Izhaja od meseca oktobra 1965. List, ki ga člani kolektiva dobijo brezplačno, izhaja enkrat mesečno. Leto izhajanja: XVIII St. 6 glasilo delavcev t o s A IVI e s Kako naprej $ proizvodnjo cigaretnih filtrov Predvidevamrja, da spremembe, oiziroma zaostritve Zakona o deViz-nem poslovanju odločilnio vpfliiivtauo na tovrstno, uvozno tako odvisno praizviodnuo, so se uresničila. Po prvih, vendar še ne dotkonč-njh predlogih naj ibi v proizvOdnj:i cigareitndh Ciitnorv pd ustvarijendh deviz zadržali dn uporabili za uvoz su-noviin 42 %, 58 °/o deviznih sbedstev Pa bi združevali za družbene potre-be v Jugoslliaviiji dn Slovendlji. Tako visolk delež zadržanih de-yieniih sredstev pri proizvodnji, kjer d® do 65 °/o uvoženih sunovin, ne ornogača niti proizvodnje za doma Riti za izvoz saj se pri vsakdkrait-n®n zaključeniem pošlu izvoza izgubi do 23 % deviznih obratnih sred-stev; to je toliko, kot znaša razlika nred_ zadržanimi sredstvi (42%) in deležem uvoznih surovin v cigaret-nem filtru. Ker je proizvodnja in predelava tobaka v ostalih republikah prednostna dejavnost, so tudi uvozno-dzvoz-n‘8 zahteve manj ostre dn jim še omogočajo proizvodnjo cigaretnih filtrov in cigaret za domače tržišče. Vendar je kadilska strast neome-J^na, sati naj bi samo letos proizvajalci filtrov in cigaret za nemoteno Pelo tobačnih tovarn uvozili za 25 fRilionov dolarjev surovin, kar predstavlja že skoraj tretjino ustvarje-nih deviz, pridobljenih z izvozom OBVESTILO UPOKOJENCEM Obveščamo upokojence TOSAME, so se prijavili za izlet v Skocjan-"C jame, Lipico in Senožeče, da je odhod 17. junija 1982 ob 6. uri zju-*raj izpred DO TOSAMA (1 avto-ds) in s parkirnega prostora Vele-“•agovnice v Domžalah (1 avtobus). B,»dite točni! tobaka. Ce k uvozu osnovnih surovin prištejemo še uvoz opreme, rezervnih delov, devizne stroške licenčnih cigaret itd., je jasno, da je izvoz tobaka že premajhen za pokrivanje vseh deviznih potreb tobačne industrije. Da bi sebi omogočili delo in oskrbeli tobačno industrijo s filtri, smo predlagali Splošnemu združenju tobačne industrije Jugoslavije, da se preide iz uvoznih surovin zopet na domače surovine, na krepiran papir, katerega proizvodnjo je pripravljena prevzeti reška papirnica v količinah za celotno jugoslovansko tržišče. pravi jeni sprejeti tudi za njih slabšo, za celotno družbo pa koristno in s tabilizacijsko rešitev. Izvoz cigaretnih filtrov z novim zakonom ni več zanimiv, obstoja možnost reeksporto oziroma posel dodelave, s tem da nam izvoznik, ki ima sedež firme izven Jugoslavije pošlje acetatni kabel v predelavo, izgotovljene filtre pa potem izvozi. Prodajna cena tako izdelanih in izvoženih filtrov je nekaj višja, saj vsebuje tudi ceno vloženega kapitela za osnovne surovine, vendar je v tem času edino to možno. In če se povrnem k naslovu član- Bredlog ni bil sprejet pri tistih proizvajalcih cigaret, kjer še nimajo uvoznih težav, oziroma še vedno računajo na pomoč družbe pri reševanju uvoznih težav. Tudi ocene, da je to vračanje na staro, že preživeto tehnologijo, ne .držijo, saj .tovrstni filtri kvalitetno enakovredno zame-njujejo uvozne. V TOSAMI ocenjujejo da nam samo tehnološke rešitve z domačimi surovinami omogočajo proizvodnjo za kupce v Jugoslaviji in to takrat, ko bodo visi v težki situaciji in pri- ka, kako najprej, predvsem z vidite vseh tistih, ki so dolgo združevali delo v tej donosni proizvodnji, potem odgovor ni ne enostaven dn ne lahek. Preveč je v tej proizvodnji v Ju-goslavidlj kapacitet, preveč različnih interesov, ki so ograjeni z admini-strativnimi plotovi dn ne omogočajo vsem proizvajalcem proizvajati v pogojih, kjer odločajo tržne zakonitosti. Franc Cerar, ing. Zvočno - izolacijska pregrada pri C0NDUX mlinu Z namenom, da ponovmo recikliramo sekan dam e surovime ikot so: odpadni ivOjožki, plenioe, celuloza, vlakina preje, odpadki konfekciije, filtrov (itd., smo kupili mlin za dro.b-Ijelnlje odpadkov. Namestili smo ga v oddelku miikallniioe Ob pletilnih strojih. Hrup, iki ga je povzročali mlin med obratovanjem, je presegel dopustno mejo in neugodno vplival na počutje delavcev oddelka. Z namenom, da zaščitimo čtelavde pred hrupom, smo /naročili pri TIO, Tovarna instalacijske opreme INDRIJA zvočno izolacijsko pregrado. Namen zvočno-dzollaaijslke pregrade je, da zaščitili zunanji del pred hrupom, obenem pa optično in funkcionalno deli prostor. Izdelana je iz jeklenih pocinkanih okvirov v katere so vstavljena polmiila iz zvočnlo ahsoroijskega materiala, zaščitenega proti sipanju. Notranja stran je perforirana in s tem je dosežen povečan alhsoroijslki efekt. Da je možen dostop do mlina in kontrole med obratovanjem, je izdelovalec namestil vrata in okno z dvojno zasteklitvijo. Zaradi Izmenjave zraka in hlajenja motorja sta nameščena zračnika za Izmenjavo zraka. Take pregrade dušijo ropot od 4 do 10 dB (decibelov) kar je pa Skupni delavski svet je na svoji prvi redni soji dne, 24. 3. 1982 imenoval komMiljio v sledeči sestavi: Predsednik Anzi Priiicterdik dipl. (ing. Jamšek Firalnc, Tomažič Stane, Murn Maruša, Domiitrovič Vanda. /Prvo redno sejo komisije smo imeli 22. 4. 1982 in sprejeli naslednje SKLEPE: 1. Neitealliizrani predlogi, ki so bili dalj časa v »postopku« (od leta 1976) in niso Mili v DO realizirani se nagradijo kot »dobra deja«. Občasno bomo posredovali spisek teh predlogov strokovnim službam z namenom, da se jih vključi v program dela. 2. Vse novo priispfele predloge (ideje zamisli) bomo nagradili z osnovno nagrado, kot dobra ideja /in jih vodili v postopku (do 1 leta). V primeru realizacije pa se bo izračunala gospodarska korist in avtorju izplačala Odškodnina. Nadalje smo pregledali vse še ne- odvisno od višine zaščitne komore, višine stropa in od oddaljenosti sprejema. Ostane še zaščita mlina pri stroju za izdelavo hlačnih plenic JOA. Oprema je že naročena in bo v kratkem tudi dobavljena. Anzi Friderik, dipl ing. realizirane predloge v postopku dn sprejeli naslednji SKLEP: da /se predlogi: Pakiranje vate v Obliki rolane brez papirja — avtor Rožič Franc dipl. tog. Stroj za navijanje /ovojev — avtor Rožič Franc dipl. tog. Izboljšava stroja za zvijanje traku vat — avtor SvetHim Vinko. Nakup alibi note — avtor Florjančič Matevž. Sprememba vodenja koprene — avtor Viljem Dolenc. Izdelava operacijskih kompres — avtorici Murn Maruša in Kamin Pavla. Drobilnik za ceiluilozne odpadke — avtor Svetin Vinko. Stroj za /izdelavo »Novi Vir« — avtor R/ožič Franc dipl. ing. Strtoj .za iadeHavO tamponov — avtor Rožič Franc dipl. ing. Strojna izdelaiva sterilne gaze avtorici Kamin Pavli, Murn Maruša. Sprememba pakiranja sanitetnih izdelkov — avtorici Kamin Pavli, Murn Maruša. Predlog za povečanje asortimana izdelkov iz netkanega blaga — avtorica Kamnin Pavl. Predlog spremembe načina pakiranja »VIR« vložkov — avtorici Breznik Heema dipl. tog., Kamin Pavii. Dodelava transportnega traku s trgaflintaom za odpadni mattarial — avtor Slavko Bajec oec. Izdelava gobic iz gaze (TUPFER) — avtor Rožič Franc dipl. tog. Izboljšava na stroju »JOA« — avtor Jamšek Franc. Opis lin/ovacije — avtor Bokal Franc — KOndenčni Jionci Predlog za uporabo surovin domačih dobaviteljev za higienske izdelke — avtorji Franc Peterlin dipl. /ing., Franc Rožič dipl. ing., Dolgan Dušan. Predlog /za uporabo Tosamima vlaknovine, kot čistilne tkanine v fotokopimh strojih — avtor Feliks Vodlan tog. Izdelava cigaretnih filtrov iz viskoznih Vlaken — avtor Rožič Franc dipl. inig. Uporaba odpadkov bebi hlačk — avtorica Rožič Ančka. Delna nadomestitev celuloze — avtor Rožič Franc dipl. ing. nagradijlo kot »DOBRA IDEJA«. Predlogi: Izdelava alu-kompres — avtorica Murn 'Maruša. Zaščita proti poškodbam unifiila — avtor Potočnik Avgust. Nož za rezanje krajca na dvoši-rinslkih statvah PICCANOL — avtor Videmšek Andrej sp v postopku za izračun gospodarske /koristi. Navede-n/i predlogi so že leto dni v uporabi. Predlog: Rešitve izdelave _ zdravniških mask s trakovi /to stroja za izdelavo Jedeh — avtorja Merkužič Marjan in Viidergar 'Marjan. Na podla; gi predračunia gospodarske koristi izplačana akontacija v .Višini povprečnega OD SRS za preteklo leto 1981. Na koncu naj omeniim še, da je vsaka dobra ideja in zamisel nagrajena. Želimo, da /bi prejeli več idej o izboljšavah tudi od delavcev, ki upravljajo s stroji in imajo dobre zamisli, vendar jih ne prijavljajo. V ta namen se lahko obrnejo po pomoč na vpdjlo izmene, oddelka aM pa tudi na člane komisije. Anzi Friderik dipl. /ing- Delo komisije za inventivno dejavnost Stroj za maske Zarodi stallinega upadanja rnažnio-s4ii uvoza iz zahodnih držav je tudi Tosaima prenehala uvažati razne finalne izdelke in jih pničefla z ilastno tehnologijo ail pa licenčno pnoizjva-Jati sama. Med zgoraj omenjene izdelke spadajo tiudli zdravniške ma-s-ke, ki jih bomo prtičelli izdelovati doma. Možnost se Je pojavila zaradi tega, kiar osnovni material, kd ga uporabljamo (vlaknovina), sedaj izdelamo v Tosamii, prej pa bi ga bilo potrebno uvoziti. SjtmoJ, ki je potreben za izdelavo Uteslk je deljen na dva dela: 'na prvem se zlaga osnovni izdelek, na drugem pa se na malsko polavto-maitlsiko šiiivajo trakolvd. Idejno, konstnukcdjsko in izdelav- začetku meseca maja smo na skupščini društva inženirjev in tehnikov tekstilcev izbrali novo vodstvo, ki naj bi aktivno vodilo društvo v naslednjem dvoletnem mandatnem obdobju. Za novega predsednika je bdi imenovan tov. GORNIK Franc, dipl. lr,g-. kii je do sedaj opravljal dela Podpredsednika. V preteklem obdobju se je dru-tvo srečevalo z zaostrenimi pogoji uela, kar je v določeni meri tudi PUvalo na aktivnost. Najbolj uspešno je bila organizirana ekskur-dia v atomsko centralo v KRŠKO, atere se je udeležilo tudi večje šte-uo naših članov. Predavanja, ki so h!'!a organizirana v prostem času so ua slabše obiskana, čeprav lahko no je bil stroj oblikovan v otročki konfekciji, kjer bo tudi obratoval. Mehanske dele je delno izdelala mehanična delavnica, dokončno pa je stroj usposobila elektro služba. Glede na ito, da je to praktično prototip in da so se pni izdelavi pojavili razni nepredvideni problemi, se je tudi izdelava malo zavlekla. Vseeno pa je vse Skupaj sedaj tako daleč, da bo sitno j ver jetrno pričel v juniju ali juliju obratovati. Ker se bo Verjetno pokazala še kakšna pomanjkljivost, bo tudi to vodilo za nadaljnje lizbOljšaive na Stroju tako konstnuikcijiske kakor tehnološke. Iz prakse nam je namreč poznamo, da tudi v tujiiinii natoalvljenii stroji v začetku ne delajo brezhibno in je potrebno na njih izvajati razne spremembe in prilagoditve, zato smO pni domačem toliko bolj zadovoljni, če uspešno prestane začetne krče in potem normalno steče. rečemo, da so bila Izredno zaimirmi-rva. Na prvi seji novoizvoljenega predsedstva smo govorilli predvsem o programu dela v letošnjem letu. PostavilM smo si nalogo, ,da orgami-ziraimp in opravi,mo tri ekskurzije v bližnje tovarne ter pripravimo tudi štiri predavanja. V planu imamo ogled sejma. Aktivno naj bi se začeli vključevati tudi v športno rekreativno dejavnost. Precej smo govorili tudi o vključevanju članov društva v reševanje nastalih problemov v naših delovnih organizacijah. Ce hočemo izpeiljatd zastavljene naloge moramo povečati tudi lastno udeležbo pri tem. 2e na skupščini smo se dogovorili o povečani člana- rini, in upamo da se zaradi tega ne bo znižalo število aktivnih članov. Ugotavljamo, da bodo zastavljene ,nallOge, ki jih moramo izpeljati zadosten porok za povečano aktivnost društva. Pri tem ne smemo pozabiti dejstva, da je aktivno sodelovanje vsakega člana največja garancija za uspeh pnipravljenlih akcij. Jože Podpeskar, dipli ing. Občinski praznik -23. maj Okoli (tisoč ilj udi se je zbralo na zboru Ljudske fronte, ki je bil 23. maja 1937. eta na Taboru nad Ihanom, To je bi največji shod tako po udeležbi, (kot tudi po sestavi udeležencev, Ikd so bilM povečani delavci. Največ jih je bilo iz Papirnice Količevo. Zbora so se udedeždli tudi ugledni aktivisti, (kot Tone Tomšič, Pepca Kardelj, Vida Tomšič, Angelca Ocepek, Maks Stermecki, Tone Dolinšek in dlrugli. Shod je organizirala partijska celica Doto — Prevoje, imel pa je močan vpliv na kasnejša dogajanja predvsem na vstajo 27. julija 1941 v domžalsko kamniškem okrožju. Ob priliki 45-iletnioe velikih dogodkov v našem ožjem okolišu, v spomin na katere praznujemo občanski praznik, čestitam v imenu uredniškega odbora Tosame vsem družbenopolitičnim organizacijam, samo-upavnim organom in delavcem Tosame. S. Rode DIH - Jarše ima velike načrte 4. julij - Dan borca Povrnimo se v težka iVojma leta, ko so naši borci .koralkaili bičani od vetra dn dežjja, slkosai temne gozdove in »ovnažnlikave zasede. Skušaijimo si zamisliti njihove m/isli: žeiije po svobodi, tapflli soibi, obloženi miizd in mirnem živil|j'em(ju. Pa danes, po veoimd (imamo vise to, kasr so v tistih nam davnih časih sanjali z odprtimii očmi. Včasih slišimo mladi marsikatero pikro od starejših, češ da znate ceniti, >kar smo vam s težavo priborili. Morda smo na videz res takšni, am-pmk, isaj vse sivojte življentje živimo v svOibodli in Mjuib priipovedovaniju se nie moramo docela vživeti v pogoje, 'ki so bid talko drugačni od današnjih. Vendar upam, ne samo t», vem, dia mladi ne bomo mikolii razočaraM tistih, iki zaupajo v nas, v naše delo dn celo v našo mladostno nepremišljenost. Oe pride čas, upajmo, da nikoli, 'bomo borci vsi brez lizjem in bomo nadaljevali pot vas, ki praznujete svoj prazniki. S. Rode Pogovor z vodji izmen V tej števliliki »TOSAjME«, vam predstavljamo vlodije izmen posameznih oddefllktoiv v TOZD Saniteta. V njihovo vlogo v procesu prodzvonje poznamo. S kakšnimi težavami se srečujejo -pa nam naj pOvedto sami. PETERKA Tone — tkalnica ovojev: Največ težav v proizvodnji imamo zaradi pomanjjkanja preje in njene slabe kvalitete. Plosledica tega je neizpolnjevanje plana, vsakdanje premeščanje delavk, povečanje bolniških izlasitankdv Sitid. Vse to vpliva na vzdušje v oddelku, nižje OD in manjšo proukitivnost. Na spltošno pa ugotavljam, da v DO nimamo pravega reda in dasci-pfldmte. Za svoj oddelek lahko rečem, da je precej bolje, saj so zaposlene starejše delavke. Kljub temu, da se vsak dan srečujem z raznimi težavami lin problemi se dobro razumemo din velja vsa pohvala delavkam saj so prizadevne in delavne. CERAR Franc — vlaknovinski oddelek: Delo poteka v treh izmenah. Problem je v tem, da ni ljudi t.j1., da skoraj nobena izmena ni kompletna. Delovni pogoji so slabi, prepih, vročina, obloženi smo z metkanim blagom, skozi oddelek teče transportna pot, nimamoi odsesevalnih nap itd. Iz tega sledi, da tudi linija nima danih pogojev za zahtevno proizvodnjo visbke kvalitete. Kvaliteta je najvažnejši element pri izdelavi metkanega, vendar se tu srečujemo s slabo hidrofiilnostjo Vlaken, zgodi se, da primanjkuje kemikalij, čeprav imamo domačega proizvajalca. Ob Vseh teh težavah in slabih pogojih nočno delo ni prijetno, zato tudi z OD nismo 'zaidOVoljnii. OdnOsi v oddelku niso dobri, ilah-k bi se O skupnih težavah skupaj poigovOrlilli in marsikateri problem sami irešiiM.. Vezani smo tudi na normo, če pa linija zahteva veliko preventivnega vzdrževanja in dnevnega čiščenja, kvaliteten material, je tudi norma včasih imedOsegljiiva. Trudimo se, da bi čimbolj in več naredili! in dosegali tako kvaliteto netkanega blaga, ki bi jo lahko namenili za izvoz. PIRNAT Milena — belilnica: Začetek dela je za vse enak. Zjutraj je prva malllaga naročiti osnovni ma/brial, da proizvodnja 'teče nemoteno. Zadnje čase imamo več izvoza: vato za Dansko in gazo za Nemčijo. Velikokrat prihaja do zastojev zaradi Okvare strojev kar nam da vedeti, da imamo še zastarelo tehnologijo. Menim, da bo treba 'počasi misliti na modemlizaoijo oddelka in njegovega estetskega izgleda. Z bnljšimi poghji in tehnologijo bomb tudi lažje liizpoflnjevali zahteve po večji in kvalli/teltnli proizvodnji. Dela se v treh izmenah, torej tudi .ponoči, zate tudi fantje nekaj več zaiSlUžijlo. Da je nekaj več v kuverti marsikdo vidi, ne vidi pa preču-tih noči, kli slo v tem denarju. SVETLIN Vinko — mikalnica: Jutranje delo se ponaivflja. Dnevno naročamlje materiala, oddaja gotovih lizeilkav, razporejanje delavk. Prli zadnjem se včasih zatakne, ker Je vsaka rada dela na stalnem delovnem mestu, vendar je ob današnjem pomanjkanju materiala to nemogoče. Z malo dobre volje se tudi to uredi. Velliko proizvodnje namenimo za izvoz, zato je potrebna posebna kon-tooila s Sitrarai vodij izmen in samih ‘tolavk. (klavni proizvod oddelka so hlačne plenice, ki so zelo iskane na domačem itrgu in seveda v tovarni H- vršita. Naša proizvodnja je precej odvisna od ikva/litetnega materiala, če le ta je, ni problema izpolniti plan. V ddeiku so zaposlene pretežno ženske, ki opiravijajo zahtevno delo v ne lahkih 'pogojih, menim pa, da njihovi. OD glede na to niso primemi Za uspešno poslovanje mikalnice si želim boljšo oskrbo z repromateriali, z dobro kvaliteto materialov, ostalo ie naša Skrb. VEHOVEC Andrej — avtomatska tkalnica Naša gaza gre v nadaljnjo predelavo v konfekcijo za komprese, ple-nice in izvoz. Imamo dosti vzdrževanja, vzdrževalcev pa nam manjka. Lahko rečem, da je preskrba s brejo boljša, prav tako njena kvafli-tota. Specifičnost oddelka je veOdk ropot, ki pa 'bi ga lahko omilili le z novimi soobnejšdmd stroji, zato morajo ženske Obvezno uporabljati zaščitna sredstva — vato. Zaradi tega vsako teto opravljamo zdravniške Preglede, vendar do sedaj ni bilo zaradi tega ugotovljenih poklicnih obolenj, pojavlja pa se naglušnost. Za .vsako novo delavko, ki pride v daš oddelek, je začetek dela težak, dokler se ne privadi dala in ropo-to. V .primeru odsotnosti tkalke, nje- no mesto prevzame pomočnica, ki mora prav tako znati upravljati s stroji. Zaenkrat kar gre, da bi te tako ostalo. FLORJANČIČ Vasilija — sanitetna konfekcija Delam izmenično, dopoldne in popoldne. Delo vodja izmene v dopoldanski izmeni je uvedena praksa: naročanje materiala razporejanje delavk na dela, ki so planirana z operativnim planom. Kot drugod je tudi v našem oddelku precejšnje pomanjkanje materialov, zato sledijo dmavna premeščanja delavk na druga dela. Osnovni, material .ni vedno dobre kvalitete zato je potrebno veliko natančnosti, če hočemo doseči kvaliteto za domači trg in izvoz. Slednje bi 'lažje dosegali tudi z boljšimi pogoji dela in inagrajevanjem. Ker pa se pripravlja nov sistem nagrajevanja po delu, pričakujem, da se bo to uredilo v zadovoljstvo nas vseh. Situacija je težka in bo še težja, zato je treba totonmiirati delavce, kajti te s 'Skupnimi ‘močmi 'bomo zmogli odpraviti težave, ki nas spremljajo. MERKUŽIC Marjan — otroška konfekcija: Ni .problem dodati, če imaš za to dane vse pogoje, da imaš dovolj ljudi, normalne delavne pogoje, sredstva za delo, česar v današnji gospo-daskii situaciji več ali manj ni. Širok proizvodni asortlman zahteva irazldčne osnovne in pomožne materiale, vendar teh dostikrat ni, tudi zaradi omejitve uvoza in pomanjkanja deviz. Zato skušamo v sodelovanju s strokovnimi službami manjkajoče uvozne materiale nadomestiti z domačimi. Uspeli smo zamlanjatd uvožene gumbe za hlačke in folijo toda ugotavljamo da so materiali slabše kvalitete, zato smo v oddelku pri- krajšani za dohodek na s boške, ker so normativi za porabo materiala ositali nespremenjeni ob 'tej zamenjavi. Malo 'nas moti lokacija oddelka, kajti imamo iveOdlklo 'transporta, ves dovoz in odvoz materialov gre po dvigalu. Odnosi v oddelku so dobili, sigurno pa včasih pride do problemov, ki .pa jih v glavnem povzročajo težave, ki nas spremljajo. 'Prvenstvena naloga v dani situ-adlij nas vseh mora biti čim več in čim bolj delati, da bomo dosegali dobre poslovne rezultate in ustvarjali pogoje za naš osebni standard. REMS Janez — pripravljalnica: Preskrba s prejo je dosti boljša kot je bila v lanskem letu. Se prihaja do zastojev, ki pa jih povzročajo drugi vzroki kot so: okvare strojev, pomanjkanje delavk — nekaj jih je odšlo v pokoj, bolniški izostanki. Naše delavke so vajene vseh del, ki jih rv oddelku opravljamo, zato nam pri premeščanju delavk na druga dela to ne dela težav Proizvodnja v pripravljalnici zahteva dosledno in natančno delo, kajti vse napake povzročajo 'težave v tkalnicah, mikalni- oi. ZUPANČIČ Miran — oddelek filtrov V našem Oddelku dimamo glavni in največji problem z zastojem. Materiala imamo dovolj, le naročil ni. Zaenkrat (imamo dola za približno dva meseca — proizvesti je treba okoli 200 miliijonoiv filtrov za Turčijo. Proizvodnja obratuje ,s 50 % zmogljivostjo, zopet je nastal višek delovne site česar smo pri filtrih že 'vajeni. Približno polovica delavk je premeščenih v TOZD Saniteta. Kriterij za premeščanje je problem zase. Vsak pravi, zakaj ravno jaz? Do zdaj dimamo ..prakso, da prve preme-stimo tiste delavke, ki so najmanj časa v oddelku. Poleg tega gledamo na to, da stnoumiilci ostanejo na svojih mestih. Okoli 9 delavk dela pri proizvodnji Virbel vate, 8 pa trenutno šiva izdelke iz netkainega blaga. De-te delajo posteljnino za bolnišnice in umivaine vrečke. Po teh dzdeOikih je povpraševanje veliko, ie cena je problem, ker je precej visoka. Glavno vprašanje, ki delavke zanima je osebni dohodek. Razumejo to, da so premeščene, ker pač ni dela, pri denarju pa se seveda zatakne. Vise premeščene delavke gredo v gllavnean na slabše ocenjena delovna mesta, način obračunavanja OD pa še zdaj mi razjasnjen. Glede isaimega vzdušja v oddelku bi rekel samo to, da je že na prvi pogled vidno. To se opaža tudi pri delovni disciplini, saj je v teh pogojih, vsaj zdi se mri, vsak bolj previden. V oddelek se je naselil nekak strah, češ, ikaj bo jutri? Mislim, da je prej, tko smo imeli dela na pretek, bila slabša disciplina, prej smo bili bolj sigurni. Obratno pa je s storilnostjo. Ko je bilo dela dovolj, smo delali na kratke roke, hitro in z veseljem. Zdaj pa je dela malo, zato tudi storilnost pada. Tako dolgoročnejše rešitve zaenkrat mi din (lahko sarmo še čakamo na večja naročila. Želimo pa si seveda, da bi se časi, ko smo veliko delali, vrnili. OUvl/en je teče V mesecu maju je 50 let dopolnila GOSTIC MAJDA, ki bo novembra dopolnila 35 let delavne dobe. Skorajda za rep ujet Intervju, če ne hi že »pobegnila•< v pokoj. Delati je začela s 15 teti v konfekciji (1947. leta), delala je tudi v kardaih, kot starejše delavke še vedno rečejo miikataiai, in v beHilnici. 1952 je zbblela za TBC, se potem pozdravila, toda 1958 se je bdlezen ponovila in jli precej časa grenila življenje. Zaradi tega je kasneje spet delala v konfekciji, kjer je bilo delo ilažje in katerega je lahko opravljala. Qb njeni 50 letnici, bi bilo krivično govoriti sarmo o delu, kajti pet desetitetij jii je prinslo veliifoo lepega lin ituldi hudga. Kot otrok je preživela drugo svetovno morijo dn revolucijo. Da je tudi sama pomagala v tem boju s ponosom pove. Njena družina SRAJEVIA na Hudem, je bila inapredna lin zato so tudi otroci sodelovali pni »Sokolu« v RadomUjah, kot idokaiz je pokazala orumenelo fotografijo, Iki nosi letnico 1939. Kot 8-fletno dekletce je že »telovadila« pri SOkolu, pela v pevskem zboru. Zato ni popolnoma nič čudnega, če je naša družina pa mamina družina zavzeto že v zaičetku delala za partizane, Oče pa se je pridružil partizanom. Pokojna sestra Tončka je že delala pri Kocjančiču in ije od tam prinašala sanitetni material, pa smo ga ipofem pošiljali v Rudnik. Talko sem blila večkrat kurir za prenašanje pošte ali materiala. Vojna ni bila lahka za nikogar, tudi otroci tat smo bili mi smo se dobro zavedali kaj je borba in tako danes popolnoma drugače gledamo na pridbitve kot mladi, desetletja po vojni .rojeni. Zdaj delam v .konfekciji d,n se velikokrat ozrem k plani- nam, a pogled na drugo stran me navda s ponosom. Pred mano te razprostira vse kar smo v 35 letih deda »•skup spravili«. Življenje današnje je drugačno. Zdaj so pralni stroji, včasih pa je bilo treba prati na potokih v mrzli vodi ob vetru, mrazu. Danes je veliko otrok v vrtci j, sama sem sicer bila vesela, da sem imela, dobro taščo, da jih je pazila. No ja, poročila sem sem 1951. leta in imela dva troka, danes pa delam samo popoldan da lahko pazim na vnuka. Z možem sva stanovala pri njegovih pni Bognar-čku na Prevojah. Ker pa je bila hiša Vlažna majhna sva 1964 zastavila na novo in se 1966 vselila v zdajšnjo hišo. Nii bilo lahko delala sem nadure za več denarja doma pa so me čakali otroci, hiša... Hitro mineva čas, hitro od takrat ko smo v 'kanglici za malico nosili fižoli in »črn kofe» pa do zdajšnje »kuhinje v tovarni.« Se veliko je Majda imela povedati. O tem, kako so si s sestro in bratom izmenjavali očetovo kolo za v službo, kako je pela pri ženskem pevskem zboru v tovarni 1950. leta ki ga je vodil pokojni Božič iz Radomelj, kako se rada ukvarja z rožami pa da se je rada oblekla v narodno nOšo, pa o težki bolezni moža. Sedaj dela v otroški konfekciji, kjer šiva bolniške kape. S sodelavkami se dobro razume in jim je hvaležna za danilo, ki so ji ga kupile ob .njenem prazniku. Toliko o Majdi Gostičevi, veliko bi se še dalo napisati, vsak po svoje dživflja zgbdovino in taka pričevanja so zanimiva. Se na mnoga teta! Naš današnji sogovornik, petde-settetnik BELCIJAN FRANC se je rodil na Viru. Njegov oče je bil zidar v Kocjančičevi tovarni, mama pa je bila doma. V družimi so bili trije otroci, od katerih sta dva umrla že zdlo mlada, sestra pa kasneje, tako da je FVance ostal edini otrok. Od 11. leta starosti je bil pri tetri na Gorjuši. Tam Ije tudi preživel vojno. »V vojmi seveda nisem sodeloval, saj sem MI še otrok. Vendar sem še kako občutil tež okupatorjevega čevlja. Večkrat so Nemci ,streljali na nais otroke, ko smo pozno hodili po krmo za živino. Spomnim se dneva, ko so nas zalotili — bratranca sestrično to mene — ko smo se vračali s traivnika. Ravno se je menjala straža na Krumperku in nas niso poznali. Celo uro to pol so streljali na nas. Potem se tudi spomnim, kako objestno so se vedli talko imenovani raztrganci. Neke noči so se ustavili ravno pni naši hiši in toliko časa razMjali po oknu, da se je odprlo. V -sobo, kjer sva spala s starim očetom so nama nametali celo skladovnico drv od zunaj. Vtes sem se tresel od strahu, ko so grozili, da bodo zažgali hišo, če ne povemo, se gre na Ttrojjico. Izdajali so se 23 paretizane, vendar smo jih dob-1dn smo raje 'moKSaili. K 90 se naveličali razgrajati in so oclsli. Popoldne so se vračali in se nam posmehovali. Tudi sicer je bilo tned vojno na Gor j uši »-pestro«, saj J e bilo na Kmmperlku miinsko po-y m smo bili v stadnd 'nevarnosti, na eksplodirajo mine«. V šolo je France hodil v Dob. V stari Jugoslaviji jfe naredil dva raz-leda, naslednja dva v nemški šoli, nakar so leta 1943 zažgali dobsko s,°lll9- .Po osvoboditvi je naredil še Peti in šesti razred. Jeseni 1946, 9. septembra je bil 'sprejet v Kocjančičevo tavamo. »V tovarni je bil oče zaposlen kot z'dar, zato je Kocjalnčdč tudi mene Vze1'. Učil sm se za strojnega ključavničarja. V tem času sem ise tudi vrnil z Gorjuše domov na Podrečje. takrat so bili veliko drugačni časi. otar sem bil _ 14 let to edini vajenec, v ^mehanjični delavnici« sva biila sa-toa z mojstrom Iki je bil zelo strog. Moram povedati, da mojemu mojs- n' bilo pogodu ,da sem na to me- Pnišel jaz, zato mu ves čas nisem 0lt pri sem to sem imel zaradi tega «o težav. Kljub temu pa lahko nečem, da je bil imojister eden bolj-™h v svojem poklicu (bil je kovač) ™ serti po njem »prevzel« veselje bo umetnega kovaštva. Tovarno so beeembra 1946 naoiOnaldzirali, Vendar sem bil jaz premalo časa zapo-s,l^n, da bi občutil kakšno razliko.« - Med počitnicami je sodeloval v jJladinski delovni brigadi Sežana — t)ujt>ovlje, pa tudii udarniškega dela se Wi branil. . /'■Vajeniški, izpit sem opravil leta 949 v Kamniku. Leta 1952 sem od-/: na služenje vojaškega roka v ./Ostar. Takrat je šLuženlje trajalo P/teta, dodeljen pa sem bdi k avl-aoiji. v tistem času pa je bil v Za- grebu kongres ZK, na katerem so znižali vojaški rolk s treh na dve leti. Bilo je vsesplošno veselje. Ko sem prišel leta 1954 iz vojske, sem se zapet zaposlili v Vabi, kamor me je sprejfeil takratni direktor Pogačnik. Vendar v mehanični deiavnici ni bilo mesta, zato siam šel v tkalnico ovojev kjer sem ostali mojster na izmeni pet let, od tega eno leto v Studi. Od leta 1959 pa sam zopet v mehaničnii delavnici.. Leta 1957 sem se poročil. Tudi žena je 35 tet delala v Tosami lani se je upokojila. Eno leto sva živela na Področju, potem pa sem po teti podedoval hišo. Loto je bilo treba adaptirali, kar pa je izredno težko. Povem vam, da je težje popravljati staro hišo, kot graditi novo. Hiša je bila v slabem stanju, podkletaili smo jo in renoviraM. V tovamii z ženo nisva dobila nobenega posojila, čeprav sva zaprosila zanj. To je edino, kar ise mi v toliko letih ni zdelo prav. Vsak je videl ie-to, da sem podedoval hišo, čeprav je biila v slabem stanju. Tako zdaj z ženo »gradiva« že 25 tet, nikoli ni konca to kraja. Pa vendar se ne imiisilim pritoževati, saj smo si za sito uredili dom, ki je prijeten, res pa ni reprezentančen. Ne morem se ne vem klkao postavljati, tako ikoft nekateri, ki imajo lepe hiše to nove avtomobile. 'Pa človek ne more imeti vsega! Jaz sem kar zadovoljen, posebno še, ker .se dobro razumem s svojo družino — tako z otrokoma, kot z ženo, ki me je vedno .razumela ta mitooM ničesar očitala, če sem šel z doma. Vedela je, da sem veseljak in da drugače ne more biti. To pa je danes veliko. Konjički tovariša Beteijana so izredno zanimivi to mu vzamejo praktično ves prosti čas. V posebno veselje mu je urejanje vrte, na katerem posveča .posebno pozornost gojenju trte. Njegov »vitalograd v malem« letos lepo kaže. »Kot sem že omenil, imam posebno veselje do umetnega kovaštva. Zeto rad delam razne okraske, svečnike, tudi kakešn stol bi rad naredil.« iP|o .srcu je France veseljak, zato ni čudno, če je velik ljubitelj muzike. Zelo rad prime v roke harmoniko, ljudje ga radi vabijo na slavja, žlasti svatbe. Pravi, da je sodeloval že na okoli 60 svatbah. Igra diatonično harmoniko, kar je danes že redkost, saj je igranje na njej težje, kot na klavirski. Povem naj še to, da je France popoln samouk. »Kot ljubitelj glasbe aam izredno vesel, da pojem v našem Oktetu. Dvakrat tedensklo 'imamo vaje, ravno zdaj se pripnavljlaimo na revijo oktetov v Šentjerneju. Za naprej sli želim, da bi bil zdrav, da bi srečno dočakal upokojitev, do katere imam še okoli 9 tet. Želim si, da bi se tudi na delu enako dobro 'počutil, kot zdaj, saj se s fanti dobro razumem, lahko jih pohvalim, 'da so dobri in pridni delavci.« Enako mu želiiimo tudi mi in mu ob njegovem prazniku iskreno čestitamo1. S sej samoupravnih organov 1. Sprejmejo .se dopolnitve novih delovnih mest s povečano nevarnostjo poškodb ikot je 'bilo objavljeno v jlavni obravnavi z upoštevanjem predloga za delavce iz kemijskega in fizikalnega laboratorija. 2. V enotno komisijio za odpis med letom se imenujejo: Piodpesikar Jože, Kerč Helena, Požar Anton, Rozman Stefan, Drčar Milan. 3. Potrdi se izplačilo nagrade v znesku 200.— din za inovacijo št. 77/3 — fcondenčni lonci avtorja Franca .Bokala. Potrdi se izplačilo nagrade v znesku 200.— din za predlog št. 82 — uporaba Tosamine vlalcnovine kot čistilne tkanine v fotokopirnih strojih s predloženim načinom previjanja avtorja Feliksa Vodlana. Vsi predlogi, ki jih pripravi komisija za izplačilo, naj bi bili pogojeni z mnenjem .strokovnih služb o možnosti realizacije. 4. Pritožba tov. Berdajsa Srečka za varstvo pravic delavcev v zvezi z odločitvijo disciplinske komisije se zavrne ta potrdi sklep disciplinske komisije — izključitev iz delovne organizacije. Sprejem samoupravnih sporazumov Sprejme se Samoupravni sporazum o ustenovdtvd skupnosti združenega dela za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje na področju proizvodnje, prometa ta porabe zdravil. Za delegata za prvo sejo skupnosti se imenuje tov. Babnik Janez. 'Pristopi se k sodelovanju z Zavodom >za organizacijo ta informatiko ZORIN za strOkovno pripravo gradiva za oblikovanje delitve osebnih dohodkov po rezultatih dela po posvetovailnem načinu. Sprejme se Samoupravni sporazum o ustanovitvi. SIS za varstvo pred požarom občine Domžale. OD Sprejme se Poslovnik o izračunavanju OD za teto 1982 z naslednjimi spremembami: — 16. člen, točka l/c naj nižje na-domesbido za boleznino 6J110,00 dim — 16. čilem, bdč.ka 2/b nagrade učencev strolkiovnih šol 1. letnik 2.230,60 din — ta dve vi-šimi nagrade se črtajta iz Poslovnika H. letnik 2.788,25 dim za OD 1982 — 16. člen, točka 3/c dnevnice za službeno potovanje v tujino V skladu z Uradnim listam SFRJ 13/1982 se iz Posfliovmfflka o izračunavanju OD za leto 1982 črta 2. in 3. odstavek določila 3/c — 16. člen, točka 3/f stroški prevoza. na delo Zaradi podražitve avtobusnega prevoza ise porveča nadomestilo za stroške za prevoz na delo in sicer: a) bivališče do 4 km od delovne organizacije — 341,00 din b) bivališče 4 — 8 km od delovne organizacije — 495,00 din c) bivališče od 8 — 12 tam od de-loivne organizacije — 648,00 din d) bivališče nad 12 km od delovne organizacije — ,801,00 din — 16. člen, tačka 3/g vffišna dm specifikacija izdatkov za prehrano. V osnutku Poslovnika je /višina regresa za prehrano med delom 876,00 din, v skladu s sprejetim GN pa višina regresa za prehrano med delom znaša 1.140,00 dih na delavca. — Tabela V — oddaljenost krajev od delovne organizacije d) kraji v razdalji nad 12 km od delavne organizacije — tej točki se dodajo še kraji: Ljubljana, litija, Kamnik — 16. člen — dnevnice prenočevanje z računom se poveča s 425,00 na 486,00 din. Počitniška dejavnost Sprejme se Poslovnik o koriščenju počitniških kapacitet z naslednjimi spremembami: — v tački 6 ocendtvene tabele se za sodelovanje v samoupravnih organih delegacijah in DPO namesto 10 da samo 5 tačk — k 11. členu se doda: OSZ pbtrdi razpored prosilcev po datumih, zamenjava le teh med posamekniimi prosilci brez odločitve komisije ni mogoča. Obvesti se prosdloe za letovanje v počitniških kapacitetah, ida na prijavnicah navedejo bolezen v družini, v kolikor tega še niso stanj®. Komisija za družbeni standard — dopusti — je na podlagi prijavljenih delavcev izdelala razporeditev za letovanje in poudarila naslednji člen poslovnika: V primeru, da prijavljenec iz neupravičenih razlogov ne odpove koriščenja pravočasno, nima pravice zahtevati vrnitve vplačanega zneska. V tem primeru prijavljenec tudi izgubi pravico do koriščenja počit- niških kapacitet v naslednjem letu. Rok za odpoved koriščenja je najmanj 7 dni. Ostali sklepi: Strokovne službe in vodstvo TOZD Saniteta naj pospešita pripra- vo vse potrebne dokumentaoije za izdelavo linije za vložke Vir super, da ne bi bili pri proizvodnja vložkov tako odvisni od dobave bombažne preje. Korošec Nada Mežnar Silva PREDSTAVLJAMO VAM INOVACIJO Nož za rezanje krajca na dvoširinskih statvah Videmšek Andrej opravlja delo vzdrževalca I v avtomatski tkalmicd. Prt delu je opazil, da je prihajalo pogosto do zaštojiev zaradi lomov nosilcev hritvdoe za rezanje krajca na dvovišinskih statvah (ki jih je bilo potrebno zavariti), zaradi pogostih menjav britvic (ždvliejmska doba je bila cca 5 dni), zaradi menjav šivalnega jermena, ki se je obrabil in pretrgal (menjava na 30 dni). Nož napravljen po njegovi zamd-si je iz odpadnih delov Matov žag za železo in ga je ločno Oblikoval in nabrusil. Namestil ga je na sprednjem delu prlsnika pod zaščitno desko in s tem preprečil poškodbe tkalk, kar je bilo možno prt rezanju z britvico. Prednosti novega načina rezanja krajca so sedeči: nož se lahko nabrusi na stroju dn v izvezi s tem ni zastojev, tkaniina je zaradi novega načina rezanja širša, delo je varnejše in znaten prihranek ma materialu. Predsednik komisije za inovacije Anzi Friderik, dipl. ing- F * t ■ I SRS za leto 1982 v kegljanju Dne 22. maja smo se zbrali prvaki regij in ekipa organizatorja na lepem deset-steznem kegljišču Golovec v Celju, da se pomerimo v finalnem tekmovanju XV. tekstdliia-de v kegljanju SRS za leto 1982. Pokrovitelj finalnega tekmovanja je bila OZD Metka Celje. To finalno tekmovanje je bila novost za vse udeležence, kajti vse ekipe so nastopale istočasno. Temu primerno je bilo tudi vzdušje na kegljišču. Vsevprek so se razlegali Mici in bodrenje posameznih ekip. Kegljači TOSAME smo se udeležili finalnega tekmovanja z željo, da bi ubranili naslov tretjega v SRS Sloveniji. Zato smo se tekmovanja lotili z vso zagrizenostjo. Doseženi so bili naslednji rezultati: Borbene igre: podrtih kegljev 1. Novoteks — Novo mesto 823 2. Tosama — Domžale 818 3. TT Prebold — Prebold 800 Moški ekipno 6 x 200 lučajev: 1. MTT Maribor — Maribor 5330 2. TOSAMA — Domžale 5084 3. Ulsnsilia — Ljubljana 5077 Ženske ekipno 4 x 200 lučajev: 1. MTT Maribor — Maribor 1572 2. TOSAMA — Domžale 1525 3- Tekstina — Ajdovščina 1481 Posamezno so se prti moških uvrstili naši tekmovalca na naslednja melsta: 6- Hafner Marjan 880 8. Kerč Jože 872 21. Štrukelj Zdravko 855 29. Prenar Slivo 840 35. Štrukelj Marjan 829 42. Limoni Janez 808 Pri moških parih pa so naši tekmovalcu zasedli naslednja mesta: o. Sitruikelj Zdravko Hafner Marjan 1735 10. Kerč Jože Limoni Janez 1680 12. SbmkelO Marjan Prenar Silvo 1669 Posamezno so se v tekmovanju žensk naša dekfeta uvrstila na naslednja mlesta: 10. Drčar Marta 393 H. Štrukelj Minka 385 14. Kunstelj Darinka 382 24. Hafner Mojca 365 V ženskih parih pa so naša dekleta zasedla naslednja mesto: 4- Kunstelj' Darinka Štrukelj Minka 767 6. Drčar Marto Hafner Mojca 758 V mešanih parih pa smo dosegli naslednje rezultate: !■ Hafner Marjan Hafner Mojca 1245 9. Štrukelj Zdravko Štrukelj Minka 1240 13. Prehar Silvo Kunstelj Daninika 1222 14. Štrukelj Marjan Drčar Marta 1222 V skupni irazvnstiitvi, pri upoštevanju rezultatov ekip dvojic, posameznikov in posameznic, pa so bili doseženi naslednji rezultati: točke 1. MfTT Maribor — Maribor 525 2- TOSAMA — Domžale 307 y TT Prebold — Prebold 206 4- Niovoteks — NovO mesto 178 Tekstilna — Ajidovščina 171 "■ Utenšiliia — Ljubljana 168 l' Metka — Celje 163 Teikstiliindus — Kranj 136 Z doseženiimi rezultoti naših ekip, tekmovalk in tekmovalcev, .moramo mhi zadovoljni. To je največji uspeh "OSAMINIH kegljačev. Naše ekipe 90 dosegle toke rezultate, da se jih ne bi isramovalLi niti kegljaški klubi. . Vendar pa tudi pot do uspehov ni 'bila lahka. Potrebno je bilo vell-odrekanja, .'Samodiscipline in pa rednega vsakotedenskega treninga vseh kegljači c nli kegljačev. Hafner Marjan Osebne vesti Rojstni dan praznujejo od 12. 6. do 11. 7. 1982. TOZD SANITETA Mikalnica 12. 6. 'Blatnik Slavka, 7. 7. Burja Dragica, 5. 7. Dragar Vincencij, 5. 7. Jere Olga, 8. 7. KOrdež Draga, 11. 7. Korošec Olga, 28. 6. Kovačič Ani, 20. 6. Judež Alojz, 29. 6. Lebar Pavla, 19. 6. Lelnček Marta, 22. 6. Orehek Jlože, ,1:2. 6. iPavM Ana, 30. 6. Prelovšek Marija, 3. 7. Pervimšek Marinka, 5. 7. Rokavec Marija, 26. 6. Sedušak Ema, 21. 6. Štirn Milan, Otroška konfekcija 15. 6. Hafner Marta, 14. 6. Peternel Gneti, 1. 7. Bimnalt Marija, 9. 7. Fodbevšek Ani, 27. 6. Škarja Manja, 25. 6. Velkavrh Ivanka. Sanitetna konfekcija 27. 6. Brelznik Dušan, 4. 7. Burja Olga, 18. 6. Hribar Pavla, 27. 6. Hu-ber Dragica, 29. 6. Jerin Tončka, 7. 7. Judež Milica, 1. 7. KlakOčar Ma-rica, 30. 6. Lenček Amalija, 8. 7. Ma-nsnk Vida, 2. 7. Mezek Alojzija, 1. 7. Pivec Marija^ 6. 7. Rožič Ani, 28. 6. Tomažič Olga, 28. 6. Urbanija Marto. Tkalnica ovojev H. 7. Breznik Olga, 15. 6. Brodar Dušan, 29. 6. Kerč Ljudmila, 22. 6. Keržan Peter, 9. 7. Kočar Ljudmila, 10. 7. Križman Brigito, 21. 6. Šimenc Arniča. Pripravljalnica 25 6. Burtkefljca Alojzija, 13. 6. Urbanija Tončka, 2. 7. Primec Helena, Avtomatska tkalnica 18. 6. Markovič Milena, 2. 7. Pust Ivanka. Belilnica 19. 6. Gaberšek Alojzij, 7. 7. Gaberšek Ciril. Vlaknovinskl oddelek 23. 6. Nakrsf Peter. TOZD FILTRI 23. 6. Avbelj Olga, 13. 6. Bariič Marjeto, 15. 6. Jančar Vida, 30. 6. Jelnikar Terezija, 29. 6. Keršič Pavla 21. 6. Kočar Peter, 1. 7. Kveder Milena, 8. 7. Narobe Vera, 22. 6. Požar Anten, 23. 6 Ravnikar Francka, 22. 6. Ručigaj Olga. DSSS 20. 6. Rožič Alojzija, 24. 6. Graj-zar Vera, 1. 7. Nahtigal Marica, 9. 7. Jeretina Metka, 9. 7. Resnik Olga, 16. 6. Andrejka Anton, 17. 6. Ceglar Milan, 21. 6. Capuder Alojz, 28. 6. Kump Ciril, lil. 7. Smrekar Anton, 26. 6. Sare Janez, 9 7. Voikar Ivan, 24. 6. Kamin Pavla 3. 7. Borštnar Dušan, 13. 6. štrukelj Minka, 1. 7. Džafič Edhem, 23. 6. Muschdoa Bajram, 4. 7. Rrstec Darinka, 5. 7. Cedilnik And, 28. 6. Drčar MiiHan, 1. 7. Jenič Viktor, 28. 6. Juhant Vera, 20, 6. Grošelj Rtok, 15. 6. Jemec Ivica, 21. 6. Križman Zbran, 18. 6. Stare Janez 23. 6. Zupan Marko, 1. 7. Ravnikar Cirili. Odšli iz delovne organizacije — Svetlin Stefan — sporazumno — Vrečar Ivanka — upokojena — Močnik Matilda — sporazumno Prišli v delovno organizacijo — Lavrič Janko — Pripravljalnica — Vrhovec Zvonko — TRS Poročili so sc — Kraševec Nada in Urankar Franc — Grilj Bernarda — Florjančič SLAD SLABA OCENA KPADUIV ČLOVEK AMERIŠ. DRŽAVA ITALIJ. VALUTA PREBI- VALIŠČE OZIRAL. ZAIMEK NE2NAN/A V MATEMAT. tj ) STOOm ZA mum GiAsm/ mrwn. SVETOVNO PRVENSTVI IGRALNA KARTA OBESEK ZA SREČO RIŽEVO ŽGANJE T pilT* OLIVER CAOMUEU mi PKI IHANU DOMAČ a-RA2 2A KOML.m MOTVOZ OČE REKA V SIBIRIJI 2LE2NA BULA THAVA MU »E KOŠNJE iELENJAM ANTON JANEŽIČ I2DEL0V. SODOV MEOtLEŽEN mm ZUPAVIL. RASTLINA NEVESTIN OPRAVA i MAUK ra _ \ ODPRTINA V STENI GEDMET. POJEM i\VDT SESTAVA v.v. JAPONSKA IGRA ŽUŽELKA KEM. zm CEZIJ LOŠČILO igralec RANER HRVATSU mmu. tVAN mimič CHAMfOL, N/COL AS ANTON AŠKERC ITALIJ REKA PAD PODNEBJE mn mmo Potočno Dolca os ANTON LE SKUKE ntcmu* 0020 I6PA S KAKIMI NIKELJ Nagradna križanka Uredniški odbor: Majda Štempihar — korektor, Marta Drčar, Marjan Poznič, Sonja Hode, Siliva Mežnar — iblagaijmiik, Ivanka Ogorevc, Marjan Hafner, Stane Tomažič, Friderik Anzi, dipl. ing., Vida Vodian, Tone Stare — — fotograf, Marjana Lubiimič ■dipl. fur. — glavni urednik. Naklada: 1200 izvodov Tisk: Papirkonfekcija Krško NAGRADE Za križanko dz prejšnje številke smo izžrebali sledeče reševalce: 1. nagrada — Adamič Lidija 2. nagrada — Urbanija Ani 3. nagrada — Sedeljšak Stanka Tosamina novogradnja Čestitamo!