Političen list za slovenski narod.
r« p«ttl	T«li*: X* oelo leto predplauui 15 gld., la poi leta 8 fld., » čem let*
i gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. V kteliletneljl pr«]emn TelJi: Za celo leto 12 gld.. za pol leta S gld., za četrt leta 1 fM., M ea aneeee 1 ^ Ljnbljani na dom pošiljan reija 1 gld. 20 kr. več na ietc.
Posamezne številke veljajo 7 kr. HateSnine prejema e^rkvalitvo (administracija) in ekipedicija, Semeniške alioe at. II., 30.
Seznanila (ingerati) le iprejemajo in velji triitopna petit-vrsta. 8 kr., če s« tiska enkrat: 13 ki M ie tiika dvakrat; 16 kr., če le tiska trikrat. Pri večlcratnem tiskanji se cena prunerno zmanj&a
Eokopiil ie ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Vredniitve je v Sememških olieah h. st. 2. L, 17.
Izhaja vaak dan, iivzemii nedelje in praznike, ob ' ,6. uri popoludne.

v Ljubljani, v ponedeljek 17. novembra 1890.
Letnik
Deželni zbor kranjski.
(Deseta seja, dne 14. novembra.)
(Konec.)
Poslanec Murnik poroča o prošnji občine D. M. v Polji za podporo in posojilo za razširjenje šole, o kateri obvelja naslednji sklep:
.Na prošnjo občine D. M. v Polji, v kobkor ta zadeva razširjenje dvoratredne ljudske šole, se bode oziralo, kadar se bode obravnavalo o dotičnem nasvetu c. kr. deželnega šolskega sveta, v kolikor pa zadeva brezobrestno posojilo, se pa izroča deželnemu odboru v primerno rešitev".
Poslanec Detela poroča o prošnji .Metliške kmetijske podružnice" za nakup modre galice in predlaga, da naj se ta prošnja izroči deželnemu odboru v primerno rešitev. — Poslanec Drago š podpira ta predlog z ozirom na veliko bedo, ki ste jo belokranjskim vinorejcem napravile trtna uš in strupena rosa. Pri glasovanji predlog obvelja.
Poslanec Murnik poroča o prošnji županstva v Eapljivasi za podporo pri nakupu gasilnega orodja, ter priporoča, to prošnjo izročiti deželnemu odboru, da se pri razdelitvi podpor iz gasilno-stražnega zaklada ozira na njo. Ta predlog obvelja brez ugovora.
Poslanec Višnikar poroča o prošnji društva .Pravnik" glede podpore za izdajo slovenske pravne terminologije in predlaga, da se omenjenemu društvu v ta namen dovoli 500 gld. — Dr. Schaffer ugovarja, da ne gre podpirati privatna društva in da se določijo načela, po katerih je rabiti deželno premoženje.
Dr. Papež zavrača predgovornika, da to ni zasebna, ampak javna reč, važna za celo deželo, važna za državo samo. Treba je skrbeti, da sodnik krivo ne ume njih, s katerimi ima opraviti, ki pri
njem iščejo podpore; knjiga bode stala okoli 3000 gld., torej je podpora opravičena. Pri glasovanji dovoli se omenjeni znesek, ki se izplača, ko bode delo dovršeno.
Prošnja županstva na Studencu se za popravo občinske ceste izroči deželnemu odboru v pozvedbo in rešitev.
Zadnja točka je bilo poročilo poslanca K 1 u n a o ustanovitvi lastnega zavoda za gluhoneme in slepe otroke. Deželni zbor se je veliko trudil, da bi bil iz Holzapfelnove ustanove podpiral vzgojo gluhonemih deklic, ali ker se je vlada temu odločno upirala, ne preostaje druzega, kakor misliti na lasten zavod. Za gluhoneme ga bo mogoče napraviti brez kake podpore od drugod, ker je dotična glavnica že jako velika. Holzapfelnova zapuščina znašala je do 16. oktobra 253.626 gld. 87'/, kr., Wolfova koncem I. 1889. 44.563 gld. 95'/, kr., Holdheimova 17.203 gld. 38'/, kr., Stubenbergova 7760 gld. 5 kr.; skupaj 323.154 gld. 26'/, kr., ki bodo do konca prihodnjega leta narasth na okroglih 340.000 gld. Ce se za poslopje izdd 90.000 ali 100.000 gld., ostajalo bo še zmerom toliko denarja, da bo mogoče vzdržavati zavod, ki bo vzgojeval okoli 60 gluhonemih. Knezoškofijstvu je bilo namreč naznanjenih 76 takih otrok(51 dečkov in 25 deklic); v starosti od 5. do 14. leta jih je 72, za šolo sposobnih 57, nesposobnih 6 in gledč 8 ni v tem oziru nič povedanega, torej se smč računiti na 60 gojencev. V prvem letu jih bo pa komaj 15 do 20, zlasti če deklice izročimo zavodu šolskih sester v Šmihelu pri Novem Mestu, kjer so dobro preskrbljene, in napravimo gluhonemico samo za dečke. Velik del dotične glavnice se bo torej še zmerom obrestoval iu pomnoževal.
Drugače je za slepce, za katere znaša ustanovna glavnica 89.625 gld. 47'/, kr. Ta se ne po-množuje, ker se z obrestmi vzdržujejo domači slepci
v linškem zavodu. S tem denarjem bi ne bilo mogočo napraviti lastnega zavoda, pač pa bi se mogel ^ pokriti vehk del troškov, ker je po knezoškofijstvu j došlih naznanilih samo 14 za šolo godnih slepih otrok v starosti od 5. do 14. leta, namreč 7 dečkov in 7 deklic. Finančni odsek je torej sodil, da bi bilo najbolje, če bi se oba zavoda spravila pod eno streho in bi bili režijski troški skupni, glede poduka in prostorov pa bi morali biti čisto ločeni. Kor bi se poslopje zidalo z denarji gluhonemico, morala bi se temu zavodu za slepce plačevati letna najemščina, katero bi moral dodajati deželni zaklad v kolikor lastna glavnica ne bi zadostovala. Morda bi bilo pa mogoče dobiti tudi šo od I drugod kakšno podporo. Pokojna Medjatka je svojo hišo zapustila knezoškofijstvu za dobrodelne naprave. Želela je, naj bi se njena hiša porabila za sirotišnico ; to sicer ni mogoče, ali ker so ravno gluhonemi in slepi otroci največe sirote na svetu, mislil je finančni odsek, da bi morda knezoškofijstvo za njih vzgojo dovolilo kak donesek iz prihodkov Medjatove hiše, zato priporoča deželnemu odboru, da naj v tej zadevi s knezoškofijstvom stopi v dogovor. Natančnejih predlogov se zdaj ne more staviti, ker mora deželni odbor še le pozvedeti, koliko stanejo v drugih takih zavodih režijski troški, hrana, obleka itd., koliko učitelji, koliko učni pripomočki; še-le potem bo mogoče preudarjati, kakšni predlogi naj se priporočajo glede ustanovitve same. Za zdaj torej finančni odsek slavnemu zboru predlaga sledeči nasvžt:
.Deželnemu odboru se naroča, glede ustanovitve zavoda za gluhoneme in slepe na Kranjskem izvršiti temeljite pozvedbe v sporazumljenji s c. kr. deželno vlado, sestaviti dotični program, se spustiti v dogovor tudi s prečastitim knezoškofijskim ordi-narijatom zaradi morebitne podpore iz prihodkov Medjatove hiše ter poročati o tem v prihodojem zasedanji in staviti nasvete."

LISTEK.
Radinje.
Zgodovinska povest Jana Podhajskeho. — Poslov. V. Z.
XVL
Drugi dan na to je prijezdil Borek z Ledkova k Badinjam. Močno mu je tolklo srce v prsih, ko je jezdil po bregu do najvišjega slemena, kjer je čepel grad. .Kako me sprejm6 tam? Ali me ne bodo imeli za smelega prihajača, ko si upam nepo-zvan stopiti pred-nje?"
Glasnik je zagledal osamelega jezdeca bližati se po cesti proti gradu in ga je vprašal iz višine:
.Kdo si in česa želiš tu?'
.Posel sem iz gradu Krasikova in prosim, da bi mi bilo dovoljeno iti k gospodu grajskemu grofu."
Bil je čisto sam, in zato se ni bilo treba bati, ko bi tudi ne govoril resnice. Most so spustili, vrata so se odprla in Bofek je prijezdil tje, kjer je jezdil tolikokrat na bistrem konji, odkoder je jezdil tolikokrat na lov in pojedine k prijateljem svojega očeta.
Privedli so ga, nepoznavši ga v sobo gospoda Hrdonje, kakor je ta rekel. Težko je pričakoval gospodar važnega poročila od Gospoda Bohuslava vedoč, da oblega Žižka njegov trdni grad.
.Bog te blagoslovi", rekel je Bofek, ko je zaprl za seboj dveri.
.Ti prihajaš pr^ od gospoda Bohuslava iz Švam-berka", rekel mu je ta zahvalivši ga za pozdrav in mu pokazal stol blizo kamina, da bi se vsedel. .No, povej mi naglo, kaj se godi na Krasikovu."
.Sedaj je tam tiho in mirno."
.Torej je odšel Žižka od gradu?"
.Brez dvojbe ga ni tam več."
.Prosim, govori jasno, določno, kaj se tam godi?"
.Krasikov je v Žižkovih rokah, gospod Bohu-slav je Žižkov ujetnik; bojevniki gospoda Bohuslava so razpršeni. Večina bojevnikov je v Žižkovem taboru in le malokdo je porabil v resnici velikodušno dovoljenje taborskega vodje, oditi svobodno kamor koli. Kaj se zgodi z gospodom iz Švamberka, ne vem; ali nadejam se, da skoro zaslišimo, kako se bojuje pod praporom z rudečim kehhom."
.Ah, prinašaš nepričakovana, grozna poročila!" rekel je Hrdonj. .A kdo si ti?"
Bofek je povesil glavo; žarek iz kamina je razsvetlil njegov obraz, na katerem je bilo znati veliko utrujenost, žalost in skrb.
.Gospod, dov61i mi odjezditi, čeprav ti nisem povedal svojega imena. Štel sem si v dolžnost, naznaniti ti ne veselo novico, ki je gotovo važna za te. Dovoli mi odjezditi, ko sem izpolnil svojo dolžnost. Šel bom blodeč po poti dalje."
„Oatani torej, prosim te. Ne poznam t« sicer, če tudi se mi zdi, da sem te že nekdaj videl. Samo
spomniti se ne morem, kje in kdaj. Ali bodi kdor-koh, ostani tu. Dobiš tudi tukaj skoro priložnost k junaškim činom."
.Gospod, ko bi me poznal, kdo sem, gotovo bi me ne vabil tako uljudno, da bi ostal na gradu in bi mi ne ponudil ni jedno noč podstrešja!"
.Ti me imaš torej za negostoljubnega moža ali pa sam sebe obdolžuješ kake le domnevane si krivde."
Bofek je molčal trenotek in rekel na to:
.Ali hočeš, vedeti, kdo sem? No, povem ti, če prav se predajam nevarnosti, da me izpodiš še pred nočjo iz grada. Nočem se ti prikupovati z zvijačo. Jaz sem — Bofek z Ledkova."
Mladenič si ni upal pogledati pri tem v obraz graščakov in ni zatorej opazil, da je njegov obraz čisto drugačen, kakor se je nadejal — da se ni kazala mrzkost in srd, pač pa bralo na njem presenečenje in radost.
Gospod Hrdonj je vstal naglo in prijel osuplega Borka uljudno za roko in rekel:
.Pozdravljam te na svojem domu, gospod Bofek z Ledkova. Prinesel si mi sicer neveselo poročilo, ali prinašalec mi je mil in drag."
Bofek ni mogel niti verjeti temu, da je resnica to, kar sliši.
Ko je graščak opazil, kaj se godi ž njim, zasmejal se je in rekel:
/
Ta predlog obvelja brez ugovora, in deželnega glavarja namestnik baron Apfaltrern, ki je pri obravnavi slednjih točk dnevnega reda predsedoval, ob
uro po predlogu poslanca Kersnika sklene sejo, ker je bila za 5. uro napovedana seja železniškega odseka. Prihodnja seja bo v torek dn6 18. t. m. ob 10. uri dopoldne.
dekliška šola.
II.
Na čelo daljih svojih izvajanj postavlja nesrečni »Narodovi" člankar trditev, da liberalna stranka ne namerava višje dekliške šole v ožjem pomenu besede, marveč le meščansko šolo z nadaljevalno šolo.
Poudarjali smo uže početkom, da se »Narodovi" pisec ni zadosti poučil o namerah liberalne stranke — kajti vsled njegove v obče pokazane naivnosti ne moremo misliti, da hoče stvar nalašč zavijati.
Zadnja seja občinskega sveta ljubljanskega pokazala je jasno, da se namerava uprav višja dekliška šola v najožjem pomenu besede, to, kar se imenuje tudi ženski licej. Poudarjalo se je od strani liberalne stranke izrečno, da nočejo meščanske šole, marveč hočejo pravo in pravcato v i š j o dekliško šolo, in sklepi večine kažejo, da se namerava ta zavod ustanoviti v največjem slogu. Z eno besedo, namerava se ženski licej v modernem slogu in s tem ovržena so itak vsa izvajanja »Narodovega" člankarja, ki se naslanjajo na podstavo, da se namerava le meščanska šola.
Vkljubu temu hočemo si argumente, naslanjajoče se na to napačno podstavo, nekoliko bližje ogledati, kajti ravno to dokazovanje »Narodovega" pisca je vsled posebne naivnosti izredno zanimivo.
Ker je pa dr. Šusteršič dokazal, da je nova višja dekliška šola nepotrebna, ker jo že imamo, hoče »Narodovi" člankar dokazati, daje meščanska šola z nadaljevalno šolo potrebna. Dokaz, katerega za to rabi, je v istini več nego klasičen. Ta ueovrgljivi argument se namreč glasi: Ta zavod je potreben, ker še takega zavoda nemarno! Res, si-jajno dokazovanje, sijajno in sila praktično, kajti na ta način dokažemo lahko potrebo še različnih drugih stvari za Ljubljano. Tako n. pr. bi nekdo lahko rekel, da je potrebno, da se v Ljubljani ustanovi zvezdaruica in to radi tega, ker tacega zavoda še nimamo! In tako bi se lahko potreba vsega onega dokazala, česar še nimamo. Zares krasno dokazovanje !
Potem, ko je »Narodovi" člankar z napomina-nim sijajnim argumentom »ovrgel" dr. Šusteršiča trditev, d£, višja dekliška šola ni potrebna prehaja na finančno stran zadeve in sicer priznava, da je dr. Šusteršič dokazal, da bi nameravani zavod absorbiral pol miljona goldinarjev, a v eni sapi zopet zatrjuje, da so vse dr. Susteršičeve številke izmišljene in goli humbug.
Slednje dokazuje člankar topet na prav izviren preianimiv način.
Člankar namreč pravi: Zakon veleva, danaj se v vsakem šolskem okraji napravi vsaj jedna meščanska šola. Po zakonu mora tedaj ljubljansko mesto ustanoviti meščansko šolo. Ergo meščanska šola — nič ne stane!
Ali ni to popolnoma izvirno dokazovanje, za katero si sm6 pisec vzeti patent? In ta člankar očita
Tnai^e driar«.
Bolgarija. Poročali smo že o umorjenem srbskem popu Stoianu. Ker so nekateri srbski krogi trdili, da je smrti omenjenega srbskega duhovnika vzrok deloma tudi bolgarski škof Sinezij v Ohridi, oglasila se je sofijska »Svuboda" v ostrem članku proti temu obrekovanja, vsled katere je užaljeno neki vse bolgarsko prebivalstvo. »Svoboda" piše mej drugim: ,Mi ne zahtevamo za to zadoščenja od neveščih srbskih časnikarjev, marveč od turških oblastev. V imenu pravičnosti in uljudnosti prosimo
dr. Šusteršiču, čegar dokazovanja niti v eni točki	"	pravičnosti lu uijuan
ui. ouolOKm. ,	J . ^^ ^^ .______ I vlado, da prične natančno preiskavati popovo na-
»Res sem vesel, da si prišel. Slišal sem o tebi toliko hvale iz mnogih ust, da te častim, če tudi si sin gospoda Oldrika, ki me tako sovraži. Sprejmi gostoljubnost v moji hiši, kjer te ne bodemo imeli za tujca, temveč za člena rodovine. Bodi tu tako, kakor si bival pred leti."
Bofek je bil tako ganjen, da ni niti mogel zahvaliti graščaka za prijateljski sprejem.
Cez nekaj časa so se vrata odprla, in v sobo sta stopili Katarina in Eliška.
Eliška je spoznala takoj Bofka z Ledkova. Kakor k zemlji prikovana je ostala na pragu: njen obraz se je oblil z rudečico, a takoj je postal bled.
Oče se je zopet zasmejal videč njeno osuplost in rekel: »Tu vam predstavljam milega gosta, gospoda Bofka z Ledkova, katerega sem ravno pozval, da bi užival našo gostoljubnost daljšo dobo. Prinesel nam je sicer žalostna poročila o gradu Krasikovu, ali potolažil našo žalost nad njim s svojim prihodom. Radinje so dobile v njem junaškega branitelja in jaz zanesljivega svetovalca, kateri je moder kakor star junak, četudi še tako mlad."
Tako srečen ni bil Bofek gotovo nikdar, kakor ta večer, ko je bival prvikrat pri ljubljeni Eliški z dovoljenjem njenega očeta, ki ga je celo pohvalil.
Spal je po dolgi ddbi zopet pod streho, pod katero je tekla njegova zibelka in pod katero je skakal vesel kot deček. V sanjah se mu je prikazal obraz matere, ki ga je blagoslavljala in se rau blaženo smejala.	(Dalj« sWdi)
ovreči ne more, sofistiko in pravi, da so njegova navajanja humbug! Nočemo mu očitati niti sofistike niti imenovati njegovega dokazovanja humbug, kajti člankar je očividno prenaiven, da bi se mu mogla očitati sofistika ali humbug.
Kaj pa misli premodri »Narodovi" člankar, kedo da bode moral meščansko šolo plačati, če ne ljubljanski davkoplačevalci? Nihče drugi nego slednji, bi morali globoko zajeti v svoj žep — plačevati visoko posebno naklado, kakor se tudi godi davkoplačevalcem krškega okraja, kjer imajo, kakor znano, meščansko šolo.
Seveda, to je istina, zakon pravi, da naj se v vsakem šolskem okraji napravi vsaj jedna meščanska šola, ali vsled tega še nikakor ni vsak šolski okraj dejanjsko prisiljen, ustanoviti meščansko šolo, naj manje pa je radi tega prisiljeno ljubljansko mesto.
Za izvajanje političnih zakonov merodajna je oportuniteta, oziroma faktična potreba. Nikdo, nobena oblast, ne sili ljubljanskega mesta, da naj ustanovi meščansko šolo, to pa radi tega ne, ker ni potrebe za to. Dakler pa potrebe ne bode, tudi nikdo mesta v to silil toli časa, da se bode v istini potreba pokazala iu potem v Božjem imenu ustanovimo meščansko šolo. Dokler pa te potrebe ni, porabljajmo denar za po-trebniše stvari. Menimo pa, da se bode preje potreba za d e š k o nego za dekliško meščansko šolo pokazala.
Sicer je pa vrednost meščanskih šol jako dvomljiva. Učni predmeti so namreč v meščanski šoli do malega isti, kakor v6 , 7. in 8. razredu ljudske šole. Razloček je le ta, da na meščanskih šolah podn-čujejo učitelji, ki imajo posebni izpit za meščanske šole. Ta razloček je pa tako male in prav za prav le formalne vrednosti, da so strokovnjaki sami glede vrednosti meščanskih šol jako različnega mnenja. Ravno to pa je vzrok, da se šolski okraji ne silijo k napravi meščanskih šol. Vzlasti bi bili ljubljanski mestni očetje zelo kratkovidni, ako bi se vnemali za meščansko šolo, ker bi jo moralo mesto samo drago plačevati, dočim njej podobne sedanje 6., 7. in 8. razreda vzdržuje in plačuje dežela iz normalno šolskega zaklada, torej mesta nič ue stanejo.
Faktično tedaj ljubljanskega mesta nihče ne sili k napravi meščanske šole, ki bi, Kakor rečeno, bila čisto nepot.ebna. Tedaj bi bil denar za tako šolo prav po nepotrebnem potrošen in vsled tega nje ustanovitev v istini atentat na javuo premoženje, oziroma na žepe ljubljanskih davkoplačevalcev. Ce bi se pa tej meščanski šoli priklopila še nadaljevalna gospodinjska šola, bil bi to še najdalji atentat na javno premoženje in žepe davkoplačevalcev, kajti tudi to gospodinjsko šolo morali bi plačati ljubljanski davkoplačevalci in to po nepotrebnem, ker imamo v uršulinskem samostanu brezplačno gospodinjsko šolo na razpolaganje.
Politični pregled.
silno smrt ter pokaže olikanemu svetu, da se Srbi motijo, ko dulž^ Sinezija, da je kriv smrti srbskega popa".
Itusija. Prestolni govor nemškega cesarja je napravil dober vtis na ruske politiške kroge; zakaj prvi ruski listi, kakor »Nov. Vr.", »Petrsb. Vžd." itd. vidijo v imenovanem govoru nemškega cesarja zanesljivo poroštvo za evropski mir. Govoril pa je tako, ker se je prepričal o miroljubivosti Rusije in ker so se izpremenila načela dunajske vlade, ki so .zdaj omogočila obisk ruskega carjeviča na Dunaji. j Francija. Pri posvetovanji o proračunu za , francosko mornarico .se je izrazil poročevalec, da I ima francoska mornarica premalo častnikov in ladij. , Francosko brodovje naj ima toliko ladij, kakor jih { imati Italija in Nemčija vkupe. V ta namen je i treba 164 milijonov frankov za gradivo in 16 mi-; lljonov frankov za vtrjenje pristanišč. Mornarica ; naj bo tako močna, kakor armada, da bodo zavaro-! vani francoski interesi. — Kakor je videti, so fran-' coski državniki jako lahkomišljeni pri proračunih. I Švica. Iz Berna se poroča 14. novembra »N. , Fr. Pr.: Kakor se je lahko že naprej vedelo, ni i imela iz obeh tesiuskib strank obstoječa spravna i konferenca, katere so se vdeležili Rucbonnet, Droz i in Hammer, nikakega pozitivnega vspeha. Zdaj bo
ne bode"." Poč'akajm"o'tedaj '	tesinske zadeve zvezni shod, kateri se
snide v ta namen prihodnji ponedeljek.
Greeija. V francoskih ladijarnicah izdelane grške ladije bodo v kratkem odplule v morje. Nekateri krogi menijo, da namerava grška vlada svojo moč ua morji uporabiti za agresivno politiko na vzhodu. Temu mnenju nasproti se poroča »Pol. Corr.", da ne mislijo tam na take namene grške dežele. Ce bi pa vendar le hoteli imeti Grki v vzhodu vojno, prizadela si bode Francija, ki je z Grško v prijateljskih razmerah, da jo bode odvrnila od tacih namer.
Srednja Amerika. Kakor se poroča iz Tegukigalpe »Heraldu", bati se je v kratkem odločne vojne mej predsednikom Bogrorom in Sanhecem.
Izvirni dopisi.
Iz Kamnika se nam piše: Sklicuje se na § 19. zakona z dne 17. decembra 1862, št. 6 drž. zak. ex 1863, prosi se slavno vredništvo dopis »Iz Domžal, dn^ 10. novembra t. 1." v »Slovenca" štev. 259, popraviti tako-le:
Ni res, da je v Domžalah komisija zapovedala nekemu gospodarju, da mora kozolec prestaviti, ker je preblizu železniške proge, temveč je res, da je visoka C. kr. dežela vlada v Ljubljani z razsodbo z I dn<5 26. oktobra 1889, štev. 11.576, razlastila kozolec Janeza Remca iz Domžal.
Ni res, da so .se pogodili za 10 gld., res je pa, da se je gosp. dr. Triller kot zastopnikov namestnik koncesijonarjev lokalne železnice Ljubljana-Kamnik pogajal z Janezom Remcem in mu ponujal 10 gld. kot odškodnino za stroške prestavljanja njegovega kozolca z dvema oknoma brez strehe, katere ponudbe Janez Remc vsled zapisnika z dn4 1. svečana t. 1., št. 1115, sprejeti ni hotel.
Ni res, da mu je komisija, na čelu jej sodnik iz Kamnika, potem odkazala prostor, kamor naj postavi kozolec, ker to ni delokrog sodnikov, temveč je res, da je Janez Remc dne 1. svečana t. 1. mej pogajanjem z g. dr. Trillerjem vprašal navzočega železniškega inženerja, kateri pa ni bil ud komisije, kam naj postavi svoj kozolec, da mu je le-ta prostor približno pokazal, rekoč, da se bode železniška proga še nekoliko spremenila in da mora kozolec od železniške osi stati 30 metrov oddaljen, da pa Janez Remc konečno ni hotel sprejeti ponudbe koncesijonarjev in torej tudi kozolca ne prestaviti.
Ni res, da je mož vbogal in storil, kakor se mu jo zapovedalo, ker se mu ničesar ni zapovedalo, temveč je resnica, da se je Janez Remc pozneje potom poravnave v zapisniku sklenjenem pri c. kr. okrajnem sodišči v Kamniku dne 3. marca t. 1., štev. 1927, zavezal prestaviti svoj kozolec proti odškodnini 12 gld. iz požarnega obsega brez določitve posebnega kraja, do 1. junija t. 1., in sicer tem gotoveje, ker bi sicer imeli koncesijonarji pravico kozolec podreti sami.
Ni res, da je rekel kmet okrajnemu sodniku v Kamniku: »Kaj bodem vedno tožil. Vi, gospod
T L ) U D 1 j a ni, 17. novembra, dežel«.
Državni zbor, sklican dne 4. decembra, ima med drugim na dnevnem redu za obrtnike važno točko o stavbeno-obrtni noveli in o postavnem načrtu za pomožne blagajnice. Pri razpravi o stavbeno-obrtnem zakonu bodo imeli priliko vprašati konservativni poslanci, zakaj je ministerstvo v prepornem vprašanju med stavbenimi mojstri in med tesarji in mizarji odločilo za prve, da smejo tudi tesarska in mizarska dela izvrševati.
Praški župan dr. Šole je bil slovesno umeščen ter je pri tej priliki med drugim spomnil na napis, ki se blesti na mestni sovetnici: »Praga caput regni" (Praga glavno mesto kraljestva), ter poudarjal, da bo njegova najsvetejša naloga, da ta značaj vsikdar ostane stovažati Pragi.
Dunajski združeni kristijani so osnovali včeraj zvečer na raznih krajih na Dunaji in okolici ob enem 17 shodov, na katerih bodo govorili proti nameravani spojitvi Dunaja s predkraji. Vnema za delavnost se pač ne more odrekati anti- ] semitom; to kažejo tudi njih vspehi pri volitvah. 1
sodnik, se morate z&-me potegniti, vsaj ste Vi takrat vodili komisijo, ki mi je odkazala prostor, kamor naj prestavim kozolec" — ter ni res, da je sodnik molčal, temveč je resnica, da je c. kr. okrajni sodnik Janezu Remcu na njegovo pritožbo, da so mu železniški delavci začetkom t. m. podrli kozolec, vso zadevo razjasnil na podlagi spisov, rekoč mu, naj vloži tožbo, ako je stal kozolec onstran požarnega obsega ter mu svetoval v nasprotnem slučaji kozolec zopet postaviti 30 metrov od železniške osi, in da je odgovoril Janez Remc, da bode slednje storil.
C. kr. okrajno sodišče v Kamniku, dnd 14. novembra 1890.
C. kr. okrajni sodnik: Pole C.
Z Doba, 13. novembra. Žalostno oziramo se danes za ljubljenim kapelauom, gospodom Tomažem Potočnikom, gredoč na novo službo kot župnik na Breznico.
Ni nam moč, se blagemu gospodu dostojno zahvaliti za ves trud in požrtvovalnost, s kojim je ves čas tukajšnjega bivanja, zlasti za časa kot farni oskrbnik, vodil dubovnijo.
V teku treh let storil je mnogo dobrega župljanom v korist in prospeh.
Le njegova zasluga je, da se je ustanovila požarna bramba, katere udje so mu priredili v predvečer njegovega odhoda prijetno svitlavo v znak občnega spoštovanja in hvaležnosti. Naj omenim le Še to, da je bil gospod veren prijatelj šole in šolskih otrok.
Za vse to izrekamo blagemu gospodu tem potom najsrčnejšo zahvalo, priporočevaje se mu še v prihodnje v blag spomin, ter mu tudi v novi službi želimo obilno sreče in božjega blagoslova!
Od Ljutomera. Vrli »Slovenec" je že povedal, da so povodom odprtja železnice Radgona-Ljutomer dn4 15. oktobra »banderaši" s prvim vlakom došle goste spremljali v prijazen trg naš ob vznožji slovenskih goric. Bodi še pristavljeno, da so jahači v krajevno-narodno obleko oblečeni imeli život opasan s »poj4si" barve črne in »žolte* ali rumene. Tudi »zdstave" ali bandere bile so črno-rumene, barve avstrijske. Za klobukom so pa v cvetlici imeli vpleteno znamenje zastave-trobojnlce slovenske, barve ali boje rudeče-modro-bele. S tem smo pokazali, da tukaj bivajo avstrijskemu cesarju iskreno vdani Slovenci — Nedavno sem v Radgono vozil 212 kilo pšenice, da sem jo tam zamenjal za 85 kilo moke št. 2 iu 40 kilo št. 3. Na ta način si v najnovejšem času nekateri kmetje pomagajo, ne da bi zrnje, kakor sieer navadno, vozili v mlin. AU je resnica ali se nam samo dozdeva, da po pota za-menjavanja izhajamo bolje? Potoma sem došel in srečal čez 30 voznikov, ki so vkljub železnici po vožnej cesti spravljali mošt iz Ljutomera v Radgono. Mogoče, da bo »mašin" komu prinašal dobiček in srečo. Mi kmetje za sebe nimamo posebnega upanja v tem obziru. S širokim svetom smo po železnici stopili v bližnjo zvezo, ob enem pa tudi za duševni blagor ljudstva zavzeti domoljubi menda ne sodijo krivo, ako prerokujejo, da se bo med naše verno in slovensko prebivalstvo vtihotap-Ijala verska spačenost, ki jo bo, kakor marsikje, spremljalo še narodnostno šuntanje. Dal Bog, da bi take sodbe ostale prazen strah!
„Matica Slovenska".
LXXXVII. odborova seja, v sredo 12. novembra 1890.
Kavzočni gg: J. Marn (predsednik), A. Bartel, P. Grasselli, dr. A. Jarc, A. Koblar, A. Kržič, dr. Frane Lampe, dr. J. Lesar, Fr. Leveč, M Pleteršnik, dr. L. Požar, L. Robič, A. Senekovi«, L Tomšič, L Vavrfl, Fr. Wiesthaler, A. Zupančič, V. Zupančič in dr. J. Zupaneo (odbornikiV, E. Lah Czapisnikar).
Skupaj 20.
Predsednik povd, da sta zapisnik zadnje odbo-rove seje pregledala in potrdila overovatelja prof. Bartel in Rutar, na kar se zapisnik brez ugovora odobri. Med tem časom sta zborovala odseka: gospodarski 12. julija, književni 29. julija in 8. novembra. Zapisniki so na ogled. Overovatelja današnjemu zapisniku bodeta prof. Bartel in Pleteršnik.
Predsednik čestita ix odbora starosti dr. J. Zu-pancu k njegovi osemdesetletnici, velmožu po duhu in dobrih delih, kogar vse ljubi. Čisla in spoštuje, želeč mu še več let krepkega zdravja," na kaiTse mu slavljenee prisrčno zahvaljuje, poudarjajoč, da je bil pač mej ustanovitelji društva in nekaj let bla-
gajnik, da so pa sedaj njegove zasluge za društvo lu skromne.
Predsednik pravi dalje, da je v zadnjem času več gospodov iz odbora napredovalo v službeni dostojnosti; ž njimi se raduje tudi »Matica", ž njimi je počeSčeno tudi naše društvo. Postal je ravnatelj Šuman dež. šolski nadzornik, pokhcan je na njegovo mesto ravnatelj Senekovič iz Novega Mesta; ravnatelj nižji gimnaziji je postal odbornik Wies-thaler, kateri je »Matici" letos z obihm trudom sestavil lepo knjigo Vodnikovo. Preselil se je dr. Požar zopet k nam, približal se je prof. Rutar; odbornik Flis je postal stolne cerkve kanonik in župnik, vodja Praprotnik se je podal v zasluženi pokoj in dobil o tej prihki naslov ravnatelja.
Pokojni domoljub Fr. Kotnik je volil »Matici" 1000 gld., katere je društvo že prejelo in potrdilo. V znak hvaležnosti se ima vpisati Kotnikova hiša v Verdu, dokler jej ostane to ime, mej društvene ustanovnike in prejemati vezane knjige.
Ravnatelju Bradaški v Gradcu se ima poslati iz odbora zahvalno pismo, ker je podaril »Matici" vse letnike »Novic" vezane.
Goriškemu odboru za vzdržavanje Erjavčevega spomenika in za upravljanje ustanove na korist njegovima hčerama »Slov. Matici" v daljni prihodnosti in na oddaljenem mestu ne more postreči vsled društvenih pravil, kar bi lahko storilo kako narodno društvo samo v Gorici.
Po nasvetu hišnega upravitelja se potrdi vodovodni račun in se gospodarski odsek pooblasti, da ukrene nujno potrebne poprave v pritličnem stanovanji na strani proti vodi.
Tiskarniški računi za letošnje knjige se vzemo na znanje; blagajniku se naroči, da jih pregleda in s predsednikovim potrdilom izplača, kar in kolikor se mora plačati.
Nagrade pisateljem in korektorjem letošnjih društvenih knjig se odobre po nasvetih književnega odseka.	(Dalje sledi.)
Iz mestnega zbora ljubljanskega.
v Ljubljani dne 11. novembra.
(Konec.)
VI. O zasajenji poškodovanih mestnih drevoredov poroča občinski svetovalec Povše ter opozarja na velike nedostatke mestnih drevoredov, in da je torej zadnji čas, da se kaj zdatnega ukrene. Žato predlaga:
aj Slavni občinski svet naj naroči, magistratu, da skliče enketo, obstoječo iz zastopnikov magistrata, olepševalnega odseka, stavbinskega urada in dveh ljubljanskih vrtnarjev. Ob jednem naj povabi v to enketo dunajskega mestnega nadvrtnarja, kateremu se ima potnina po dogovoru plačati.
bj Olepševalni odsek naj prej ko mogoče potem, ko je slišal nasvete enkete, predloži načrte, po katerih naj se pomlajujejo, oziroma zboljšajo naši drevoredi.
Občinski svetovalec dr. vitez Bleiweis navaja, da se je o tem že v seji magistratnega odseka govorilo ter poudarjalo, da bi se vsaj glede onega dela drevoreda proti celovški cesti, kateri je najbolj poškodovan, precej kaj učinilo. Govornik se sicer pridruži odsekovim predlogom, želi pa vendar, da se povabi k enketi tudi c. kr. gozdni nadzornik g. Gole kot jako merodajen veščak.
Mestni župan pravi, da je hvaležen olepševalnemu odseku na teh predlogih in pritrjuje nazoru občinskega svetovalca dr. Bleiweisa, da je k enketi povabiti tudi državnega strokovnjaka.
Vprašanje je le še: Ali naj se takoj pozove dunajski mestni nadvrtnar ?
Občinski svetovalec dr. Gregorič predlaga, da naj se takoj pokliče dunajski nadvrtnar, ker je sedaj najugodnejši čas za pričetek dela, in da se izv4, katera drevesa niso za rabo.
Občinski svetovalec Murnik se prv-^tivi predlogu dr. Gregoriča. Naši domači strokovnjaki bodo gotovo sami uganili, katera drevesa bode treba odstraniti. Najprej naj se skliče enkdta in šo le potem duuajski nadvrtnar.
Poročevalec občinski svetovalec Povše pravi, da je odsek že na to mislil, da je oa vsak način premeniti oni del drevoreda proti celovški cesti, kakor omenja gosp. dr. vitez Bleivveis. Govornik obžaluje, da je pozabil predlagati, da se povabi k enketi tudi C. kr. deželni gozdni nadzornik g. Goli, ter je sel6 hvaležen občinskemu svetovalcu gosp. dr. Blei-weisu, da ga je na to opozoril; on popolnuje tedaj
svoj predlog tako, da se povabita k enkžti tudi g. Goli in tajnik kmetijske družbe g. Pire. Ne pritrjuje pa govornik nasvetu občinskega svetovalca Murnika, po katerem naj bi so najprej enketa sklicala in še le potem dunajski nadvrtnar povabil. Boljše bi na vsak način bilo, da se dunajski nadvrtnar tudi enkete vdeleži.
Pri glasovanji sta se predloga olepševalnega odseka z dostavkom sprejela, da je dunajskega nadvrtnarja povabiti še le po posvetovanji enkete.
Točki VI b in VII se odložite.
Občinski svetovalec dr. Gregorič vpraša mestnega župana, ali je stopila prememba tržnega reda gledd prekupovanja s 1. novembra t. 1. v pravomoč.
Zupan odgovarja, da se to še ni zgodilo, ker C. kr. vlada te premembe še ni potrdila.
Občinski svetovalec Zupan pravi, da bi se izdal hišnim gospodarjem pouk, kako jim je ravnati z vodovodom, da se ne pripeti kaka nesreča.
Župan odgovarja, da se bode dotični pouk objavil po novinah.
Občinski svetovalec dr. Gregorič nasvetuje, naj bi se napravili pri javnih vodnjakih namesto železnih ročajev leseni, ker so železni ob času mraza neumestni.
Župan obljubuje, da bode o tem potrebno ukrenil.
Potem je bila tajna seja.
Dnevne novice.
(Dnevni red) XI. seje deželnega zbora kranjskega v Ljubljani dne 18. novembra 1890. I. ob 10. uri dopoldne. 1. Branje zapisnika X. deželnozborske seje dne 14. novembra 1890. 2. Naznanila deželuo-zborskega predsedstva. 3. Ustno poročilo finančnega odseka o zgradbi nove deželnobranske vojašnice v Ljubljani. 4. Ustno poročilo finančnega odseka o preložitvi ceste čez „Wagensberg" in o dotičnih prošnjah trgovske in obrtniške zbornica v Ljubljani in občin Litija, Šmartno i. dr. 5. Ustno poročilo upravnega odseka o napravi caste iz Pod-peči do gospodarske ceste, ki se nahaja v ozemlji ljubljanskega mesta ter stika z okrajno cesto To-mišelj-Lipe in gledč uvrstitve obeh prog med okrajne ceste. 6. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji občine Ustija zaradi razdelitve nekih pašnih parcel med občine. 7. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji zdravstvenega zastopa kočevskega glede naprave bolnišuice v Kočevji. 8. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji občin Radomlje, Jarše, Rova in vasi Preserje za podporo za napravo mostu preko Bistrice pri železniški postaji Jarše-Mengeš. 9. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji župnije Sv. Katarine v Topolu za ustanovitev samostojne občine. 10. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji davkarske občine Preloka za ločitev od občine Vinice ter za ustanovitev samostojne občine z imenom Preloka. 11. Ustno poročilo odseka za letno poročilo o § 7. letnega poročila deželnega odbora: »Deželui zavodi in zakladi". 12. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu gledališkega zaklada za 1. 1891. 13. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji županstva v Dolu, da se prevzemo oskrbovalni troški 347 gld. 40 kr. za Fraučiško Vidmar na deželni zaklad. 14. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Ivana Dražila za povekšanje miloščine. 15. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji c. kr. kranjske kmetijske družbe za podporo za ustanovitev pepiujčre. 16. Ustno poročilo finančnega odseka o neki personalni stvari. 17. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji dramatičnega društva v Ljubljani za izvanredno podporo. 18. Ustno poročilo finančnega odseka o ustanovitvi mesta asistenta na kirurgičnem oddelku deželne boluišnice v Ljubljaui. 19. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji občine Semič, Suhorje, Vinica i. dr. za podporo za napravo vodnjakov. 20. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Janeza Martinšek-a iz Žirov za podporo vsled škode, pro-vzročene po nevihti. 21. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji županstva kresniškega za podporo za popravo občinskih potov. 22. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji šolskega vodje Ivaua Lapajneta v Krškem za podpore za izdajo prirodo-pisja. 23. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji učitelja dr. Tomaža Romiha v Krškem za podporo xa izdajo »obrtnega knjigovodstva". 24. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji občine Ceplje, da 83 deželna cesta Kočevje Črnomelj ne preloži čei
Nemško Loko. 25. Ustno porožilo upraTnega odseka o prošnji mestne občine Idrija in občin Dole in BoTte za uvrstitev občinske ceste Idrija-Veharše med okrajne ceste. 26. Ustno poročilo upravnega odseka o pro&nji občin Št. Jurij in Lipljene za podporo za napravo nove občinske ceste iz Št. Ja-rija do vasi Tlake. 37. Ustno poročilo upravnega odseka glede nčnih knjig za slovenske ljudske in srednje šole. 28. Ustno poročilo upravnega odseka glede poprave občinskih potov iz Črnega Vrha na okrajno cesto Vrhnika-Polhovigradec. 29. Ustno poročilo odseka za letno poročilo o letnem poročilu deželnega odbora in sicer o: § 9. „Uttanove"; § 11. ,Različne reči".
(Štajarski deielni zbor.) V 16. seji deželnega zbora štajarskega je opomnil poslanec dr. Dečko, da so orožniki dne 26. oktobra v malonedeljski občini pri ,čudovitem" drevesu ustrelili jednega moža, druzega pa nevarno ranili. Eo bi se bilo ljudstvo poučilo, gotovo bi se bilo rado umaknilo. Toda to se ni zgodilo; sicer ni bilo tudi nobenega politiškega komisarja na lici mesta. Govornik vpraša deželnega predsednika, zakaj se ni poučilo omenjenega dn^ zbranega ljudstva in zakaj ni bil z orožniki tudi jeden politiški komisar? — Na to interpelacijo bode odgovoril deželni predsednik v jedni prihodnjih sej.
(Drnštro SUdmark v Ljabljani.) Od včeraj je tudi Ljubljana tako srečna, da ima podružnico „Sud-mark" v svoji sredi. V kazini so imeli Nemci minolo soboto zabavni večer, katerega se je vdeležil
glasoval za njeno ustanovitev. Ako ga niso prepričali .Narodovi" člaoki, pisani pred tem osodepolnim sklepom proti višji dekliški uršulinski šoli, ako se mu LI vredno idelo, otirati se ua resolucije, sklenjene na shodu .katolišKega političnega društva", vtlasti T ta namen osnovanem, upamo, da mu je sedaj v«aj po teh ,Narodovih" pojasnilih stalo popolnem jasno. — Omenimo pa le še to, da je bila ta .Stiriperesnadeteljica" v svojem razvijanji „mnogo-peresna* in da so ji, žal, pred njenim popolnim razvitkom odpadla lepo zeleneča peresca vsled prevelikega dima in kadila v mestni sovetnici. — Ljubljanski davkoplačevalci pa naj nikar ne pozabijo, kako „Narod" pometa z onimi mestnimi odborniki, ki hočejo mestu prihraniti popolno nepotrebnih troškov.
(Odbor »Katoliške drnibe") je imel dne Uega t. m. svojo sejo. Predsednik mil. g. prošt dr. Ant. Jarc se je v svojem nagovoru z iskrenimi besedami spominjal nedavno umrlega odbornika in uda katoliške družbe, g. F. Pirnata, ki je od začetka društva vzlasti v gospodarskem odseku neumorno deloval v prospeh katol. družbe ter ga priporočal društvenikom v molitev in prijazen spomin. — V razgovor pride na to osnova katoliškega shoda, ki bi bil po vzgledu drugih narodov jako koristen tudi Slovencem. Odbor po daljšem razpravljanju sklene naprositi v to izvoljeni odsek, da naj vse potrebno ukrene, povabi odlične, verne slovenske može v odbor, vzlasti naj preudari ali se tak shod
načelnik društva „Sudmark" dr. Derschatta iz Sta- skliče za obče slovenske pokrajine, ali za zdaj le
jarskega. V odbor so voljein: prof. Binder, Braune, Elsner, A. Galle, Somnitz, Valenschagg, kakor videti, skoro sami urgermani. Podružnica šteje neki že nad 10 društvenikov. — Slovenci pozor!
(„Laib. Schnlzeitnng") se huduje v svoji zadnji številki gled^ na § 6. v dež. zboru kranlskem in njegovo odklonitev v četrti seji z dne 24. oktobra, ter pravi, da ostane pri takih razmerah jedino upanje še, namreč podržavljenje vsega šolstva, sklicujoča se na nemški armadni jezik kot jedino svojo rešitev. No, gospodje pri kranjskem ^Landes Lehrer-Vereinu" so v resn ci naivni. O teh skokih „Laib. Schulzeitung" nam bode še prilično izpregovoriti.
(Štiriperesna deteljica pri glasovanji o višji dekliški šoli.) ,Narod" od sobote piše o štirih mestnih odbornikih, ki so glasovali proti ustanovitvi popolno nepotrebne višje dekliške šole tako-le: „Jeden glasoval je proti višji dekliški šoli, ker je kos nunskega oskrbnika; drugi, ker ima v nunski hiši svojo pisarno; tretji, ker je župnik; četrti pa, ker pri takih prilikah sploh kima." — Tako pohvalo so torej dobili mestni odborniki po »Narodovi" vrsti našteti gg. : Povše. Prosenc, župnik Rozman in Peterca. — Tako se torej godi mestnim očetom, ki so hoteli davkoplačevalcem prihraniti za prezidavanje nove šole kakih 50 000 gld. in za vzdržavanje šole najmanj 10.000 gld. na leto. Ali ni to skrajna predrznost? čemu blatiti mestne svetovalce, ki so po svoji vesti in po svojem prepričanji hoteli z davki že tako preobloženim Ljubljančanom prihraniti velikih nepotrebnih troškov na leto? In kaki vzroki se za to naštevajo? Mestnemu svetovalcu čast. g. Rozmanu se očita, da je župnik ter da je zato glasoval proti višji šoli. Gospodje, vsako mesto bi si čestitalo na takih župuikih, kakor je občeljubljeni in zaslužni šentjakobski župnik, ki je s svojim mnogoletnim trudom večinoma z darovi uboge svetopisemske vdove tako prenovil io okrasil šentjakobsko mestno župno cerkev, da je jeden najlepših kinčev ljubljanskega mesta; on je znan kot oče ubogih v ljubljanskem mestu, in sedaj mu očita „Narod", da je — župnik, j da je kot tak moral glasovati proti dekliški šoli ! ' Ravno ker je župnik in ker kot žnpnik mnogo hodi k bolnikom po Ljubljani in pozni natanko razmere ljubljanskih prebivalcev, zato tudi koliko revščine se skriva po hišah, tudi takih, ki se na zunaj ka- j žejo v ugodnem stanu, kako težko jim je torej zma- ; govati visoke davke, zato je on kot žnpnik, kot pri- | jatelj ljubljan.skih prebivalcev, glasoval proti ustanovitvi nepotrebne dekliške višje Sole. In ti vzroki so vodili tndi dmge tri gospode odbornike. In zato morajo prenašati tako podle napade. — 8plob pa smo »Narodn" hvaleini, ker tako jasno kaže, da je vsa ta akcija naperjena proti uršulinski šoli; apamo, da bode to sedaj spoznal tudi občinski svetovalec g. Tomo Zupan, ki je ob tej priliki v naše začudenje svoj optimistični idejalizem irtvoval brezsrčni strankarsko-praktični politiki svojib prijateljev, ter iiraza-joč prazno nado, da bode ta šola kedaj izročena reda,
za ljubljansko vladikovino. O tem naj odsek prilično poroča odboru katoliške družbe. — Glede »Drobtinic", ki se sedaj razpošiljajo društvenim udom, se določi cena na 70, kartoniranim na 80 kr.; omenja se, da bodo vzlasti letošnje »Drobtinice" s svojim raznovrstnim iu zanimivim gradivom razveselile vse društvenike, zato odbor soglasno izreče iskreno zahvalo vredniku »Drobtinic" g. dr. F. Lampe-tu za njegov trud in mnogo sKrbi, ki jih je imel z vrejevanjem društvenega glasila. — Odbor k sklepu iskreno čestita svojemu navzočemu podpredsedniku preč. gosp. prelatu dr. A. Cebašek-u k njegovi 701etnici.
(Prijeli 80 v Korminn) na kolodvoru minoli torek tri delavce z Rakeka na Notranjskem, ki so nameravali preko Italije v »obljubljeno deželo" Ameriko, vsled brzojava postojinskega okrajnega glavarstva ter jih poslali domov. Dva delavca st^i bila vojaka in ja še veže vojaški zakon kot rezervista.
(Polkovna dvestoletnica.) Pehotni polk štev. 7 (Khevenhilller, prej Prohaska), koji se rekru-tuje na Koroškem in v njem cesarju služi marsikak sin slovenskega Gorotana, slavil bode v naj-bližnji dobi slavno dvestoletnico svojega obstoja. Po-vestnica tega polka je pestra in slavna. Pru njegov polkovnik bil je grof Neipperg za časa turških vojsk. Prvotni naborni okraj polkovi bil je Lipmk na Moravskem. Za časa cesarja Jožefa II. boril se je polk zoper Turke, in polkovnik njegov, grof Auersperg, pal je pri naskoku samostana Samuel pri Fokšani. Od leta 1824—1835 bil je imejitelj polka fcm. Krištof baron Lattermann; po njem se nazivlje ljubljanski drevored. Polk je zdaj v garniziji v Celovcu.
Telegrrami.
Praga, 17. novembra. V deželnem zboru so Mladočehi po odborovem poročilu o deželnem kulturnem svetu interpelovali cesarskega namestnika, zakaj niso bili nekateri okrajni prvomestniki potrjeni.
Brno, 17. novembra. V deželnem zboru poroča deželni glavar, da je deželni odbor
sklenil odposlati ravnatelja deželne bolnišnice v Berolin, da bode študiral Koohovo zdravljenje.
Zader, 17. novembra. Pri Oraiši se je vsled viharja potopila ladija, na kateri so bili delavci, namenjeni na otok Brač obirat oljke. 37 ljudij in 100 živalij je ponesrečenih; rešili so 13 oseb in 34 živalij.
Lvov, 15. novembra. V deželnem zboru je predlagal Rutenec Teliszenski, da so uvedejo neposredne volitve v deželni zbor.
Budimpešta, 16. novembra. Od strani ministerstva odpotuje jutri niinisterijalni tajnik dr. Loerinczj, posebni zdravnik za na plučah zbolele, v Berolin, da bode študiral Kochovo zdravljenje.
Solun, 16. novembra. Predvčerajšnjem zvečer je skočil s tiru pri Topsinu posebni vojaški vlak zaradi povodnji. Osem vagonov se je razbilo; 40 ljudij je mrtvih in ravno toliko telesno poškodovanih. Promet je popolnoma pretrgan.
Sofija. 16. novembra. V današnji seji sobranja je prebral Stambulov knežji odlok, s katerim so imenovani novi ministri. Sobranje je s[>rejelo to imenovanje z burnim odobravanjem.
Bukreš, 17. novembra. Pri mestnih volitvah prvega volilnega zbora so konservativci sijajno zmagali. Liberalci so propali v mestih, kjer so se zmatrali za nepremagljive in prodrli so po skoro vseh sedanjih podatkih le v štirih mestih.
Novi Jork, 16. novembra. Iz Tegukigalpe se poroča, da so se čete predsednika Bograna zopet po vročem boji polastile Tegukigalpe. Vstaja je večinoma zatrta.
Pojasnilo.
Gosp. Josip Nolli, operni pevec in začasni sotrudnik »Slov. Naroda", nas prosi, da objavimo z ozirom na sobotno poslano dr. J. Vršnjaka, da on z dotičnim dopisom z »Notranjskega" v »SI. Nar." z dne 13 t. m., naperieiiera proti g. dr. Vošnjaku, ni v nobeni zvezi.
Umrli «o:
13. novembra. Marij i Pavš k, gostija, 56 let, sv. Petra eesta 40, srčna hiba.
v bolnišnici:
10.	novembra. Jožef Pavlin, gostač, 60 let, marasmus.
11.	novembra. Urši Trontel, dninarca, 67 let, oslabljenje.
Tremensko M|»oro6ilo.
a . « Cas	Stanje j 1		Veter	Vreme	li, M s S d a
1 opazovanja	zr&komera i toplomer« T mm I po Celzija				
1 7. u. zjut. 15i 2. u. pop 19. u. zveč.	741-9 7419 742 3	-18 70 2 2	brezv. sl. svzh.	megla jasno	0 00
j 7. u. zjut. 16 2. n. pop. :9. u. zve."-.	742 8 741	5 742	1	-0 4 4-4 12	brezv. n 1	megla	080 megla
srednja temperatura obeh dni 2 5°, in 19°, za I S" in 1-7° pod normalom.
I>uiia{Hka borza.
(Telegratično poročilo.) 17. novembra.
Papirna renta hof, po 100 gl. (8 16* davka! 88 gld. 25 kr. Srebrna » 5% „ 100 » » 16% » 88 .5% avstr. zlata renta, davka prosta . .107
Papirna renta, davka profta......101
Akcije avstr.-ogerske banke......984
Kreditne akcije......... 297
London........... ^^
Srebro ........ ' " ' " T
Francoski napoleond.........^
Cesarski cekini...........J)
Nemške marke . .
45
75 40
76 05
Sargova glicerinova zobna crema.
Izvrstno sretlstvo za lepe svetle zobe. Po kratki rabi neobhodno potrebno sredstvo za čiščenje zob.
Kalodont.
Od zdravstvenega iiradn potrjeno. Prav prlltino na popotovanji. DMe6« okrepčevalno.
f/^ yeAkotmit'o celo ga tmineinejše zobe. V Nemčiji, Franciji itd. se rabi že z največjim vspehom, nadalje na dvorih, v najvišjih krogih, kakor tudi v navadni družini.
Dobiva se v lekarnah in parfumerijah itd. Komad 35 kr.	(4)
^ ^ T ^
▲ ▲ A A.