Poštnin* plafl— t gotovini- Leto LXVm., ŠL 297 Ljubljana, torek 31« decembra 193$ Cena Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje to praznike. — Inseratl do 30 petit vrst & Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inseratl petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenskl Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12 -, za inozemstvo Din 25 Rokopisi se ne vračajo. Cesarjevo povelje: splošna ofenziva Po dolgotrajnih pripravah se je abesinski cesar končno odločil za splošen napad na vseh frontah London, 31. decembra, z. Reuter po* roča iz Adis Abebe: Iz svojega glav* nega stana v Desiju je abesinski cesar izdal svojim četam dnevno povelje za splošno ofenzivno, v katerem naznanja, da prično prihodnji teden najbolj kr* vave bitkey kar jih je bilo doslej v tej vojni. Prestolniški krogi trde, da so abesinska plemena zasedla glavno me* sto tembijenske pokrajine Abiobi, da bi si na ta način utrdila oporišče, s ka* terega bodo lahko ogražale italijanske prometne zveze in pospešili uspeh ofenzive. Vse kaže, da bodo Abesinci prehiteli Italijane, ki prav tako pri* pravi j a jo ofenzivo. Reuterjev poročevalec javlja dalje iz prestolnice, da pripravlja ras Desta vpad v italijansko Somalijo iz krajev okrog Dola. Ta akcija bi ogražala de« sno kri>k> Italijanov in njihovo središče. Ta možnost pojasnjuje, zakaj Italijani na tem bojišču že ves mesec ne napre* dujejo. Sedaj je na tem bojišču italijansko letalstvo zopet delavnejše. To bi uteg* nilo biti znamenje, da pripravljajo Ita* lijani nov udarec. Italijanska letala so bombardirala Dagabur in preletela Aiso na železniški progi Džibuti*Adis Abeba 12 milj od meje francoske So* maliie. Letala pa te£a kraja niso br>m* bardirala. Italijani nameravajo bombardirati železniško progo Džibuti — Addis Abeba? Pariz, 31. decembra, v. V pariških političnih krogih je vzbudila veliko negodovanje vest, da so se že ponovno pojavila nad železniško progo Džibuti-Adis Abeba italijanska letala. V zvezi s tem Javlja ravnateljstvo te železnice, da je sprejelo zaupna poročila, da mislijo Italijani skoraj z bombardiranjem porušiti to progo. To bi bilo povsem proti dogo- voru med Francijo in Italijo, ki se je pismeno obvezala, da ne bo napadla te proge, dokler ne bodo po njej dobavljali Abesineem vojnega materijala. Ravnateljstvo železnice javlja francoski vladi, da se striktno drži dogovora in da ni bil doslej poslan po progi Džibuti-Adis Abeba niti en zaboj vojnoga materijala Abesiniji. Italijanska protiofenziva po novem letu Rim, 31. decembra, z. V zvezi z včerajšnje sejo min istrskega sveta razpravlja »Giornale d' Italia-t o usodi pariških mirovnih prediogov in ugotavlja predvsem, da so bili izdelani brez vsakega sodelovanja Italije in so tudi zato propadli. List zavrača očitek, da je temu kriva Italija, ker je prepozno dala svoj odgovor. Po fašistični ustavi bi morali biti ti predlogi predloženi v razpravo vrhovnemu fašisti>ine-mu svetu, ki pa sploh ni imel prilike, da bi jih proučil. Vsa odgovornost, da so ti mirovni predlogi splavali po vodi pade potem take na vlade, politike in stranke onstran meja. Italiji sedaj ne preostaja drugega, kot nadaljevati svojo akcijo v Vzhodni Afriki. Po odmoru za novo ureditev etape se pripravlja Italija za nov ogromen skok naprej. Ta zadnja izjava »Gdornala d' Italia« daje sklepati, da bo Italija kmalu po novem letu začela novo energično akcijo proti Abesmcem. Miljardni deficit Italije Brez stroškov za abesinsko vojno ima Italija nad dve mlljardi primanjkljaja Rim, 31. decembra w. Ministrski svet Je odobril proračun za računsko leto 1936/37, ki je brez upoštevanja izrednih stroškov za vojno v Vzhodni Afriki izravnan. Proračun izkazuje 20.291 milijonov lir izdatkov in 20.311 milijonov lir dohodkov. V teh številkah so računane tudi obresti posojil za financiranje afriške vojne. Primanjkljaj državnih železnic namerava vlada pokriti deloma z zvišanjem tarifov, deloma pa s posebnimi davki na prevoz blaga s tovornimi avtomobili. Obenem je z novim proračunom ugotovljen tudi dokončni primanjkljaj za računsko leto 1934/35, ki znaša 2.030 milijonov lir, od katerih odpade 975 milijonov lir na izredne izdatke za akcijo v vzhrdni Afriki, 840 milijonov lir pa na izgubo pri državnih železnicah. Nevtralna vlada v Španiji Naglo rešena vladna kriza Madrid, 31. decembra, z. Zaradi ne* soglasij glede volilnega programa je pred 14 dnevi sestavljena manjšinska vlada podala včeraj ostavko. Mandat za sestavo nove vlade je dobil dose* danji ministrski predsednik, ki je sho* či objavil listo nove vlade, ki jo je po? trdil tudi že predsednik republike. Via* da je sestavljena tako*le: Predsedstvo in notranji posli: Porte* la Valadares, zunanji posli: še nezasedeni, verjet* no, na bo na to mesto imenovan d ose* danji španski zastopnik v Ženevi Mas dariaga. vojska: general Molero, mornarica: podadmiral Antonio Aza* rola, prosveta: Vila Lobos, delo in pravosodje: Manuel Besera. dosedanji prosvetni minister, javna dela in promet: Sirio del Rio, kmetijstvo, industrija in trgovina: Alvarez Mendizabal, finance: Rico Avelo, dosedanji viso* ki komisar Maroka. Vsi ministri so izven strank. V no* vem kabinetu so obdržali svoja dose* danja mesta predsednik vlade, mini* ster vojske in minister javnih del. Potvcrjeno glasovanje o zaupnici La valu ? Na včerajšnji seji je poslanska zbornica odklonila zapisnik o sobotnem glasovanju, ker ni bilo pravilno Parii, 31. decembra- z. Zbornica Je včeraj ▼ drugem čitanju s 400:170 glasovom sprejela državni proračun za leto 1936. V besedilu, ki je bil v senatu že sprejet, je zbornica sklenila nekaj sprememb, tako da bo moral biti ponovno vrnjen senatu. Prebitek dohodkov znaša po besedilu, ki ga je sprejela zbornica, samo še 9 milijonov frankov. Na vcera]Snji zbornični seji ie poslanec Ferru protestiral proti načinu sobotneza glasovanja o zaupnici vladi. Izjavil je, da je glasoval proti vladi, njegov gla« pa so šteli za vlado. Protestu se je pridružilo Še vre drugih poslancev ki so poudarjali, da je takšno potvarjanje glasovanja prvo v zgodovini francoske zbornice. Nanašali so. da gre za navadno goljufijo z glasovnicami, proti kateri mora protestirati vsa zbornica. Zbornični predsednik je na to izjavil, da niti uradništva' niti predsedništva zbornice pri teh mahinacijah ne zadene nobena kriv-da. Takoj nato je bilo rla^ovanie o tem sli se odobri zapi*n'k o "to* o-"*»m sr'n*«* attjft Zbornica je ta zapisnik odklonila s 314: 244 glasovom. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica fttev. 5. Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO. Ljubljanska c telefon SL 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova uUca 2, telefon št. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani šL 10.351. Intervencija belgijskega kralja Pariz, 30. decembra o. Značilno je, da je agencija »Havas« kljub demantija posnela iz lista »Daily Mirol« vest, da je belgijski kralj prišel v London vendarle zaradi posredovanja med Londonom in Rimom. Inciativo za to posredovanje je dala princesa Marija Jose, sestra belgijskega kralja in žena italijanskega prestolonaslednika. Angleški list zatrjuje, da bo belgijski kralj na sestanka z angleškim kraljem skušal slednjega pridobiti za omiljenije sankcij proti Italiji. Južni Tirolci dezertirajo v masah Dunaj. 31. decembra o. »Vorarlsberger-volkblatt« je objavil zanimive statistične podatke o vojaških beguncih iz južne Tirol ske, ki so zbežali ker so bili vpoklicani k toiakom. List pravi, da je takih deserter-jev 1650. 15011 jih je zbežalo v Nemčijo, ostali pa so se razpršili po Avstriji. Italijanske oblasti so kaznovale njihove sorodnike z občutnimi denarnimi kaznimi. Angleško letalsko oporišče na Krfu London, 20. decembra. AA. >Daily Tele. gTaPti« Potrjuje vest, da balo angleška letala, ki vzdržujejo prometne zveze med Londonom in Egiptom, odslej ustavljala na Krfu in ne več v Brindi&iju. Na Krtu bodo zgradnili večje skladišče bencina In drugta potrebšC:n z& letala. Beg zlata iz Italije Pariz, 30. decembra g. Iz izkaza francoske Narodne bcmkr je razvidnof da zlato še zmerom stalno odteka iz Italije. Izkaz kaže pet milijonov funtov šterlingov zlatnega dotoka, med njimi 3.30O.0O0 milijonov funtov šterlingov, ki so pred nekaj dnev. iz Italije prispeli v Pariz. Zadnji izkaz italijanske banke datira z dne 20. oktobra, ko je imela banka še 65 mL lijonov funtov šterlingov zlatih rezerv. Cenijo, da jih danes ni več niti za 20 milijonov, docim znaša denarni obtok že. okrog 12 milijard, tako da je zlato kritje Ure že problematično. Znižani vizum za Avstrijo Dunaj, 31. decembra, z. Da bi se pospešil tujski promet v Avstriji je vlada sklenila, da bo do sedaj uveden znižan vizum za Koroško in fttalersko razširila tudi na o-lale avstrijske dežele. Jusjoslovenski državljani ki bi hoteli za kratko bivanje oditi kamorkoli v Avtriio. bodo odslej lahko namesto »-ednesa vizuma dobili znižani vizum za dva šlinca. s katerim bodo imeli pravico ostati 7 dni kjerkoli v Avstriji. Obmejne kontrolne postojanke so dobile navodila, da bodo ta vizum izdajale samo neoporečnim osebam. Potres v Švici Bern. 31. đe^e-iaUra. z. Vćeraj <* 4.35 so v švici čutili preeej močan potres. Sunki 60 bili tako močni, da se je mnogo Uu■*> zbudilo b spanja. Po hišah _so se tresla vrata in majale sJike na stenah. Pirmase*s, 31. decembra z. V Pirma. Bensa in o^o'ici so davi na vse zgodaj čus tili močan potrfs. V nekaterih h:6ah so Po stropih in stenah ostale globoke razpoke ponekod pa so poPoka'e (Udi š'.pe. V zunanjih mestnih okrajih je HHogo IW v paničnem begu zapustilo stanovanje. Ladja v plamenih London, si ietemuia. AA. Iz Plvmou* tha poročajo: Pristaniške oblasti so prejele -ai.i/jsko brzojavsko ho-andske ladje >Tarakajie<. ki javlja, da je na Parniku nastal ogenj in da je zaradi tega krenil s polno paro v PIvniouth, ker je to prista* nišče najbližje. Poveljnik javlja, da je na parniku tudi vejik tovor eks]oz:vov in da skušajo ogenj omej:ti vsaj toliko, na pres prečijo eksplozijo. Pristaniško poveljstvo je posulo nizozemskemu pamiku eno svo--jih gasilskih ladij na Pomoč- Mraz v Ameriki Newyork. 31 decembra. A A. Reuter po roča: V pokrajinah srednjega Atlantika je zaradi snežnih viharjev našlo smrt 20 oseb. Škodo cene na več milijonov dolarjev. V drugih pokrajinah Zedinjenih držav severne Amerike pritiska hud mraz. Mraz <*e zdaj širi proti iuffu Orjaška letala Moskva 31. decembra. w. V aero-hidro-dinamičnem zavodu v Moskvi so dokončali načrte za 16 novih ogromnih letal. Krila teh zračnih velikanov bodo imela 63 m raz_ petine. v do'žir-o pa bodo merili 34 m Nova letala bodo mogla leteti s hitrostjo 270 j km na uro in voziti s seboj do 70 potnikov. arizejt so ze na del U Reden obiskovalec Narodnega gle* , dališča nam piše: Nedvomno je, da se na sporedu našega Narodnega gledališča pojavljajo tu in tam tudi dela, ki si jih niti z umetniškega, niti z nacionalnega, niti s socialnega stališča ne želimo. Toda v glavnem moram vendar priznati, da kaže Narodno gledališče mnogo umet* niške ambicije in da seveda pri orne* jenem številu repriz, ki so na našem odru mogoče, ne more vsak dan po* služiti s prvovrstnim repertoarom, ka: kor vsem malim gledališčem (in kdo bi tajil, da spada naše ljubljansko v to kategorijo), tudi našemu Narodne* mu gledališču žal ne zadošča samo umetnost na odru, temveč mu je po* trebna tudi umetnost materialnega živ* ljenja. S tem nočem reči, da bi mo* rala kritika umetniških vrednot, ki nam jih nudi naš prvi slovenski oder, pisa* ti fakorekoč s povezanim peresom. Hočem pa reči, da naše gledališče kot kulturna institucija vendarle v splo* snem dobro vrši svoje poslanstvo in da ne zasluži zahrbtne borbe, ki jo že nekaj časa opažamo, da se vodi iz gotovih krogov, Avangardisti te borbe si po starem preizkušenem receptu ve* dno zberejo kako posebno sentiment talno, nacionalno, versko ali socialno geslo in potožijo nad propadanjem morale, nad preziranjem pravega ob* čutja našega ljudstva, ali pa če že vse drugo odpove, so tudi sposobni se za= teči k najnovejšemu šlager ju o komu= nI zrnu. To smo doživeli letos, ko se je po* javilo na repertoarju »Tuje dete« in smo videli povodom občnega zbora Prosvetne zveze ter čitali razne uvod* nike. Vse te stvari se vršijo po enem posvečenem pravilu: Naj te ne moti bruno v lastnem očesu, kadar vidiš* tr* ščico v očesu svojega bližnjega! Kla* sičen primer takega farizejskega zaplot* ništva čitam sedaj v »gledaliških po* menkih« najnovejšega opoldanskega dnevnika. Tam je čisto neženirano no* sta\>ljena trditev, da naše Narodno gledališče očitno prezira kulturno smer. ki v nje} živi skoraj ves naš narod. In že farizej zavije pobožno svoje oči ter pridiguje: »Božič, za ves krščanski svet poleg \relike noči največji pra* znik v letu! Nihče si ne upa trditi, da to občutje v najširših krogih in pla* steh ne živi. Pri velikanski večini ljudi iz globokega prepričanja in iskrene vere! Na\'aden takt zahteva, da se to spoštuje. Ali pa naj kulturna svoboda, kolikor je imamo pri nas, pomeni že zadosten razlog, da se Božič, ki ga ta* korekoč ves naš narod spoštuje in praznuje, v našem Narodnem gledali* šču ne le prezre, ampak naravnost žali z Bul gakovi jevim Mollierom ali pa bagatelizira z burkasto opereto kot je »Preklemani grad«, ki sta doživeli na sam sveti dan premieri? Zelo obžalujemo to pomanjkanje takta in še bolj bi obžalovali, če bi morali ugo* toviti, da je takšno preziranje s strani našega Narodnega gledališča že kar si* stem. Skušnje zadnjih mesecev govore močno v prilog za to; da je to stanje nevzdržno in poslanstva Narodnega gledališča nevredno, je po vsem povedanem odveč ugota\'ljati. gutin Kojić in Nikola Uzunović, ki so vsi pozneje zapustili radikalsko stran* ko ter vstopili v JNS, g. Kojić pa je prešel v Jevtičevce. Dalje so bili mi* nistri teh vlad gg. dr. Momčilo Nin* t/c, Krsta Miletićy Milorad Vujičič, Miša TrifunoviC dr. Dušan Peleš, ki tvorijo danes znani »Glavni odbor« ter so garda Ace Stanojeviča. Končno sta bila v teh samoradikalskih vladah še gg. dr. Milan Stojadinovič in pa dr, Voja Janjič; prvi je po prelomu z g, Aco predsednik izvršnega odbora JRZ, drugi pa je prijavil svoj vstop med pristaše JRZ pred nekaj dnevi, kakor je sam izjavil v Rumi, kot »ro* jen radikal«. S tem smo, upamo, dali vsem, ki se želijo udeležiti znamenite konkurence »kdo bo hitrejši?«, dovolj materiala na razpolago, s katerim se dajo delati tudi sicer interesantne kombinacije. Ker noče Lava!, bo šel Herriot Po novem letu bo podal ostavko, nakar se bo pričela nova levičarska ofenziva proti Lavalu Pariz, 31. decembra o. Lavalova zmaga v parlamentu je zelo vznemirila levičarsko opozicijo. Herriot doslej kljub vsemu pričakovanju ljudske fronte ni poda! ostanke na svoje ministrsko mesto. Ce bi se to zgodilo, bi bila Lavalova usoda zapečatena. Herriot, ki se mudi v Lyonn, je v razgovoru z novinarji dejal, da namerava spet sprejeti predsedstvo radikalno-so-rJ%Jfct$dif stn»Ve. da pa *>♦> podal ostavko n« svoj po'ožaj v vladi. V vlad" naj M radikalno-socialistično stranko zasto- pal drug politik. Ostavko je podal sredi januarja, tako da se bo izvršila le rekonstrukcija Lavalovega kabineta. Pravijo, da bo radikalno socialistično stranko v La valovi vladi zastopal Chantemps. Socialisti in drugi člani ljudske fronte so zelo vznemirjeni zaradi takih perspektiv in zahtevajo, da se v drugi polovici januarja sproži nova ofenziva proti vladi. Vse kaže, da bodo pripravili novo serijo interpelacij. I^aval bo \me>\ potem takem v 15 dneh spet hude boje j parlamentom. Z cpifftffZftfCftf v novo lete Ljubljana, 31. decembra Brez opf»n»*—■ ----*" moglo živeti. Nešteto temnih dob po* na/ bi nas pokopal pesimizem, ko bi človek ne gledal vedno s trdnim upa* njem v bodočnost in napredek. Čeprav so prespektive prihodnjosti Še tako mračne, človek se vendar nikdar ne boji novih časov in kljub vsemu pri* čakuje vedno boljše kakor slabše. Za* to tudi vselej pričakujemo nastop no* vega leta z upanjem in veseli, da je vendar že minilo staro leto. Zdaj na pragu novega leta, moramo reči, da je bilo staro leto hudo ter ga upravičeno prištevamo meJ ona suha leta. ki o njih govori sveto pismo. Nihče ni bil zadovoljen. Viharji, ki se še niso umirili po svetovni vojni in ki so zadnje leta začeli še posebno divjati v Evropi, vplivajo tudi na do* mače razmere ter bude resne skrbi. Staro leto je bilo v pravem pomenu besede kritično in marsikdo se ni mo* gel ubraniti pesimizma. Vendar so se ljudje bali še hujšega in zdaj vstopajo v novo leto z občutkom olajšanja, da smo vfŠek svetovne politične in gospo* darske krize že prestali. Ni še jasnih razgledov, toda čutimo za sivo seda* njostjo svetlejšo bodočnost. In če bi nas ne tolažilo nič drugega, bi našli do* volj zgledov v zgodovini, ki dokazu* jejo. da je optimizem vedno upra\>iren in zdrav; za mračnimi dnevi pridejo vedno svetlejši. Zgodovina nas pa tudi uči. da so do* be. kakršno preživljamo zdaj. preiz* kušnja ter hkrati najboljša šola za clo* veštvo. Trpljenje drami človeka, da misli tem bolj na bodočnost in da se ne izgublja preveč lahkomiselno v se* danjosti. Časi preizkušenj, splošnega trpljenja nas opominjajo. da smo v nečem grešili in da se takšne napake ne smejo več nona\*1jati; včasih nam tudi jasno kažejo, v čem je rešitev in česa se moramo varovati. Največje zlo bi bilo, če bi obupavali baš tedaj, ko nam je optimizem najbolj potreben, ko je treba zbrati vse sile, da bo bodočnost lepša, in sicer lepša čim prej. Obupa* vanje vodi v obup, upanje pa v lepše dni. To ni teorija, temveč življenjska resnica. Zdaj je treba povsod stvarno* sti, teorij je že preveč, objektivno moramo presojati vse pojave, ki begajo svet, in ne, da vidimo v vsem že ko* nec sveta. Človeštvo je v resnici že večkrat pričakovalo konec sveta po* vsem resno ter se pripravljalo nanj, vselej so se pa zmotili le pesimisti. Seveda se često motijo tudi optimi* sti, a kljub temu optimizma ni nič manj med ljudmi in optimistov je če* dalje več, kljub hudim časom. Že to nam dokazuje, da je človeštvo kljub vsemu še vedno zdravo in da so vse zablode, ki trpimo zaradi njih, le za* rasne. In začasne so dandanašnje zme* de. Res bo optimizem še marsikoga ra* zočaral, v marsičem se bodo motili tu* di zanamci, kakor se motimo mi, toda optimizem ho vseeno zmagoval čeda* Jje bolj. Od marsikaterega leta bomo pričako\>ali mnogo več, kakor zda i pri* čakujemo od novega, vendar ne bomo imeli nikdar razloga, da bi obunavali. Bodočnost lahko ce?o istovetimo z zboljšanjem, saj zboljšanje prihaja vedno z bodočnostjo. Zato se ne boj* mo bodočnosti, nego stonajmo veselo v njo. Veselo in z zavestjo, da je v na* ših rokah bodočnost, zapisana v nas in ne v zvezdah, saj jo ustvarja naše delo. stremi ien ie v sedanjosti in da je sad trpljenja. In kako bomo znali pre* stati trpljenje ter kako bomo umeli sedanjost, tako se bo iz nje rodila pri* hodnjost. Novo leto je nred nami in naj bo V resnici novo, začetek le^zp bodočnosti! Ljubljanskemu meščanstvu Dajmo prostovoljen davek za omiljenje bede! Beda je potrkala z vso neizprosnostjo na vrata naše bele Ljubljane. Mraz in glad grozi enemu delu naših someščanov in njihovim družinam. Brez kuxjavei brez kruha in brez upanja na zaslužek gledajo v negotovost. Božja zapoved, človeško dostojanstvo in državljanska dolžnost nam velevajo, da pomagamo svojemu sočloveku in someščanu. Mi vsi, ki nam je usoda naklonila to srečo, da imamo svoj zaslužek, svoje stanovanje) svoj vsakdanji kruh, smo poklicani in dolžni, da žrtvujemo za vse one, ki tega nimajo. Le malo požrtvovalnosti je treba in pomagajno bo onim, katere je gospodarska kriza vrgla v nesrečo in bedo. Predstavniki oblasti in cerkve, kakor tudi industrijskih, trgovskih in delavskih korporacij. nadalje predstavniki vseh karitativnih ustanov in organ i za cd j t smo se posvetovali in prišli do prepričanja, da je potrebno poseči po učinkovitih sredstvih za omiljenje bede med našimi someščani. Sklenili smo, da se uvede v mestu prostovoljen davek na stanovanja, in sicer na sobe po 1 dinar na mesec za dobo treh mesecev. Ravnotako apeliramo na vse delodajalce, da plačajo za vsakega delavca oziroma uslužbenca prostovoljen da vek po 4 dinarje mesečno tudi za dobo treh mesecev. Ta davek Je prostovoljen in je zaradi tega socijalno delo in delo usmilje- nja. Nihče naj ne odreče, vsak naj se odzove temu našemu pozivu. Davek ni visok, za vsakega posameznika naravnost malenkosten, vendar bo učinek tak, da bo nekoliko pomagano vsem onim, ki čakajo od nas rešitve. Podrobnejša navodila bo izdal odbor po socijalno političnem uradu vsem hišnim posestnikom in delodajalcem kakor tudi stanovanjskim najemnikom. Ne dopustimo sramote, da bo v mestu vladal giad Izvršimo svojo dolžnost z dobro voljo ln zavestjo v srcu, da smo ravno mi poklicani, da z malimi žrtvami izvršimo veliko delo človeškega usmiljenja. Ban dravske banovine: dr. Natlačen Marko, 1. r., za knezoškofa ljubljanskega: Ignacij Nagrah, 1. r.( predsednik mestne .občine; dr. Adlešič Juro, 1. r., podpredsednik mestne občine: dr. Ravnihar Vladimir, L. r., predsednik TOI: Ivan Jela čin, L r., predsednik Zveze industrijcev: Krej-Či Anton, L r., Prvo Društvo hišnih posestnikov: Frelih, L r., Delavska zbornica: Sedej Lojze, 1. r., predsednik trgovskega gremija: Soss Karel, 1. r., Društvo stavo-vanjskih najemnikov; podpreds. Ceferta, 1. r., Društvo posestnikov novih hiš: Lu-žar Fortunat 1. r. Zveza karitativnih or-ganizacdj: prior Valerijan Učak, L r-, Banovinska ženska zveza: Govekar Mraka, 1. r.. Krščanska ženska zveza: Vrtovec Maruša L r Ljubljanski mestni svet Izvolitev novih odborov — Mestni svet za razpis občinskih volitev Ljubljana, 31. decembra. Novi ljubljanski mestni svet se jc včeraj sestal k seji, na kateri je izvolil nove svoje odbore. V pricetku seje se je župan dr. Adlešič v lepih besedah spomnil zaslug umrlega zdravnika dr. Eda Šlajmerja ter slikarja prof. &mi«nnn. Finančni: Gerzfnrr. dr. Ažman, dr. K«mu-Š*č. Oražem. V ove'k. dr. Ravni bar. Soss, Dermastija. dr. Korun, Sušnik, Klrinar, Likar. Tehnični: rm?. Hrovat. dr Korun, Zupan, Oražem. dr Štele, arh. Tr"maž?č. Mal-gai M^rtfnčič. prof Jarc. itm*. Majce, Gradbeni: dr Štele dr Ažman, mi. Hm. vat. srh. Tomažtč, dr. Debevc. tainik dir. ink. dr. Debevc Upravni odbor mestne elektrarne, vodo. voda in plinarne: dr. Kušej. Hribar. Šalehar, Masič. Musar. Kozamernik Novak. dr. Korun, ing. H rova t, Ztiran. Likar Upravni odbor mestnih voženi: inž. Lah. Borštnar. Novak. Usemk. Čeme Pavlic. FloT-ančič. Jarc. Kralj. Upravni odbor mestnega poflrebnega za. voda: Kozamernik, Slapar. Sušnik, Mišvelj, Je^Vo. dr. Korun. Kulturni . ročailo že današnje »Jutro«. Noč in zabava Ljubljana, ob koncu leta Ko je človek sit dnevnih skrbi in napornega dela, si rad poišče zabavo, ki ga bo razvedrila, a ni u obenem pripravila tudi umetniški užitek. Ljubljanski Odeon-bar je znan po vedno izredno solidnih programih* ki jih izpopolnjujejo &ame zanimive točke. Ljubljančani so se že dostikrat načudili izvrstnim plesalkam in akrobatom, ki nastopajo v tem najbolj popularnem nočnem lokalu. Tudi sedanji program je enakovreden prejšnjim O plesnih in akrobatskih zmožnostih plesnega dna Alfonso ni treba govoriti, saj ga je publika sama ocenila kot izvrstnega in ga vedno nagradi z obilnim aplavzom. Prav tako izvrstna je plesalka Ery Vera, ki je svojčas v Ljubljani že vzbudila precej zanimanja in mnogo priznanja za svoje res temperamentne in umetniške plese. Mnogo ne zaostajajo seveda niti ostale plesalke, ki izpopolnjujejo obsežen program in prinašajo v lokal življenje, kakršnega smo Ljubljančani sicer redkokdaj vajeni. Velika odlika Odeon-bara je tudi ta, da njegovi programi ne utrujajo, da niso ves mesec enolični in da ne vlada v lokalu nepotrebna, umetno ustvarjana napetost, ki jo v podobnih lokalih kaj Često zbujajo nameščenci ali plesalke. Zabava v Odeon-baru je vedno prisrčna, polna humorja in na dostojni višini, saj natakarji poznajo svoje goste in tudi sicer obnašanje v vsakem pogledu dostojno, kakor ga zahteva sodoben lokal. Danes zvečer čaka vse obiskovalce lepo preenečenje: mlad prašiček iz rok simpatične Ery Vere ali kake druge plesalke bo kot nagrada gotovo zbudil željo pri marsikomu. Kdo ga bo dobil, ho pokazala sreča. Danes zvečer si napovejte rendez-vous v Odeon bara! 490 delavcev brez zaslužka Skofja Loka, 30. decembra Letoiaje leto Skofji Loki ne prinaša sreče. Ko smo spravili pod streho stavko v »šeširu« so se pričele izvajati sankcije, ki jih naie, kot izrazito obmejno področje, osobito občuti. Nas izvoz lesa je bM namreč po pretežna večini usmerjen preko meje v Itn*? t jo, ki je da jada baš potom leame mdfustrije našim krajem mnogo dobodkov. Z uvcrtjavljenjem sankcij je bik) vsega prometa konec m danes ne nudi škof jekwki kolodvor miti približne slike onega pestrega živahnega življenja, kakor »mo ga bili vajeni prejšnja leta. Toda prišlo je najhujše, česar amo se vsi balf: odpoved dela. ustavitev obratov. Vprav sedaj, za praznike, je presenetila javnost novica, da sta sklenila zaradi poman jfleanja obratrrrh sredstev ustaviti obrato vanje dve največji podjetji našega območja Dolenc in Hajnrihar. Sledila je neizbežna odpoved službe vsemu delavstvu, preko 400 po številu. Odpovedni rok je 14 dnevi in bo delavstvo zapustilo delo, ako se najhujše v zadnjem trenutku ne prepreči, z 11. ianuarjem. Udarec, ki bo zadel vse naše gospod-arsko živi ien ie z ustavitvijo dela v teh dveh podjetiih bo zelo težaik. Z odpovedjo službe 400 delavcem bo prizadetih samo nad 7000 osek. da o ostalih stanovih, trgovcih, kmetih in obrtnikih niti ne govorimo. Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da bom na SILVESTROVO o tvoril v novozgrajeni hiši KAVARNO v Ljubljani, TvrSeva cesta (Bežigrad). Kavarna je najmodernejše opremljena, kjer bodo na razpolago vsi tuzemski in najvažnejši inozemski časopisi in revije. Lokali so ogrevani s centralno kurjavo najnovejšega sistema. V hiši se nahaja tudi prvovrstno zimsko keglišče. Za solidne cene in postrežbo jamči ter se vljudno priporoča CIRIL. MAJCEN TELEFON 27-38 TELEFON 27-38 Vzrok ustavitve dela tiči v pomanjkanju sredstev. Podjetja nimajo obratnega kapitala zaradi ukrepov Narodne banke glede izplačila in likvidacije klirinških terjatev. Le takojšnje plačilo kliTiniskih terjatev bi moglo preprečiti, da bi lesna industrija svojih obratov ne ustaviJa. Je sicer res, da se ponujajo industriji posojila, toda kdo bi posegal po njih. ako ima podjetje svoj lastni denar. Poleg tega pa je treba od posojil tudi plačevati obresti. Storjeno je bilo vse da se najhujšemu še v pravem času iz-o-gne. Posredovali so narodna poslanci, zbornica TOI, Zveza industrijalcev in dru-2i v poštev prihajajoči činitelji, žal zaman. Zdi se, da odgovoren činitelj v Beogradu ne razumejo težkega položaja naše lesne trgovine. NaAa iskrena želja je, da Hi se vsaj v tem niajkritičnejšem času. ko grozi nad 400 delavcem, z vsemi družinami beda, našel izhod, da bi se odpovedi dela preklicale in bi bil ubogim ljudem vstop v novo leto srečnejši. Z božičnimi dobrotami se je založil Ljubljana. 31. decembra Te dni smo poročali, da se klatijo na periferiji mesta številni brezposelni, ki si med prosjacenjem navadno dobro ogledajo domače razmere, na kar pridejo ponoči ter odnesejo vse, kar jim pride pod roke. Posebno podjetni so bili pred božičnimi prazniki ter so se omejili predvsem na kure meso in potic©. Soproga nekega železniškega uradnika v Dravski ulici blizu stadiona je pripravila za božične praznike vec potic, nakupila je nekaj kokoši, ter jih oskubila in spravila v shrambo poleg kuhinje v vi sokop rit ličnem stanovanju. Da bi bile jestvine na zraku, je malce odprla okno jedilne shrambe. To priliko je izrabil neznan tat. Po polnočnici, ko so legli vsi k počitku, se je splazil po zidu navzgor ter odnesel vse božične dobrine. Drugo jutro, ko je hotela gospodinja v shrambo po jestvine, je vsa presenečena opazila- da ji je neznan tat odnesel potice in oskubljene kure. ki jih je pravkar hotela speči za kosilo. Sled za drznim tatom je vodila še nekaj korakov po snegu pri hiši, na kar se je izgubila na cesti. Najverjetnejše se zdi, da je tat brezposelni delomrznež. ki je dobro poznal domače razmere. Želeti bi bilo, da bi varnostne oblasti bolj pazile na sumljive tipe ter napravile na periferiji mesta čim pogosteje racijo. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI TELEFON 33-87 HAROLD LOYD ""™ HAKOLD LOYD HAROLD LOYD v sijajni burki MAČJE ŠAPE Film poln humorja, komike in veselili iznenadenj. Najboljši HAROLD LOYDOV film v nemškem jeziku. Prvič v Ljubljani. Dopolnilo običajno. Na Silvestrovo ob 7. in 9., v sredo ob 3, 5, 7. in 9., v četrtek ob 7. in 9. uri. — Nizke cene: Din 3.50, 4.50, 5.50, 6.50, balkon Din 8.—. Dva v zaporu, tretjega iščejo LjubLana, 31 decembra Z včerajšnjim popoldanskim vlakom je pripeljala orožniška patrulja dva diraaa vlomilca, ki 6ta nad leto ckni Jcnadla pri trgovcu in pekovskem mojstru g. Kitam v Toplicah pri Zagorju. Tatinskega Načeta Novaka iz Verda pri Vrhniki Ln M ho Štaglja iz Šmi-heLa pri Novem mestu bo izročil: v Ljubljanske sodne zapore. Tretjega tatu Janeza Križanca iz Rogatca pa še iščejo. Prav ta je bril, ki je prvi pričel z vlomi pri Kitzevah. Nabavil si je dvojne ključe od ti^ovine in v času, ko so domača spali, mu je bilo kot domačemu uslužbencu prav Lahko, da se je splazil v trgovino in odnašal vedno po nekaj etotakov iz predala. Mediteoi pa je stal na straži Stagljev Miia, ki je prejel za to del plena. Pred letom dni je odšel Križanec iz Toplic in sedanje njegovo bivališče ni znano. Za njrim je prišel h Kitzevim Novak, ki je prejel od avoje^pa prednika ponarejene ključe. Tudi Novak in S ta gel j sta nadaljevala svoje nepošteno delo, V letošnjem letu sta vlomila blizu 50 krat. Kradla sta tudi v gornjem nadstropju, kjer imajo Kitzevi privatno stanovanje. V stanovanje pa sta zahajala ob nedeljah popoldne, ko je odšla vsa gospodarjeva družina na »prehod. Vlomilcem je prišel g. Kite prav po naključju na sled. Doma so bili sicer oparili tatvine, tatovom pa niso prišli na sled. Zaradi ^umočen j so nastali med domač mi celo prepiri- Da pride stvari do dna, se je skril gospodar v trgovino, kjer je ostal skoraj vso noč. Sele proti jutru je začul v pekari ji ropot in k predadu se je priplazil njegov uslužbenec Novak. Tatinskega Načeta je gospodar zgrabil in izročil zagorskrim orožnikom. Seveda so aretirali tudi Nacotovega pajdala Miho, ki je ta čas budno paral pred vratri. Nace m Mi'ha sta priznala okrog vlomov ki v tem času sta odnesla približno 20.000 Din. Na tatinska fanta ao postali t zadnjem času pozorni že tudi sosedje, saj sta bila Nace in Miha večkrat gosta v raznih okrepčevalnicah in sta živela zelo dobro. V Toplicah, kjer je kriaa precej huda. pa takoj opazi, če ima kdo vedax> drobiž za vsakovrstne priboljške. KOLKU) AR Danes; Torek, 31. decembra ka.toiiĆae btlance na tujsko prometnem polju. Vremensko poročilo z dne 31. Oec. 1936. Kranjska go^a po stanju danes: 3 C, barometer stoji mirno, 2*0 cm Juineg^, sne. ga Rateče—Plan ka po stanja danes: 3 C, barometer stoji mirno, 30 cm JuzneSa Wm0 Vršič, Krnica In Tamar po stanja da-np«: 70 do 100 con Južnega snega.. Bled—Jezero Po stanju dane«: T C, rosi Bistrica—Boh. j*zer0 Po stanju danes! 5 C, zelo oblačno, mimo, 8 cm južnega snega. Smuke ni. jezersko z dtoe 30. dec.: "K) C, vreme Južno, snega ni. ^nmka v planinah Slaba. življenje in smrt diktatorja Venezuele Imel je 140 otrok — Za njegovega tiatflrdirtfca se označnie Rafael de Nogales Poročali amo že. da je umrl diktator Južnoameriške republike Venezuele Don Juan Vicente Gomez, star 78 let. Pokojni je bil Zanimiva osebnost. Od leta 1908 Je vladal v svoji državi z železno pestjo in po pravici je lahko rabil svoj priljubljena izrek: »Nimam sovražnikov, ker sem vse zatrl«. Rojen je bil 24. julija 1857 ▼ Andih in bil je napol indijanske krvi. Državnega krmila se je polastil, ko mu je preži ^ent grenerai Ga^stro poveril pred svojim odhodom v Evropo zastopstvo, čeprav brez posebne izobrazbe je pokazal Go-mez izredne sposobnosti baš v finančnih vprašanjih. Zelo hitro je spravil v ravnotežje državni proračuni in od let^ 1930 je Venezuela, edina država romanske Amerike, ki nima zunanjih dolgov. S svojimi nasprotniki je pa ravnal neizprosno. Na stotine jih je dal usmrtiti, druge pa zapreti v podzcarine ječe, prave srednjeveške mučilnice v Caracasu ali pa jih je pošiljal v notranjost države gradit ceste. Skoraj vse cestno omrežje Venezuele so zgradMi poli/tdčnl ietniki neizprosnega diktatorja. mas je utanovil mesto Maracav, ki je zasenčilo celo Caracas. To je zdaj središče industrije, kjer se izdeluj« vse. kar je vlada priznala za monopol. Kar pa n podvrženo monopola, je podvrženo visoki carini. Če si vprašali domačina, komu pripada ta ali ona moderna tovarna, palača, hotel ali cek> živalski vrt, si skoraj vedno dobil plah odgovor, da je to Gomezova last Za njegovega naslednika se označuje Rafael de Nogailes, najčudovitejši tiip pustolovca in vojaka današnje dobe. Kot neizprosni nasmr-otnik pokojnega prezidenAa je maral ie t »podnji mladosti pobegniti ▼ inozemstvo- Leta 1924. ko ee je boril v vrstah upornikov v srednji Ameriki, je odpotoval takoj v začetku svetovne vojne v Evropo, kjer je zaman prosil, da bi ga sprejela v angleško armado. V JVaaciji, kjer je hotel postat; general so mu odgovorili, naj vstopi v tujsko legijo kot prostak, kar je pa smatral za žalitev. Udeležiti se vojne na tej ali oni strani mu je bilo vseeno. In tako je odpotoval v Nemčijo, od koder so ga poslali v Turčijo. Sele tam so ustregli njegovi želji. Postal je brigadni general in nmaško se je bori) tako. da so ga visoko spoštovali eelo francoski in angleški generali. Turki so ga pa imeli na sumu, da je igra»l dvojno vlogo in zato tam ni bil posebno priljubljen. Nogales, ki ima dobre zveze petrolejskima družbami, posebno s >Shelk>m«. se mudi že več mesecev na mej.5 svoje domovine. Ba:je je že pred meseci sporočil ~ng»Ie-fld vlada* svoj p*o2Tam in besedi ho proklamacije, ki io namerava izdati na prebivalstvo republSke Venezuele. Modna revija v Moskvi Revija je pokazala, da zapadna Evropa vedno bolj prodira v Rusijo Gomez je znal kot izvedno spreten trgovec vzbuditi zanimanje angleških finančnih krogov in zdaj se ceni v venezuelsika podjetja investirani angleški kapital na 250.000.000 funtov šterlingov. Ko smo poročali o njegovi smrti, smo omenili, da je imel okrog 80 otrok, že nad tem števd'lom smo strmeli in majah z glavami, še bolj bomo pa strmeli nad resničnim številom njegovih otrok t kajti imel jih je 140, deloma z domačimi Indijankami, deloma pa z evropskimi lepoticami. Sinovi indijanskega izvora so dobili od očeta posestva, hčere so pa pomagale svojim bratom pri domačih delih. Gomezovi sinovi in hčere, ki jih je imel z belimi dekletif so bili dobro vzgojeni in študirali so v Londonu Berlinu in Parizu. V teh treh mestih je imel diktator Venezuele naložen večji del svojega ogromnega premoženja. Ko je postal prezident Venezuele Cipriano Častno, je imenoval Gomeza za generala, čeprav se ta niti podpisati ni znal. Castro je Imel Črevesno bolezen in odpotoval je v Evropo, da bi se lečil. Za svojega zastopnika je določil Gomeza( ki je pa organiziral ta čas državni prevrat. Gomez je vladal do leta 1915? potem mu je sledil dr. Marques Bustillos, od leta 1922 je pa vladal zopet Gomez kot najmočnejši tiran, kar jih pozna moderni svet. Vsak tretji državljan je bil njegov zaupnik in tako je razumljivo, da je z lahkoto zatrl pet aJ£ sest prevratnih poskusov. Gomez je bil eden najčudovitejših sclf-mademanov. Rojen je bil v siromaštvu, umrl je pa kot najbogatejši mož Južne Amerike. Njegova vlada je bila eden najsrečnejših režimov na svetu, nobene opozicije ni imela, • nihče se ni upal pisati o nji. Gomez je pod- i pieoval samo tiste zakone, ki so mu bli po | volji. Imel je pravico razlastitve, obdavčeval je kogar je hotel, vsakemu državljanu je lahko vzel premoženje. Kdor se mu je uprl, je moral v ječo ali v koncentracijsko taborišče z malarijo okužene Guavane. Go- 1. decembra so kneli v Moskvi veliko modno revijo ki jo je priredil modni salon SchiaparediL Ta družabni dogodek je vzbudil veliko pozornost in pričakovali so ga najmanj m tolikim zanimanjem, kakor pričakujejo modne revije v Parizu. To priča da v naših časih pri najboljši volji nobena država ne more živeti svojega posebnega življenja, da ae ne more ubraniti vpliva drugih držav, čeprav ae Ru-oirjje sedaj močno razlikujejo od žen v drugih evropskih državah zlasti v tem, da zelo intenzivno sodelujejo pri izgradnji socialistične države, vendar jim to delovanje, ki jih je postavilo v isto vrsto z mo. šk±mij ni vzelo okusa m smisla za žensko eleganco. Na moskovski modni reviji so nastopale tudi ugledne javne delavke, ki so preso, jale modele in predfloge, kako naj se oblači ruska žena glede na to, da je njen glavni poklic delo na udici, v uradu, pa tudfi v tovarni, manj pa v družbi. Pa tudi družabno življenje ni v interesih ruske žene na zadnjem mestu. Vidi se, da v Rusijo vedno bolj proddra duh zapadne Evrope. Po mogočnem vpadu modernih plesov so zdaj na vrati lepe obleke, družabne prireditve ftd. Zanimivo je, da mora znati v ruski armadi vsak častnik plesati moderne plese in učitelji modernih plesov so zdaj v Rusiji plačani bolje od inženjer-jev. Na modni reviji so pokazali glavne vzorce oblek za promenado, sport ln domače večerne družabne prireditve. Velika pozornost je bila posvečena obleki za delovna dekleta. ScMaparellajeva žena je pripravila model črne volnene obleke na zadrugo z ovratnikom kot edinim okraskom. Dopolnilo k tej obleki je rdeč pla-šček s črnimi progami, zapet na kovinske gumbe. K temu spada črn klobuk. Ta mo- * del je bil pa odklonjen kot neprimeren za žensko, ki mora težko delati. Nasprotno je pa zelo ugajala svetlomodra volnena obleka po najmodernejšem pariškem vzorcu. Scniaparellijeva ni uganila prave želje Rusinj glede bodočnosti. Prizadevanje sovjetov zgraditi ne samo velika podjetja; marveč tudi mogočen gospodarski in socialni red, navdušenja, a katerim so se vsi temu pokretu priključili, zapeljuje opazovalce k mnenju, da prevladujeta v Rusiji resnost in smotrenost. Zato je Scniaparellijeva predlagale orno barvo. Ruska žena pa vidi radost v svojem delu in jo hoče izraziti ne samo na veselem obrazu kakršne vidimo v sovjetskih filmih, temveč tudi n^ vse i svoji zunanjosti. Konjeniški častnik puščavnik - mučenik Borno Življenje in tragična smrt Karla Eugena de Foucaulda Karel Eugen de Foucauld je prišel po absoviranju francoske častniške šole v j Sadnt-Cytu v konjeniško solo slovitih ( »črnih kavalirjev« v Saumuru, od koder je j bil pozneje dodeljen huzarskemu polku v Luneville. To je bilo dolgo pred svetovno vojno in mladi častnik, ki je imel letno rento 600.000 zlatih frankov, kar je pomenilo takrat ogromne dohodke, je živel zelo burno življenje. Ko je brl njegov polk premeščen v Alžir, se je zapletel poročnik de Foucauld v Setifu v afero tako, da je moral odložiti vojaško suknjo. Med arabskim uporom Bua 'Amama leta 1881 se je vrnil k polku in zaslovel po svoji izredni hrabrosti. Arabci so pa napravili nanj globok vtis in ko je brl upor zatrt je prosil za dovoljenje, da bi smel preiskati takrat še neznane kraje Maroka. Ko so mu prošnjo odbilo, je izstopil iz vojske m se začel z vso vnemo pripravljati na svoje dek>. Naučil se je arabščine in hebrejsčane, se preoblekel v židovskega rabina, da bi ga ne mogli spoznati, m tako je krenil na pot. Dosegel je svoj crlj in prinesel v Pariz toliko zanimivega zemljepisnega, vojaškega in političnega gradiva da imi je bila podeljena zlata kolajna Geografskega društva. Najvažnejše za njegovo nadaljne življenje je bilo pa srečanje z abbejem Huvelinom, ki je pomenilo prevrat v njegovem mišljenju. Po tem srečanju je hrepenel samo po samoti, ki jo je iskal najprej v Jeruzalemu, od koder se je pa razočaran kmalu vrnil v Pariz. Potem je vsto- pH v red Benediktincev, a se je pozneje presdil k trapistom ter se zatekel v siromašen samostan blizu Aleksandrije v Egiptu. Po prehodnem bivanju v Rimu je dobil dovoljenje naseliti se med Ain Sef-rou im Touatcm v mali francoski koloniji, ki ni :»nela duhovnika. Končno je dosegel leta 1905 popolno osamljenost, po kateri je tako hrepenel, naselil se je v pustih in divjih gorah v Tamanraesetu v južnem Maroku. Kadarkoli je zvedel, da so francoski vojaki v nevarnosti, jim je pohitel na »pomoč, ne meneč se za ovire. Oče de Foucauld je užival v pustinji veliko spoštovanje. Domačini so prihajali k njemu od vseh strani, videč v njem mogočnega Mara but a. Ob izbruhu svetovne vojne se je hotel vrniti v Evropo k vojski, pa je ostal po nasvetu generala Laperrina sredi divjin plemen v Hoggaru zavedajoč se, da je njegovo delo v južnem Maroku važno za njegovo domovino. Ko so se divja plemena uprla francoski nadvladi, jih je s svojiirn vplivom miril. Slutil je pa bližajoči se konec in res so ga 1. decembra 1916 uporniki napadli, zvezala in odvlekli. Najprej so ga hoteln obdržati kot talca, toda njihov poglavar se je bal njegove tajne moči in ga je raje ustrelil. Leta 1917 je general Laiperrine prisostvovat odkritju spomenika fn blagoslovitvi grobnice bivšega »črnega kavalir ja« iz Saumura, ki je bil postal boggarski puščavnik ter tako žrtvoval svoje življenje na oltar domovine. Zdaj vidijo Francozi v njem svetnika in narodnega mučenika. Te dna je bil ustanovljen pod predsedstvom generala de Castelnau in člana Francoske akademije Fr. Mauriaca odbor, ki bo poskrbel za fr'manje glavnih dogodkov iz življenja očeta de Foucaulda pod naslovom »Klic tišine« v režiji znanega Leona Poiriera Po poroki vojvode Gloucesterskega t*o kratkem ženitovanjskem potovanju po Škotski sta se sin angleškega kralja vojvoda Gloucester in njegova soproga vojvodin ja Alica vrnila v London, kjer stanujeta začasno v Buckhvghamski palači. Kraljica Marija je s pravim kraljevskim taktom izrabila odsotnost mladih zakoncev, da jima je uredila in opremila posebno stanovanje tako, da jima ni treba hoditi po oficijelnih stopniščih kraljevske palače. Kraljica pa dosledno odklanja vmešavanje v domače posle svojih otrok, češ, da noče Igrati tašče. Električna razsvetljava v njunem stanovanju je najmodernejša in je dar princa \Viillesketa. ie pa rudi nri-nesla nepričakovano presenečenje v kraljev sko palačo. Kralj Jurij V. je baš imel slavnostno av-dijenco, ko so v stanovanju mladih zakoncev vojvodin ja Alica, njen soprog in princ \Valleški preizkušali različne svetlobne efekte. Ker pa niso elektrotehniki, so menda po nerodnosti povzročili kratek stik in tako je bila vsa palača dobre četrt ure v temi. Tema je bila tudi v avdijenčni dvorani, kjer je sprejemal kralj visoke goste. Posledica je bila, da sta se mlada poročen-ca raje odrekla sijajni električni kuhinji in tako kuhajo zdaj za nju v kraljevski kuhinji, ki zavzema dobro polovico t>ro*tra-nega poslopja za služinčad. Pikantna epizoda o Edenu O novem angleškem zunnnjem ministru kroži zanimiva vest ki jo je razširili v inozemstvo angleški list »Evening- Standard«. Znano je, da je dvignila v angleški javnosti mnogo prahu brzojavka, poslana angleškemu poslaniku v Addis Abebi in objavljena v Beli knjigi. V tej brzojavki je angleška vlada zahtevala^ naj abestnskl cesar pristane na pariški sporazum. V be- 118 Lion Feuchtwagner: V Zid &£is& Roman Ta čas so plapolale v !udwigsbur5kem gradu vse sveče. Vojvoda je pnrtcH pred svojim odhodom v iuino ples ca čast posebnemu cesarjevemu odposlancu grofu Pallfvju in \vurzburskim gospodom Družba ni bila številna, zbrani so bili samo možje, obveščeni o nameravanim prevratu. Tam ie b;lo mnogo vojakov, med njimi oba Roderja. general in major. Karel Aleksander se ie režal, ko e povabil tega železnega moža nizkega čela v Ludwigsburg. Meščanska konjeniška garda v Stuttgartu. ki % >e poveljeval, ga bo te noči komaj potrebovala. Ma'or ni razumel tega dovtipa — svoj položaj pri meščanski konjeniški gardi ie iemal zelo resno — dvignil i> svojo šapo v rokavici k vojaškemu pozdravu, nri b°m se '*e pa delal silno neumnega in nerodnega in milostno je sprcel ooziv. V dvorani si videl modrikasto rdeč' lokavi obraz in 'astrebii nos doma Bartelemi Pancorba nad oerormrm staromodn;m nno^^Vom v Sussovi bliž;m se ;p držat un;čenT Weis-sensee rn prežal Nieeov*1 1okave oP so begale nemirno sem in tia. vohal ie žve-nfo, ogenj, nevihto, razdejanje. Sfiss je imel sijajen večer kakor doslej v najlepših letih. Njegove žive, žareče očfi so bile povsod. Bil je eleganten, duhovit nepremagljiv, njegovo mirno, svečano razpoloženje se je ostro razlikovalo od tekočega nemira Karla Aleksandra. Cesto so se zapičile v njegov pogled ruiave. živalske zamorčeve očv Suss je da1 mamelu-ku nekai kratkih tihih navodil in med niunimi pogled1 so letala zdaj triumfirajo-ča vprasania in odgovori. V prvih nočnh urah nai bi trto" v Stuttgartu aretirani prvaki ustavne stranke, wurzburška in bavarska voiska nai bi vdrli v deželo Karel Aleksander ie hotel ostati med erosti. dokler bi ne orišel teka? z vestjo, da gre prevrat gladko po določenem ničrtu In s tem zagotovilom je hotel 1^č? k počitku Naučil ci ie v spalrnco novo pevko, gospodično TeTezo, sve^e dekle žarečh očn ?n toplega telesa. Vay»n te bfl iz nre;?ni;h let vz^ti nred vsako ljubavno naslado 7 novo žensko vznodbrraioč* srodcfvn Hotel ie bi vsaka nova za«^ka nrltiesla n nV**" Vnf nerf*scu ito*«*!^ vtis. Oanes. po nočnem slovesu od Mariie Av^ste, je naročil D^»ann. n^i dozo poveča. T~Vn(*9 t rarlo^fnn v*»«tJo pa Jf b^o od n:Voder Nem*r čakain?«^ vorvode ie lirl^r1! v^»m doltrp pre«1°dke Da tega **»Vo5n e. da gospodična še vedno čaka. — Naj se zaenkrat sleče! — je kriknil vojvoda. — Saj vendar ne morem svoje brzojavke pričarati. Krožek spoštljivih gledalcev je stal okrog igračev in spremljal igro s prisfi-Uerrimi, krčevitimi dovtipi. Vojvoda je vrgel zmago V to karto rn znova potegnil k sebi kup dukatov. — Danes m* moraš vrniti del tega, zid, kar si mi ukradel, se je zasmejal. — Danes rad storim to, — je odgovoril Siiss. Major Roder je pa pripomnil z zopenrm glasom: Če gre to tako, telo k telesu, ne bo mogel žid tako lahko krasti. Na d3ljavo zna to mnogo bolje s svojimi papirji in triki, ko ne mora gledat; drugemu v oči. Siiss je tudi pozneie izgubljal. Vojvoda je opazil rr>"d gledalci graditelja Rettia in dejal je: Če bom imel vedno tako srečo, bomo preuredili galerijo kakor nam pnedlaga. ArhHekt se je glasno in spoštljivo zasmejal. Don Barteterrr* Pincorbo ie deiai naenkrat s svojim votlim glasom: Kamna ne bo za-:«rral. ta ž^d. Tn vsi so se leftnn in zanr-šlieno ozrl; na demant na roki finančnega ravnatelia in v:defi so. kako lile na vse strani pramene žarkov migljajoče in ne-pracHno izpremin'aioče se. Končno se ie pojavil mam^Jruv rnova •»o vo;voHnvim hrMom r^knč* Tu so! Karel A1eW*nder ie vro^i nroo karte navidez breskrbno in pornl Sussn velik je pa vttela opozicija nedovoljeni pritisk ' »na nesrečno državo, ki jto je napadla ki preplavila sovražna vojaka*. Ljudje so se vpraševali ? kdo je poslal iz znnanjega ministrstva v Londonu v Addis Abebo to brzojavko? Kdo jo je predlagal to kdo je odobril njeno besedilo? Odgovornost za brzojavko je padbi na generalnega tajnika v zunanjem ministrstvu sira Roberta Vansittarta, k} je bal pripravljen prevzeti nase tudi posledice, toda izkazalo se je, d» je bil usodnega dne v Parizu, zunanji minister Hoare je bdi pa takrat v Švici. Iz tega je sledćk> da nesrečne brzojavke ni mogel odobriti nihče drugi nego Eden, ki je bil v L#nm_ donu kot zastopnik zunanjega ministra. Ta brzojavka je bila najmočnejše orožje v kampanji proti Hoaru. V Londonu ta v ženevi je silno razburila duhove in zanimivo je, da je izvirala bas od Hoarovega naslednika v zunanjem mmi^trs>tvu Ede. na. Tako je napravil JSden spretno( čeprav nekoliko čudno diplomatsko poteeo, da je odstranil svojega prednika in zasedel njogrovo mesto. Kitajsko novo leto Najvažnejši in najsvecanejši izmovi neštetih budnističnih in taotisticnih praznikov ki jih praznuje Honkong, je kitajsko novo leto. Podobno je našim božičnim praznikom, ki Jih mnogi Kitajci tudi praznujejo, samo z večjim pompom. Novo leto se praznuje od leta 104. pred Kristusom prvo nedeljo po vstopu solnca ▼ znamenje Vodnarja in pade torej med 21. januar in 12. februar. Letos bo kitajsko novo toto 24. januarja. Kitajci se pa že zdaj pripravljajo na prosiavot kajti treba je spraviti v red stanovanja, kjer se je nabralo skozi vse teto mnogo prahu tn nesnage. Po ulicah že zdaj mrgofi množica prod-ojadcev, ki ponujajo svoje blago na bambusovih palicah, med sifl/nirm trusčem in krikom. Novo leto je višek tega vredčečega pekla. Za Evropca je vsa svečanost isaražena s kričanjeni, ki reže ušesa tn živce, človeško kričanje je pomešano s pokanjem raket tn žabic, kar traja ves dan ln vso noft. Policijn je sicer točno določila ure, kdaj smejo pokati rakete m žabice, toda prebivalstvo se mek> briga Za predpisa tuje peticije in tako se Evropec ne more otresti vtisa, da tvega svoje žrvfljenje, če mora med proslavo novega teta na ulico, Eksplozija ene žabice ali pok enega, mož-narju bi se zdel Kitajcu v teh dneh naravnost smešen. Zato žazge cd zavoj razstreliva ognjenih kač tn žabic ter jih meče skozi okno ne meneč se? ali padejo na glavo slučajno miimoidočega človeka ali v mtmovozeči avto. Kdor hodi po ulicah, mora sam skrbeti za svojo kožo. Polog navadnih tudi pri naS znanih žabic tn raket imajo Kitajci še zažigatae vrvi, dolge 3 do 18 na- Te zažigajo na spodnjem koncu in jih mečejo s streh ah" balkonov. Se nedavno so pred novim letom na Kitajskem plačali tudi vse dolgove, zdaj je pa kriza posegia tudi med Kitajce in stara navada trgovske** »ve** br» todft tim kmalu teglnjja. S hčerko rešil mesto Zupan mesteca Bnsrry—Mounta^ns v Alatbaimi je prkie«el redek doka* plemenitosti in požrtvovalnosti. Mestece Je za-sio v hrade denarne stiske, btk> je pred konkursom tn žrupan Be je naenkrat odHo* čil z« žrtev, kakršnih je pač mado na sveta, SklemflL je žrtvovati svojo lepo IT leU no hčerko, da bi rešil me^to. Za sanacijo občinak« blagajn« je hotel Porabiti denar, ki bi ga doba za svojo hčerko, prodano na javni dražbi. Tako je prišla na javno AraSbo vejika umetnin^ narav e in zbralo se j« več sto kupcev Jz vse AlaJbame. Lenotleo je izutra-žil mik*! bankir, ki je pflačad za njo 75OO0 dodarjev. S tem č^enarjem je žuPan resn obciaske finance, župam tn njegova hči sta btta *zvr»liena za častna meščana. ★ Spomini X>va vojaka starega cesarja obujata spomine na svetovno vojno in pravita, da sta šla oba rada na bojno polje. — Jaz sem bil takrat Se samec in ljubil sem boj, — pravi prvi. — Z menoj je bik) pa narobe. Jaz sem bil oženjen in ljubil sem mir. knp priigranega denarja, rekoč: To je njegovo, žid! Galerijo zgradim pozneie. To mu poklaniam. Suss je pomislil skoraj dobrodušno in veselo: No, no, darrl ne sprejemam. To md pripada, ker misli, da sem mu pomagal do cilja m dodal je še napitnino. Potem me zapre v temnico in spravi plačo z napitnino vred nazaj v žep. Pozorno in pomembno se je ozrl na vojvodo, le-ta je pa dejal brezbrižno, kakor da odgovarja na n>egov pogled: Lahko greš z menoj! Odšli so, naprej zamorec, za n3rm Karel Aleksander, šepetajoč in sopeč, nazadnje pa žid, prožen, b:l, svež in mladosten. Sli so skozi predsobe mimo klaniaio-Cih se lakajev, potem pa po rMi hodnikih, po katerih je odmevalo bobnenje nevihte. Krenili so v zasebno voivHovo stanovanje v drugem krilu gradu. To je bila delavnica, maihen vmesni kab'net :n spalnica, k?er je čakala plesalka. Mame-luk je odprl vrata delavnice. Tam m* bilo tekača, ki ga te prČnkova! Karel Aleksander, temveč Stfrie možje, k' rh ni poznnl. Dva stareiša sivolasa, koščena in suha kakor trska, dva pa debehihns^a. ranem**r jene. proletarske zunanjosti. Vsi ftfilc so molčali *n se klanjati, mlniša težko in okorno, starejša frrtro ?n večkrat po vrsti. Na prepihu močno plapolajoče sveče so metala na nte po vrst! senco in luč. Kopa) domače blago! DNEVNE VESTI Obilo sreče in uspehov v letu 1936 „Slovenski Narodii 0 — Težak položaj našega učiteljstva. Včeraj popoldne se je pričela v Beogradu seja glavnega širšega upravnega odbora JUU. V učite!jstkih vrstan vlada za to sejo veliko zanimanje, ker bodo padle na nji važne odločitve v prosvetno šolskem življenju. Zasedanje je otvoril predsednik Ivan Dimnik, ki je v svojem pozdravnem govoru izjavil, da mora postati učiteljski stan nosilec vsega kar je zdravo in napredno za narod in državo, postati mora odločen borec proti vsemu zlu in reakcijo-narstvu. Iz poročila uprave posnemamo, da je položaj našega učiteljstva zelo težak. Delegat sekcije za dravsko banovino je obširno poročal o prosvetno šolskih prilikah v SvOA^eniji posebno o težkem p^loža-pi u&i'teljev in učiteljic. Deta 1936 bo v Beogradu mednarodni učiteljski kongres in ob tej priliki bo JUTI organiziralo pedagoški teden. Na kongresu bo ustanovljena vseslovenska učiteljska zvezi. KINO SLOGA « Danes na Silvestrovo v kino Slogo! Ob 16.6 in 19.15 uri vesela in zabavna SPEVOIGRA Ljubezen in Jazz Liane Haid, Herman in Hans Thimig Leo Slezak Novost za Ljubljano! Pri zadnji današnji predstavi ob 21.15 uri poleg filma še pevske in zabavne točke članov ljubljanskega gledališča gg. DANES A in PLUTA PREDSTAVE na novega leta dan ob 15., 17., ly., in 21. uri! — Občine ne morejo zahtevati odpla. -čila za kuluk iz prejšnjih let. Zakon o samoupravnih cestah določa v § 37, da se mora za gradnjo in vzdrževanje samoupravnih cest uporabiti ljudska sila v kolikor se to delo ne more opraviti z denarnimi sredstvi samoupravnih teles. Uporaba ljudske sile pride torej v pošte v samo posredno in se lahko zahteva samo po potrebi, v skladu s proračunom, ki ga mora samoupravna oblast objaviti v začetku vsakega leta. Samoupravna oblast je torej dolžna poedine kuluku podvržene prebivalce, v kolikor je potreben kuluk ali odkupnina zanj, pozvati v začetku vsakega leta, da izpolnijo svoje dolžnosti. Mnogo je pa občin, ki v prejšnjih letih niso pozvale ljudi, naj plačajo odkupnino za kuluk odnosno opravijo kuluk. Občine ne morejo zahtevati odplačila za kuluk iz prejšnjih let. Zakon nikjer ne dopušča tega. In tako je nedavno razsodilo tudi upravno sodišče v Dubrovniku, ki je razveljavilo po sreskem načeLstvu potrjeni odlok občine glede odplačila za kuluk iz prejšnjih let. S tem je Pa sproženo drugo vprašanje kaj bo s terjatvami, ki jih imajo mnoge občine na račun odkupa za kuluk iz prejšnjih let. Kdo bo nosil iz tega nastalo škodo? Z. K. D. DANES ob pol 3. uri jutri ob 11. uri VELE AKTUALNI FILM Eskadra smrti Spričo dogodkov v svetu naj si vsak ogleda to delo. ELITNI KINO MATICA i _ Iz sodne služb«. Gdč. Pengal Sabinka, premeščena kot uradniška pripravnica v ministrstvu piavde v Beograd, pride nazaj na svoje službeno mesto k sreskemu sodišču v Ljubljano. G. Pernat Štefan je pre-DiešČen od okrožnega k upravnemu bodisi u v Celju. — Poroka- Pred kratkim se je poročil v Zagrebu geodetski pod;K>lkovnik g. Karlo Marčič z gdč. Lujzo Sairanekovo, kand. phil. iz Zagreba. G. Karlo Marčič je doma iz Litije, njegova ga- soproga pa iz Zagreba ter je hčerka generjlštabnega polkovnika. Obilo sreče. Bul let „NA — NA!" Vam nudi gorka in mrzla jedila, vampe, golaž, pijucka. Kosilo z govedino Din 6.— s pečenko S.—, z močnato 10.— Ražnici, ćevapčići. Izborne pijače! — Gospodarsko sodelovanje med Ceškos slovaško in Jugoslavijo. Jutri- stopi v veljajo češko slovaško—jugoslovenska tarifa» ki bo veljala za prev0z blaga v obeh sme* reh med češkoslovaškimi železniškimi postajami in našimi morskimi pristanišči na Sušaku, Splitu, v Bakru, Solinu kn £ibeni# ku. Tarifa bo strogo prekomorska, veljala bo samo za prevoz blaga, ki Je name* ujeno na češkoslovaško in prihaja Po m<>rju v omenjena pristanišča a^i Za prevoz blaga iz Češkoslovaške, ki gre po mor« ju v inozemstvo skozi naša pristanišča. Nova tarifa pomeni važen korak naprej v gospodarskem sodelovanju med Češkoslovaško in Jugoslavijo. — Naše gore v sliki in besedi. Dolgo je že, od kar je bil zadnjkrat med nami eden naših najboljših planincev-plezalcev, gorenjski original vedno poln humorja in hribovskih dovtipov — dr. Miha Potočnik. Kdo ga ne pozna — vsaj po imenu. Prijetno ga je poslušati, kadar govori o svo- jih doživljajih^ vedno ima nekaj novega in tudi stara povest ae nam zdi nova. Dne 14- januarja bo predaval v Delavski zbornici o nadih gorah. Kateri planinec, ki ljubi domačo besedo, ga ne bi šel poslušat? Saj bo vsakdo imel priliko slišati pristne domače izraze iz ust enega najbolj priljubljenih planincev. VsaJcomur. ki bo zamudil tako zanimivo predavanje, bo lahko žal. Vset ki se zanimajo za naš gorenjski kot. ki ljubijo planin« in domačo besedo, vabi T. K. Skala, po čigar okriljem se bo to predavanje vršilo. Vstopnice bodo v predprodaji pri tt. Alpina m Kolb & Predahč. Restavracija „SLON4* »Silvestrovanje" godba — ples — vstopnine prosto od 2. naprej sveži golaž — Ai. vinski oejem *n .a-s^'a *.> sita 7. januarja 1936 v ivanjkovcih Pr javljena so vina z najboljših vrhov tn leg ijutoni^r&kOformuskega vinarskega o*oli ša. Prvič prevladujejo leto* **>rtiraria *»a in bo 4/5 vseh rastavljenih vin sortira* nih Zastopane so prav vse znainenaejse vrste- Vina so se prav *ePo obnesla m sc povečini že vsa čista. Razstavni prostor ie v sredi vinogradov tik kolodv0ra, takc. dia eventualno Siaoo vreme ne bo nič nio* tilo. Prometne zveze so ugodne! Racava je odprta od 8 — 19 ure. — V pomoč malemu č«oveku v naših in. dustrijskih revirjih je reja malih živaU S samimi besedami in z diustvi z visoku-zvenečimi naslovi Pa ne more nihče poma gati revnim ljudem.. Društvo >2;valca<. pnice že v predpi o^a-ji od srede dalje od 10 — 12„ 15 — 17 ter 1 uro pred prestavo. —lj Društvo »SOČA v Ljubljani naznanja svojim članom in prijateljem, da prične po kratkem odmoru vsled božičnih praznikov zopet z rednimi predavanji. Sedaj, ko so kolonialna vprašanja na dnevnem redu. je dobro, da poznamo potek d<»sedanje kolonialne zgodovine. Zato nam v salonu »Pri levu« g. dr. Vinko Šurabon o kolonialni zgodovini, pri čemer bo obravnaval tudi sedaj tako aktualno abesinsko vprašanje ter križajoče se interese Anglije in Italije. Vabljeni vsi, ki se zanimate za to aktualno zadevo. Obenem želimo vsem članom in prijateljem veselo, zdravo tn zadovoljno novo leto 193G. — Odbor. —lj Vid Vaših oči si obvarujete le z op» učno čistimi brušeuimi stekli, katere si nabavite pri srokovnjaku Fr. P. Zajcu, izprašan optik Stari trg 9, Ljub'jana. —Ij Plesni zavod Jenk0 v Kazini Ima "a novo 'et0 zvečer in četrfek ob 20. ples. ni tečflj. Vsako nedeljo od 4. do 8. popoldanski p|es. V ponedeljek 6. jan. nov» za-četniški /ečaj. Posebne ure in informacije vsak dan. —lj Alpinistična šola. Naknadne prijave sprejema klub še do 3. januarja. Vsa pojasnila se dobe vsak ponedeljek in četrtek v klubskih prostorih na SJomiško-vi ul. 1. —lj Živinski sejem v Ljubljani bo name-stu v sredo 1. januarja (Novo leto) dan pozneje, t. j. v četrtek 2. januarja 1936. —lj Silvestrovo v Trgovskem domu. Vsi ki so rezervirali mize, morajo mdTje zavzeti najkasneje do pol devetih zvečer, v nasprotnem primeru prireditveni odbor ne prevzame nobene odgovornosti z^ rezervirane mize. _lj Organizacija praktičnih tehnikov »OPT« ima svoj redni letni občna zbor v nedeljo dne 12. januarja 1936 ob 9. uri dopoldne v predavalnici Delavske zbornice, vhod iz Čopove ul. 1. pritličje. Vabljeni vsi člani in absolventi delovskih šol na TSS v Ljubljani ter tem enakih šol. Iz Celja —c Uradni dan Zbornice za TOI za Celje in okolico bo v torek 7. januarja od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Razlagovi ulici. —c Nov pevski spored, ki doslej v Celju še ni bil izvaian, bo začelo studirati Celjsko pevsko društvo, ki ga vodi agilni pe-vovodja g. šegula. —c Sneg je ob stalnem južnem vremenu skoro docela skopnel. Lepe nade smučarjev Novoletna premiera hina UNION Marta Eggerth: 1. januarja s svojim krasnim glasom in petjem Vas bo očarala ob 15., 17., 19. in 21. uri v prekrasnem zabavnem filmu čarobnega petja SODELUJEJO: VVolfgang Liebeneiner (nepozabni Chopin iz »Poslovilnega valčka«) Ida \Viist in Leo Slezak skrbita za razvedrilo in smeh! ,Plavolasa Carmen KINO UNION TEL. 22-21 TEL. 22-21 — Vreme. Vremenska napoved pravi, •da bo spremenljivo, deloma oblačno vreme, padavine niso izključene- Včeraj je deževalo v Ljubljani. Najvišja temperatu, ra je znašala v Ziagrebu 13, v Rogaški Slatini 12, v Ljubljani 11.2, v Mariboru in Beogradu 11, v Skoplju 9, v Sarajevu 8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.3, temperatura je znašala 10.8. — Krvav zločin kmetov. V noči od so* bote na nedeljo je bil storjen v vasi Podlogu blizu Benkovca krvav zločin. $kupi» na kmetov je ubila kmeta Božo Kam bora iz Podluga. Prvi ga je napadel z bajone tom Jan dro Buk san in mu prerezal žilo odvodnico. Drugi kmetje so ga Potem e pa* hcami Pobili na tla, da je kmalu izdihnil — Stroj zmečkal rudarja. V rudniku Montaniku blizu Tuzle se je pripetila v nedeljo težka nesreča. Stroj je zmečkal rudarja SuJejniana Selimoviča. Odtrgal mu je obe nogi in roki ter stri prsni koe Nesrečnež je bil seveda takoj mrtev. — Dva v smrt zaradi bed«. Včeraj zjutraj se je obesil v Zagrebu 42 letni hvar železa Slavko Marakuti. V Podsused« se je Pa obesil 59 lotni delavec Stanko Greb; ljički. Oba sta živela zadaje čase v silni bedi in eta obupala nad življenjem, — Obrtniški ko'edar 1936 se odlikuje Po svoji bogati, praktični in priročni vsebini. Naročajte ga nemudoma pri Obrtni, škem društvu v Ljubljani, ker bo naklada skoraj pošla. Cena Din 12.— Iz Ljubljane —lj Kričeča neanaga. Ljudje se nepre* stanu pritožujejo nad blatom pred dramskim gledališčem, ki bi ga ne bilo, če bi ne pustili ležati snega v kupih na hodni* ku. Toda blata smo že vajeni v Ljubljani, Pač se pa nismo &e vsi sprijaznili z nesnago, kakršna se kupici v parku oh dram* skem gledališču. Za polomljeno ograjo leže umazane cunje, kupi papirja in Podobna roba, ki s Pada samo na smetišče daleč zu, naj mesta. Kako idilično je pri nas, nam dokazuje tudtl to, da so ljudje P red nekaterimi hišami metali smeti na kupe snega. Sneg je efcopnea, nesnaga je Pa ostala v uglerf nsftesra mesta. —lj Pomlad? Toplo Je kakor spomladi ta na trgu lahko kupiš že teloh. Nekaj poj sebnpga je Pa nedvomno, dt* so tudi ptiči že pomladno razpoloženi. V Tivoliju m v mesta zasedajo dohode do javnega stranišča, polegajo v blatu nadlegujejo mimoidoče, ne glede na to. da ti ljudje v svojih izrazih ni60 prav nič izbirčni, povzročajo izgrede in javno pohujšanje? Na prav mil in dobrohoten način je hotel pisec članka opozoriti te ljudi na zle posledice takega življenja. Iz javnih ozirov je treba tako početje pobijati, četudi trpi pri tem pieteta kajti tam hodi mimo dan na dan dijuštvo iz gimnazije. RENGENOLOG dr« Cirman Ciril izvršuje rentgenološko prakso od 2. I. dalje dnevno od 8. — 12. dopoldne. LJUBLJANA Dvorni trg 1/II.nad. —U Silvestrovanje Sokola Ljubljana— Vič, ki bo dre vi ob 20. v Sokolskom domu bo nudilo vsem pose tn ikom prijeten in družaben večer, člani prosvetnega odbora ao sestavili prav Zanimiv in Pester spoređ» ki bo zabaval občinstvo do prihoda nove* ga leta. Na sporedu je burka >NovoPoro-ćenca«. razni kupleti^ žive lutke, v ti"ams vaju, nastop artistov, govor o polnoči in alegorija. Kd<>r hoče ob zaključku leta preživeti nekaj veselih ur v družbi viških So* kolov naj pride drevi v Sokolski dom. Pn sporedu in plesu sodeluje saJonski sokol* sk: orkester. Zdravo! Na svidenje! Danes vsi v Kazino na slive-strovanie Sokola II. t —U Glasbena Mafica ljubljanska uPo-zarja starše gojencev, ki obiskujejo šoio Glasbene Matice, da se začne Po božičnih praznikih mini pouk v vseh oddelkih i u razredih v petek, dne 3. januarja 1936. —Lj »Matasanovega Načeta ne*rečna snubi/ev< ^iakse!), zabavno VValtriedovo burko ponove v Šentjakobskem gledališču v sredo 1. Januarja na novega leta dan. Burka Vsebuje mnogo zdravega humorja in komičnih situacij in je dosegla pri obeh uprizoritvah lep uspeh Pri predstvavi So» dehijejo* Bučarjeva, Cerničeva, Gorjupo-va. Gajeta, Gornik, Komaa Moser, Vizjak in Vokač. Kdor se hoče nasmejati, naj po* setj predstavo. V soboto in nedeljo 5. janu-u-ja ob 20.15 se burka ponovi. Ker je za predstavo veliko Zanimanje naj cenjeno so zaenkrat dobesedno splavale po vodi. Niti pri Celjski koči ni več snega — v kratkem pa se bodo že začele smuske tekme. Savinja je zaradi kopnečega snega sicer močno narasla, nevarnosti poplav pa ni. —c Razpis medklubske tekme v slalomu. Sk; Olimp v Celju razpisuje medkjjub-sko tekmo v slalomu dne 6. januarja ob 11. uri pri Celjski koči. Tekmovanje bo Po pravilniku JZSS. Start je dovoljen vsem verificiranim članom JZSS. izven konkurence tudi drugim smučarjem. VsaK tekmovalec (izvzeti &o le neverificirani) se mora prijaviti s predpisano prijavnico SK Olimpu, Svetek Danici Razlagova 5, do 5. januarja li*36, ali pa pred žrebanjem v Celj&ki koči. Prijavnina znaša 10.— Din« Žrebanje bo 6. januarja točno ob 10 v Celjski koči. Start točno ob 11. Objava re, z uJ ta to v po tekmi. Opomba: Progo pre-krmarijo tekmovalci dvakrat; kdor pri pr, vem teku ne doseže določenega ča&a, ■ | Pade iz nadaljnjega tekmovanja. Darila * častna in praktična. Iz Maribora — jjrečno novo leto vsem naročnikom, čitateljem, inserentom im prijateljem >Slo~ venskega Narod>a< želi mariborska podruž. niča. — Novo lefo v gledališču. Popoldne ob 15. uri ponove Kalmanovo melodijozao in veselo opereto »B^jadera«, zvečer pa upri. zore FaUov »šlagere, ki beleži največje število uprizoritev lanske sezone, to >e >Veseli kmetic«. — Na kos0 je Padel? Včeraj je prišel v mariborsko bolnico 24 letni Anton Rep. hlapec od Sv. Marjete ob Pesnici z zeva-jočo rano na desni nadlahti in prerezano žilo. Zdravniki so mu rano zašili. Pri prihodu v bolnico je dejal, da je po nesreči Pardel na koso in se ranil, pri odhodu pa je dal razumeti, da ga je nekdo z nožem »vreza!*. — gahartnček. . . Na mariborskem trgu ao policijski organi aretirali Ferdinanda L., ki je prodajal Saharin in kresilne kamenčke- Odvzeli so mu že precejšnji izkupiček in še večjo zalogo tihotapskega blaga. — Hišnim PoSes/nikom! Po zakonu o neposrednih davkih in zakonu o davku na neoženjene tn davčnem osvobojen ju davčnih obvezancev z 9 ali več otroci se mora vršiti v&ak0 leto Popis davčnih zavezan. mm Zvočni kino Ideal ^ Danes ob 4., 7. in 9'i uri jutri ob X, r>. i„ uri PREMIERA senzacionalnega filma KRILA V TEMI Največja senzacija sozone. Vstopnina 4.5o. in 10 Din. Jutri ob pol 11. uri matineja. cev. Zaradi tega podiva niestuo Uog^var. stv'o vs>e r*>»c,iiiiiiko, uizir^ma upravitelje njs nu oztjn-ju mitm obviiie mariborske, da Uičao PoP*šejQ nklie stao (eainski, p0ročeu. ločenf aH ovdov* Ijen) in rOjMtn0 leto Po stanju z dne 1 ja* nuaija VJ&i. P0Pi*ne pole, ki &o opremlja ne z navodilom, kako se izpohnjo a« mu, rajo izpolniti tekom treh dni po prejemu in imeti pripravljene, ko pride ponje zato ločen občin*ki organ. — Cene na živinskem trgu. Na zadnjem sejmu za prašiče so pr^ibjali 5 do 6 tednov stare Po M — 70 Din, 7 do 9 tet<* klem letu, vsem gg. stanovanjskim najemnikom, h'.^nim -Posestnikom, upraviteljem hiš, hišnim oskrbnikom in vsem ostalimi podpornikom tn dobrotni/kom z tslrreniimi čestitkami ln voščili za srečno zdrav0 no* v0 leto! Iz — Marsikdo si beli glavo, kje bi prebil zadnjo noč etarega leta. Odgovor in na«*v©t za to je kaj lahek. V vseh prostorih hotela »Stara pošta« ee bo nomreč drev^ vršilo skrbno pripravljeno silvestrovanje pod geslom »Na severnem tečaju«. Zksti veli. ka dvorana je za to priliko izredno zanimivo in elegantno dekorirana Severni medvedje in sneženi možice!>i bodo čuvali «oste: ki se bodo zibavali med »nežnim merežVm. V baru bodo postretrH pravi pravcati Eskimi. Vstopnine ne bo Zato drevi vsi na severni tečaj na »Staro tkxšto«, kakor kdo pač more: peš. s rKvdrnornnco,' aLi Zeppelrnofn. ali pa g sanmi in pasjo vTvre^o. Hotel „Stara pošta" Kranj Zadnjj, no? !eta 1936: „Na severnem poln" Eskimo bar! Buffel! Vstopnine ni! — Na živinski sejem so v ponedeljek prignadi: 120 prašičev, 69 volov, 20 krav, 5 telet in 1 kobilo. Cene ao v bistvu neizJ premen j ene, močno povpraševanje je zlasti za pitane prašiče. — Vsi oni vojaški obvezniki, ki rjrmajo vojaške izprave, se naj nemudoma oglase vsak pri svojem županstvu. Seboj je prinesti vse dokumente — Zeparske nadloge Je konec. Odkwr ata zaprta dve ženski, ki sta bih osumljeni vedno ponavljajočih se žeparskih tatvin ob ponedeljkih ali petkih na trgu, je pred že-parsko nadlogo mir. Vidi se. da «0 vae te tatvine šle na njun rovas. Eno od obeh fttarejšo. je kranjsko sod-išče izročilo ljubljanskemu, drugo mlajšo je pa izpustilo. Se včeraj je neka ženska prijavila, da jd >e bilo pred enrim mesecem na kolodvoru od blagajne do vlaka ukradenih Din 140._. Omenjeni žepaTki »tn bili v bližini — Poroka V nedeljo sta «e v roJenven-srtci cerkvi popoMi gdč Bo žen a V«facha, učiteljVica ter g. Slavko Tglič rudniški fn_ ženjer v Zenici. Gdč Vafachova ie zadnji dve leti večkrat z uspehom nastopna rm gledalskem od m Varodne črt^lmVe. sodelovala je pa marljivo tudi pri .Sokolu Ri0 srečno! Sreda, 1. Januarja 9^0: Na Po ved časa, objava sporeda. — 9.45: Ven&ko predavanje (p. dr. Roman Tominec). — 10.00: Prenos cerkvene glas. be iz maribo^ke stolnice. — 111^: Novoletna budnica (koncert radijskega orkestra). — 12.00: Napoved čaaa. o ^Ja^a Poreda, obvestila. — 12.15: Kar želite, -o dobite'(radijski orkester po željah). — 15 00: Kar želite to dobite (plošče n0 žeja h). — 15.30: Fr. Milčinski: Pti2ki rez gnezda — Zvočna igra. Priredil Jakob £van .grajo Člani rad. dram. druž., režira Z. Tt, W-p ah, član Nar. gled. v Lj. — 1€30: Iz n«. Slh logov in gajev (Akademski pevski kvintet in radijski orkester). — 19.30: NaC. ura. — 20.00: Napoved časa, porodia» objava sporeda. — 20.15: Rih. Strauas: Salome — prenofi opere \% ljubljanskega gledališča. V I. odniom: Glasbeno predavanje (g. Matija Bravničar), v TT. odmoru: Napoved časa ln vremenska napoved. Poročiti a, objava Bporeda- r Ste*. 297 »SEOVENSKI NAROD« bnrefc, 31. ofeoembm 1935. Kako smo se rodili, ženili in umirali Zanimivi statistični podatki o gibanja ljubljanskega prebivalstva v preteklem letu Ljubljana, 31. decembra Zopet stojimo na pra^u novega leta in »opet je balo treba stopiti v naše župne urade, da povprašamo naše skrbne, po-atrežijive župnike, kobko se je med letom rodilo novih faranov, koliko jih je stopilo v sladki zakonski jarem in koliko se jih je preselilo v večnost. Zamudno je etav. Ijarti statistiko, toda vsa čast našim vrlim župnikom, ki sproti vestno vse zapisujejo in beležijo v debele knjige, da radovednemu uredniku ni treba dolgo čakati. Vse jfe bfto takoj pri rokah in zdaj začmmo kar po vrsti po vseh naših fanah. Prva je seveda na vrsti «toln« župnija Sv Nikolaja. V stolni župniji šentklavška kakor pravijo Ljubljančani Je menda ena najstarejših, a po številu prebivalstva najmanjša župnija, saj šteje samo 3S27 duš. Stolni kanonik g dr. Klinac nam je tudi to pot rad postregel s podatki, saj ga poznate, da je ljubeznjiv in postrežljfiv. Tudi v starem letu je bilo v naši stolnici manj porok, je dejal. Pred ©kar je stopilo 34 parov in še od teh jih je bilo 16 od drugod, en par se je poročal na Brezjah, eden pa v Trnovem. Poleg tega smo imeli v stolnici en mešan zakon: ženin je bil pravoslavne, nevesta pa katoliške vere. Poročena sta bila pod pogojem, da bosta otroke vzgajala katoliško in da mož temu ne bo nasprotovali. Zadeva seveda ni tako zapletena, da bi ne šlo. Lani Je bilo v stolnici še 36 porok, a pred 100 leti ko je Ljubljana štela le okrog 13.004) duš, jih je bilo 20, kar je rebativno vzeto mnogo več, nego sedaj. Ženini in neveste ■o bili več i nema v najlepših letih od zgodnje mladosti do zrelih moških let. Povprečna starost se je gibala med 25 in 40 leti. Poroda sta bila v vsej župniji samo dva, a krščenih jc bilo 5 otrok doma, 16 pa v porodnišnici in holnišn/ici. Nataliteta torej ni biTa posebno visoka, a vendar nekoliko višja, kakor umrljivost. Stolna župnija slovi kot ena najbolj zdravih in zato na čuda, Jda je bilo tam malo pogrebov. Zabeleženih jih imajo W, od teh jih je bilo 9 iz mesta. 9 so jih pa prepeljali od drugod. Č2e je namreč kak Ljubljančan več kakor tri mesece v drugem kraju in mrtvega pripeljejo v Lutbljano, ga pokopi je stolna £upniija. In tako obširno, bo izšla še ena knjiga, kjer bo pisec pokazal, kako se dajo ornamenti praktično uporabljati. Z a Slovane se je splošno mislilo, da nimajo lastne ornamentike^ ker niti mi sami nismo dosti vedeli o njej. Sele tujci so jo začeli ceniti in danes je slovanska ornamentika moda po vsem svetu, le pri nas n©. Vzrok temu je, da jo premalo, oziroma sploh ne poznamo. Zlasti krasen je slovenski ornament, ki ima jako staro tradicijo. Razvil se je iz prvotno skupnega staroslo-vanskega do taksne popolnosti, da ga prištevajo k najlepšim ornamentom raznih slogov. Soglašamo s piscem, ko pravi pokaži- o*.?' > glede poroke 51 pasov, od teh jih ji oilo 19 z dežele. I .nrio je lani 46 žup4janov, med katerimi je eden učakai 86 let, 3 so se obesili, eden je skočil pod vlak Hkratu so prinesli v cerkev sv. Jakoba 36 otrok, med katerimi pa ni bilo nobenega nezakonskega. Cerkev sv. Cirila in Metoda Bežigrajska župnija sv. Gnila m Metoda je sicer najmlajša, a se lepo razvija in šteje že 6000 prebivalcev. Pater Zakrajšek, ki upravlja župnijo, je poročil 30 parov, krstil 7 dečkov in 5 deklic, a pokopati je tudi moral 10 moških in 12 žensk. In ločitve Po vseh župnijah se je torej letos poročilo 586 parov, pri čemur ni všteta ena civilna oziroma brezkonfesijonalna poroka. V juniju je na magistratu g. dr. Rupnik poročil en p%r. dočim je bilo prejšnja leta običajno po več brezkonfesnjonalnra porok. In zdaj še ločitve To je povojni pojav, nekaka moderna psihoza, ki je često brez potrebe. Iz statistik zadnjih let je razvid- j no, da se ločitve vedno bolj množe in tudi lan« jih je bilo rrrecej. Samo sporazumnih ločitev, to je takih, pri katerih je šlo gladko brez vsake tožbe in le na podlagi medsebojnega dogovora, je bilo 23, lani pa 24. Taka ločitev je v toliko umestna, da ni treba plačevati raznih visokih pristojbin sodišču m odvetnikom m da gre razmeroma naglo od rok. Samo trikrat te pokličejo v treh tednih na sodišče, vsakokrat mora oba zakonca izjaviti, da gresta sporazumno narazen, plačati je treba 25 Din za kolek in trikrat po 1 Din. pa je zadeva urejena. Oba dobita certifikat, da sta sporazumno sodno ločena od mize in postelje, ker so bili brezuspešni poskusi sprave. Sporazumne ločitve so pred okrajnim sodiščem, a okrožno soditlče je moralo razpravljati še o približno 80 spornih ločitvah, kjer je loži t ven i proces bolj kompli ciran, saj je treba ločitev utemeljiti 6 tehtnima vzroki in dokazi. Kakor je torej videti, se je tudi letos v Ljubljani ločilo okrog 100 parov. pred beograjsko občinstvo in nas mojster Seat Je poskrbel ^ da Je bilo vprizorjeno tako, kakor zasluži. Nekoliko tvegana je bila vprizorltev slovenske otroške igre v Beogradu, saj bi se lahko pripetilo, da bi ostalo gledališče nezasedeno, kajti Beograjčani kot rečeno takih del v gledališču niso vajeni, njihovi deci so bila vrata Tanjinega hrama doslej takorekoč zaprta. Zgodilo se je pa bas nasprotno, naš mladinski pisatelj Pavel Golia je dosegel s tem svojim delom v Beograda naravnost presenetljiv uspeh. Naval na gledališče je bil tak, kakršnega r Beogradu že davno niso videli. Vstopnice so ljudje kar razgrabili in ko Je bilo nad blagajno že zapisano, da Je gledališče rasprodano, ao se k vedno gnetle množice staršev z otročioki in težkih sne so morali mnogi oditi, ker ni bilo več vstopnic. Mnogi otroci ao odhaja U sorznin oči, videč, kako gredo njihovi srečnejši tovariši radostnih obrazov t gledališče, oni pa marajo domov. Beograjski Usti priotočujejo selo laskave krrt&e o vprizoritvi »Princeske in pastir, čka«. Obširno poročajo, koliko radost je palprarno gledališče deci m kako hvaležno nalogo so imeti igralci. Nekaterim je bft to pravi »zgodovinski« uspeh, saj so bili deležni tako prisrčnega priznanja in hvaležnosti ,kakor še nikoli. Rezijo je imel v rokah nas sest, ki je reziral to Gctievo delo tudi v Ljubljani. Posebno posrečena je bila zrmanja režija, za kar gre glavna zasluga scenografu. Beograjski listi izražajo upanje, da bo odslej beograjsko gtedali&će pogosteje vprizarjato otroška predstave, saj zahteva to deca sama mo naši javnosti, da je slovenski ornament močno drevo, ki rase iz globin narodne duše in zemlje že tisočletja ter kaže za vsako dobo svoje preteklosti svoj posebni cvet. Temu ornamentu hoče to delo priboriti častno mesto poleg romanskega in germanskega. G. Ka>r!ovšek najprej splošno razpravlja o ornamentu in preide nato v prvotne kulture na severu, jugu, vzhodu in Podunavju. Sledi opis ornamentike za časa preseljevanja narodov, nato pa beseda o ataroslovan-ski kulturi. Po tem uvodu, ki obsega 40 strani, govori pisec o slovenski ornamenti-ki, ki je nastala nekako leta 1°00 po Kr. in se je nato postopno razvijala* Razlikuje cvetke in liste, nastale iz geometričnih in abstraktnih oblik, rastlinske motive iz stilizirane narave, dalje motive, ki imajo svoj izvir pri vzhodnih narodih in končno šesta" vljeno cvetje in liste, ki jim ne moremo določiti pravega imena in ki tvorijo večkrat prehod med cvetno in listno obliko. Ta del je napisan tudi v nemščini in srbohrvaščini. Knjiga, ki stane 100 Din in se dobi v Tiskovni zadrugi, zasluži najtoplejše priporočilo. Kritika Avtor: Milostiva, kako ste ae zabavali včeraj na premieri moje drame? Danu; Imenitno, posebno 17 pavzah, Trbovlje, 31. decembra- Ko stopa rudar ob zatonu starega v novo leto, se porajajo v njem trpki spomini na vse trpljenje, ki ga je prenašal tudi v preteklem letu. Zopet je minilo leto težke preizkušnje, leto krize, ki pritiska delovno ljudstvo rudarskih revirjev že skoro 10 let. Lahko bi rekli, da je novo loto 1936 nekako jubilejno leto krize v rudarskih revirjih, saj so bas pred 10 leti, t. j. začetkom leta 19-26 začele v revirjih prve redukcije, ki so se nadaljevale naito leto za letom v večjem in manjšem obsegu, z izjemo leta 1929, ki je vsfted izredno ostre zime veljalo za konjunkturno leto v premogovni industriji. V dobi ugodne konjunkture je naš rudar brezskrbno stopal iz starega v novo leto. Vedel je, da mu je eksistenca, ki jo je prevzel po svojih prednikih, zasigurana, da se njegova delovna sila ceni, ker se je v tistih srečnih časih le težko dobilo za njo nadomestila. Tudi Za bodočnost svojih sinov in hčera v tistih časih rudarju ni bilo treba mnogo skrbeti saj jih je po dovršit-vi osnovnošolskega pouka podjetje takoj sprejelo v delo in tako staršem niso bili v breme marveč v korist. Tudi stroji takrat niso v taki meri nadomeščali delovne sile rudarja zato je bilo življenje v naših revirjih takrat vse drugačno nego je danes. Zadnji 10 let pa naši rudarji ne zrejo več a tako brezskrbnostjo v vsako novo leto, kakor v tistih časih. Zadnjih 6 let, odkar ao kontingenti državnim železnicam iz naših rudnikov dobavljenega premoga od leta do leta krčijo in se budi cene premogu stalno znižujejo, obhaja našega rudarja moreča skrb za bodočnost. Z vsakim proračunskim letom je ta skrb večja, aaj ae tudi z vsakim letom pri obnavljanju dobavne pogodbe za nekaj odstotkov znižajo količine pa tudi cene državnim železnicam dobavljenega premoga. Nasi rudarji se upravičeno sprašujejo, kam bo to usodno zniževanje vedlo? Nai rudar je poklicno kvalificiran, torej navezan izključno na rudarstvo, ze njegovi pradetje in očetje so bfti poklicni rudar, ji. Od njih Je podedoval kamp in lopato, s katerima služi svoj boren košček kruha Zase in svojo družino. Težko mu jet ko mora gledati svoje odrasle sinove in hčere kako od leta do leta čakajo na zaposlitev, na zaslužek, na kruh, ki ga še očetom pri. j manjkuje. Pa da bi bite vsaj se za oftern deda dovolj, da bi bilo vzdrževanje brezpo-selndh sinov in hčera olajšanot toda tudi na nje je delo omejeno. — Naš rudar je izvrsten delavec; ubogljiv je in vesten pri svojem delu. Te lepe lastnosti so slovenskemu rudarju priznali tudi delodajalci v hladni tujini, kamor je šel iz domovine s trebuhom za kruhom. Za svoje trdo deto zahteva le Za sebe ln prehrano svojcev dovoljen košček kruha, še na misel mu ne prida, da bi se udaj al kakim tujim vplivom in se udinjal irnportirajirm idejam, ki mu ne morejo prinesti rešitve, pač pa nevarnosti. Naš rudar je slejkoprej prepričan _ da bo našel rešitev iz današnjega težkega položaja le v svoji narodni državi v okviru stanovske zavesti in sohdarnosti vsega rudarstva. Baš zato, ker naš rudar neomajno veruje, da bo našel na merodajnih mestih prej ali slej raaaimevanje za svoje upravičene težnje, je nujno želeti, da se položaj našega rudarja v novem letu še bolj ne poslabša. Dovolj je bilo trpljenja, dovolj pomanjkanja, zato morajo merodajni č±m/teflji skrbeti, da se prihranijo našemu že itak težko preiskušenemu rudarju v novem letu kakršnakoli nova razočaranja, ki bi utegnila omajati v srcu našega rudarja zadnjo trohico vere, da se hoče ščititi v današnji krizi one, ki so zaščite in pomoči najbolj potrebni, t. j. naše delovno ljudstvo. Novo leto 1936, ki je, kakor »mo ae omenili, nekako jubilejno leto krize v re* virjrhf naj hi bilo tudi ieto rešitve za na-šega rudarja, naj bi bhl mejnik trpljenja m glasnik boljše bodočnosti. Dovolj je bi* k> redukcij in tudi delovnih omejitev, dovolj pa tudi krčenja dobavnih količin in cen premoga s strani državnih železnic, ki so leto za letom vznemirjale naše be* dno delovno ljudstvo. Treba bo vsestransko večje uvidevnosti, predvsem seveda, na merodajnih mestih, kjer se naj zavedajo, da je naš rudar vajen reda, snage, p« tutd* ugodnejših delovnih pogojev z oziram na njegovo višjo kulturno stopnjo, zato ae ga ne more s-pravljati v rudnike na jugu. naše države, ki So v socialnem, higijenske111, tehničnem in tudi delovnem <$z*vru daleč za našimi vsestransko na najvišji stopnji stoječimi rudniki, ki a* jih v go* spodarskeffn o žiru absolutno ne sme zapo* stavdjati, ker to nI v interesu racionalmega državnega gospodarstva. Nujno j« fcoreJ potrebno, da s© Položaj našega rudarja v novem letu zboljša ne pa poslabša. Nevarno bi namreč bilo, če bi naš težko preiskušeni rudar izgubil sleherno vero v objektivnost in pravic* no«t onih, ki Jim je narod Poveril odločanje o usodi države, ki jih je pooblastil, da. skrbe za njegov blagor tn vsakdanji kruh. Našega rudarja se ne sme prepustiti uso« di, kajti prevažen člen je v verigi naše družbe. Kakor nekoč bi tuji aS^ntl skuša-H rudi tedaj spretno izkoristiti nezado* voljstvo delovnih množic ter podžgali a svojimi razornjmi idejami vse 0°*, ki ao bili z dosedanjimi brez smiselnimi in škod* Ijivtani gospodarskimi metodami pognani v obup. Naj bi torej pomenilo nov0 leto mejnik vseh dosedanjih gospodarskih zablod, na katerih mesto naj bi stopila pametna »o-cijailno*go8podarska enakopravno« t med vsemi pokrajinami naše države, kar bo onemogočilo favorizrrasnje ene na škodo druge. In ko bo na merodajnih me*tlh to »poznanje prodrlo, bo napočila tudi aa na<šega težko preizkušenega rudarja boljša bodočnost in srefinejše novo leto. RADION m. »Princesa in pastirček" na beograjskem odru Otroška igra Pavla Golie je dosegla v Beogradu presen neti ji vo velik uspeh pere sam oere sa^ Rudarjeve misli ob novem letu Nastopajoče leto 1936 je nekakšno jubilejno leto krize v radarskih revirjih Ste*. 293 »8LOVBN8KI NAROD« torek, 24. decembra 1935. Stran 5 Kronika imenitnih dogodkov v starem letu Ljubljana, 31. decembra Ljudje si obetajo vse od novega leta vselej, a niso z ničemer zadovoljni v preteklem i .. vsoKO uacuj^ajoce leto se jim zdi ,šopajoc vsa krizi prepuščena leti. Politika je januarja ubirala 8ame mile melodije, zlasti v začetku. Citali smo o zbližanju Italije in Jugoslavije. Nemci so pa prerokovali, »da bo novo leto prineslo rešitev mnogih mednarodnih vprašanje In v resnici se ves svet rešuje letos, kakor du gaga in morda se to končno rešil danes, kar je tudi že skrajni čas. Naš športni svet je bil v ekstazi januarja, ker je bila Jugoslavija ah' Jugoslovan (v športnem svetu »e nihče več ne spozna na spol) postala aHpo-tal balkanski prvak, Ce pa pogledamo od teh velikih dogodkov v Ljubljano, opazimo najprej, da je bilo prejšnje leto mnogo prekratko, ker smo slavili Silvestra ter *>e poslavljali od krize skoraj ves januar. Med vsemi dogodki je pa vzročna zveza, čeprav je mi ubogi zemljani ne moremo vselej zaslediti. Zato naj vas ne moti, če v isti sapi omenjamo, da se je Jevtičeva vlada predstavila tudi januarja. Krizi je spričo vsega tega vzelo sapo. Ob tej priliki vas moramo tudi spomniti na tako zvano afero v nekem ateljeju za plombiranje zob. Vzročne zveze, žal, ne moremo zasledovati, pač pa lahko zasledujete vi razne zveze po tej ali oni aferi, ki segajo nekam in presegajo domišljijo. Nekaj je bilo, zdaj je pa tišina. Spričo vse^a tesa res ni čuda, da smo imeli v tem nesrečnem letu največ solnčnih in luninih mrkov. Čitali smo tudi, da nam je hotel Maribor konkurirati, kar se tiče afer. Da, januarski optimizem je nepreko^ljiv. Pozabiti ne smemo, da smo januarja otvorili smučarski dom na Polževem in da je bil Jevttf t Ljubljani. Kdove, ali so bili zaradi tega zameti po vsej državi in da mi nismo dobili niti snega za vzorec brez vrednosti. Razen Jevtića so pa Ljubljano obiskali tudi inozemski avtomobilisti m francoski bojevniki. Vse to je pač lahko budilo januarski optimizem. Februarja j« domaČe svetovno časopisje pisalo o raznih političnih gonjah. Kaj pomeni to in Če je gonja kaj ▼ sorodu z goniti tvorno ali trpno* ne moremo reči Pač pa lahko povemo, da so bile februarja senatske volitve in da smo vsi zmagali. Ali ne diši tudi to po optimizmu? In čitali smo neznanske stvari o oživljenju gospodarstva. K temu je menda treba prišteti tudi razpust državne zbornice (kot učinkovit ukrep za oživljen je gospodarstva). Na lepem se je podrl most v Goričanah, kar ni čuda spričo tolikšnih potresov v naših, sicer tako idiličnih razmerah ter zaspanosti. Ljubljana je dobila »novega« župana* banovina pa »novega« bana. Povrhu vsega so nam obetali Še prihod mrzlega vala in železnico dt. Janž-Sevnica in nas razveseljevali s prvimi poročili, »da Italija pripravlja vojni pohod v Abesinrjoc Medtem so delali diplomati marljivo obiske kakor vaške tete pozimi. Ali ni vse to budilo splošnega optimizma? In povrhu vsega še volilni proglas vlade! Citali smo tudi uradno poročilo o huškanju v Slav. Brodu. Grki so se vzajemno kurili, v Afriko je pa jadralo čedalje več vojaških transportov. Konsolidacija v marcu in batine Marca je bilo že zopet vse v najlepšem redu. V Grčiji so zadušili prevrat (seveda večkrat, ker se je prihodnje dni zopet siril), Italija se je naprej pripravljala na zmagovito pot, t Moskvi so pa igrali Šah. Pire je zaradi tega nalezel influenco. V Planici smo strahovito skakali brez Norvežanov in Avstrijcev, da nam niso poželi preveč mednarodne slave. Obiskali so nas tudi Bolgari, ki so peli ob našem nepopisnem navdušenju. Sami imenitni dogodki. Največji je pa bil seveda regulacija Zvezde. Tudi Ljubljana je hotela marca spraviti vse v red in nategniti na kopito. Skoda, da je marec tako hitro miniL ker smo bili aprila že drugih misli. Aprilska neodločnost in razne žalostne Sale Poročilo o novinarskem občnem zboru je izšlo baš 1. aprila, zato nihče ne ve. Če je stvar resna. Povsem resno nam je april zagodel s snegom, ko smo že koprneli .-d neskončnega pričakovanja. Seveda smo pa aprilski sneg pozdravili kljub vsemu in smo si vroče želeli, da bi obležal vsaj do 5. unija. Nihče ni vedel pri čem je, kakšna to petoinajska smuka in kdo bo na-smukan. Ljudje &o čitali razne čudne stva ri, slišali to in ono, pa niso vedeli, ali gre ves mesec april za aprilske šale. Naši gospodarstveniki so pa povsem resno pozdrav, ljali ukrepe za poživitev gopodarstva in jim najbrž ni prišlo niti na misel, da je bil apriL Ljubljana je srečna praznovala obletnico potresa, nihala na politični gugal-nici in čakala, kaj bo. V Mariboru so gledali, kako se duši Kelnarič. V Sevnici *e že začela delati terenska sekcija s polno paro pred volitvami. Živio Jeftič in demanti Vsi že dobro veste, da smo 5. maja volili, če že smo. In vsi se prav tako dobro spominjate, da je bila volilna zmaga kolosalna in da niso bili nič manj kolosalni razni demantiji. Vsi smo pozdravljali zrnato bolj ali manj javno, odnosno skrito, nihče Pa ni vedel kdo ie prav za prav v opoziciji. Aprilske Šale so se nadaljevale tudi maja. Oh prelepi mesec maj! Nepopisna škoda, da po volitvah nismo gradili cest v takšnem nepopisnem tempu, ker ti jih zgradili toliko, da bi jih lahko celo izvažali. Toda, kdo bi se ukvarjal s takšnimi prozaičnimi zadevščinanii, ko klije ter brsti povsod najčistejša poezija! Seveda ni nihčo pogrešal tolažbe in v najrazličnejših akie-pih smo se vprav dušili. Volili so tudi na Češkoslovaškem, toda. kaj v«e tam ne počno, Saj so celo sklenili >ruski paktIta_ lija hoče vojnoc, »Obnovitev grške mo-narhije?«, »Izgred* v Zagrebu«, »Apel aVojna ali mJrc, »Orožje za Abesinijo«, »Ali so nekateri organi preveč?«. Ko je človek, ki ni imel prehude vročine, prečita! kaj takšnega pod imenitnimi naslovi, je moraj hoćeš noces razmišljati o tem, ali &o nekateri oigani res preveč. Ce bi šteli glavo za organ, bi jo morali prvo proglasiti za nepotreben organ. Pikantna avgustovska omaka V času aplo&nega pritiskanja suše, fio v Mariboru vzeli v zakup teden ter ga proglasim, da je mariborski, m v tem tednu so priredili veličastno Pasjo razstavo. Med. tem je biLa v Parizu konferenca treh, da s© lahko sklicali konferenco petih, trinajstih ali devetih. Naše časopisje je pisalo tudi o nekakšnem problemu kmečkih doL. tsov. čitali smo pa tudi zadevjce z naslovi: »Ne tirajte rudarjev v obup«, »Vojaške priprave v Abesinijlc, j*Ne zapirajte našin rudnikov«, »Anglija ščiti Abesmrjoo »Mučiva negoto^oet v ruidarskin revirjih >Velika Ljuibljana«, »NoCoj pojdemo v ženevo«. »Končno dobimo mrtvaško vezo«, >Kakšna bo vojna med Italijo in Abesinijo?«, »Morski svetilnik n«a vele«ejmu<. V resnici pikantna omaka. Doživeli smo pa še konferenco na Bledu in čarobni ognjemet v Ljubljani. Septemberski darovi Ljuibjjajia je bila v praznični obleki. Vse je bilo nepopisno praznično, da končno nihče ni več vedel, kaj smo praznovali. Vsi smo praznovali, samo CMX> ni praznovala svojega jubileja. JZSS se je že pripravljal na zimsko sezono. Ljubija«nski svet je skleral o inkorporacijl okoliških občin in o znižanju tramvajskih voznih cen, v Ženevi so pa izumLli sankcije. S po. sobnim zanimanjem so uradniki čitali uredibo o znižanju, odnosno regulaciji plač, listi so pa pisali še o tako zanimivih zade. vab: »Da bo volk sit m koza cela«, »Živahne abesjnske vojaške priprave« »!*!• znižanje dok lani eamo*yj>ra vniim uslužbencem«, >EksploziJa metana v Rrnju«. Kaj Še hočete več? Zlato uro? Sex*?na junaštev in oktobrske sankcije Glasovali ao v Grčiji, junaško glasoval i, in glasovali so prav take, v narodni skupščini. Junaško je prestaja Ljubljana »zra^-ni< napad m napad megle, v Abesiuiiji se Je pa prav tako junaško začela vojna. Op. tmiizem je začel rasti Povso-i, zato smo tudi pisati: »Pred gr*Ju,o proge St. Jani. Sevnica*. V ča&u splgšne nožrtvcva.ncteti ter junaštva je seveda samo po sebi imev. no, da ča&opisje poroča o podražitvi ti\\\ in da se bodo podražili čevljt V Ljubljani emo imeli tudi koro3ki dan oktobra .n dež nas je namakal tako, ia je ni'.a c 1«> kača v žepu mokra. Vse smo junaško prestali, kijub sankcijam, ki nam posegajo od vseh strani v žep. Novemberske sanacije NoVemOra smo vse sanirali. Najprej se, veda ljubljanski tramvaj. Sanirali smo tudi slovenščino s sočnimi u&razi izza Trubarjeve dobe ter jih Povedali v snorič Slovenski pravopre. V Parizu so začeli sani. rati afero Stavi^kega, Grčija se je Pa sa-niTaia z uvedbo monarhije. Vsak Po svoje. V Abesiniji so tudi marsikaj sanirali, v Ženevi pa &o položili mrzle ob klasike na geni jame glave. Skratka, bil je ves s vet saniran in zveličan. Govorili amo tudi o sanaciji Planice in 6kakalniee, največ opravka smo pa imeli z novinarskim koncertom. Samo po sebi ge razume, da *muo dostojno P^To^avibi jubilej šoje na Grabnu ter da emo pisali o tem jubileju toliko, kakor Madžari o 1000-letnici svoje univerze. Končno »o začeli zmagovati Abesinci. Decemberski problemi in revije Miklavž nam je primesel k<* amega bi nekaj probleanov vmea. Sneg bi kmalu splaval po vodi, problemi &o Pa o*>tali. Lotili smo se beraške na.HLožre, prirejati seno zaceji nabiralne sankcije, kj ^ tako akui. a in« zjasti pred bo&icuni^ priredili &mo nekaj modnih revij, ki so seveda še boU aktu* alne kakor nabiralne akcije. Obeta se nam še več raznih revij, morda tudi revija pod geslom »Beraska naloga«. Seveda bo tudi še nešteto nabiralnih akcij. Letos je nabiral Miklavž, zato prav tako n1. zaostajal za njim niti božič. Potrebne bodo tudi nabiralne akcije za Silvestrov a. nje. Z velikimi senzacijami se pa ta mesec ne moremo ponašati. Smučarske revije al bilo, 6neg je skromno odklonil poK'vjitve in počastitve. Razni poniji **o pa tako neznatni dogodki, da jih nI vredno niti omenjati. Končno Je nastopila zima. kar smo ugotovil! po kupih snega na ljubljanskih ulicah in kupih nesreče, kl se izmen u, je modni slamniki, na glavah naših vele. cenjonih dam. Drznemo si tudi ugotoviti, da imamo novega župana in da Je baš danes konec leta 1935. po K7- kjuh morebitnima demantijem. Izpred sodišča Sodnik: Zakaj ste ukradli ta denar? — Odkrito vam povem, gospod sodnfki ponujeno mi jc bilo mesto zaupnika, pa sem rabil denar za kavcijo. Veseli In zadovoljni se počutite pri dobri kapljici, katero Vam stalno nudi gostilna »LOVŠIN" Gradišče 13« Pristni dolenjski cviček Štajerski rizling Portugalec . # Silvanee • ■ čajni rum • CENIK VINA IN ZGANJA ČEZ ULICO I ivovka 45% liter Din 10.—1 c c « 10.- « « c a 28.—j Brandv (eognae) Vermouth « SO.— « 48.— c 20—i c 28— nnnniD i io h ii h iiu ■ n ■ n 111 m m ■ m m rm MALI OGLASI beseda 0.50 para, davek Din 3.—, beseda 1 Din, davek 8 Din, preklici Za pismene odgovore grieae malih oglasov je treba priloži D znamko — Popustov ea male oglase ne priznamo ■■■■■■■■■■■■■■■■■ RAzno Najmanjši znese* 8 Din Beseda 50 par. davek Din POSEBNO VELIKO IZBIRO tenenih Hubertus pla&cev in le* yo krojenih zimskih sukenj do site pri Preskerju. Sv. Petra c. 14. 4/L GR4JIOF. PLOŠČE omenianmo : Za. 3 mfr* ta dooJa&Uo Din. SOu d». bita eno oo»o po tmblrf I 50 par ENTLANJE. ažuriranje, vezenje zaves, perila. mono£ramov. gumbnice, velika zaloga perja a 6.75 Din. »Juli-fana<. Gosposvetska 12. 93. L Nova tipa STANDARD radia -a Din 130— naplačila Tehnik< J. Banjaj stopi t palači Okrožnega urada na Miklošičevi cesti 20 se nahaja. 3588 Kavarna STRITab vsatt večer koncert, salonski ork* ster. pjevačice. Odprto do 4. ure zjutraj. 90/L POZOR! Na Silvestrov večer vsi na koncert k Španu, Stara pot it 7. Se priporoča gostilni čarka. 3601 DRAGUTIN CUTIOTVA vd. puškama ! MARIBOR, Slovenska ul. 18 Fr. P. Zajec izprašan optik in urar LJUBLJANA STARI TRG 9 Pridite na Silvestrovo na veselo zabavo in dobro dalmatinako vino v restavracijo LL0YD Svira tamburaški orkester HLVKO SEVAB antikvariat, knjigarna LJubljana Stari trp; 34 w §§3 $■5 PRODAM HARMONIKARJI! Navodilo za najlažji samopouk na harmoniko dobite pri J. Romšak, Kranj, Zlatopolje 7. POZOR! POHIŠTVO SAVA! Največja izbera vsakovrstnega pohištva — sobnih in kuhinjskih oprav: Spalnice od 1600 Din. omare 375 ,» postelje 150 „ kuhinjske oprale 700 „ kuhinjske kredenca 400 „ kuhinjske miza 120 „ Kuhinjski stoli 50 „ madraci 200 ^ žični vložki 90 „ >troeje postelje 325 „ dobi se najugodneje na obroke Vzamemo knjižice In prepis Mestne hranilnice. Mizarstvo »Sava«. Miklošičeva 6. 02/L Za praznike vina tes alieo! Halošfco belo Ur. Din 7 — Srbsko črno . # 8.— Cviček „ » 9.— Rizling < 9.— Silvanee * „ 12.— Buteljčno L 1932. * „ 14.— JabolČnik sladki „ m 5.— Žganje: Tropi novee Ur. Din 22.— Slivovka „ „ 24.— Hruševec „ 28.— Brinjevee ^ > 32.— kakor tudi razne fine likerje, konjak desertna vina Vam nudi po konkurenčnih cenah ter se priporoča: >Buffet< S. J. Je-raj, Ljubljana. Sv. Petra c 38. 3542 LEPA JABOLKA sortirana od Din 2.50 do 2.75 v zalogi pri »Ekonom u c, tu. Kolodvor 7 3698 DOPISI GOSPOD srednjih le«, popolnoma osamljen, blagega srca, želi znanja s snačajno. nežno čutečo žensko dušo. Ponudbe prosi pod »Resnična, iskrena ljubezen«. 8696 GOSPODIČNA, inteligentna, simpatična, isce znanja z gospodom, ki sva govorila pred več meseci ▼ trgovini Šmartno prosi xa cenjeni na*lov na upravo »Slov. Naroda« pod šifro »Zastopnik«. 3697 KAPITAL KOT KAVCUO ali posojilo vloži m knjižico Mestne hranilnice ljubljanske Din 37..000 — za službo skladiščnika ali slično. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Posten »1«. 8692 BODOČNOST je za vas NEZNANA DE2ELA 0» h (Vete mpennui raio frrljenjako pot, ne aklerajte, &mp&k pišite letrologu, ki bo n&zmoujdv ia Maeeljir TodaJt V*d« tivljenjak« sreč*. Gotovo ae Vam je le dovolilo, d« »t« pnAU t nein&ne kraj«, kjer niste poznali ceet k) poti. V takem položaju m n'js*e propuitUi golemu »intaju ia predali teinru orgotovoeti, temveč »trieam. Nameeto ia blodite v negoto-voetU nejaanoeti Io ag3>anjih. pišite a.-Lroujrj bt ga vpra-šajt« za oeevec On je ooklican. da Vam bo odkrit m zaupen vodnik Vaše ere&e. Zahtevajte od n>e?a Val« fMjetijeko prognozo, da boste •poznali «me* Vaše bodočnoeti m šli po tej poti areće ia aapehoni na« proti. Spoznali boete jasno to natanftno to, kar morate otorM m blagor in oepeh pri veee deMb io podjetjih, ter pri Vaših odločitvah- Grafoloikl rmrean Van pokaže v Vaši z^vljenjeU prognozi pot do Vaše sreč e rc Vam namen>eae oaode. Vsak dan nam počta pnneša l 'kaie našega deša Id ze> hvale nažlh klijentov Pro«m *Kajte!: >Za veebioo Vašega oeojeoega lxH-*a, g oatroa na rta dl] mojega ti v ljenja in moj« peiboaoalize. ae Vaa aapriai-£neje tabvaljajem. V«a Vaša po*varila io aaeveli eo sa mojo bo doćnoet Življenjsko razni. Sem ceJ« - •wa»v>a, ker »e vae Vaše napovedi izpolnjujejo Čudim ae urno. kako »te mogli podati tako toče« opie mojega prošlega življenja to mojih neuspehov S*daj vem ko »o ee začele Vaše napovedi »pol-njevati. kdo je moj vodnik na moji bodoei irvljeojakl poti Dk Vam pismeno izraiim zahvalo, me je napotil tudi ieterij-aki šepeti, ki eem ga doa*-gei v proeleiB kolu loterijskega Igranja Zahvaljujem se Vam ta Vaše delo. Vam ve ine brale*en — Jernej Kaveie. dipl tehnik Maribor.« Pišite bret odlog* pošljite Se danee Val ^okn^i« ta rnjet-ni datum ter Sn Din kot bonorar aa Vašo aaihoajiaHio Ia akioo Vaše žfvljenjtie prognoze. Stalna in toena adreea se gJaei: Graf otoški bureau — CELJE poštni predaj !<*. B3I EE B e e bi GBI OGLEJTE SI veliko tzbero dvokolea, otroških In igračnih vozičkov, Invalidskih vozil, prevoznih tricikljev, motorjev, šivalnih strojev pneumatike in raznih delov. CENE ZNIŽANE! CENIKI FRANKO! »TRIBUNA« F. BATJEU tovarna dvokoles In otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška cesta 4. m* »pa AVTOMATIČNI BUFFET m m Vam nudi za Silvestrovo in novo leto svoja izbrana VINA čez ulico Din 2.— ceneje. _ Znani »RIO« zendviči od Din 1.— naprej. _ Naročite pravočasno, da se Vam dostavi na dom. — Telefon 28-63. Specialno zdravilno »DINGAČ« vino Ksf ulico liter Din 12.— I>anee na Silvestrovo odprto vso noč! m m in m m i : i - /^-n*>ini gostom Gostilna „PRI KOLOMLATU" LJUBLJANA škofijo 14 Srečno novo leto želi L. M1KUŠ tovarna dežnikov LJUBLJANA Mestni trg 15 i • Srečno ln veselo novo leto Sen" cenjenim od jemal- | cesn ter se priporoča MILKO SLAMI C mesarija LJUBLJANA Jegličeva c 10 PIVOVARNA „UNION" D« D. LJUBLJANA fD o „GROM" carinsko-posredniški in spedicijski Mro, d« z o. a LJUBLJANA Kolodvorska ulica Stev. 41 0» O Srečno m veselo novo leto želi kr. dvorni dobavitelj Union lWfc DELIKATESA IN 8PECERIJA Ljubljana, Stritarjeva ulica Automati čnl boffet d. z o. z. LJUBLJANA Tel. 28-63 Šelenburgova 4 TeL 28-63 Vsem svojim cenjenim naročnikom želi srečno novo leto In se priporoča srn nadalje NARODNA TISKARNA LJUBLJANA Knafljeva ulica stev. 5 QQQQQQQQ £}u(t£jana čestita k novemu tetu OOO0©O®O®6)g)6) ta veselo novo leto iett vsem cenjenim gostom In odjemalcem LEOPOLD ZUPANČIČ posestnik in gostilničar I LJUBLJANA Jegličeva cesta 15 Litografija ČEMA2AR JOSIP LJUBLJANA IGRIŠKA ULICA 6 Srečno novo leto želita odjemalcem in gostom IVAN in ELZA RAHNE trgovina in gostilna SELO - MOSTE PRI LJUBLJANI Srečno novo leto želd vsem cenj. naročnikom in se priporoča MATEJ OREHEK eksport »OROct čevljev ročnega dela in modna trgovina : LJUBLJANA Kolodvorska ulica 26 Srečno novo leto želita HELENA in IGNAC BANKO : LJUBLJANA, Kette-Mumova (Martinova) c 3 Veselo in srečno novo leto 1936 želi lekarna Trnkoczy LJUBLJANA Srečno novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem in se priporoča še v nadalje JOS. SUMI nasled. D. & E. HRIBAR tovarna bonbonov in peciva LJUBLJANA Srečno novo leto žeU PARFUMERIJA STRMOLI LJUBLJANA Pod Tracčo si. 1 Srečno novo leto teli vsem cenjenim gostom in odjemalcem LADISLAV NOVAK dediči gostilna in trgovina LJUBLJANA VTC Konfekcija, modno krojastvo JOS. SOJINA, Ljubljana Izdelovanje poletnih oblačil Srečno novo leto! PIO RADONIC veletrgovina vina in žganja LJUBLJANA Stara pot št. 9 | Srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem in se priporoča FRANC POSAVEC pekarna in slaščičarna LJUBLJANA Karlovška cesta 30 Srečno in veselo novo leto želi • ANDREJ DOLINAR 1 parna pekarna | LJUBLJANA Bohoričeva ulica št. 1 I i ! i I Srečno novo leto želi vsem cenjenim naročnik im t Z I ter se priporoča POGAČNIK MATKO knjigoveznica in galant. delavnica { LJUBLJANA Kongresni trg št. 12 Srečno novo leto želi NOVI SVET gostilna LJUBLJANA I VSEM ODJEMALCEM SREČNO in VESELO NOVO LETO! Srečno novo leto želi TEODOR KORN kleparstvo In vodovodne instalacije LJUBLJANA Poljanska cesta 3 N Srečno novo leto! JOSIP levanič veletrgovina z vinom LJUBLJANA VII ARODNA A. in H. BRECELNIK mesar LJUBLJANA i i ♦ i Spodnja Šiška 125 | t 1 s i < > i i i i A I R N < • < ► < > < > A * i 11 «i Srečno novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem in naročnikom IVAN GLAč čevljar Srečno novo leto želi svojim cenj. odjemalcem A. GASTRAUN trgovina dežnikov in sončnlkov (lastni izdelki) LJUBLJANA Prešernova ulica 42 I LJUBLJANA Gosposka ul. 4 | Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem ter 3e priporoča BAHAR LEOPOLD trgovina z usnjem n čevljarskimi potrebščinami LJUBLJANA VII Jernejeva c. 18 i ŠTRUKELJ LUDVIK specialni atelje za splošno črkoslikarstvo LJUBLJANA ' Miklošičeva c 16 Dalmatinova uL K Pekarija IVAN ARBI LJUBLJANA Zvezdarska al. 4 Dr. G. PICCOLLI lekarna LJUBLJANA Tvrševa cesta 6 (nasproti nebotičnika) Srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim gostom, poslovnim prijateljem ter se za nadaljnjo naklonjenost priporoča Ljtibjana IVAN LASAN gostilna »Dalmacija« Siska SREČNO NOVO LETO ŽELJ V LETU 1936 BO PRINESEL SLOVENSKI NAROD I Srečno in veselo novo leto I želi vsem cenjenim naročnikom in gostom ♦ pleskar, ličar, sobo- in črkoslikar ter gostilničar v Ste panji vasi »Na Planirju« LJUBLJANA (foriceij Svan ilničar v stepanji vasi »Na Planirju« Tyrseva cesta IS ■ tel. 33-07 BATTEIINO ANGELO mestni stavbenik LJUBLJANA VII Aljaževa ulica 35 Telefon S3-39 MNOGO NAD f VSE LEPEGA, \ ♦ ZANIMIVEGA j GRADIVA: Srečno novo leto zeli vsem cenjenim naročnikom FRANC REBERNIK £r LJUBLJANA — Komenskega ulica 22 — Telefon 3177 HA VLIČEK FRAN konces. elektrotehnično podjetje LJUBLJANA Sv. Petra cesta 5 Hotel >Sočac, dvorišče. — Tel. samo 34-21 ABLERT SPELETIČ sobno slikarstvo LJUBLJANA, telef. 3175 Emonska c 25 A. VOLK — LJUBLJANA veletrgovina žita in mlevskih izdelkov Srečno ln veselo noro leto želi Peter Angelo, dr. z o. z LJUBLJANA Frančiškanska nI. 4 ANTON MENCINGER špecerijska trgovina i LJUBLJANA Sv. Petra cesta 42 Veselo novo leto želi cenj. odjemalcem in se priporoča ANA SUHADOBNIK trgovina z mešanim blagom, mlekarna in trafika LJUBLJANA Vodovodna cesta 39 Poljanska c 70 Srečno ln veselo novo leto želim cenj. odjemalcem RAFKO KORETI6 Spečerija, delikatese, kolonijale LJUBLJANA, Aleksandrova cesta štev. 4 >PALACA VIKTORIJA« Telefon 28-51 SLOKAN IVAN stavbeno podjetje ! LJUBLJANA Kolezljska ulica 7 : SREČNO NOVO LETO ZELI JAKOB KAVČIČ PARNA PEKARNA LJUBLJANA Srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem in se priporoča tvrdka DRAGO SCHWAB LJUBLJANA Aleksandrova cesta 7 | IVAN ZUPANČIČ izdelovatelj metel LJUBLJANA Kersnikova ulica S Blodna U-govIna T. E6ER LJUBLJANA Sv. Petra cesta 2 Veselo novo leto žeU vsem svojim cenjenim odjemalcem veletrgovina usnja, strojarskih maščob, kemikalij in stroji! BRATA M0SK0VIČ LJUBLJANA Telefon Interurban 2515 JOSKOZi \JC „Pri zajčka«4 < i LJUBLJANA POLEG TROMOSTOVJA t J Srečno in veselo novo leto želi cenj. odjemalcem f \ PETER STEPIČ || — restavracija in veletrgovina z vinom — f I J (lastnik Mirko StepiČ) i LJUBLJANA Tržna nHca l Srečno novo leto želi IVAN BRUNčie pleskar in ličar Ljubljana, Kolodvorska uL 23 Srečno *•« JOS. BERGM AN trgana * črevami in parna topilnica loja LJUBLJANA Poljanska cesta 85-87 Vsem svojim cenj. naročnikom teli srečno novo leto Trden temelj si stav^^ ako pridobite vaSemu podjetju stalne odjema^ Treba pa jih je od časa do časa opozarjati 3* vase blago, na novosti vase stroke, kar va-- Oskrbi novodobna reklama. — Vedno kaj novega naj prinaša vaša reklama, ako naj bo učinko^;t*' posebno za časopise, cenike, prospekte, ilustraci* itd-, ae poslužujte klišejev. ki vam lih nudi v najmodernejši tehniki Klisarna Jugografika ii LJUBLJANA, Sv. Petra nasip 23 ALBINA BOGATAJ salon perila LJUBLJANA OrađlSče 13-D Srečno ln veselo novo leto fcefl >iuu cenjenim odjemalcem, prijateljem ln znancem ^tanc J)oCinax parna pekarna in slaščičarna Poljanska 19 — Pred škofijo 11 DUMA STOSIC gostilna pri Kmetu LJUBLJANA Gosposvetska e. 8 THE REX CO. IDEAL-ERIKA želi isein cenjenim odjemalcem srečno ln veselo novo leto 1936 LJUBLJANA, Gradišče 10 Telef. 22-68 Srečno m veselo novo leto želi vsem svojim cenj. * gostom in se v nadalje priporoča ; Vernim i% »juGijane in ra$nin krajev FRANC REPIC LOVRO PICMAN vodovodna instalacija, centralne kurjave in kleparstvo j sodarsko podjetje Ljubljana, Ilirska ulica 15 | LJUBLJANA Telefon 29-11 ! TERNEJ KORBAR pekarna SLOV. JAVORNTK 81 A* REBOLJ šcetarstvo MEDVODE Trafika DRAGICA KERC Kranj F. J. SUsTERSlČ gostilna >Slepi Janez« 8t. Vid nad Ljubljano FRANC STULAR čevljarski mojster Ljubljana, Florijanska uL 19 Srečno in veselo novo leto želi, Foto F. HUDIČ elenburgova 4 Celovška 43 Srečno in veselo novo leto želu svojim cenj. gostom Gostilna ,JPri Pvcu" L J U B L J A Srečno novo leto želi vsem svojim odjema, tvrdka BOGDAN :IČ LJUBLJANA, TyrS»esta 11 želim vsem svojim odjemalcem Veselo novo leto anajlbnjL — lejtaB cnarF vokčizov .rto ni selokovd anravot Veselo novo leto žeU vsem svojim cenj. naročnikom VIKTOR 2VEGELJ slikarstvo, pleskarstvo in črkoslikarstvo LJUBLJANA Trnovski pristan 4 | Vsem gg. smučarjem in obiskovalcem »Polževega« se priporoča gostilna ln trgovina J. BAS AR — Višnja gora SREČNO NOVO LETO! Zdravo novo leto zeli vsem cenh gostom DAJ-DAM „HOTEL JELEN" KRANJ SINGER ŠIVALNI STROJI D. D. Podružnica za Slovenijo: Gajeva ulica štev. S LJUBLJANA • ♦ i ! Srečno ln veselo novo leto želi vsem svojim cenj. ♦ odjemalcem tvrdka I. KNEZ, Ljubljana ŠINK FRANC slaščičarna KRANJ Srečno in veselo novo leto želi PETER ANGELO d. Z O. L LJUBLJANA Frančiškanska nI 4 GRADBENO PETJE LADO ČEUR, mestni stok ♦ PREJ RUDOLF SIDA j LJUBLJANA, telef. 33—3* Poljanska c. 91 | I i Srečno novo leto želi JOS. ČERNELIČ manufaktura, perilo in dežni plašči Velika izbera! Najnižje cene! j j KRANJ (polen hotela »Stara pošte) Obilo sreče v novem letu želijo vsem svojim cenjenim gostom MAJCEN - ovi KOLODVORSKA RESTAVRACIJA IN KAVARNA »BEŽIGRAD« LJUBLJANA gL kol. 5» G« 2 6 *? o o S i T5 O C > C s I c/3 < > o < rt "O O E O G. M C -4-1 t/i p < v J5 (-3 o © -6 d Q C d N O GA b < K to josip (tupica Ljubljana, Slo kova ulica št. 6 avtomobilov ?ov avtomobile »les Trgovina — Ličanje rikanskem sistemu tapetništvo avtomobi to stroko »padajočih in konjskih oprem, in strojev oo ame-CO«, ognjeno iičaujc, ter izvrševanje v*seh v po konkurenčnih c<*nah. AVTTORAŽA Bencin-olje j Bencin-olje GENERALNO SREČN< >PSTVO »PIRELLI« >VO LETO! tiskarna izvršuje različne tiskovine, Časopise, diplome, revije. vrednostne papirje. koledarje SREČKE, KNJIGE I. T. D. ENOBARVNI IN VEČBARVNI TISK. PISMA, RAZGLEDNICE. SLIKE, OSMRTNICE. OVITKE. JEDILNE LISTE. CENIKE. VIZITKE. RAČUNSKE ZAKLJUČKE. POROČNA NAZNANILA IN VABILA 69 > CE POTREBUJETE TISKOVINE, KATALOGE, PROSPEKTE, TODA SE NE MORETE ODLOČITI V KAKŠNI OBLIKI NAJ SE IZVRsE. BLAGOVOLITE SE OBRNITI NA NASE PODJETJE, KI VAM JE V VSEH POTREBAH LN VPRAŠANJIH DRAGEVOLJE NA RAZPOLAGO. — VSA GRAFIČNA DELA SE IZVRŠUJEJO LEPO. SOLIDNO LN TOČNO. CENE ZMERNE — PRORAČUNI LN PONUDBE NA ZAHTEVO ZASTONJ NA1ROOMA 1ISIKA1RNA i \ Srečno in veselo novo leto želim vsem svojim cenjenim odjemalcem ter se nadalje priporočam. Z odlični spoštovanjem ANTON MOHORIČ trgovina s čevlji lastnega izdelka CENTRALA: Ljubno — PODRUŽNICE: Jesenice, Tancarjeva hiša štev. 1, tik kolodvora; Ljubljana: '"'-osposvetska cesta 13 (Kolizej) STAVBNO LN UMETNO MIZARSTVO ROJINA & COMP. Slomškova 16 LJUBLJANA Kolodvorska 8 3 to ar t ca C g i < o < O I aro Si • § S 3 •o a "p O Želi vsem svojim cenj. odjemalcem in prijateljem srečno ln veselo novo leto zahvaljujoč se sa dosedanje obilo zaupanj j Veselo in srečno novo leto želi vsem naročnikom drnžnica uprave »SLOVENSKEGA NARODA" JESENICE Srečno m veselo nfleto želi svojim gostom in se nfce priporoča GOSTTJ* »BEKSEL« .NJ P L A K A I TISKOVI 1 PROSPEK KATA LO Tisk; diploi koledi barvni gledni< dilne zakiti ije tiskovine, časopise. fwi ie- vrednostne papirje, srečke, knjige i t. d. Eno-»ečbarvni tisk. pisma, raz-Islke. osmrtnice, ovitke, je-cenrke. vizitke, računske 'Toročna naznanila, vabila NARODA TISKARNA TE POSTNO ČEK. ] 0 NI OD 3122 DO 3126 N V LJUBLJANI št. 10334 Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim prijateljem tn odjemalcem vele trg. NASTRAN in DRUG druž. z o. z. veletrgovina mlevskib izdelkov in dežel, pridelkov DOS ta RADOMLJE ŽeL postaja Jarše-Menges Srečno m veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem PAVEL BERTONGELJ valjčni mlin DOMŽALE Obilo sreče v novem letu želi vsem odjemalcem ki se priporoča BAT'A cipela i hoza d. d. podružnica Metlika Srečno novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem ter se tem potom tudi naj-vdanije zahvaljuje za naklonjenost, zagotavljajoč, da Hom tudi v bodočem letu nudil res najboljše mlevske izdelke IVAN KUR ALT VALJČNI MLIN DOMŽALE IVAN 2 LESNIK urarstvo, optika in precizna mehanika DOMŽALE FRANC GERT svečama in medicama MARIBOR Gosposka ulica IS Fr. In Marija Zemlji* hotel in restavracija pri >Orluc MARIBOR —Mil Grajski trg flovo mesto čestita k novemu tetu Antonija Picek - Ljudmila Picek špecerija NOVO MESTO Florjanov trj? KNAFLIČ & MIRTIC ključavničarstvo ln vodovodne instalacije NOVO MESTO KANOMA JURIJ PICEK trgovina z zeleanino in s pečen jo, arborin in težakovo olje stalno na zalogi. NOVO MESTO Trg kralja Petra II. MARTIN HOČEVAR stavbno podjetje NOVO MESTO Vsem naročnikom, inserentom in čitateljem »SLOVENSKEGA NARODA44 Zeli srečno in veselo novo leto podružnica „Slov. Naroda" NOVO MESTO VENCE LJ SKEDELJ splošno kolarstvo, izdelovanje smuči in snnk NOVO MESTO Ragovska e. JOSIP WINDISCH£R hotelir, mesar in preka je valeč Kandila — Novo mesto AVGUŠTIN OKROGLIč stavbno podjetje gradi — projektira, izvršuje jamska, vodna, nadzemna in vsa ostala stavbna dela. NOVO MESTO Seidlo.a e. 7. ŠETINC LADO modni salon za dame ln gospode se zahvaljuje vsem svojim cenj. odjemalcem, katerim se tudi vnaprej toplo priporoča. Na ralojri imam lepo izbiro vseh vrst sukna, tako za dame, kakor tudi za gospode. Izdelujem plašče po najnovejši modi, kakor tudi vse Športne in amučarpke obleke. NOVO MESTO RUDOLF BERGER trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami NOVO MESTO Ljubljanska e. 11 FRANC DOLENC mesar in p reka je valeč NOVO MESTO Kas tel če va ol. 1 SREČNO NOVO LETO Z ELI FRANJO KASTELIC trgovina Kandija — Novo mesto Srečno novo leto želi cenj. obiskovalcem KAVARNA SPLIHAL NOVO MESTO JOSIP KOBE trgovina * špecerijo in delikateso NOVO MESTO ALOJZIJ M IDO FER modno krojaštvo NOVO MESTO Srečno novo leto zeli FILIP KAVČIČ hotel »KokJića — NOVO MESTO :: SREČNO NOVO LETO ŽELI ANTON KONCILIJA mesar in prekajevalec NOVO MESTO BRZOJAVNI NASLOV: DOLOP NOVO MESTO — TELEFON SL 27 dolenjska spe karo ilka komandltna d r a 1 b P M K C X A pri HE8TII Hranilnica in posojilnica za Kandilo in okolico z n. z. /Jesenice čestitajo k novemu tetu Srečno novo leto zeli CIRIL BAJZELJ mesar JESENICE ter se za nadalje priporoča FRANC JANHUBA krojaštvo JESENICE Slomškova uL 8 Srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem JOŽE JANŠA čevljar JESENICE Obrtniška ni. 24 i i Srečno in veselo novo leto zeli $ank n o ovafk novi hotel, kavarna, restavracija ln modna trgovina JESENICE — Gorenjsko TOVARNA PLETENIN RADOVLJICA KU *7 iti] Telef. 2490 Jyg®iCD(?0lJSD Ljubljana. Sv. Petra nasip «t 23 tsvrftuje mm IdUeJe, euotmrvne to večbarvne MitotlpIJe. kotnbtiilnuke trttinjc tm navaden te ftneJU papir, kHseje po perorudh. «ttkah te risbah, rokopisih te fotografijah sa racglednfee, reklamne tUlkfs vinjete Srečno novo leto želi vsem cenjenim naročnikom ter se za nadalje priporoča JOSIP MIHELAC krojaštvo JESENICE Srečno novo leto želi JOŽE KOSIR modna trgovina JESENICE ter se cenjenemu občdnstvu priporoča Srečno novo leto želi ANDREJ BALON nova trgovina z mešanim blagom, ki Vam nudi veliko izbiro moškega perila, ter skrajno nizke cene JESENICE Kralja Petra cesta AVGUST KLARUS trgovina z železnino JESENICE LEKARNA ŽABK AR JESENICE NASPROTI HOTELA >TRIGLAVc Srečno novo leto žell«ter se tudi za nadalje priporoča IGNACIJ HROVAT mesarija JESENICE Srečno novo leto želi PAVLA ARNE2 eksportna slaščičarna JESENICE Obrtniška ulica S ter ae cenjenemu občinstvu priporoča Srečno novo leto želi vsem svojim obiskovalcem FRANC BOST AR brivec JESENICE ter se za nadalje priporoča Srečno novo leto želi ZVOČNI KINO „RADIO" JESENICE I Vinko Savnik manufaktura, galanterija Radovljica Srečno novo leto želi FRANC PAVLIN fotograf JESENICE Gosposvetska r. 2 JESENICE BLED PRLNCIČ ŠTEFANIJA branjarija in mlekarna JESENICE-FUŽ1NE Srečno novo leto želi STANKO POZENEL pekarna JESENICE Gosposvetska 4 J. Evropa* t CELJE t ♦ X ♦ i * t i f KARL LOIBNER | HENRIK OBLAK ♦ MARTIN OREHOVEC Z špecerija in delikatesa t mehanična delavnica ♦ krznar in izdelovatelj raznih : * CELJE 1 ProdaJa ^ popravila koles | čepic ! Kralja Petra cesta 17 ! CELJE, Ozka ulica 3 X CELJE i i X ANTON PETEK \ manufaktura in moda 1 CELJE : Prešernova ul.—Dečkov trg t i Inserirajte v „ Slov. Narodu" Liker malinov sok brandy rum žganje F. S. LUKAS, Celje Na veliko! Na veliko! i 5 VALENTIN HLAD IN manufakturna trgovina CELJE Prešernova ulica I ANTON HBAUER ♦ trgovina z usnjem, Ce\*kimi potrebščinami Z in vsem v to strokoldajočim orodjem Z CELJE X Gosposka ulica 6 IVAN RAVNIKAR špecerija in kolonijama veletrgovina CELJE Kralja Petra c. 21 L. KNECHTL krznar, nakup kož vseh divjačin po najvišjih cenah ♦ z ! i CELJE Slomškov trg 1 Prekajevalnica JUNGER CELJE, Prešernova ulica 8 j—>l M JOSIP PLEVCAKi I čevljarski mojster f | CELJE ! ■ ♦ Kralja Petra cesta f GOSTILNA »PRI ROZIKI« Jelinek PTUJ M. MACTJN gradbeno podjetje Ptuj RUDOLF TONEJC trgovina z mineralnimi izdelki olje, bencin, petrolej, barve itd. in autoprevozui-štvo. Ptuj FRANC URBAN mesar in prek a je valeč PTUJ IVAN CVIKL — PTUJ manufakturna trgovina f ANTONRENČIĆ f I trgovina z železnino, orožja hi municije | Z * t Na drobno! LJ.T Na debelo! ZADRUŽN/3LEKTRARNA r.» o. z. za Ptuj, Erd okolico v Ptuju * ♦ ♦ • z ♦ FRAp j ŠETINC * trgovina anim blagom i TRBOVLJE L j Z 1! 1 ii Zvočni kino „ Delavski dom44 TRBOVLJE Grof Monte Cristo — Ave M ari a — Poročna noč — Maskarada — Nataša (Moskovske noči) — Vstajenje — Ples v Savo>u — Pesem na Volgi — Kruh naš vsakdanji — Chopinov poslovilni valček itd. HAUK J02E podjetnik in posestnik Trbovlje I. Srečno In veselo novo leto žele Gasilske čete laškega sreza 3 • • n & 0» o a as £> S & 9t o ? P- Nar se jte in širite KI JE EDINI POPOLDANSKI UST V DRAVSKI BANOVINI IN STANE MESEČNO 12*— Din BERGER IVAN trgovina usnja TRBOVLJE L ANTON MEDVE5EK izdelovalnica oblek in zaloga »Tivar« TRBOVLJE ROVSNIK IVAN splošno čevljarstvo TRBOVLJE WEISS STANKO foto-atelje in povečava slik po najnižji ceni TRBOVLJE II. POVŠE FANI gostilna TRBOVLJE L DRAGO KORBAR rudniški restavrater TRBOVU1 L 12 »?TOVENsKT V A POD«, torek 31 decembra 1935. Stcv. 207 _ 1 t rt Urejuje Josip Zupančič. — Za >Narodno us&arno« Fran Jezerje*. — Za upravo in del usta Oton Chnstoi. - Vs t LjuDijanu