamejčič pa za tiskanje Race ah po svetovno Ducka. Prekaljeni svetovni novinar- ski asi kar niso mogli verjeti, da so ob desetih zvečer plesa- li v hotelu Habakuk, dve uri pozneje pa so se že videli v sveži Raci. Kljub temu, da je bilo srečanje v Cerknem brez- hibno, pa je na štajerskem dnevu, ki sta ga z naravnost fantastičnim kosilom pope- strila kuharja Marjan in Ma- nuela iz mariborske Pande, to je tistega podjetja, ki je v Celju kupilo podjetje Klasje in bo jeseni odprlo v Knežjem me- stu svojo šesto restavracijo Panda, manjkala modna revi- ja, ki naj bi jo organizirala novopečena modna podjetni- ca Vesna Dolenc, poročena Ogrizek. Dogovor je bil tak- šen, da prikaže na zaključku modne revije še spodnje peri- lo, predvsem tisto, ki je obrobljeno z idrijskimi čipka- mi, simbolom vedno manj ru- darske, zato pa toliko bolj podjetniško uspešne Idrije. Z modno revijo ni bilo nič, Ve- sna, ki trenutno vodi na eni od televizij dolgočasno mod- no oddajo, jo je odpovedala z izgovorim, da ne more dobiti nobene manekenke, ki bi se pojavila pomanjkljivo obleče- na pred tolikimi radovednimi novinarskimi očmi. »To ne more biti res, drugič se pogo- vorite s profesionalnimi orga- nizatorji modnih revij,« je svetovala televizijska modna novinarka Jožica Brodarič in imela prav. Če se je Reboljevi nedeljski oddaji Stilski izziv pojavilo v prozorni večerni obleki lepo dekle, gostja od- daje in ji ni bilo čisto nič nerodno, da kaže nedeljske- mu avditoriju lepo oprsje, bi moralo biti lepim maneken- kam, ki pa so za vse to še plačane, toliko manj nerod- no. Če seveda ni bil Vesnin izgovor izraz resnične podjet- niške nemoči? ■■NINA KAVRAN-ADLEŠIČ našmeh, prosim! Anica Šibanc iz Vojnika je poslala šalo za našo rubriko, v kateri bomo bo koncu leta ponovno izbrali nagrajenca za praktično nagrado. Do zadnjega Jure nagovarja sosedovo de- kle za ljubezen. »Pusti me pri miru,« pravi, »svojo nedolžnost bom brani- la do zadnjega!« »Krasno, danes smo že sede- mindvajsetega!« tračnice V razmislek Kaj naj si človek misli o državi, v kateri ukradejo orožje iz vojašnice, vohunski kombi in avto podpredsednika vlade? Prevroče Pred dnevi je odstopil župan občine Preddvor Miran Zadni- kar, ki je skupaj s tremi zgornjksavinjskimi župani sodeloval pri pridobivanju tujega denarja za izvedbo projekta ogrevanja z biomaso. Nekateri se sprašujejo, če je bilo preddvorskemu županu zaradi načrtovanega ogrevanja prevroče, drugi zlobne- ži pa radi dodajo, da je raje odstopil, kot pa se družil z Zgomjesavinjčani. Razvada Načelnik mozirske upravne enote Darko Repenšek je sicer neuradno, kot občan, obrazložil zgomjesavinjske parkirne težave. »Gre za preprosto razvado, da bi se rad vsak za šank pripeljal,« je komentiral, ni pa povedal, če govori iz lastne prakse. Idealno Da je žalski župan Lojze Posedel ekonomist, je znano. Da se pri sestavljanju proračuna ni dal zmesti in ni dovolil, da bi šest šk) v pet, so spoznali uporabniki. In če se bo držal še nasveta podžupana Janka Kosa ter se naučil političnega komunicira- nja, bodo imeli Žalčani idealnega župana. vitezi belega mesta NASI KRAJI IN UUDJE 33 Kajuhi žvižgajo nad Loicrovcem Leteče ujede napadajo kol(oši v okolici Celja - Lovci vaščanom predlagajo, naj roparico ujamejo sami takole proti mraku se !ysti nad kuro, jo zagrabi [odnese. Če ga opazimo in jjo dovolj blizu, ga preže- jg^o, drugače pa kuri ni oinoči>« sta napad kajuha lisala zakonca Pečnik iz ,ju-ovca. Kajuhi, ki čez kri- inerijo približno en meter, I jim v zadnjih štirinajstih neh snedli kar 10 kur. »Vsako leto računamo na i da nam bo kajuh napadal pre, toda za deset ali pet- fet kur nas oškoduje čez io leto. Letos jih je očitno |fkot po navadi, saj so nam (i toUko kur, kolikor so jih prejšnjih letih v celem letu,« I pripomnil Franc Pečnik. jda kajuhi ne napadajo le ihovih kokoši, pač pa tudi sednje, toda Pečnikova hi- ije najboljša tarča, saj je ^bližje gozdu, ima največ aokoši in še nezaščitene so. ■iia zaščita za kokoši pred napadom ujede naj bi bil ognjeh prostor, kjer bi se ko- Dži lahko gibale. Takšna in- Esticija naj niti ne bi bila tako Hga, toda v ograjenem pro- Dru kokoši nesejo manj jajc. 3leg tega je v Lokrovcu kaju- m pred leti uspelo najti pot di v zagrajen kurnik. Koko- pa so že tako prestrašene, I se bojijo celo golobov. »Kajuh je napadal naše ku- preden je bil zaščiten in bat je bilo lažje in ni bilo •iko škode, saj so jih lovci lahko postrelili. Zdaj pa, ko je zaščiten, mu nobeden ne mo- re nič,« sta povedala Pečniko- va. Pečnikova sta lovce posku- šala po telefonu priklicati že večkrat, toda le redko se je kdo oglasil. Predlagali so jim. naj ga ah odženejo ah ulovijo. »Če bi ga ustrelili, bi plačali kazen, ki verjetno ni nizka,« so povedali Pečnikovi. Lovce smo poskušali priklicati tudi mi in jih povprašati za mne- nje, vendar telefon Lovske družine v Celju zvoni v praz- no. Lokrovčani pa tudi, glede na to, da napada ob mraku, ne morejo stražiti svojih ko- koši. Skrbi pa jih tudi, ah jim bo kdo povrnil škodo. Cena kure nesnice je približno 650 tolarjev. »Do sedaj nam škode za pobite kure še niso povrni- h, tudi prejšnja leta ne,« so grenko pripomnili Pečnikovi. Zadnji teden so Pečnikovi uspešno preganjah kajuha stran od svojih kokoši, tako da novih žrtev ni bilo, toda ali je to njihovo delo ali je za to odgovoren kdo drug? NATAŠA PEUNIK Foto: GREGOR KATIČ Razmesarjena kokoš, žrtev napada kajuha, na kmetiji pri Pečnikovih. »Zagrabi jo za vrat, jo odnese na vama, kjer se loti njene notranjosti,« so napad kajuha opisali Pečnikovi. Aktivne kmečke žene Društvo kmečkih žena SpK)dnje Savinjske doline ima približno 250 članic, ki deluje- jo v osmih krajevnih organi- zacijah. Na petem občnem zboru so se zbrale v Preboldu. Pred pričetkom zbora je bil kulturni program, v katerem so nastopili ansambel Tri žlič- ke, moški pevski zbor Svobo- da Prebold, otroci prebold- skega vrtca in učenci OŠ Pre- bold. Prijetno počutje v Pre- boldu je kmečkim ženam za- želel župan Vinko Debelak, v imenu Zadružne zveze Slove- nije in komisije državnega zbora za kmetijstvo, gozdars- tvo in prehrano pa jih je poz- dravil Peter Vrisk. Občni zbor je vodila kmetij- ska svetovalka, sicer tudi men- torica društva, Andreja Žolnir. V imenu predsednice Ide Roj- nik je o delu društva v prete- klem mandatu poročala pod- predsednica Cirila Hirk, An- dreja Žolnir pa je nato podrob- neje predstavila delo društva v preteklem letu. Vsi krajevni od- bori so bili zelo delavni, kmeč- ke žene so se udeleževale pre- davanj, tečajev, ekskurzij, izle- tov, pripravile so mnoge raz- stave, prireditve in pogostitve, na Ponikvi so organizirale Kmečko popoldne pod lipo in izdale brošuro. Sodelovale so na Jožefovem sejmu, sejmu Al- pe Adria, udeležile pa so se tudi tekmovanja Dobrote slo- venskih kmetij, kjer so prejele dve bronasti medalji za kruh, srebrno za pecivo in zlato me- daljo za pehtranov šarkelj. Tu- di letošnji program dela je zelo bogat in raznolik. Na občnem zboru so člani- ce društva žena izvolile nov upravni odbor društva, v ka- terem je nekaj novih članic, nova predsednica društva pa je postala Nevenka Jelen s Ponikve. T. TAVČAR Nova predsednica Nevenka Jelen. V Zreče na dalmatinski obed Terme Zreče ta teden prirejajo Dubrovniške dneve. Dnevi v znamenju dalmatinske kuhinje so se v hotelu Dobrava začeli v soboto, 19. februarja, končali pa se bodo jutri. Kulinarične užitke dalmatinske kuhinje - paški sir, hobot- nica v solati, stonska juha, rižota iz dagenj, dalmatinski brodet s polento, pljučni file po dalmatinsko, itd. - pripravlja šef kuhinje hotela Cavtat. Melos Jadrana pa med kosilom in večerjo preigrava Klapa Raguza. N.P. S petkovega tečaja za pripravo cvetličnih aranžmajev. Delovna vaška skupnost Prebivalci Dobriča pod Goro Oljko dobro vedo, da je potrebno za prijetno bivanje imeti dobre medsosedske odnose in da je druženje krajanov, namenjeno delu in zabavi, zelo koristno. Zato so tudi lani uspešno nadaljevali z obnovo skupne zidanice Župri. S prostovoljnim delom so uredili dva večja prostora, kjer so pričakali leto 2000. Poleg tega veliko pozornosti posvečajo izobraževanju. V preteklem tednu so imeli v sodelovanju s Kmetijskim zavodom Maribor predavanje in praktični prikaz rezanja vinske trte, ki se ga je udeležilo 40 krajanov. Vsak petek v februarju pa se deldeta in žene izobražujejo pod strokovnim vodstvom za izdelovanje suhih in svežih cvetličnih sestavov, dekoracij iz sadja in zelenjave, pripravljajo pogrinjke in kulinarične posebnosti. Svoje izdelke bodo prihodnji mesec razstavile v Domu krajanov v Andražu. T. TAVČAR 34 NASI KRAJI IN UUDJE Smrad iz »čistega« potoica Namesto v pretočne greznice se fekalije stekajo v Ljubnico, od tam pa v Savinjo v občini Ljubno si že nekaj let prizadevajo zgraditi či- stilno napravo, na katero na- meravajo povezati tudi ka- nalizacijo. Zdi se, da se grad- nja vleče že vse predolgo, tempo pa seveda pogojujejo razpoložljiva sredstva. Kot kaže, bodo letos vendarle us- peli vzpostaviti sistem, ki bo odpravil ekološka in povsem človeško občutljiva vpraša- nja. Lahko je razumeti, da je ob- stoječi kanahzaciji zob časa uničil vodotesnost; fekalije in meteorne vode, ki se družno stekajo v potok Ljubnico, pa seveda ustvarjajo vse prej kot ekološko neoporečnost. Na problem nas je opozoril Ivan Matko iz Zaljubnice. Za vlago ob njegovi hiši in smrad, ki se širi po stanovanju, naj bi kriv- ca iskali ravno v komunalni nedorečenosti. »Nič ne obto- žujem,« pravi Matko, »želim samo, da se opravi vodote- snost kanalizacije. Poškodo- vano cev ob hiši je pač treba zamenjati.« Matko se je pri- pravljen osebno angažirati, stroške pa naj bi pokrila obči- na. Problem je večkrat pred- stavil pristojnim na občini, vendar se ni nič premaknilo, samo predstavnik mozirske komunale je prišel, pogledal in odšel. »Po mnenju stroke gre za meteorne vode,« je povedal Franjo Naraločnik, tajnik občine Ljubno. »Mozirsko ko- munalo smo pozvali, da nare- di preizkus tesnosti, vendar je bil odziv precej mlačen. So pa velik problem fekalije.« Na komunalnem podjetju v Mo- zirju so povedali, da je uprav- Ijalec ljubenske kanalizacije še vedno občina. Kljub temu so opravili ogled pri Matku in priporočili vodotesni preiz- kus. Pisnih zahtev s strani občine ni bilo. Bilo bi dobro, da se začne kanalizacija ob- navljati, vzpostaviti bo treba tudi red; predvsem pa »ko- munala« do Ljubnega nima nobenih obveznosti, sta zatr- dila Branko Miklavžina in Andi Ermenc, odgovorna v mozirskem komunalnem podjetju. Krog je torej sklenjen, v Ljubnico pa še naprej tečejo neprečiščene fekalije. Celotno področje Janezovega polja in bloki so vezani na kanalizaci- jo, tu in tam še kakšen posa- meznik brez greznice. Prob- lem je torej celovit, problem Ivana Matka pa samo člen v verigi ekološke nedorečeno- sti. Menda se na iztoku kanali- zacije prav lepo redijo tudi podgane. Po vsej verjetnosti bi morala svoje povedati sanitar- na inšpekcija, ta pa očitno mo- dro molči. Pravzaprav je obču- tek, da si vsi odgovorni zati- skajo oči. Dokler ne bo čistilne naprave, bosta davek pač pla- čevali Ljubnica in Savinja. Žal je zelo verjetno, da ljubenski primer sploh ni osamljen in še zdaleč ne edini. EDI MAVRIČ Ivan Matko ob LjubnicL Stare sorte se vračajo v Kozjanskem parku so se lotili pilotnega projekta obnove tamkajšnjih travniških sadovnjakov. Tam se je ohranilo zelo veliko starih dreves, posebno jabolk starih sort. S projektom želijo pomagati prebivalcem zaščitenega parka, ki bi lahko takšno zdravo sadje prodajali. Zaradi višje cene bi sadje predelali ter ponudili obiskovalcem sadno žganje, kis, sok, krhlje in podobno. Za potrebe projekta načrtuje park med drugim gensko banko starih sort, drevesnico starih sort v okolici Podsrede, vsestransko izobraževanje udeležencev in podobno. Projekt, s katerim želi park med drugim zaščititi tamkajšnjo pokrajino, so predstavili prejšnji teden v sodelovanju z vodjo nacionalnega projekta, Janezom Gačnikom. BJ Davidova rdeceiasa smrt Pred kratkim je v šmar- skem kulturnem domu mla- dinsko amatersko gledališče Center pozornosti premier- no uprizorilo gledališko igro Davidova rdečelasa smrt. Dramo pisateljice Sherry Kramer, je zrežiral Aleš No- vak. V svoje vloge pa so se odlično vživeli Andrejka Jug, Milena Haramija, Goran Kora- ž ija in Boštjan Selič. Dve rdečelaski, Jana in Min- ca, se zaljubita. Njuna ljube- zen je razigrana in globoka, dokler se nekega dne ne zgo- di. Janin brat naredi samo- mor. Jana si očita, da mu ni dovolj strala ob strani. Bratove smrti ne more preboleti, krivi pa tudi Minco, zato njuna zve- za razpade. Predstava je podkrepljena z erotičnimi prizori med Jano in Minco, kar je med mladimi gledalci izzvalo navdušenje, med malce starejšimi pa je bilo čutiti rahlo napetost. Prejšnji teden so predstavo ponovili na Vodnikovi doma- čiji v Ljubljani. SABINA KRANJEC REPORTAŽA 35 Žalost na Daljnem vzhodu Karaoke, ples in separeji - Prostitucija na kitajski način ^ od rane mladosti se je v ^ razvijala črna plat duše, ^Inoma nekooperativna z Jj^alnim pojmovanjem te- , kakšen naj bi človek bil. Že ^smrkavec sem najbolj uži- j te sem lahko kaJcšna de- ^ in fante, saj sem imel pjgel za solidarnost zmeraj jolco razvit, zapeljal v kak- ^ klet in smo si tam kazali jto, kar bi si človek lahko jva pokazal šele takrat, ko si I vseh slovenskih zrelostno- jterialnih kriterijih (da o briških čistunih sploh ne fvorim), lahko pokaže sprva temi že skoraj osivel, potem a si vzame sčasoma čas, da si gleda tudi figuro telesa svoje- I ljubljenega (govorim o aiskem spolu, da ne bo po- ote) ob kakšnem svetiejšem ^nem telesu ali umetni Etlobi. ii Ta črna plat, ki je v meni ni ogle zatreti niti branje spisov ko svetih ljudi, kot je denimo ( Avguštin ali pa Blaise Pascal, ečnež, ki je nekoč ugledal sa- 0 nebeško milost božjo, se je mo še bohotila in v letih, ko bi bvek moral razmišljati že o nMh pametnejših zadevah, ieteegla svoj vrh v proučeva- njih cd sveta zavrženih bitij, ki K jim po domače reče kurbe. Ne imajo po mojih skronmih poznanjih svoj kozmos, svoj ?)oren delavnik, ki se dosti- Bt povezuje s prekomernim lijem alkohola, substance, ki je »etu povzročila že toliko gorja, iče so po božji nesreči zapo- ft še čedne, se njihov osemur- 1 delovni dan raztegne še olala. ^smo iskreni, lahko prizna- jo, da uboge reve za besedo sindikat in človekove pravice še slišale niso, če pa za to po na- ključju vedo, je to zanje nekaj podobnega kot algebra ali pa premišljevanje o lumpenprole- tariatu, sinklinalah, antiklinalah, božičnem drevescu in podob- no. Če se človek le malo poglab- lja vanje, ugleda pestrost oblik teh naravnost mistično privlač- nih bitij, predvsem za umazane duše, kot je moja. Če ima člo- vek to srečo, kot jo imam jaz, da se malenkost klati po svetu, lahko sreča kar precej tovrstnih deklet, ki ne le, da so različnih narodnosti, temveč so tudi dru- gačne rase, kar še bolj buri do- mišljijo spervertiranega Evro- pejca, ki je že povsem uničen od ženske enakopravnosti in si končno želi biti v rokah dekleta, ki je zatirano že od samega rojstva, dekleta, za katerega so molili še preden se je rodilo, da bi bilo fant, pa mu ni uspelo, ker je mati narava precej ^uha za pobožne prošnje ljudi, pa naj imajo še tako dobre morahie ali pa materialne možnosti za usli- šanje; mati naravo tudi en drek briga, če je bilo mnogo darova- no tej ali oni religiozni firmi, posvečencem v s&ivnosti sa- mega bistva božjega ali čemu podobnemu; mati narava se je odločila za žensko in pika. In ta ženska mora pač vdano sprejeti tisočletno tradicijo, ki v mnogih deželah pravi, da je škoda, ker se ni rodila z dodatkom. Dekleta na Kitajskem znajo marsikaj Kitajska je dežela, kjer imajo raje fantka kot punčko. No, gre pa v življenju, tudi če si punčka; Mao je za to znal še posebej poskrbeti, ko se je odločil, da smo vsi na svetu pred njim enaki. No, gre pa tudi, če nisi ravno ljubitelj Maove osebnosti in njegove socialne misli. Dekle- ta na Kitajskem znajo marsikaj, so policistke, šefice agrokombi- natov, partijske sekretarke, šo- firajo, delajo v turizmu, celo kramp in lopato znajo vihteti, bolj pomalem, a mnogo bolj zavzeto kot njihovi moški vrst- niki, ki takole ob cestah, ko izkopavajo kakšen z drekom zasut kanal, rade volje krive ročaj lopate, spominjajoč malce na stereotip o naših južnih bra- tih. Dekleta na Kitajskem pa ima- jo tudi drugačno funkcijo, pred- vsem zdaj, ko se Kitajci ne mo- rejo čisto odločiti, ali bodo kapi- talisti ali pa naj jih sovražijo. No, ampak denar jim pride prav in prav tako tisti, ki ga imajo - Evropejci ter Američani, ki so v bistvu dekadentni ljudje, vsaj od Wildea, če ne že kar iz časov stare Grčije naprej in so priprav- ljeni za kakšno stvar, ki bi bila doma predekadentna, nekje daleč, kjer so tako lepo fino inkognito, dati tudi kakšen di- narček. Sploh, ko pridejo v leta in se moškemu spolu zazdi, da so njihove ženske preveč na ti s holesterolom ali pa se jim do- končno zmeša s presno prehra- no, indijsko duhovnostjo ali čem podobnim. Na karaokah Vse navedeno, moja izprijena duša in nezadovoljstvo zahod- njakov s svojimi ženami, je bo- trovalo temu, da smo se v dvo- rani za karaoke nekega pekinš- kega hotela znašh skupaj skupi- na hrupnih Nemcev, ki so bili podobnega mnenja, po obnaša- nju sodeč, kot njihov veliki uči- telj Dolfe, da je ves svet njihov in jaz, sedeč tam v kotu, v temi karaoškega zabavišča, v upa- nju, da me EU opazi in mi mor- da nakloni kakšno pasjo kost v obliki Jing Jao pekinškega piva, ki bi ga spil skupaj z njimi, pa čeprav plačam sam, pa še njim, če bo potreba pokazala. Spored je bil naključen, kot to pač sama logika k^raok predvideva. V glavnem so peU Kitajci, ki so prepevali zgolj osladne balade kakršnegakoli porekla, npr. Sai- ling, ki so jo zraven krulili tudi Nemci, ker so bili pri petju Kitaj- ci prenežni. Ko so Nemci odpeU tudi svojo domačo »Ročk around the clock«, se je pričel meni na kožo pisan del progra- ma. Zaplesala so dekleta kitaj- skih ravnic. V trenutku sem se spomnil spektakla v Sun Cityu. Dekleta so bila neverjetno visoka in revi- ce so se mi zasmilile. Pomislil sem na vso ponižanje, ki jih je moralo doleteti v letih odrašča- nja, ko so z nebeških višav zrle v majcene Kitajčke, ki so imeli to srečo, da so bili fantje in so te kitajske hibride, rastoče tja pod krošnje dreves, vsakodnevno žahli z raznoraznimi žaljivkami. Pri nas bi jim rekli recimo prekla ali kaj podobnega, tam pa so jih verjetno žalili z njim bolj doma- čim bambusom, ki ga mi precej bolj. cenimo in ga seveda asocia- tivno povezujemo s kakšno pri- jetno vrtno garnituro. Ampak za nas evropsko raščene homo sapiense so bila ta dekleta kot pri mizarju naročena. Sam pro- gram, ki so ga izvedla, je bil hudičevo dostojen in me je, ne- strpneža, kar malce razočaral, saj sem bil vajen precej bolj odprte slovanske duše naših kurbišč. Ta dekleta pa so se sprehodila po karaoškem odru kot gazele tipa Šiferca s prav tako namuljenim frisom, ki je na nekaj jezen (in jezen človek je precej bolj nedostopen), ker je tako bojda bolj privlačen in predvsem dominanten, kar je za moškega siromaka v trenut- kih, ko si lahko nastopajočo privošči, pogubno. Program so sestavljale štiri ali morda pet vrst plesa z evropsko glasbo, meječega na modno revijo, ki je šla vedno bolj v mesenost, a vse tisto je ostalo skrito, vse do konca, ko se je pokazalo, da imajo v EU dosti višji standard kot pri nas. Dekleta so vsa pri- sedla h gruči pijanih, smrdečih Nemcev, sam pa sem ostal s tisto bomo steklenico piva ob sebi, razmišljujoč o tem, kako so mi nekoč pripovedovali, da Kitajci Evropejcev ne ločijo med seboj. Visoke, vitke, luštkane, plesno in še kako drugače us- posobljene Kitajke jih zagotovo. Le nemo sem še opazoval, kako so počasi odšli eden za drugim nadstropje višje, v kdo ve kakšne separejčke. In tam, daleč od domovine, sem spoz- nal, kako je zadnji čas, da pri- demo v Evropo, da naši politi- ki, ki dosti potujejo, tega ne trde zaman. MOHOR HUDEJ Kitajski otroci. V kaj bodo zrasle deklice? Virtualni travnik lovenija se bo predstavila na EXPO 2000 v Hannovru od junija do novembra Slovenija se bo na EXPO katerega osrednja te- je »Človeštvo, narava, ■"nologija - začetek nove- ' sveta«, predstavila s pavi- »nom v velikosti 500 m^ ki ^bolizira »virtualni trav- Travnik je naravno ^e in poudarja ekološko 'Ješčenost ljudi, ki živijo v '^itju z naravo. ^ slovensko predstavitev pO poleg predstavitve pa- Jona še gospodarski in na- dan z bogatim kultur- programom, različni pro- jj^^jski dogodki ter enotna ^"likacija, ki jo želijo pred- Sekcije EXPO 2000 ^praviti skupaj z drugimi silci državne promocije. ^}ovenija in sosednja Av- , ^ pripravljata skupni pro- saj slovenski nacionalni ^ junija sledi avstrijske- kulturne prireditve bosta ^ pripravili skupaj v cen- ^^nnovra, in sicer v loka- lu EXPO CAPE, ki lahko sprej- me do 200 ljudi. Tematsko bo program namenjen dobroso- sedstvu, delovni naslov veče- ra pa bo »Dober večer, sosed - Guten Abend, Nachbar«. Slovenija se bo predstavlja- la tudi v uradnih izdajah orga- nizatorja EXPO 2000, kot so katalog, CD-rom, vodič in predstavitev na Internetu. Tema predstavitve Sloveni- je je »Ljudje in delo«. Virtualni travnik predstavlja delovni prostor v naravnem okolju z dostopom do vseh potrebnih informacij. Takšno delovno okolje na posameznika delu- je stimulativno. Na sprehodu po informativno bogatem vir- tualnem travniku se bo vsak- do lahko odločil in preko medmrežnih povezav spoz- nal resnično Slovenijo. Za slovensko predstavitev bo poskrbel konzorcij sloven- skih ustvarjalcev pod okri- ljem Sekcije EXPO 2000 za Slovenijo pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo. 36 NASVETI moja pokojnina Odgovori o upoicojevanju Nov zakon o pokojnin- skem in invalidskem zavaro- vanju, ki velja od 1. januarja 2000, je prinesel v slovenski pokojninski sistem veliko sprememb. Čeprav se bodo določila zakona uveljavljala postopoma v naslednjih de- setih letih, marsikoga že se- daj zanima, kdaj se bo lahko upokojil. V sodelovanju s celjsko enoto Zavoda za po- kojninsko in invalidsko za- varovanje bomo na vpraša- nja odgovarjali tudi v našem časopisu. Vprašanja z ozna- ko Pokojnina pošljite na No- vi tednik, Prešernova 19, Ce- lje. »Delovno razmerje mi je prenehalo zaradi stečaja fir- me. Na Zavodu za zaposlova- nje sem prejemala nadome- stilo dve leti, nakar sem opravljala javna dela do kon- ca januarja 1.2000. Kdaj bi se lahko upokojila, če imam 31 let delovne dobe in sem stara 52 let?« Bralka se bo lahko predča- sno upokojila po določbah za- kona o pokojninskem in inva- hdskem zavarovanju, ki je ve- ljal do 31. 12. 1999 in sicer ob svojem 53 letu starosti. Upokojevanje po starih predpisih omogoča prehodna določba 396. čl. Zakona o po- kojninskem in invahdskem zavarovanju (Ur. 1. RS, št. 106/ 99) - nov zakon, ki določa, da zavarovanci, ki jim do dne 31. 12. 1999 preneha delovno raz- merje zaradi stečaja, likvidaci- je ali prisilne poravnane in jim do izpolnitve pogojev za pri- dobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine na ta dan manjka pet let starosti in pokojninske dobe ali manj, lahko uveljavijo pravico do starostne ali predčasne pokoj- nine po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona. »2^nima me, kdaj bi se lah- ko upokojila; sem namreč rojena 20. 4. 1942, imam 18 let in 10 mesecev delovne dobe ter enega otroka?« Ob upoštevanju vseh sporo- čenih podatkov bi se bralka lahko predvidoma upokojila julija 2002, če ima v celotnem obdobju 18 let in 10 mesecev vsaj 15 let zavarovalne dobe. Kot zavarovalna doba se sma- tra obdobje, ko je bil zavaro- vanec vključen v obvezno ali prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter ob- dobja, za katera so bili plačani prispevki. »Star sem 60 let ter uživam starostno pokojnino. Imam možnost dodatnega zasluž- ka, vendar me zanima ali se mi bo pokojnina zaradi tega znižala?« Iz vašega zastavljenega vprašanja je vidno, da ste že slišali za novost, ki jo je prine- sel nov zakon o pokojnin- skem in invalidskem zavaro- vanju, ta namreč določa zniža- nje pokojnine glede na dodat- ne dohodke upokojencev pred dopolnjeno starostjo 63 (moški) oz. 61 let (ženske). Takemu uživalcu se pokojni- na zmanjša sorazmerno z viši- no dodatnih dohodkov, ki se skladno z zakonom vštevajo v osnovo za obračun dohodni- ne v Sloveniji oz. v tujini. Za dohodke, ki lahko znižajo viši- no pokojnine, se štejejo vsi osebni prejemki za delo po pogodbah o delu in druga iz- plačila za delo, dohodki iz kmetijstva in dejavnosti, od katerih je bila obračunana do- hodnina. Zakonodajalec je določil mejo, ko se upravičencu po- kojnina ne bo zmanjšala, če povprečni mesečni dohodki ne bodo presegH 55 odstotkov povprečne mesečne minimal- ne plače za prejšnje koledar- sko leto, za katero je bila obra- čunana dohodnina. V nasprot- nem primeru se bo znesek pokojnine v tekočem letu zmanjšal od najmanj 5 odstot- kov, če so dodatni dohodki upravičenca dosegli manj kot 80 odstotkov povprečne me- sečne minimalne plače, do največ 31 odstotkov, če so do- datni dohodki presegli 480 od- stotkov povprečne mesečne minimalne plače za prejšnje koledarsko leto, za katero je bila obračunana dohodnina. Zmanjšana pokojnina se iz- plačuje od 1. januarja nasled- njega leta po vročitvi odločbe Državne uprave o dohodkih, ki vplivajo na znižanje pokoj- nine, podrobnejše določbe o postopku za zmanjševanje pokojnine pa bo izdal mini- ster, pristojen za delo, v so- glasju z ministrom, pristojnim za finance. Vaša pokojnina se tako lahko od 1. januarja 2002 dalje zmanjšuje, če bodo vaši dohodki v letošnjem letu pre- segali določeni cenzus 55 od- stotkov povprečne mesečne minimalne plače za preteklo koledarsko leto. merilci časa Chronoswiss Ustanovitelj dandanes že precej uveljavljene urarske blagovne znamke je Gerd-Ru- diger Lang, ki s svojimi nekaj več kot 50 leti spretno krmili ladjo Chronoswissa med čer- mi svetovne konkurence vr- hunskih ur. Sedež podjetja je resda v Nemčiji (Miinchen), vendar se vse njegove ure šte- jejo za švicarske in ne nemš- ke, kot bi morda pričakovali. V večini primerkov resnično kvalitetno izdelanih ur tik-taka- jo mehanizmi ETA, ki pa jih g. Lang s svojimi 25 sodelavci us- pešno tehnično in estetsko pre- dela v še boljše motorje svojih ur. Preden je ustanovil lastno podjetje, je delal pri še bolj znanemu Tag-Heuerju in sicer do leta 1982. Sprva so se ure Chronosvviss prodajale pod imenom Kelek, ki je eden več- jih dobaviteljev sestavnih de- lov, kasneje pa je podjetje Chronoswiss začelo tržiti tudi svoje ime. Redkokatero urarsko pod- jetje v moderni dobi ima za lastnika in nasploh vrhovnega šefa urarja mojstra in prav tak primer srečamo v podjetju Chronosvviss. In g. Lang je ne samo izdelovalec lepih ročnih ur z manufaktumimi mehaniz- mi ETA in drugimi, temveč je tudi kostruktor mehanizmov. Njegova bisera sta avtomati- čen kaliber C. 122 in mehanski (na ročno navijanje) kaliber C.lll in kot tak eden redkih v dobi močnih finančnih nai arabskega, daljnevzhodnega drugega kapitala proizvaja sten mehanizem in ne le| ure z manufaktumimi me nizmi in odličnimi marketin mi prijemi. Letno izdelajo in tudi pro jo 6000 kosov ročnih ur, ki nudijo praktično po celem s tu. Zal te blagovne znamke ni v Sloveniji, vendar, če si ste kdaj zaželeli dopolniti sv kolekcijo ur s katerim od Cl nosvviss modelov, naj vam damo, da so maloprodajne! ne v okviru med 2.300 in 25,fl nemškimi markami. DAVID Lm iščemo dom Tokrat v sodelovanju z zavetiščem Zonzani iščemo dom za psička, stara 2 do 3 leta, najdena v okolici Celja. Sta v Veterinarski postaji Celje. NASVETI 37 zdrava priprava hrane Eksotika iz kitajskega voka Kitajska hrana postaja v ^pi in drugod po svetu ved- \fi\] popularna, ker je lah- I prebavljiva, je prijetnega in okusa ter je priprav- lja skoraj brez dodatka maš- )b. r" l dodatkom velikega števila ^čnih začimb dobe jedi spe- [gfen okus, ne glede na narav- |gl(us hrane (naprimer pišča- ^na kitajski način ne bo imel Ijiisa po perutnini). Kitajska pjjinja je tudi ena od najbolj ^avih kuhinj na svetu. Razi- j;ave kitajskih jedi v Ameriki [I pokazale, da ohranjajo or- jnizem vitkejši, odpornejši ^ti boleznim in mladostnejši pt naprimer evropska hrana, jdvsem zaradi načina pri- ave jedi. Kitajci uporabljajo i pripravi hrane predvsem plkrožne oblikovane posode izličnih velikosti (takoimeno- jni vok), soparnike, glinaste bce, čajnike. Kitajske jedi se lahko priprav- no tudi v evropski posodi, ndar zaradi načina priprave ane, ki ga omogoča izvedba oka, v klasičnih evropskih po- jdah nikoli ne dosežemo pra- e harmoničnosti in izvimosti ikiisa. Stoivnost posode vok je v njeift obliki, ki omogoča hitro in ^/akomerno porazdelitev nergije med toplotno obde- ivojedi. To enakomerno po- izdelitev toplote na vsa živi- lid sestavljajo določeno jed, ! pospešimo s posebnim na- nom mešanja, ki je nujni sestavni del kitajskega načina priprave hrane. V posodi vok lahko pri- pravljamo obroke hrane za eno ali več oseb, vendar se v njej praviloma ne kuha velika količina hrane naenkrat. Naj- boljše so jedi, če se kuhajo v količini za manj kot 6 oseb. Kitajci pripravljajo hrano ne- koliko drugače kot smo navaje- ni na zahodu. Treba se je držati nekaterih pomembnih pravil: - živila, ki sestavljajo posa- mezno jed, je potrebno pazlji- vo predpripraviti. Razrežejo se na kocke, kolesca, rezine, rezance, dolge trakove in druge drobne oblike. Zelenja- va je narezana ali tudi nariba- na. Meso, ki je praviloma brez kosti, je prav tako razre- zano na koščke. Velikih ko- sov živil kitajska kuhinja pra- viloma ne pozna. Ne smemo pozabiti, da jedo ljudje na vzhodu s paličicami in da sta velikost in oblika živil v jedi zaradi tega zelo pomembna. - Dostikrat je treba živila marinirati, predvsem meso, včasih en dan pred obedom, včasih zadostuje ena ura pred pričetkom kuhanja. - Čas toplotne obdelave jedi je praviloma kratek, to je tudi eden od razlogov, da morajo biti vse sestavine drobno na- rezane. Enakomerne oblike sestavin zagotavljajo tudi, da so vse dokončno toplotno ob- delane v istem času. - Kitajska hrana vsebuje precej zelenjave, od mesa pa jedo v glavnem svinino in pe- rutnino. Zaradi kratkega časa toplotne obdelave se v jedeh zelo dobro ohranijo posa- mezne hranilne snovi, odlič- na pa je tudi senzorična kako- vost jedi. - Pri pripravi kitajske hrane se uporablja cela vrsta začimb in dišav. Nekatere med njimi so iste kot pri nas, naprimer poper,' cimet, mnoge pa so značilne prav za kitajsko kuhi- njo, naprimer sojina omaka. - K obedu spada namesto kruha riž, ki ga znajo pripra- viti na vrsto načinov. Pravilo- ma ga solijo zelo previdno. saj so že ostale jedi, ki sestav- ljajo obrok, močno začinjene. V posodi vok lahko priprav- ljamo kitajske jedi po njiho- vem načinu kuhanja ali pa se poslužimo povsem konven- cionalnih zahodnjaških metod toplotne obdelave. Jedi v voku lahko dušimo, pražimo, peče- mo, kuhamo ali cvremo. Hitro pečenje z mešanjem je tipični kitajski način toplotne obdelave. Enakomerno zreza- na živila konstantno mešamo z leseno lopatico (Kitajci uporab- ljajo dve dolgi leseni paličici), pri čemer je potrebna zelo vi- soka temperatura. Z meša- njem zagotovimo enakomer- no porazdelitev toplotne ener- gije, zato so zelenjava, meso ali ribe in druge sestavine toplot- no obdelane že v nekaj minu- tah. Živila, ki potrebujejo krajši čas toplotne obdelave ali mora- jo ostati le topla, se razporedijo nekoliko više na stene posode vok. Hrana, pripravljena po tej kitajski metodi toplotne obde- lave, je izredno zdrava. Živila so na hitro opečena le z zuna- nje strani in ostanejo zato soč- na, obdržijo barvo, obliko in tudi hranilne snovi. Kuhanje v vodi na nizki temperaturi je postopek to- plotne obdelave, ki je podo- ben dušenju, le da lahko doda- mo več tekočine. Večji kosi mesa, naprimer raca, se v po- sodi vok lahko najprej pečejo, potem pa po dodatku tekoči- ne pokrijejo in dušijo do meh- kega. Tudi raguji in enolončni- ce se odlično pripravijo na ta način. Zelenjava kot korenje, cvetača, fižol in podobno se lahko duši z minimalno koUči- no dodane tekočine v lastnem soku. Tudi v tem primeru naj bo posoda vok pokrita. Kuhanje v vodi na visoki temperaturi poznamo pri nas enostavno kot kuhanje. Ta na- čin toplotne obdelave za kitaj- sko kuhinjo ni preveč tipičen. Večinoma je to le predhoden postopek pred pečenjem ali dušenjem. Kuhanje v sopari je zelo stara metoda toplotne obdela- ve jedi, posebno primerna za pripravo riža, zelenjave, mesa, rib in podobno. V kitajsld kuhi- nji je skoraj pri vsakem obedu vsaj ena jed skuhana v sopari. Vok je napolnjen z vrelo vodo, nanjo je poveznjen sitasti del soparnika (na njem je tudi jed, ki se kuha), vse skupaj pa je pokrito s pokrovom. Jedi sku- hane v sopari so zelo okusne in zdrave, sestavine obdrže obli- ko in barvo. Hranilne snovi se ohranijo, saj so temperature med soparjenjem sorazmerno nizke. Cvrenje - veliko kitajskih je- di se pripravlja tudi s pomočjo cvrenja živil v maščobi. Ocvrte jedi polagamo na rešetko, ki je sestavni del posode vok, da se odvečna maščoba odteče. Jedi, ocvrte v voku, so manj mastne, zaradi skledaste oblike te po- sode pa je za cvrenje potrebno tudi manj maščobe. Pečenje - v voku lahko pe- čemo meso, pa tudi omlete v majhni količini olja ah masti na povsem običajen način. Pe- čenje mesa in sladic v pečici pa je na Kitajskem zelo redko. BOJAN SEŠEL Varno, tudi ko nas ni doma Obvestilo o vlomnem alarmu lohko po novem dobimo v obliki SMS sporočila, kadarkoli in kamorkoli Pred vrati je čas počitnic, ko se ponavadi od doma od- pravi vsa družina in za seboj pusti prazno stanovanje ali hišo. Za hišne ljubljence in za zalivanje rož občasno po- skrbijo sosedi ali sorodniki, na skrb za drugo premože- nje v stanovanju pa veliko- krat pozabljamo. In prav za- radi tega so počitnice kot nalašč tudi za vlomilce, ki že s kratkotrajnim opazova- njem domovanja (zagrnjena okna, nabito poki poštni na- biralnik ... ) zelo hitro ugo- tovijo, kdaj je prazno. Da so počitnice zelo prime- ren čas zanje, potrjuje tudi sta- tistika, ki kaže, da je vlomov iz leta v leto več, vlomilci pa so vehkokrat oboroženi, zato je nesmiselno pričakovati, da bodo ob naši odsotnosti svojo glavo »na prodaj« za naše pre- moženje nosili naši sosedi, s katerimi smo se dogovorili, da bodo »malce popazili« za naš dom. Prav zaradi tega bi mo- rali za svoje premoženje dru- gače, predvsem pa učinkovite- je poskrbeti. To lahko storimo tudi z namestitvijo alarmnega sistema in posredovanjem in- tervencijske skupine varnost- nega podjetja, ki pa je za pro- račun slovenske družine še vedno prevelik zalogaj. Rešitev ponuja tehnologija, ki nas spremlja že nekaj časa, sebi v prid pa so jo obrnih v ljubljanskem varnostnem podjetju Sintal. Naročnik po- trebuje le GSM telefon, ka- mor dobiva prav vsa sporoči- la o dogajanju v varovanem objektu, to pa mu omogoča kar največji nadzor nad nje- govim premoženjem. Sistem je plod domačega znanja in so ga poimenovali »GSM va- rovanje«. Vsak z alarmno na- pravo varovani objekt je po- vezan preko telefonske linije z dežurnim centrom, ki pred- stavlja neke vrste možgane, saj se v njem zbirajo prav vse informacije iz varovanih ob- jektov tako o vklopu in izklo- pu alarma, o vlomih, požarih in drugih nezaželenih dogod- kih. Vsaka sprememba, ki jo zazna alarmna naprava, alarmni sistem posreduje v dežurni center, od koder ob- delano sporočilo o alarmu pošlje naročniku na GSM tele- fon v obliki SMS (Short Mes- sage Service) sporočila. Stori- tev posredovanja SMS sporo- čila znaša le 3600 SIT meseč- no, kar je v primerjavi s ceno ostalih tovrstnih storitev za- nemarljivo. Po presoji lahko naročnik o alarmu obvesti de- žurni center Sintal, da želi po- sredovanje intervencije. Tako lahko takoj izvemo tudi, če nas nekdo čaka pri vhodu objekta, kar nam spo- roči s pritiskom na tipko pri vhodu; če se je nenadoma zvišala temperatura v hladil- niku, kar sporoča termostat; lastnik varovanega objekta lahko ves čas nadzoruje pri- hode in odhode delavcev, saj dobiva sporočila o vklopi in izklopu alarmnega sistema, prav tako je takoj seznanjen, če so na primer odprta vrata skladišča, ali je v objektu po- plava in podobno. Sporočilo naročnik dobi kadarkoli in kamorkoli, pomembno je le, da ima GSM telefonski signal. lepota in zdravje^ Svellobain depresija Sončna svetloba ugodno vpliva na melanholične in depresivne posameznike, zato je tovrstnih motenj v sončni klimi in toplejših, svetlejših mesecih manj kot v turobnih in mračnih raz- merah. Številni depresivni pacien- ti so zlasti pri blažjih oblikah depresivnega razpoloženja pomagajo z naravnimi zdra- vili - predvsem z učinkoviti- mi preparati šentjanževke. Ti so praktično brez stran- skih pojavov, vendar pa niso povsem nenevarni. Pozna- valci opozarjajo, da vsebuje šentjanževka znatno količi- no aktivne snovi, imenova- ne hipericin, ki utegne v kombinaciji s sončno svetlo- bo povzročiti poškodbe oče- sne leče (zlasti njeno zamot- nitev - sivo mreno). Zato zdravniki opozarjajo vse, ki uživajo preparate šentjan- ževke, naj svoje oči dobro zavarujejo s kakovostnimi sončnimi očali in naj oči va- rujejo pred premočno svet- lobo (iz naravnih in umetnih izvorov). moj zdravnik 2000 v sodelovanju z revijo Viva tudi letos izbiramo najbolj priljubljenega splošnega ali družinskega zdravnika. Glasujte in pošljite kupone na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Vsi se boste uvrstili v zaključno žrebanje za lepe nagrade. 38 RADIO-FILM-TELEVIZIJA Glasujte za naj smučišče! Na Radiu Celje lahko vsa- ko soboto dopoldne glasu- jete za naj smučišče. Med tednom pa vaše glasovnice, na dopisnicah, pričakuje- mo na naslov našega ured- ništva: Radio Celje, Prešer- nova 19, 3000 Celje. Vsak teden med glasovalce raz- delimo tudi tri privlačne na- grade. Radio Celje tudi na celjskem . pustovanju Komaj je radijska ekipa končala delo na Dnevih ko- medije, od tam sta se vsak večer oglašali Mateja Podjed in Nataša Gerkeš Lednik, ob pomoči tehnikov Bojana Piš- ka in Mitje Tatareviča, že se bliža pust. In tudi tam bo ra- dijska ekipa že osmič zapo- red aktivno prisotna. Pri Mestni občini Celje so že oblikovali pustni odbor, ki ga vodi Aleksa Gajšek-Krajnc. Pustne prireditve v Celju se bodo pričele že na pustno ne- deljo, na pustni torek pa^bo dopoldne tradicionalni otroš- ki pustni živ-žav pred Muze- jem novejše zgodovine Celje ter popoldne osrednja pustna prireditev. Vodja pustnega karnevala bo Tone Vrabl, za pustne potrebe Antonio Gro- zota, njegovi asistentki pa Mateja Podjed in Nataša Ger- keš Lednik. Za zabavo bo skr- bel ansambel Journal, na pri- reditvenem prostoru pred Muzejem novejše zgodovine pa se bo zabava popoldne pričela ob 15.15. Še prej bo pustna povorka zavila po mestnih ulicah. Za maske Mestna občina Celje in sklad za ljubiteljsko kulturo že zbi- rata lepe nagrade, zato vklju- čite domišljijo in pripravite iz- virne pustne maske! NGL Mateja Podjed in Nataša Gerkeš Lednik letos na Dnevih komedije v improviziranem studiu v foyerju SLG Celje. V prvem planu pa izvrsten igralec Slovenskega mladinskega gledališča Janez Škof. Ivana Orleanska Prav lepo, da pride na vrsto še kak film, pri katerem mi ni potrebno preveč obnavljati vsebine, ker je pač že napisa- na v zgodovinskih knjigah ali leksikonih. Kdo ne pozna zgodbe o Ivani Orleanski, kije z 18. leti vodila vojsko, preg- nala Angleže iz dela Francije, pomagala ustoličiti kralja Karla VII,, bila sežgana na grmadi kot čarovnica, 500 let kasneje pa kanonizirana kot svetnica? Problem pri tak- šnem filmu je tole: kako se v zgodbi, kjer vsi poznamo za- četek, sredino in konec, izog- niti predvidljivosti? Z dobro igralsko ekipo? S posebnim re- žiserskim pristopom? S pers- pektivo na tematiko, kakršne še ni bilo?In, alijeLucuBesso- nu to dejanje uspelo? Do neke mere mu ni. Prvič: zgodba premore dokaj moder- nizirana mišljenja, in ponekod so ta mišljenja vstavljena v zgodovinski okvir z eleganco, ponekod pa malo manj. Vsa zgodovinska dejstva ne držijo. Ampak, ker vemo, kdo piše zgodovino, naj bo. Drugič: Lu- kecje včasih še vedno v »petoe- lementovskih« elementih in v film vrine dodatke, ki nimajo popolnoma nobenega drugega namena, kot da gledalca vrže- jo s stola ali pa mu zaradi čudenja razprejo čeljusti. Ker pa ti dodatki z dogajanjem nimajo povezave, fant s počet- jem izgublja kredibilnost. Tret- jič: film je dolg. 141 minut. Nekatere scene bi lahko bile skrajšane. Čeprav resnici na ljubo nisem dobil žuljev, saj veste kje, in recimo Nemima srca, dolga, a krajša, so se čutila, kot da trajajo cel dan. Iz drugih vzrokov. Tako da to še gre. To so malenkosti. Ker: tule so uspehi filma. Prvič: končna demistifika- cija, razgradnja svetništva. Mita. Vere. Čudeža. Ideala. Ki ga vizualno in dialoško per- fektno, domiselno, opravi Iva- na sama, no, v družbi s svojo vestjo, Dustinom Hoffma- nom. Besson uporabi celotno brutalno vojaško predhodnico filma, da na koncu z flashbac- ki pričara Ivanin prehod do ozaveščanja tega, kdo sploh je in kaj je napravila. In vendar, ravno njena sposobnost oza- veščanja jo napravi tako po- sebno, in Ivana ostane na pie- destalu, tokrat človeškosti. Drugič: omenil sem Hoffma- na. Igra še Faye Dunaway. John Malkovichje Kari VIL In potem je tu, o ja, Milla Jovo- vich. (Namesto klasičnih filmskih romanc tokrat le ka- mera ljubi njo.) Nikita na kvadrat. Leeloo na tretjo po- tenco. Poosebljenje matere na- rave. Poosebljenje principa prepuščanja nagonom, princi- pa neracionalnosti. Milla kot Ivana, ki je histerična, ki ne ve, kam vodijo posledice nje- nih burjastih dejanj, ki se ne znajde med svojimi otroci - francosko vojsko - ko jih pelje v krvavi boj na druge otroke, angleške vojake. Milla kot Ivana - krvava, panična, od- ločna. krhka, jokava, neum- na. pametnejša od vseh. ne- rodna, energična, mlada in stara. In tudi shizofrenična. Vse to odigrano izjemno vero- dostojno. Njen glas - uh, njen glas! Ko nagovarja angleške vojake na umik. in govori solzno, hripavo. vreščeče, krh- ko kot še krhkejši od kitajske- ga porcelan, iz abdomna, in obenem ostro - in oni se umak- nejo pred njo. Ih, to je film. Seveda je prirejeno. Toda to se je res zgodilo. In filmska verzi- ja dogodka, naj bo še tako zelo filmska, učinkuje. Omenil sem čaranje. Besson ima rad prizore, kjer v predi- gri nastavi vse elemente na ključne točke, jih porine sku- paj, in sledi dramatično ne- močno padanje brez besed - v odrešitev. V Leonu mala Nata- lie Portman trka na vrata Jea- nu Renoju, za njo morilci v njenem.stanovanju, ki so že pobili njeno družino, in name- ravajo pobiti še njo. Če je Reno ne spusti noter. Tišina, pada- nje v nemoč, odrešitev. V Pe- tem elementu je Leeloo nemoč- na v taksiju Brucea Willisa in tiho prost Za odrešitev. Tukaj razjarjena Ivana pleza po les- tvi na stolp, ki ga oblegajo, dokler se ne znajde tik pred puščico. Tišina. Strel. V prsi. Začudenje brez strahu. In ne- močni padec. Odrešitev... je prepuščanje. Se da o tem pove- dati veliko več? Seveda. Se Bes- son ponavlja? Se. Je to važno? Ni. Še vedno zna čaratL Pri tem prizoru - pa ni edini - so se mi čeljusti pobesile navzdol. P.S., glasbo je spet napisal Ene Sera. PETER 2UPANC kino Celjski kinematografi si pridržujejo pravico do spre- membe programa. Union: od 24.2. do 1.3. ob 16., 18.15 in 20.30 ter 25. in 26.2. ob 22.45 romantična ko- medija Pobegla nevesta. Mali Union: od 24. do 27.2. ob 17.30 zgodovinski spekta- kd Ivana Orleanska, od 21. romantična komična drama Sibirski brivec, od 28.2. do 1.3. ob 17.30 zgodovinski spektakel Ivana Orleanska, ob 21. drama Sreča. Metropol: 24.2. ob 17. sve- čana premiera z Radiem Celje - mladinski film Nepopisan list (obisk ekipe filmskih us- tvarjalcev), ob 20. zgodovin- ski spektakel Ivana Orlean- ska, od 25.2. do 1.3. ob 16. in 18. slovenski mladinski film Nepopisan list, ob 20. zgodo- vinski spektakd Ivana Or- leanska, 25. ob 23. črna ko- medija Lepota po ameriško, 26.2. ob 23. film Klub golih pesti (mlajšim od 16 let ogled filma odsvetujemo). Metropol - počitniške ma- tineje ob 10, uri: 26.2. sloven- ski mladinski film Nepopisan list, 28.2. romantična kome- dija Pobegla nevesta, 29.2. ri- sani fim Tarzan, 1.3. sloven- ski mladinski film Nepopisan list, 2.3. akcijska komedija Ful gas, 3.3. družinska kome- dija Asterix in Obelix proti Cezarju, 4.3. risani film Tar- zan. Kino Žalec: 25. in 26.2. ob 20. ter 27.2. ob 18. in 20. triler Zbiralec kosti. SKRITA KAMERI Jonas Žnidaršič • Medtem ko še vedno ni ja- sno, ali bo država dovolila dvema komercialnima televi- zijama, da bi na kvizu držav- ljanom delili milijone, kar po črki zakona spada med igre na srečo, za kar je potrebna koncesija, tako na POP TV-ju kot na Kanalu A trdijo, da kviz bo. Jonas Žnidaršič, ki naj bi vodil kviz s pomenlji- vim naslovom »Lepo je biti milijonar«, negotovost in ča- kanje preganja čez lužo, v Las Vegasu. Je namreč strasten igralec pokra. Ta igra pa je lahko tudi način, da postaneš milijonar. Ali je Jonasu uspe- lo, zaenkrat še ni znano. • Mito Trefalt, ki naj bi vodil kviz »Življenjska priložnost« na drugi največji slovenski komercialni TV postaji, pa ima drugačne probleme. Vr- nitev odpisanih je vselej tež- ka. Po desetih letih nenasto- panja pred kamerami je sicer rutiniran in izkušen voditelj vendarle malce iz forme, zato pospešeno vadi in se priprav- lja na obračun s konkurenč- nim, pol mlajšim Jonasom. Sicer pa se Mita starejši gle- dalci seveda še spominjajo, saj je bil svoje čase zelo popu- laren. Najprej kot športni ko- mentator, kasneje pa kot vo- ditelj razvedrilnih oddaj in urednik tovrstnega programa na takrat še edini slovenski televiziji. Po tem, ko je njego- vo mesto zasedla Miša Molk, je Mito na nacionalki pa(j nemilost in izginil z ekrj Kviz na Kanalu A bo zato za starega gospoda živjj! ska priložnost. Nemara i nja. • Še zadnjo priložnost, popelje največjo javno hij, državi iz izgub, pa je (l( generalni direktor sloveii RTV Janez Čadež. VladJ namreč uslišala njegove pt nje in zvišala prispevek RTV, ki ga po novem plafi mo skupaj z elektriko. Pol, niče so »električne« m^ zato, da gledalce tisto, dobijo od RTV, vsaj enkrat mesec pošteno strese. • Voditeljica T V Dnevn Petra Kerčmar je zadnje fa na ekranu videti zelo elega na. Črna barva oblačil ji i| nitno pristoji. Je pa tudi z primerna za občutke, ki p vevajo mlado in ambicioz zvezdnico, ki se je te dni| slo vila od voditelj stva osr nje informativne oddaje s venske televizije. Užalošče mladenka je poiskala tolaž pri Urošu Slaku, ki se je m dosti navkljub trdno zasidi na mestu voditelja Odmevi Morda pa bosta nekoč, kol »nacionalka« spet uvedla d povezovalca Dnevnika, s f tro postala tudi voditeljs par. • Petrina kolegica, prav ti mlada in nadebudna vodi^ ca Manica Janežič, ki jo>i dekretom novega odgovori« ga urednika Uroša Lipuštt doletela enaka usoda, pa prav nič užaloščena. Prej lahko rekli, da je užaljena, s je zavrnila ponudbo za vodi nje oddaje z lokalnimi novia mi, ki bo po novem potekali sklopu enournega informai nega bloka, ki se bo začel ( 19. uri. Kljub Maničini zavn tvi pa se ni bati, da bi infom tivni program slovenske te vizije ostal brez ljubkih vodil Ijic. Priložnost, ki se ponuj bo zagotovo izbrala katera i srečnic, ki menda kar v vr čakajo, da bi zažarele v so televizijskih žarometov. 'išii^išmimiffmimm Gremo v kino! Julia Roberts in Richard Gere sta skupaj igrala v filmu Čedi dekle. Pravilno so odgovorih tudi: Pavli Kolšek, Cesta' Gaberno 2, 3270 Laško, Jože Ratajc, Efenkova 13, Celje Branka Bobek, Košnica 5, 3262 Prevorje. Prejeli bodo vstop' co za ogled filma Celjskih kinematografov. Tokrat sprašujemo: nov slovenski mladinski film Nepof san list je režiral Jane Kavčič. Po katerih uspešnih filmih' otroke je še znan (vsaj dva naslova)? Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3(1 Celje, do ponedeljka, 28. februarja. Izžrebali bomo tri dob nike vstopnice za ogled filma. TV VODIČ 39 40 TY VODIČ TY VODIC 41 42 TV VODIC GLASBA 43 Darja Švajger s Klavžarjem Dvorana Kulturnega cen- tra Laško je bila 17, februarja pretesna, da bi sprejela vse, ki so želeli priti na jubilejni koncert ansambla Klavžar, V prvem delu je bil pregled najboljšega s prvih devetih ka- ša ansambla, v drugem delu P3)i slavljenec predstavil ne- taj novosti z desete kasete Mamina ruta, nastopili pa so tudi gostje: Darja Švajger, har- monikarji in Primož Kelenc. Odlične skladbe, imenitni teksti, izvedba na visokem ni- voju, vse to so argumenti za popolni uspeh. Izjemen je bil tudi nastop nekdanje pevke Darje Švajger, ki je odlično zapela valček Braneta Klav- žar j a in Marjana Stareta z dru- ge kasete Spomni se name, kjer je v refrenu sodelovala sedanja odlična pevka Roma- na Cafuta. Darja je res zapela samo eno skladbo (v prvem, povsem avtorskem delu) in to je bilo povsem dovolj. Dovolj za vrhunec! Klavžarjev jubilejni koncert je bil v petih letih Avsenikove- ga abonmaja polk in valčkov v Kulturnem centru Laško prav gotovo med najuspešnejšimi v vseh pogledih. T.VRABL »Okrepljeni« jubilejni Klavžarjev ansambel, spredaj od leve \uarko Semprimožnik, Robi Ribič in Boštjan Merzdovnik, (stojijo) Romana Cafuta, Brane Klavžar in gostja Darja Švajger. Najboljši v Šempetru KUD Grifon Šempeter v Sa- vinjski dolini je skupaj z Ra- diom Celje pripravil predsta- vitev najboljših narodno za- t^avnih ansamblov iz glasbe- •^e oddaje Vrtiljak polk in ''alčkov, Celjskih 5 v letu 99, ^ zaključni nastop je bilo izbranih sedem ansamblov, so si zaradi enakega števi- la točk trije razdelili 5. mesto. Vsi nastopajoči so navdušili ^obro napolnjeno šempetrsko dvorano, ki je dinamično in navdušeno spremljala dobri uri trajajoči program. V Pfvem delu so se ansambli Predstavili z vižami, s kateri- mi so se uvrstili v krog najbolj- % v drugem pa so dodali še nekaj skladb iz bogatega ^^Pertoarja. Vsi so dobili priz- ■^^nja NT&RC in Kulturnega p^iitra Laško ter Elice Šantl iz '^^^ovnika pri Celju. Zmagovalci so postali člani '^sambla Rogla iz Slovenskih ^jic, drugi je bil Štajerski tretja Savinja iz Levca, ^^Jrti Kvintet Dori in peti do J^^dmi ansambli Lipovšek iz Cverle iz Dramelj in '8red iz Laškega. Program dobro popestrila Honza in iz Uškega. J Osebno priznanje je dobil ^intet Dori, ki je zmagal v ^^sbeni oddaji Domačih 5 in Domače 4 na Radiu Celje v letu 99. Prijeten nastop so glasbeni- ki sklenili z igranjem naj viže stoletja, Avsenikove Golice, ki so jo obiskovalci spremljali z bučnim odobravanjem. T.VRABL Najuspešnejši narodno zabavni ansambel na Celjskem je bil lani Kvintet Dori, kije zmagal v glasbeni oddaji Domačih 5 in Domače 4 ter bil četrti na lestvici Celjskih 5. Od leve Marko, Primož in Boris Razboršek, Anti Gubenšek in Grega Podkoritnik, za njimi pa del nastopajočih ob zaključni melodiji, Avsenikovi Golici. Nikoli pozabljeni zvoki f ra jtonaric Za triindvajsetletnega Ro- berta Goličnika je igranje na diatonično harmoniko način življenja, saj je vodja an- sambla Roberta Goličnika in Kluba frajtonarjev. Bogato znanje pa prenaša tudi na učence svoje šole. Glasbena pot nadarjenega mladeniča iz Šoštanja se je za- čela v sedmem razredu osnov- ne šole, kjer ga je pritegnilo igranje na diatonično harmoni- ko. Izpopolnjevanje z Rober- tom Zupanom ga je pripeljalo do Ljubečne, kjer je leta 1993 osvojil srebrno plaketo. Njegov trud in trdo delo pa sta bila poplačana tri leta kasneje, ko je postal državni prvak v igra- nju na diatonično harmoniko., Ko ne nastopa samostojno, igra v svojem ansamblu, v Za- sebnem glasbenem centru Go- ličnik pa poučuje igranje na diatonično harmoniko. Da je zanimanje za igranje na frajto- narico še vedno živo, dokazu- je dejstvo, da šolo Roberta Go- ličnika obiskuje kar šestdeset učencev vseh starosti. Osem mladih učencev te šole je obli- kovalo Klub frajtonarjev, svoje znanje pa so zapečatili na ka- seti in CD-ju, ki so ga izdali prejšnjo jesen. Idej polni Robert Goličnik, ki svoj prosti čas najraje pre- življa v družbi žene Irene in sinka Aljaža, pa v letošnjem letu že načrtuje novi projekt. M. K. Robert Goličnik in njegov Klub frajtonarjev. ZAAVTOMOBILISTE Gnečo povečuje xsara picasso Citroen xsara picasso je avto, ki bo v prihodnjih me- secih nedvomno pomemben igralec v razredu kompakt- nih enoprostorskih avtomo- bilov. Avtomobil te dni pri- haja na slovenski trg, s tem pa povečuje hudo gnečo, saj se naokoli vozi kar precej podobnih avtomobilov. Xsara picasso je nastajala 125 tednov in je bila kot študi- ja na ogled vsaj na nekaj avto- mobilskih salonih. Sedaj je avto nared. Nastal je sicer na osnovi limuzinske xsare, ven- dar ima s tem avtomobilom malo skupnega, saj je recimo medosna razdalja za 22 centi- metrov večja. Zunanja podo- ba je seveda sodobna, pri Ci- troenu pa pravijo, da gre za sintezo osebnega avtomobila in karavana. Načeloma je av- to vedno opremljen s petimi sedeži, ki pa jih je mogoče poljubno premeščati, sred- njega v zadnji vrsti pomakniti tudi za 14 centimetrov naprej. Posebnost picassoja je tudi poseben plastičen voziček, ki je nameščen v prtljažniku (ta meri od 550 do 2690 litrov) in je primeren za nakupe oziro- ma opravke, saj je njegova nosilnost 18 kilogramov. Pi- casso se odlikuje tudi po obi- lici odlagalnih prostorov, za slovenske razmere pa je avto serijsko dokaj bogato oprem- ljen (ABS, štiri zračne var- nostne blazine, servo volan, daljinsko odklepanje/zakle- panje ipd.). Motorji so trije, vsi bolj ali manj znani že iz drugih ci- troenov. Osnovni je 1,6-litrski štirivaljnik z močjo 90 KM pri 5600 vrtljajih v minuti, sledi pa zmogljivejši 1,8-htrski mo- tor, ki ponuja 117-KM pri 5500 vrtljajih v minuti. Dizelski motor je iz serije HDi in zmo- re pri gibni prostornini 1,9 li- tra 90 KM. Prenos moči je vedno na prednji kolesni par, menjalnik je ročni petstopenj- ski. Citroen Slovenija, uradni predstavnik francoske avto- mobilske tovarne pri nas, upa, da se mu bo letos posre- čilo. prodati kakšnih 500 pi- cassojev (avto nastaja v špan- skem mestu Vigo), pri čemer bo osnovna različica (l,6i) na- prodaj za 2,95 milijona tolar- jev, picasso z 1,8-htrskim mo- torjem bo stal 3,12 milijona tolarjev, varianta s HDi agre- gatom pa 3,38 milijona tolar- jev. Na sliki: xsara picasso. Dobri rezultati Porscheja Avtomobilske tovarne večinoma poslovnih rezultatov merijo v koledarskem, pač pa poslovnem letu, kar pomeni, ia se slednje končna konec aprila ali morda konec marca. Tako tudi nemški Porsche, ki pa sedaj sporoča, da je bila polovica poslovnega leta 1999/2000 skoraj izjemno uspešna. Tako so v tem času prodali več kot 21 tisoč avtomobilov, kai je bilo za dobrih 12 odstotkov več kot v enakem obdobju prejšnjega poslovnega leta. Vrednost prodaje je bila 2,9 milijar- de nemških mark ali za 14 odstotkov več kot prej. Kot pravijo sedaj, naj bi bila vrednost Porschejeve prodaje v omenjenem poslovnem letu nekako 6,1 milijarde mark. Najbolje je šel t promet porsche 911, pa seveda tudi boxster. Ob tem se tovarna pospešeno pripravlja na predstavitev večnamenskega ali eno- prostorskega avtomobila, ki ga bodo izdelovali skupaj s Volksvvagnom, na cesto pa naj bi po sedanjih napovedih pripeljal čez približno dve leti. Na sliki: porsche boxster. Torinska tovarna cenjena v Velenju Podjetji Avto Celje in Avto Lava sta v petek na Koroški 64 v Velenju slovesno odprli prenovljen avtosalon za vo- zila Fiat in Lancia. Posodo- bitev in širitev objekta je na- rekovalo veliko zanimanje kupcev in uporabnikov ser- visnih storitev v Šaleški doli- ni. Nov salon se razprostira na 170 kvadratnih metrih, v njem lahko morebitnim kupcem na ogled postavijo 4 avtomobile, prodajni program tega poob- laščenega prodajalca pa sicer obsega tako osebna kot gos- podarska vozila. Poleg vzdr- ževalnih del je v novih prosto- rih moč opraviti še vsa ostala mehanska dela, meritve in nastavitve motorja ter pod- vozja - vse z najsodobnejšo opremo. »Naložba še ni za- ključena,« pravi direktor Avto Lava (hčerinsko podjetje Avta Celje) Danilo Lesjak in doda- ja, da je s tem zaokrožen prodajno servisni kompleks Avto Lava je v Velenju že ime' salon, a je bil premajhen, na istem mestu pa je prej stal^ prodajalna nadomestnih de- lov in servis. V salonu, ki b" zaposloval 5 uslužbencev, bf do številnim kupcem velik" lažje dosegljivi s svojimi uslu- gami. Avto Celje je na našeHi trgu prisoten že več kot p"' stoletja. Na otvoritvi so se obiskO' valci lahko popeljah z novii'' puntom, ki bi že v naslednji® tednih utegnil postati vlečn" konj torinske tovarne in ce" lotne evropske prodajne že. Za njegovega predhodni' ka, ki je bil tudi avto leta na stari celini, se je nanir^ odločilo več kot 3 milijon^ kupcev. ^ ZAAVTOMOBILISTE 45 Poleti peugeot 607 Francoski Peugeot je v zad- njih letih dokaj uspešen, če- prav veliko večino svojih av- (omobilov proda na evrop- skem oziroma zahodnoe- vropskem trgu. Po tistem, ko ije upokojil 605, največji avto- mobil v programu, ni imel ustreznega vozila v višjem razredu. Sedaj predstavlja 607, zamenjavo za 605 in vse- kakor avto, s katerim bi se rad ustrezno kosal predvsem z nemško konkurenco. ^Peugeot 607 je narejen prav- zaprav na enaki osnovi kot 605, je pa za osem centimetrov daljši [481 centimetrov), nekaj širši in ttidi višji. 607 je seveda klasična limuzina s štirimi vrati, vendar njena zunanja podoba vsaj z nekaterimi oblikovnimi ele- menti potijuje Peugeotovo po- reklo. Pri nastajanju oziroma oblikovanju 607 je po svoje so- deloval tudi sloviti Pininfarina, tako kot pri vseh drugih peu- geotih. Novi avtomobil je nastal v 106 tednih, zanj so porabili 3,7 milijarde francoskih frankov in upajo, da se jim bo recimo v polnem letu posrečilo prodati najmanj 40 tisoč vozil. Avto bo od poletja na voljo tudi slovenskim kupcem, ki bodo lahko izbirali med tremi motorji, dvema bencinskima in dizelskim. Prvi bencinski ima gibno prostornino 2,2 liti-a (160 KM pri 5640 vrtijajih v minuti). drugi pa 3,0 liti-a. To je šestvalj- nik, ki je nastal v sodelovanju z Renaultom, v tem primeru pa zmore 210 KM pri 6000 vrtljajih v minuti. V ponudbi je tudi 2,2- litrski HDl z gibno prostornino 2,2 liti-a ter s 136 KM pri 4000 vrtljajih; omembe vredno je, da ima ta motor večji navor (317 Nm) kot oba bencinska agre- gata. Zraven je po želji ročni petstopenjski menjalnik ali 4- stopenjska prestavna avtoma- tika. Opreme so seveda različ- ne. Slovenskim kupcem bo av- to, kot že zapisano, naprodaj čez kakšne štiri mesece, po neuradnih napovedih pa naj bi bil najcenejši 607 na voljo za približno 5,7 milijona tolarjev. Na sliki: peugeot 607 Picasso ni le slikal Od konca prejšnjega tedna ^ z novim prodajno servi- ^lim salonom v Slovenskih J^njicah ponaša tudi celjski ^^ocenter Košak, v naši re- zadolžen za prodajo vozil ^amke Citroen. Naložba v ^estu vina in cvetja, kot radi opišejo, je veljala okoli pol "^'jijona nemških mark. J^bjekt, ki bo v prvi fazi krbel le za prodajo Citroe- ov, v dveh mesecih pa naj bi ^^ 150 kvadratnih metrih po- ^ ^vili še servis in zaposlili 3 P^cializirane mehanike, so gradili v dobrih 6 mesecih, '^i^jičanom po tovrstne uslu- J ne bo več potrebno v Celje J Maribor, s tem pa načrtov ''■^ktorja Avtocentra Duška Košaka še ni konec: »Nasled- nji salon bomo zgradili v Ce- lju. Pripravljalna dela že teče- jo na Bežigrajski cesti, na lo- kaciji pri Interšparu, kjer smo že zdaj. Povsem nov center se bo razprostiral na 1500 kva- dratnih metrih in bo postav- ljen povsem po zahtevah ma- tične tovarne.« V soboto se iztečejo tudi dnevi ^odprtih vrat, kjer vsakomur v vožnjo ponujajo citroena Xsaro Pi- casso - vozilo, ki naj bi zazna- movalo avtomobilsko pri- hodnost te francoske tovar- ne. Mnogi ga primerjajo kar z dosežki uglednega španske- ga umetnika, po katerem no- vinec nosi ime, zlasti skladne in prepoznavne z njegovimi deli pa naj bi bile karoserij ske linije. »Dolgo smo čakali ta citroenov dragulj in danes ga vsi občudujejo,« meni Košak, ki je prepričan, da bo kom- paktni veUkoprostorec všeč prav vsem. Povsem predelani model boste tisti, ki se vam bo najprej mudilo za volan, najprej prepoznali po osred- njem ekranu, ki je zamenjal klasično instrumentno ploš- čo, presenečenje pa vas čaka v 550 literskem prtljažniku, kjer so v paketno ponudbo dodali tudi zložljivi in mobilni nakupovalni voziček. Sez- nam novosti in izboljšav je impozanten, zato ne velja za- muditi priložnost za testno vožnjo. Če pa vas je nakup že zamikal, za osnovno izveden- ko pripravite nekaj manj kot 3 milijone tolarjev. . PŠ Januar je bil v EU uspešen Prodaja avtomobilov v letošnjem prvem mesecu na evropskih trgih oziro- ma v EU je bila nad priča- kovanji. Tako so skupaj prodali 1,3 milijona avto- mobilov, kar je bilo za 3,6 odstotka več kot januarja lani. Po svoje ta podatek prese- neča, saj različni analitiki že ves čas napovedujejo padec prodaje novih avtomobilov, a se vse doslej njihove napove- di nekako nočejo uresničiti. Kot kaže, so šli avtomobih dobro v promet v Franciji (plus osem odstotkov), pa v Španiji (plus 16,5 odstotka), v Italiji (za dobrih 18 odstotkov več), ne pa v Nemčiji, kjer je bil posel skromnejši za 14 od- stotkov. Zanimivi so bili tudi rezultati posameznih avto- mobilskih tovarn v tem mese- cu. Tako je skupina VW pro- dala kar za 9,3 odstotka manj, PSA, ki ga sestavljata Citroen in Peugeot) je januarja dose- gel za 11 odstotkov boljši re- zultat, skupina Fiat pa je pro- dajo januarja izboljšala za nič manj kot 28 odstotkov. Očit- no je, da gre novi punto tako rekoč izjemno v promet in to se tudi pozna. Skupina GM (Opel, Vauxhall) je svoj letoš- nji januarski rezultat izboljša- la za 3,3 odstotka, medtem ko je Fordu prodaja padla za 1,2 odstotka. Zanimivo je, da je bil posel z Renaultovimi avtomobili januarja za osem odstotkov skromnejši. Daim- lerChrysler je ostal tam, kjer je bil, BMW je skupaj z Rover- jem dosegel za 5,2 odstotka boljši rezultat. Japonske avto- mobilske tovarne so prodale za 6,7 odstotka več, korejski izdelovalci avtomobilov pa kar za 28,9 odstotka več. Na sliki: fiat punto. Renault: posodobitve in zanimanje za Samsung Francoski Renault s svo- jim tržnim položajem tako doma kot v Evropi in tudi na nekaterih izvenevropskih tr- gih ne more biti nezadovo- ljen. Hidi to je eden izmed razlogov, da se je tovarna lo- tila temeljite prenove svojega distribucijskega sistema. Osnovna ideja je, da bi do leta 2001 dobavne roke za svoje avtomobile skrajšati na dva tedna od naročila do do- bave kupcu. To tudi pomeni, da naj bi se bistveno povečal delež znanih kupcev, torej takšnih, ki si želijo »svoj« av- tomobil. Pri Renauhu menijo, da se bo njihov delež v pri- hodnje s sedanjih 30 povečal na nekako 60 odstotkov. Po- membno je, da bo ta prenova distribucijskega sistema zaje- la tudi Slovenijo, saj novo- meški Revoz v letu dni za Renault naredi kakšnih 90 do 100 tisoč avtomobilov. Kot pravijo, bo prenova stala 300 milijonov frankov, vendar naj bi to nekaj kasneje tovarni prineslo milijardo frankov prihranka. Ob tem pa je tudi znano, da se tovarna Še na- prej močno zanima za nakup tistega dela južnokorejskega Samsunga, ki se je pripravljal na avtomobilsko proizvod- njo. Ta zaradi velike krize na Južni Koreji v resnici nikoli ni stekla, vendar so pri Renaultu prepričani, da to ne more biti velik problem, če bi se odloči- ti za proizvodnjo. Po seda- njem načrtu naj bi leta 2002 začeli izdelovati manjšo limu- zino, nekaj kasneje pa še t.i. SUV ali šport utility vehicle. Zanimivo pri tem je, da urad- ne ponudbe s strani Renaulta še ni, pravijo pa, da naj bi si Francozi v novem podjetju zagotovili kar 80-odstotni lastniški delež, za to pa plača- ti dobrih 350 milijonov dolar- jev. Nasprotno pa v Samsun- gu menijo, da je Samsung Motor, torej samo avtomobil- ski del, vreden skoraj 900 mi- lijonov dolarjev. Na sliki: renault scenic RX4. 46] INFORMACIJE v MODNEM VRTINCU 47 od krila do krilca, od hlač do hlačk Krilo v zadnjem desetletju ni zgolj ženska modna cunjica - Nekoč privilegirano moško oblačilo - hlače že deveto desetletje gostujejo v ženskih garderobnih omarah Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK (le izvzamemo tradicional- škotski kilt, ki v svoji pr- vinski verziji nima z modo piti naključne povezave, moški svet bolj ali manj nav- (jušeno drobi naokrog v kri- lu - dobro desetletje. Pa pu- stimo moško krilo še kakšen teden ali dva ob strani (zago- tovo bomo trčili vanj ob niza- nju moških smernic za letoš- njo toplo sezono). Pod tren- dovski drobnogled pa narav- najmo še vedno najbolj pri- ljubljeno in praktično žen- sko oblačilo - krilo. Kar mal- ce smo pozabili nanj v tisti samostojni podobi, saj je bi- lo v preteklih sezonah prav močno navezano na suknjič, skratka, nastopalo je v podo- bi kostima. ; V sezoni pomlad-poletje 2000 pa si je znova pridobilo status vodilnega modnega poudarka. Ali ni to dovolj teh- ten razlog, da mu posvetimo nekaj posebnega prostora? Krilo - z noro domišljijo ali spokojno nostalgijo Jorej, najprej dolžine. Te vas gotovo najbolj zanimajo. Boste razočarani, ker ni opazi- ti posebne revolucije, zaradi icaterih bi človek pozabil za- preti usta? Pravzaprav nas ni- česar v tem norem modnem svetu ne more več presenetiti. Včasih nas prav zato lahko preseneti že - zmernost. Krilo do gležnjev, deset cen- timetrov pod koleni, okrog ko- len, deset centimetrov nad ko- leni ali ekstremno mikro mini krilce. Novost pri krojih je vr- nitev zvončaste oziroma A-li- nije, ki je bila najbolj oboževa- na v sedemdesetih letih. Ta- kratni modni filozofiji se po- dreja tudi pas na krilu, ki je pogosto spuščen na boke. Svoj smeh come-back napoveduje- jo tudi osemdeseta leta z balo- nastimi krili, ki so v pasu na- brana ali ravno krojena ter na spodnjem robu okrašena s fr- fotavim volanom ali stisnjena v obrobo, ki se zapenja z gum- bi.- Še vedno se sem ter tja opazi asimetrično ukrojeno krilo, kakšen vrtoglavi razpo- rek, ukročen z zadrgo, pentlja v pasu... Čisto nova pesem so seveda materiali. Svetleči, transpa- rentni (krilo z nadkrilom), re- liefno vzorčasti... Za dnevne priložnosti, kajpak. Za večer- ne pa še bolj glamurozni, poši- ti z bleščečimi vezenimi bor- durami, steklastimi kamenč- ki, ogledalci... Še nasvet? Kar zagrabite zvončasto krilo v diskretni barvi in vzorcu, če vas je čez boke in stegna »rahlo več«! Takšen kroj namreč imenitno zataji tovrstne vizualne tego- be. Če imate predolg trup ozi- rortia prekratke noge, spre- glejte nizko spuščen pas na krilu, ker bo takšen kroj vašo pomanjkljivost le še poudaril. , In še tole - svetleči, tehno ma- teriali in divje barviti vzorci nizko postavo še dodatno »potlačijo k tlom«. Če ste majhne rasti, torej raje posezi- te po krilu, ki se barvno ujema z ostalimi oblačili in modnimi dodatki. Hlače? Jasno, da to ni vpra- šanje tudi v letošnji modni sezoni. Čeprav, no ja, za nina- so manj jih je morda vendarle kot kril oziroma oblek, so pa vsekakor močan oblačilni ele- ment. Znova manj v družbi hlačnega kostima in več kot samostojen kos garderobe. Od Sarah Bernhardtdo trendovske »hlacemanije« Le kje so nostalgični časi ob koncu 19. stoletja, ko se je znana igralka Sarah Bernhardt na neki kulturni prireditvi po- javila oblečena v - hlače? Ter seveda sprožila škandal, ki je šel od ust do ust in veselo polnil že takrat žgečkljivih zgodbic željne časopisne stolpce. Pogumna in samoza- vestna Sarah se je čez dobrih dvajset let zadovoljno muzala, ko so njeno domislico začele posnemati še druge ženske. Posebej po zaslugi legendarne kreatorke Coco Chanel, ki je v 20.1etih dvajsetega stoletja pr- vič lansirala to izrazito moško oblačilo v žensko garderobo. S tem svojim podvigom se je tudi zapisala v modno zgodo- vino kot prva... Z vsem dolž- nim spoštovanjem torej do gospodične Coco, ampak, pr- va je pa vendarle bila - Sarah! In danes? Hlače od jutra do novega jutra - od predolgih pižamastih, s katerimi pome- tamo, do tistih na zvonec, kla- sičnih cigaretnih, caprijk, ko- lesarskih hlač in hita sezone - vročih hlačk. Tudi hlače pogo- sto zdrsnejo na boke, ob tem odkrijejo popek in se običajno rahlo ali kar krepko oprijema- jo bokov in zadnjice. Zgodba z materiali, barvami in vzorci se ponovi tudi pri hlačah. Letos so vroče hlačke res tako vroče, da je treba kar dobro pogledati, kaj sploh skrivajo. Se ve. Le za suhljata mlada telesca! In ostalih 87 % gospa in gospodičen? Brez dvoma - našlo se bo kaj prav za vas tudi med najbolj trendovsko ponudbo. Vendar, tudi v svetu hlač veljajo pravila, ki jih je modro vsaj okvirno upoštevati: debe- lušne in nizke postave - nikar v široke hlače-mahedrače ali še huje - ozke caprijke! Za vas so klasični cigaretni kroji, ki lahko v kombinaciji z daljšo bluzo oziroma tuniko v isti ali sorodni barvni niansi ustvari- jo prav všečno oblačilno har- monijo. ^n hlače z letnico 2000. Vroče hlačke v svileno slovesni navezi. Mila Schoen. Legice je povozil čas. Lahko pa (odrezane nad koleni) ži- vijo še naprej v podobi tren- dovskih »kolesark«. Alessan- dro DelVAcqua. Mehko, opletajoče, svetleče - tudi za dnevne priložnosti. Gucci. »Po moško«. Dolce&Gakbana. moda v laseh Pričeska za maturantski ples Ko govorimo o pričeski za maturantski ples, je najprej treba pomisliti na stilsko us- klajenost. K obleki, čevljem, nakitu in make-upu se priče- ska prilagodi kot dopolnilo osebnosti in stilske popolno- sti. Ko govorimo o tako imeno- vani visoki modi (alta moda), bi rad poudaril, da gre za oblikovanje pričeske za en- kratno priložnost, kar pome- ni, da striženje in barvanje opravimo že kakšen dan prej. Zavedati se je treba določenih pravil, ki jih narekuje visoka moda (npr. spuščeni dolgi lasje nikakor ne smejo padati na golo kožo pri dekoltirani obleki). Za dolgolase matu- rantke najbolj priporočam spete lase kot resnični izraz elegance. Še največkrat obli- kujemo pričesko iz dan do dva dni neumitih in suhih las zaradi večje ukrotljivosti (iz- jema so skodrani lasje). Do- voljeno je zelo veliko; od naj- bolj vročih futurističnih oblik do čisto enostavnih minimali- stičnih. Kratkolase gospodične se naj ne počutijo nič zapostav- ljene, kajti glamuroznost ob kreativnih idejah frizerja ne bo nič manjša. Prav tako kot pri dolgolaskah lahko uporab- ljamo razne okraske in dodat- ke za lase (razne sponke, umetno in pravo cvetje, kam- ne itd...) Za fante je kot osnova prav tako potrebno dobro striženje in po možnosti še barvna teh- nika, kot poudarek pa seveda drugače stilirani in glamuroz- no počesani lasje. KRISTUAN PETEK Nagradno vprašanje februarja: KAKŠNO JE GESLO PRIHAJAJOČE MODNE SEZONE? a) z obleko - nazaj k naravi; b) s stezniki v modni jutri. KRONIKA S CEUSKE6A Ta veseli dan ali špas v teatru Dnevi komedije so edini festival brez kuhinje, pa kljub temu s slastnimi prigrizki - Bodo srečanja po predstavah prihodnje leto v gledališki kavarni? Potem ko so se Dnevi kome- dije iz prireditve prelevili v pravi festival, so postali hudo resna stvar. »Smo edini festi- val brez kuhinje,« ga hvali upravnik Borut Alujevič (le- tos za nastope pred občins- tvom čedno oblečen v »spon- zorsko« obleko butika Capric- cio group Andreja Gombača iz Maribora). Kuhinje po zgledu drugih festivalov pa res ne potrebujejo, saj slavnostne (in slastne) prigrizke za gostujo- če ekipe in goste prinesejo iz mesnice Ledas kar na plohih. Pa kaj bi Lujotu kuhinja, saj je »vročo juho«, ki so mu jo zaku- hati pred novim imenovanjem mandata v lastni hiši, na srečo že posrebal, preden se je v teatru začel pravi špas. Da je na koncu zmag^a prav komedija iz Špas teati-a (Balkanski špijon), pa je kajpak zgolj naključje. Kozarček vincka, ei! župan Bojan Šrot, ki si je tu in tam le vzel »čas za špas« in ostal z umetniki po predstavi, je raje nazdravil s penino kot z Gracerjevim (sponzorskim) vi- nom. Letos je bilo očitno dobro. Ko je prišla v goste gorenjska ekipa Skopuha, je sodček nag- nila do dna, pa adijo skrbi! Za nekatere. Degustator iz Goriš- kih brd je kljub temu imel nekaj okuševalcev vin - in opazoval- cev. Srečko Retuznik, vodja »naj« smučišč na Rogli, ki iz smučarske oprave tudi rad s soprogo smu^e v teater, uživa v komediji, če se ne zgodi na njegovem smučišču, med vini pa stavi na Zlati grič iz domačih logov, je prišepnil, ko so mu ob šanku pomotoma namesto vina naUli jabolčni sok. »Vino in žene, to je za mene raj!« si je prepeval Skopuh, no- miniranec in tudi že žlahtni ko- medijant Janez Škof m stisnil k sebi kolegico Mojco Partljič, pr- va dama gledahšča, Milada Ka- lezič pa je raje pogledala »ptič- ko« in si mislila: »Mojca, Mojca, pazi, da te ne vidita Vito Taufer (Mojčin »žlahtni« soprog) aH To- ne Partljič (Mojčin ata).« Kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje, si je ob »mini panojčkih« mislil Boštjan Volf, ki je zvesto obiskoval Dneve komedije, bodisi v družbi z Bojanom Krajncem ali pa z ljubko soprogo Moj- co, kadar sta pustila sinka v varstvu. Podjetje Premena se je po mnenju Boruta Alujevi- ča na Dnevih komedije izka- zala s trženjem festivala. To- rej se za usodo jubilejnega. desetega ni bati? In usoda gle- dališča? Šte^n Volf, nekoč igralec v ansamblu SLG Celje, tehnični šef gledališča in nato profesor na Tehniški šoh, klicali so ga Rdeči Štef, Boštjanov oče, je po več kot 20 letih v čast in spomin igralcu Pavletu Jeršinu presto- pil prag Talijinega hrama in se z veseljem pozdravil z nekdanji- mi kolegi. Vonj po odru mu je še znan. Komedija je resna stvar, špas pa tudi mora biti, si je očitno dejal neznanec, ki je iz razstav- nega kotička Spektre Orbit v avU SLG dan pred koncem-festi- vala odnesel smučarsko desko. Zato je v teatru razen komedije nastal še cel cirkus. Še dpbro, da ni s parkirišča, kjer je Spek- tia orbit razstavljala avtomobi- le, izginil kakšen audi A6! Sicer pa, kot je na slavnost- nem zaključku povedal po- džupan Zdene Podlesnik, se bodo gledališka srečanja po predstavah, kot upa, še v nje- govem (in Lujotovem) manda- tu lahko preselila v teatrsko kavarno, v prostore zdajšnje knjižnice... Kako pravi prego- vor: iz njegovih ust... v župa- nova ušesa. In odgovor: kavar- ne še lep čas ne bo, saj knjižni- čarji z lokacijo v Mestnem gra- du niso zadovoljni, tudi novo- gradnje na različnih lokacijah jih niso navdušile, zato do na- daljnjega ostaja vse po starem. Je pa razveseljiva županova vest, da bodo teater in muzeje sofinancirale tudi občine Što- re, Vojnik in Dobrna. Zakaj? Ker so bile nekoč združene v občino Celje in so zato ustano- viteljice teh ustanov. Pri deli- tveni bilanci pa so skupaj v dobrem in slabem. MATEJA PODJED Foto: SHERPA Tlidi župan Bojan Šrot je našel »čas za špas«. Milada Kalezič in Mojca Partljič v objemu Janeza Škofa. Eden od opazovalcev degustatorja iz Goriških brd je bil Roman Grcu:er. Prisrčno srečanje starih kolegov: Anica Kumer in Štefan Volj Boštjan Volf je baje uspešno tržil Dneve komedije.