Poštnina plačana v gotovini. Leto XX., št 159 UubHana, sreda lz. jggja lqM Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratru oddelek: Ljubljana, šelen-burgova uL — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon St. 190. Računi prt pošt- ček. zavodih: Ljubljana št 11.842, Praga čislo 78 180. Wien št. 105.241. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123. 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Po sestanku na Bledu V nedeljskem uvodniku smo tik pred blejskimi razgovori bolgarskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr. Kjoseivanova z našim zunanjim ministrom dr. Cincar-Markovi-čern obeležili razpoloženje širokih množic v obeh bratskih državah. Poudarili smo pomen vezi, ki se čedalje bolj pleto med našima narodoma v znamenju vedno večje in trajnejše solidarnosti vseh južnih Slovanov. Te iskrene besede so nam narekovale velike in prisrčne manifestacije jugogovensko-bolgarskega bratstva ob priliki otvoritve vsejuna^kega zleta v Sofiji, ki so se ga udeležili to pot naši Sokoli v številu, v kakršnem se le redko podajajo v inozemstvo. Opozorili smo, da ideja, ki zanjo manifestirajo l^.iožice Bolgarov in Jugoslovenov v Sofiji, ne more biti v nasprotju z državnimi interesi in z državniško prakso, ker je visoko dvignjena nad valovito površino dnevne politike. Naloga državnikov pa je, da s takimi narodnimi razpoloženji računajo in da na njih osnovi — navzlic vsem morebitnim trenutnim težavam — zgrade mostove v boljšo skupno bodočnost obeh držav, ki imata toliko skupnih interesov. Odmevi sofijskih manifestacij v naših krajih in ubrani pozdravi našega tiska ob prihodu Kjoseivanova na Bled so tvorili najlepši okvir blejskim diplomatskim razgovorom. O njih zares lahko rečemo, da so potekali v atmosferi medsebojnega zaupanja ne le obeh diplomatov, temveč tudi obeh bratskih narodov, ki sta z velikim pričakovanjem zrla v rajski kotiček naše zemlje, da slišita od tam besedo državnikov, ki naj bi bila dopolnitev in politični izraz že obstoječih ljudskih razpoloženj na vsem velikem prostoru, na katerem prebivajo bratje iste krvi. Mirno lahko ugotovimo, da .je bila ta beseda res taka, kakor .sta jo oba naroda pričakovala. V komunikeju o blejskih razgovorih sta državnika našla politično formulacijo trenutnega razpoloženja najširših množic v obeh državah, dala pa sta obenem skupni izraz vsem enakim pogledom na mnoge sodobne politične probleme Balkana in Evrope. V štirih kratkih točkah sta z velikim realnopolitičnim smislom strnila vse, v čemer sta po poteku razgovorov mogla ugotoviti popolno soglasje obeh držav. Z velikim zadovoljstvom bosta oba naroda zrla odslej v blejskih zaključkih novo postajo k uresničenju skupnih ciljev, ki nam lahko zagotove lepšo bodočnost. Blejske sklepe lahko razdelimo v dva dela, ki pa se medsebojno dopolnjujeta in dajeta skupaj izčrpen odgovor na vprašanja o trenutnih zunanjepolitičnih smernicah obeh sosednih in bratskih držav na Balkanu. Prvi del se tiče samo medsebojnih odnosa j ev, glede katerih je poudarjena želja po njih nadaljnji poglobitvi »s politiko sodelovanja med obema državama v duhu pakta o večnem prijateljstvu« in s čim tesnejšim gospodarskim zbliža-njem«. Komunike izrecno navaja, da zahtevajo politiko »skupni interesi Jugoslavije in Bolgarije« in »obojestranska korist«. S temi besedami sta bolgarski ministrski predsednik in naš zunanji minister z najvišjega mesta potrdila splošno narodno prepričanje, da ideja, ki zanjo manifestirajo slovanski narodi Balkana, zares ne more biti v nasprotju s pravilno pojmovani-mi skupnimi koristmi in interesi obeh držav, kakor izhajajo ti tudi iz diplomatske presoje. V drugem delu blejskega komunikeja pa sta oba državnika s prodorno jasnostjo odgovorila tudi na vprašanje o stališču obeh držav do perečih evropskih in balkanskih vprašanj. Politika neodvisnosti in nevtralnosti, ki jo je naša država že dolgo odkrito zastopala v vseh mednarodnih nasprotjih zadnjega časa, je izšla iz blejskih razgovorov še bolj okrepljena, ker je naletela sedaj tudi v Bolgariji na daljnovidno uvide-vanje na najvišjem mestu. Zato sta mogla diplomatska predstavnika obeh držav s tolikšnim poudarkom izjaviti, da »politika neodvisnosti in nevtralnosti najbolj odgovarja interesom Bolgarije in Jugoslavije, kakor tudi miru na Balkanu«. Ta izjava je tem pomembnejša, ker jo je podal bolgarski ministrski predsednik in zunanji minister skupaj z našim odgovornim diplomatskim predstavnikom takoj po svojih razgovorih v Berlinu. Bolgarija je tako prav na našem Bledu progiasila eno izmed osnovnih smernic svojega zunanjepolitičnega zadržanja v bližnji bodočnosti in s tem napravila konec vsem zadevnim ugibanjem zadnjega časa. Morda se ne varamo, ako smatramo, da je prav v tej manifestaciji skupne volje po neodvisnosti in nevtralnosti Jugoslavije in Bolgarije prišla do izraza tudi ena izmed temeljnih smernic bližnje balkanske politike sploh. Dragocenost tega poudarka o neodvisnosti in nevtralnosti obeh držav pa je v luči posebnega balkanskega položaja zlasti še v tem, da se obe državi v ANGLIJA PREPUŠČA POLJSKI PROSTE ROKE Velik odmev ponedeljkovih Chamberlainovih izjav - Nasvet k pogajanjem ni pritisk na Poljsko — V Nemčiji označujejo govor za podpihovanje Poljske London, 11. julija, z. Parlamentarni in diplomatski opazovalci naglašajo, da je včerajšnja izjava ministrskega predsednika Chamberlaina odstranila sleherni dvom glede stališča Anglije, če bi prišlo v Gdan-sku do kake nasilne spremembe ali do kakega napada na Poljsko. Chamberlain je točno preciziral svoječasno opozorilo zunanjega ministra Halifaxa in označil mednarodni značaj gdanskega vprašanja. Angleški tisk izvaja iz Chamberlainovih izjav najdalekosežnejše konsekvence in na-glaša, da so jamstva, ki jih je dala Anglija Poljski, točnejša in obveznejša kakor jamstva ki jih je dala poprej Anglija katerikoli drugi državi. V političnih krogih naglašajo, da Chamberlainovih izjav o možnosti mirne poravnave med Poljsko in Nemčijo ni smatrati za pritisk na Poljsko, naj bi za vsako ceno pristala na pogajanja z Nemčijo. Anglija pripušča v tem pogledu Poljski popolnoma svobodne roke. Ravno tako je iz izjav Chamberlaina jasno, da bi smatrala Anglija vsak korak proti sedanjemu stanju v Gdansku za ogražanje Poljske ki bi imelo za posledico vse konsekvence angleško-poljskega zavezništva. Pariz, 11. julija z Včerajšnjo izjavo Chamberlaina in njegova namigavanja na možnost mirnega sporazuma, so sprejeli v tukajšnjih političnih krogih zelo skeptično. »Petit Parisien« piše. da si je nemogoče predstavljati, da bi Nemčija pristala na pogajanja, pri katerih bi bil že v naprej osnovni pogoj ohranitev statusa quo v Gdansku V Berlinu še vedno niso spoznali velikih izprememb, ki so se v zadnjih mesecih izvršile v mednarodnem položaju. Se vedno smatrajo v Berlinu vsako mirovno ponudbo za znak slabosti zapadnih velesil. Nemški odgovor Berlin, 11. julija. AA. »Der deutsche Dienst« 'piše o včerajšnjem Chamberla.no-vem govoru med drugim: Ako angleški predsednik vlade trdi, da se statut Gdanska ne more v nobenem primeru smatrati nepravičnim in nelogičnim, potem mu lahko rečemo, da obstojajo zgodovinski dokazi, da se je predvsem v sami Angliji smatrala versajska rešitev problema Gdanska kot nevarnost za evropski mir. Dejstvo, da je Chamberlain zavestno pozabil to okoliščino, dokazuje ponovno, da London čuti nujno potrebo razpolagati z državo, ki je pripravljena izvleči meč proti Nemčiji v interesu političnih in strategič-nih ciljev Anglije. Treba je omeniti, da je Poljska mobilizi. rala 23. marca, to je dva dni prej. preden je poslala noto Nemčiji. Chamberlam je izjavil, da je Anglija dala svojo izjavo glede jamčenja pet dni potem, ko je bila poslana nota Nemčiji. Vsa čast spretnosti angleške diplomacije, toda Chamberlain bo težko prepričal svetovno javno mnenje, da so pogajanja s Poljsko, ki so dovedla do angleškega jamstva, bila končana že v petih dneh. Angleško zunanje ministrstvo je začelo z izmenjavo mnenj z Varšavo najpozneje 18. marca. V vsakem primeru se vidi jasno, da je pripravljenost Anglije jamčiti Poljski dosedanjo stanje, obstojala že mnogo pred 26. marcem. Možnost da se ustvari jasnejše ozračje kakor pravi Chamberlain, gre v stvari samo za tem, da se najde najugodnejše sredstvo, podpreti poljski šovinizem in da se ogenj še bolj podkuri. žalostne posledice, o katerih govori Chamberlain, je mogoče pripisati sa- mo onim dejanjem in nasvetom, s katerimi je Anglija podpirala poljski šovinizem. »Anglija nI sodnik" Gdansk, 11. julija. AA. (Reuter) Po mnenju, ki prevladuje v tukajšnjih nacional-nosocialističnih krogih, Chamberlain s svojim včerajšnjim govorom ni povedal nobenega novega momenta glede vprašanja Gdanska Omenjeni krogi izjavljajo, da angleška intervencija ne more imeti nobenega vpliva na nemško-poljski spor. Ako se Chamberlain trudi, da bi iz vprašanja Gdanska napravil mednarodno vprašanje, potem bi moralo to vprašanje že od nekdaj obstojati, ker sta Gdansk in poljski koridor bila vedno predmet spora, odkar obstojajo nenaravne vzhodne meje. Istotako je točno, je izjavil neki ugledni nacionalni socialist, da teh vprašanj ni bilo mogoče smatrati za rešena z nemško-poljskim nenapadalnim paktom Ko se je sklepal ta pakt se je vprašanje Gdanska in koridorja smatralo za problem, katerega rešitev je bila samo odložena Rešitev problema bi se morala izvršiti med Varšavo in Berlinom Taka rešitev se lahko tudi zdaj doseže brez mednarodnega vmešavanja, ker je to lokalno vprašanje enako kakor je bilo vprašanje Memela kot lokalno vprašanje rešeno med Litvo in Nemčijo. Anglija nima nobenega nacionalnega ali drugega objektivnega razloga igrati vlogo sodnika pri rešitvi vprašanja Gdanska. Zadoščenje na Poljskem London, 11. julija, br. Današnji listi, zlasti »Times« poročajo o izredno ugodnem vtisu, ki ga je napravil Chamberlain v Poljski s svojim govorom v spodnji zbornici, v katerem je obeležil stališče angleške vlade glede na gdanski problem Posebno dober vtis je napravila izjava, da poljska vlada 26. marca, ko je odklonila nemške predloge, še ni vedela, da namerava Anglija ponuditi jamstva za njeno neodvisnost in nedotakljivost njenih življenjskih interesov. Posredovanje Društva narodov in Amerike? Varšava, 11. julija, o. Izjave ministrskega predsednika Chamberlaina so bile sprejete v tukajšnjih političnih krogih 3 največjim zadovoljstvom. Pri tem opozarjajo na diplomatsko intervencijo gdans* ga komisarja Društva naiodov in anwri-škega generalnega konzulu v Gdansku, k* se trudita, da bi ustva'ifa teren »a a®j«o-sredna pogajanja med Poljsko in gdan-skim ie utoni. Komisar, prof. Burckhardt in ameriški generalni konzul v Gdansku sta neneho-ma v živahnih stikih s poljsko vlado ln gdanskim senatom. Prizadevata si, da bi prišlo do pogajanj med njima. Chamberlain je včeraj opozoril na možnost mirne ureditve spora zaradi Gdanska prav na osnovi informacij o tem posredovanju. Zadnje vesti iz Gdanska tudi kažejo, da so tamošnji narodnosocialističnl voditelji nekoliko razočarani, ker niso pričakovali, da bi se mogle izvedbi njihovega načrta o priključku Gdanska k Nemčiji postaviti tolike zapreke nasproti. Službeni krogi v Gdansku danes demantirajo vesti o nadaljnji militarizaciji gdanskega področja in naglašajo, da gre le za ukrepe, ki so po gdanskem statutu dopuščeni. Bonitet o položaju Mednarodna situacija še ne dopušča ministrom, da bi odšli na dopuste — Stalni stiki z Londonom Pariz, 11. julija w Danes dopoldne je bila seja ministrskega sveta pod predsedstvom predsednika republike Lebruna Zunanji minister Bonnet je podal obširno poročilo o zunanjepolitičnem položaju Ministrski predsednik Daladier je v sporazumu z ministrom za pravosodje pred- enaki meri zavedata nadaljnje potrebe, da še naprej živita v dobrih in prijateljskih odnošajih z vsemi svojimi sosedi. Tudi s to formulacijo svojih zunanjepolitičnih stremljenj sta obe državi doprinesli svoj delež k splošnemu razčišče-nju na področju, ki ga upravičeno lahko smatramo za svoj življenjski prostor Varovanje skupnih balkanskih interesov je našlo v četrti točki blejskega komunikeja svoj realistični in najpopolnejši izraz, ki povsem odgovarja trenutnim stremljenjem na Balkanu, da se z modro, premišljeno in neprenaglieno politiko prepreči sleherno tuje poseganje, ki bi nas moglo razdvojiti. V spremstvu bolgarskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra Kjoseivanova je ob odhodu z našega Bleda prevladovalo največje zadovoljstvo. V tem vidimo najsigurnejšo potrditev, da so bile v blejskih razgovorih določene smernice, ki bodo odgovarjale splošnim stremljenjem obeh narodov in držav. Blejski komunike nam pa tudi znova potrjuje željo bolgarskih vodilnih krogov, da zahteve in še nerešena vprašanja, ki se tičejo nacionalnih interesov Bolgarije, rešujejo s taktom in na način, ki mora po mirni poti dovesti do zadovoljive rešitve. Takšna rešitev bi gotovo pomenila srečo za ves Balkan! ložil predsedniku republike v podpis ukaz o amnestiji, ki bo izdana v zvezi s proslavo obletnice francoske revolucije dne 14. t. m Finančni minister Reynaud je poročal o nepričakovano ugodnem rezultatu obrambnega posojila Glrde na mednarodni položaj so bili vsi člani vlade pozvani. naj ostanejo do nadaljnjega v Parizu, da bodo vsak čas dosrgljivi. Na seji vlade je zunanji minister Bonnet razložil svojim tovarišem odgovor sovjetske vlade na zadnje francosko-angleške predloge v zvezi s pogajanji za trojni sporazum. Zunanje ministrstvo in Foreign office proučujeta podrobno ta odgovor in sta v stalnem medsebojnem stiku. Minister Bonnet ie razložil tudi razvoj dogodkov v Gdansku in preciziral stališče Francije. Anglije in Poljske do tega vprašanja, kakor ga ie razložil včerai Chamberlain v parlamentu v oopolnem sporazumu s francosko in polisko vlado Zunanji minister ie zatem seznanil svoie tovariše z navodili, ki iih ie dobil iz Sirije z ozemlja, ki je pod mandatom Prebivalstvo sprejema mirno in zadovoljno novi red. Končno se je minister Bonnet bavil tudi s položajem na Daljnem vzhodu ter podal perspektive angleško-japonskih pogajanj, ki se bodo začela v Tokiu v zvezi s položajem v Tiencinu Proslava narodnega praznika Pariz, 11. julija. AA Reuter: Snoči je prispelo na letališče v Le Bourgetu 50 an- j gleških bombnikov, ki bodo dne 14 julija j sodelovali pri proslavi francoskega nacio nalnega nraznika ter leteli nad Parizom j Angleška letala se bodo vrnila po paradi j takoj v Anglijo. Pariz, 11. julija. A A. Havas: Pri veliki reviji čet, ki bo 14. julija bodo navzočni i tudi angleški vojni minister Hore Belisha, i admiral Dudley Pound, prvi lord admirali-tete Neuwell in poveljnik letalstva Gort. Pogajanja v Moskvi London, 11. julija, br. Na današnji seji zunanjepolitičnega odbora kabineta, ki se je vršila dopoldne poc. vodstvom ministrskega predsednika Chamberlana, so, kakor zatrjujejo dobro poučeni politični krogi, razpravljali v prvi vrsti o pogajanjih v Moskvi, ki so naletela na nove ovire. Uradni krogi pa naglašajo, da še nikakor niso na mrtvi točka. Zavarovanje za primer vojne London, 11. julija AA (Reuter) Trgovinski minister Stanley je izročil spodnjemu domu predlog zakona, ki določa za trgovinsko ministrstvo pooblastila, da za primer vojne in podobnih okoliščin izvrši za- varovanje ladij in ostalih dobrin Predlog določa, da trgovinsko ministrstvo v primeru vojne plača kompenzacijo za blago, ki je uničeno ali pa poškodovano o priliki tranzita. Predlog zakona je že šel skozi prvo či tanje. Novi obrambni krediti v Angliji London, 11. julija. AA. (Reuter). Danes so bili objavljeni podatki o novih naknadnih kreditih v znesku 12 milijonov funtov šterlingov (3 miljarde din), določenih za primer morebitne vojne pripravljenosti. Tako je med drugim določenih 150.000 funtov šterlingov v posebni sklad, namenjen Malti, 823.000 funtov šterlingov pa za opremo lokalnih vojaških oddelkov v afriških kolonijah, 300.000 funtov šterlingov pa za novo vladno propagandno ustanovo, dalje 1,180.000 funtov šterlingov za pokritje stroškov, ki so nastali pri preprečevanju nemirov v Palestini itd. Sto angleških vojnih letal nad francosko zemljo Težki bombniki so skoro 2000 km dolgo pot opravili brez vmesnega pristanka London, 11. julija, br. Angleška in francoska vlada sta že pred meseci sklenili sporazum o tesnem sodelovanju letalskih sil obeh držav. V smislu tega sporazuma smejo angleška vojna letala leteti nad francoskim ozemljem in francoska nad angleškim. Prvi tak polet je danes izvršilo 12 eskader angleških bombnikov Nad Francijo je priletelo 108 srednje težkih in težkih bombnikov. Letala so poletela nad srednjo in južno Francijo ter se spet vrnila v Anglijo. Na pot se je davi odpravilo z letališč v srednji Angliji 8 eskader srednjetežkih in 4 eskadre težkib angleških bombnikov. Težki bombniki so odleteli proti južni Franciji. Preleteli so Bordeaux in se nato brez pristanka vrnili v AngHjo Srednjetežki bombniki pa so prileteli nad francosko ozemlje pri Cherbourgu. Težki bombniki so preleteli 1900 km poti srednjetežki pa 1300 do 1450 Letel' so s povprečno brzino po 320 km na uro. Skupno so preleteli 190.000 km. Poleti so se končali brez vsakega incidenta. Vreme je bilo sorazmerno lepo. Uradno porodilo London, 11. julija. AA. (Havas). Iz pooblaščenega angleškega vira so bila izdana sledeča poročila o vajah 12 bombnih eskadrilj, ki so danes letela nad Francijo. Letala so vzletela iz letalsiiih središč na vzhodnem delu Anglije zgodaj zjutraj ter so letela v dveh različnih smereh. Pr- va skupina težkih bombnikov je vzletela iz letalskega središča v južni Angleški okrog osmih zjutraj ter je brez spuščanja letela do Bordeauxa in nazaj. Lahki bombniki so leteli v trikotniku Treport-Orleans-La Manche. Vsa letala so bila obtežena s polnim tovorom. Nov guverner Cipra London, 11. julija. AA. (Štefani). Za novega guvernerja in vojnega poveljnika otoka Cypra je imenovan William Bu_ terschill. Ameriški pomorski orjaki VVasbington, 11. julija. AA. (DNB). Mornariško ministrstvo ima namen na prihodnji seji kongresa zahtevati, da se zgradita dve novi 45.000 tonski bojni ladji. Zdaj grade 6 ladij po 35.000 ton, dve pa po 45.000 ton. Stroški za zgraditev ene 45.000 tonske ladje bodo znašali 100 milijonov dolarjev. Francoska svečanost na newyorški razstavi New York, 11. julija. AA. (Štefani)* Semkaj so prispele tri francoske križarke. Njihove posadke se bodo v petek udeležile proslave francoskega narodnega praznika ki jo prirejajo v okviru newyorške svetovne razstave. Grof Ciano v Španiji Velika vojaška parada v Barceloni — Sestanek s Francom v San Sebastianu Barcelona, 11 julija A A. (Štefani): Po prihodu v Barcelono je grof Ciano prisostvoval na tribuni ki je bila postavljena pred Lokom zmage paradi čet. Ogromna množica ljudstva je vzklikala: »Živel duce! Živel Franco!« Po paradi se je grof Ciano v spremstvu španskega zunanjega ministra Jordane. in notranjega ministra Sunera odpeljal na Katalonski trg. Množica, ki se je zbrala na ulicah in na trgu. ie navdušeno pozdravljala Ciana. ko se je peljal v avtomobilu Grof Ciano je nato izkazal čast padlim falangistom ter položil venec na njih grob Nato je grof Ciano prisostvoval paradi 100.000 falangistov. Parada je trajala 2 uri. Po vseh mestih, ki jih bo še obiskal grof Ciano za časa svojega bivanja v Španiji, se vrše velike priprave za njegov sprejem. Taragona. 11. julija. AA. (Štefani). Da. nes je mesto Taragona svečano sprejelo grofa Ciana, ki je potem odkril spomenik cesarju Avgustu. Dopoldne je grof Ciano obiskal tajne ječe, katere so zgradili v Barceloni republikanci, nato pa je v spremstvu generala Jordana in notranjega ministra Sunera burno pozdravljen od množic šel po ulicah Barcelone, nakar se je odpeljal v Taragono. Tam so grofa Ciana sprejeli med streljanjem topov ter igranjem italijanske in španske himne. Minister Su_ ner je imel govor v katerem je poudaril pomen italijansko-španskega prijateljstva ter poudarjal skupno poreklo. Grof Ciano je tako Imel govor, v katerem se je spominjal skupnih borb. San Sebastian, 11. julija. AA. General Franco je prispel dopoldne iz Burgosa v San Sebastian, kjer bo ostal nekaj dni, tu bo sprejel grofa Ciana. Nemški in italijanski odmevi Rim, 11. julija. AA. (Štefani). Ves tisk objavlja obširna poročila o bivanju grofa Ciana v Španiji. Listi poudarjajo navdušen sprejem, ki je bil prirejen italijanskemu zunanjemu ministru v Barceloni. Ta sprejem je bil obenem priznanje sodelavcu duceja, ki je zmerom veroval v končno zmago nacionalistične stvari v Španiji. Berlin, 11. julija. AA. »Deutsche poli-tisch-diplomatische Korrespondenz« piše o potovanju grofa Ciana v Španijo: Ta obisk je izraz iskrenega in globokega prijateljstva. ki veže Španijo z Italijo in Nemčijo. Špansko prijateljstvo je zelo iskreno ter ne zahteva nobenega plačila. Podpora, ki-sta jo sili osi dali Španiji, je bila namenjena zato, da se prepreči, da bi prišla Španija pod jarem tujih interesov ter da dobi ponovno svojo politično neodvisnost, kar so ji gotove sile hotele preprečiti. Ta stvarnost obstoja še danes. Grof Ciano prispe na špansko ozemlje s ponosnim prepričanjem, da je njegov narod pripomogel Iberskemu polotoku do zmage v borbi za svobodo. Španija, ki je zasedla mesto med velesilami, ve, da lahko računa na neomajno prijateljstvo sil osi, ki je zasnovano na zelo solidni osnovi Španija se zaveda skupnih nevarnosti ter priznava medsebojne življenjske interese. Ribbentrop na dopustu Berlin, 11. julija. AA. (Reuter). Nemški zunanji minister Ribbentrop je odpotoval iz Berlina na dopust, ki ga bo prebil na neki kmetiji v bližini Salzburga. Ribben. trop je dejal, da upa, da bo lahko ostal na dopustu več tednov, ker mu je potreben oddih. Odstop predsednika češke politične stranke Praga, 11. julija. AA. (Reuter). Pred. sednlk stranke narodne zajednice dr. Hru-bd je dal ostavko na svoj položaj. Predsednik protektorata Hacha je imenoval za začasnega predsednika stranke dr. Nebel-skega. Beneš se vrača v Evropo Chicago, ll. julija, br. Bivši predsednik češkoslovaške republike, ki je pet mesecev deloval kot profesor na tukajšnji univerzi, odpotuje jutri v London. Z njim bo krenila na pot tudi njegova soproga Hana. Slaba žetev v Ameriki Washington, 11. julija. AA. Havas: Kmetijsko ministrstvo objavlja, da se letošnja žetev pšenice ceni na 716,655.000 meric napram žetvi 930,801.000 meric v lanskem letu. ) Zadovoljstvo v Bolgariji Blejski sklepi so povsod izzvali veselje — Kjoseivanovu pripravljajo v Sofiji svečan sprejem, pri katerem bodo sodelovali tudi naši Sokoli Sofija, 11. julija. AA. Uradno sporočilo o rezultatih razgovorov predsednika bolgarske vlade Kjoseivanova in jugoslovenskega zunanjega ministra Cincar-Marko-viča na Bledu je v vsej bolgarski javnosti naredilo globok vtis. Listi ga sicer še niso mogli s komentarji opremiti, ker je prišlo šele kasno zvečer, vendar pa se je v širokih sofijskih krogih moglo opaziti, da je bilo sporočilo sprejeto z veliko radostjo. Spontano je prišla do izraza tudi namera, da se predsedniku Kjoseivanovu o priliki njegovega povratka v Sofijo priredi svečan sprejem. Predsednik sofijske občine Ivanov je po radiu naslovil poziv meščanstvu, naj se v čim večjem številu udeleži sprejema Kjoseivanova in na ta način manifestira zadovoljstvo nad rezultati obiska na Bledu. Popoldanski listi javljajo, da se bodo te manifestacije udeležili tudi jugoslovenski Sokoli, ki se nahajajo na zletu bolgarskih Junakov. V tukajšnjih političnih krogih računajo, da bodo blejski sklepi prišli do izraza posebno na gospodarskem polju. Današnji jutrnji listi objavljajo blejsko poročilo na prvih straneh. Poudarjeno in z debelimi črkami prinašajo naslove preko celih strani. V naslovih poudarjajo, da se Bolgarija in Jugoslavija izjavljata za politiko neodvisnosti in nevtralnosti ter za poglobitev medsebojnih odnosov. »Zora« prinaša sliko Nj. Vis. kneza namestnika in kneginje Olge s kneževičema in kneginjo Elizabeto. »Dnevnik«, ki izhaja opoldne, prinaša vsebino uradnega sporočila ter pristavlja sledeče: Po komunikeju se vidi, da ee Bolgarija in Jugoslavija zavedata istovetnosti svojega položaja na Balkanu ter zato spravljata v sklad svojo politiko. Obe stranki sta soglasni. Zato se bo tudi sodelovanje med njima nadaljevalo. Sedaj pričakujejo odločen korak za sodelovanje na gospodarskem polju. Vladni list »Dnes«, ki prav tako izhaja opoldne, prinaša sledeče velike naslove: »Vidno poglabljanje prijateljskih in bratskih odnosov med Jugoslavijo in Bolgarijo« — »Bolgarsko-jugoslovensko prijateljstvo vstaja kot velik činitelj v balkanski politiki« — »Veliki in realni rezultati razgovorov med Kjoseivanovim in Cincar-Markovičem na Bledu«. Poročevalec tega časopisa javlja iz Beograda: Obisk in razgovori ministrskega predsednika v Jugoslaviji so predmet najbolj živahnih komentarjev tako v jugosloven-skem tisku kakor tudi v jugoslovenskih krogih. Povsod se z zadovoljstvom poudarja to poglabljanje prijateljskih in bratskih vezi med bolgarskim in jugoalovenskim narodom. Ko javlja o manifestacijah, ki se pripravljajo v Sofiji o priliki prihoda Kjoseivanova, pravi list: Bolgarska zavzema svoje mesto v mednarodnih odnosih. Njeno opravičeno stališče se povsod priznava. Razgovori na Bledu so prinesli jasno poglobitev odnosov z bratsko Jugoslavijo. Rezultati so tu. Prestolniško prebivalstvo, ki ceni napore svojega prvega ministra, bo zato javno pokazalo svojo hvaležnost in zvestobo.« Kratek postanek Kjoseivanova v Beogradu Beograd, 11. julija, p. Bolgarski ministrski predsednik dr. Kjoseivanov se je davi z Bleda pripeljal v Beograd. Na postaji ga je pozdravil pomočnik zunanjega ministra Smiljanič. Bolgarski državnik se je odpeljal s spremstvom v bolgarsko poslaništvo, kjer se je pomudil dobro uro. Nato se je znova podal na postajo in nadaljeval pot proti Sofiji. Z njim so se odpeljali tudi vsi bolgarski novinarji, ki so ga spremljali na njegovem potovanju v Nemčijo in skozi Jugoslavijo. Na postaji ga je znova pozdravil pomočnik zunanjega ministra Smiljanič. Mošanov v Parizu Pariz, 11. julija. AA. (Havas): Predsednik bolgarskega sobranja Mušanov je prispel danes dopoldne v Pariz. Prisostvoval bo reviji čet na dan 14. julija. Misija Mošanova v Londonu London, 11. julija, o. V zvezi z napovedanim prihodom predsednika sobranja Mu-šanova v London poroča »Daily Telegraph« da se je bolgarska vlada odločila zahtevati od Velike Britanije posojilo v znesku 6 milijonov funtov, ki bi ga porabila za na. bavo vojnih potrebščin v Angliji Hkratu naj bi angleška vlada vplivala na Rumu. nijo, da bi Bolgariji vrnila D°brudžo. Bolgarija bi v takem primeru ostala striktno nevtralna. V spodnji zbornici je danes državni podtajnik ministrstva za zunanje zadeve Buttler izjavil, da so se med britansko in bolgarsko vlado pričela pogajanja za oja-čenje trgovinskega prometa med obema državama Južna Dobrudža v angleškem parlamentu London, 11. julija. w. Delavski poslanec Parker je stavil ministrskemu predsedniku Chamberlainu v spodnji zbornici vprašanje, ali je angleška vlada intervenirala pri rumunski vladi v tem smislu, da bi Rumu-njja s svoje strani pripomogla k stabilnosti v južnovzhodni Evropi in k okrepitvi lastne varnosti na ta način, da bi' južno Dobrudžo odstopila Bolgariji ter v primerni obliki izmenjala svoje narodne manjšine. V imenu predsednika vlade je odgovoril državni podtajnik Buttler, ki je to vprašanje zanikal ter opozoril na izjavo ministrskega predsednika z dne 1. maja t. L, po kateri smatra angleška vlada to za zadevo, ki se more urediti le z direktnimi pogajanji med zainteresiranima državama. Jahja paša v Atenah Ostal bo tam tri dni, potem pa se vrnil v Egipt Atene, 11. julija. AA. Atenska agencija poroča: Dopoldne ob 10.30 se je pripeljal iz Beograda v Atene egiptski zunanji minister Jahja paša. Na postaji so ga sprejeli in pozdravili # državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Mahrudis, šef kabineta v predsedništvu vlade Andrelulis, egiptski poslanik v Atenah z osebjem poslaništva, več članov diplomatskega zbora in številne druge ugledne osebnosti. Oddelek vojske z godbo na čelu mu je izkazal vojaške časti. Takoj po svojem prihodu v Atene je Jahja paša obiskal predsednika vlade Metaxasa, ki mu je kmalu nato vrnil obisk v hotelu, v katerem se je egiptovski zunanji minister nastanil. Oba državnika sta imela daljši razgovor. Opoldne je bilo prirejeno kosilo v egiptovskem poslaništvu, zvečer pa je grška vlada priredila večerjo na čast visokemu gostu. Vsi časopisi izražajo dobrodošlico Jahji paši ter objavljajo podrobnosti iz njegove sijajne kariere. Pri tem poudarjajo prisrčnost odnošajev med Grčijo in Egiptom, ker žive in napredujejo številne grške kolonije. Jahja paša ostane v Atenah tri dni, potem pa bo končal svojo turnejo po Balkanu in se vrnil v Kairo. Angleško posojilo Egiptu London, 11. julija. AA. (Štefani). Podtajnik egiptovskega finančnega ministra Osman Amin paša vodi zdaj pogajanja v Londonu za najetje posojila v znesku 5 mlilijonov funtov šterlingov (1.4 milijarde din). Razgovori italijanskega poslanika v Kairu Kairo, 11. julija. AA. (Štefani): Italijanski poslanik v Kairu se je razgovarjal danes z egiptovskim ministrskim predsednikom. Egiptovska letalska družba London, 11. julija. AA. DNB: Družba »Imperial Airways« je sklenila z egiptovsko vlado pogodbo o ustanovitvi letalske družbe, v kateri bo egiptovska vlada sodelovala z 51%. Nova družba bo vršila prometno službo med Aleksandrijo m Londonom. Pozneje se bo ta služba razširila tudi na druge proge. Tujci motajo zapustiti južnotirolsko pokrajino V dveh dneh se morajo izseliti iz Italije ali pa preseliti v druge kraje — Intervencija angleškega, francoskega in švicarskega poslanika Pariz, 11. julija, o. »Figaro« je danes objavil vest iz Rima, da so prejeli vsi -Angleži, Francozi, Nizozemci in Švicarji, ki žive na področju bolcanske pokrajine v Južni Tirolski, nalog, naj se v 48 urah preselijo v druge italijanske pokrajine ali pa v tujino. Kakor zatrjujejo, je ta ukrep v zvezi z načrti za odselitev južnotirolske-ga nemškega prebivalstva v Nemčijo. Italijanska vlada namerava te svoje načrte realizirati v šestih mesecih. Francoski veleposlanik Francois Poncet je bil po informacijah istega lista zaradi italijanskega ukrepa proti tujim državljanom včeraj v zunanjem ministrstvu in je prosil podrobnejših pojasnil. Angleški veleposlanik je storil enako. Švicarski diplomatski zastopnik pa je skušal izposlovati, da bi se za odselitev Švicarjev iz Južne Tirolske določil vsaj daljši rok. Curih, 11. julija, z. Očividno v zvezi z nameravano preselitvijo južno-tirolskih Nemcev, so dobili danes v provinci Bolcan vsi inozemci, predvsem Švicarji, Angleži, Francozi in Nizozemci uradni poziv, da morajo v teku 48 ur zapustiti to pokrajino. Kakor poroča »Ziircher Zeitung« jim je v primeru, da se nočejo vrniti v domovino, izjemoma dovoljeno, da se nasele kje drugod v Italiji. Kot vzrok za ta izgon, se navajajo vojaško.politični ukrepi, švicarski zvezni svet, je imel danes dopoldne izredno sejo, na kateri se je bavil s tem ukrepom italijanskih oblasti. Načelnik političnega oddelka Motta je po seji naročil švicarskemu poslaniku v Rimu, ki se mudi na dopustu v Švici, naj se takoj vrne v Rim in pri italijanski vladi intervenira proti temu izgonu Švicarjev. S tem odlokom italijanskih oblasti je prizadetih okrog 250 do 250 Švicarjev, ki so pretežno hotelirji ali pa hotelski name. ščenci. švicarski generalni konzul iz Mila. na je nemudoma odpotoval v Bolcan, da se zavzame za švicarske državljane ter da doseže vsaj podaljšanje roka za izselitev. Smrt bolgarskega generala Sofija 11. julija. AA. V 79. letu starosti je umrl rezervni general Kovačev, poveljnik armadnega zbora v balkanski vojni in bivši vojni minister. Smrtna nesreča sovjetskega diplomata na Kitajskem London, 11. julija. A A. Reuter poroča iz Moskve, da sta sovjetski veleposlanik na Kitajskem Lugačes-Orelski in njegova soproga našla smrt o priliki avtomobilske nesreče, ki se je dogodila v soboto zvečer na cesti med Kutajsijem in Kaltubojem v Rusiji. Veleposlanik je potoval v kopališče Kaltubo na zdravljenje. Tudi šofer je mrtev. Do nesreče je prišlo zaradi defekta v motorju avtomobila. 1 Beležke Predsednik vlade zopet na Bledu Včeraj dopoldne se je z drugim beograjskim brzovlakom vrnil iz Beograda v Slovenijo predsednik vlade Dragiša Cvetkovič. Na ljubljanskem kolodvoru se je sestal s predsednikom senata dr. Korošcem, ki je prišel iz Beograda malo poprej z orient eks-presom. Oba skupaj sta nadaljevala pot na Gorenjsko, kjer se je g. Cvetkovič nastanil na Bledu. O posebnem hrvatskem profesorskem društvu Na letošnjem kongresu Jugoslovenskega profesorskega društva v Sarajevu je bil za predsednika zopet izvoljen Danilo Meda-kovič, gimnazijski ravnatelj iz Zagreba. Ravnatelj Medakovič je ob koncu kongresa dal novinarjem izjavo, v kateri je omenil tudi ustanovitev posebnega hrvatskega profesorskega društva. Rekel je med drugim: »To dejstvo nas je navdalo s skrbjo. Mislimo, da ni bilo treba da je do tega prišlo, dokler je naše sedanje društvo tako, kakršno je. Nihče mu ne more očitati, da pri svojem delu ne bi enako pazilo na vse naše pokrajine, naj bodo hrvatske, slovenske ali srbske. Na žalost moram kon-statirati, da je ravnanje nekaterih naših članov iz beograjske sekcije pripomoglo, da so v hrvatsko profesorsko društvo vstopili tudi profesorji, ki drugače tega ne bi storili.« Akcija dr. Markoviča in njegovi volilci Parkrat smo že omenili posebno akcijo, ki jo med staroradikali vodita bivša ministra dr. Laza Markovič in Anta Radojevič. Dr. Markovič je bil pri zadnjih volitvah izvoljen za poslanca v Hercegovini kjer imajo staroradikali dosti pristašev. V posebnem dopisu iz Mostarja razpravlja zato sarajevska »Jugoslovenska pošta« o stališču Markovičevih volilcev do njegove akcije. Med drugim pravi: »Ti pristaši v Hercegovini ne odobravajo in ne razumejo akcije dr. Markoviča. Ne mogli bi mu slediti po poti. na katero hoče po pisanju listov kreniti. Tudi naprej bodo ostali trdno povezani s politiko, ki jo vodi večina staroradikalnega glavnega odbora z Aco Stanojevičem na čelu. Ako bi šel dr. Markovič svoja pota, bi bilo to sicer škoda, vendar ne bi povzročilo globljih pretresov v vrstah sedanjih njegovih pristašev, ki mu ne bi sledili.« Sprememba pri »Jugoslovenskem Lloydu" Znani zagrebški gospodarski dnevnik »Jugoslovenski LJoyd« prinaša izjavo svojega dosedanjega direktorja g. Josipa La-katoša, ki sporoča, da je zaradi preobremenjenosti z drugim delom odložil položaj direktorja. Ostal bo pa še dalje sotrudnik lista. Direktor je postal dosedanji glavni urednik istega lista g. Ivo Malinar. v »Bolgarija nI brez varstva" Dunajski tednik za jugovzhodna vprašanja »Stidost Echo« piše v zvezi z obiskom Kjoseivanova v Berlinu med drugim: »Bolgarija ni brez varstva. To je postalo jasno zlasti po italijanski zasedbi Albanije, ki predstavlja, kakor se je pred kratkim točno ugotovilo, »svetovnopolitič-ni klicaj«. K temu pa je treba dodati okol-nost, da so odnošaji med Bolgarijo in Jugoslavijo slej ko prej dobri. Upamo tudi, da se bo pod pritiskom zunanjepolitičnih nujnosti posrečilo spraviti na pravi tir nekatera stremljenja v Bolgariji, ki imajo vpliv na narod, ki pa se vodijo od zunaj. Kajti brez notranje trdnosti bo težko obdržati ravno črto. ki jo Bolgarija potrebuje, ako hoče v teh razgibanih časih ohraniti in še izboljšati svoj položaj. Da lahko pri tem svojem prizadevanju računa na pomoč osi. se je prav te dni lahko znova prepričala.« Kongres Čehov in Slovakov iz Južne Francije V nedeljo so se Čehi in Slovaki, ki žive v južni Franciji, sestali na večjem zborovanju v Bordeauxu. Zborovanja je vodil bivši čsl. poslanik v Parizu, dr. Osusky. Sprejeta je bila resolucija, v kateri poudarjajo med drugim, da ne bodo opustili svoje borbe, in izražajo zahvalo francoski vladi ter vladam s Francijo zvezanih demokratič nih držav za razumevanje in podporo, ki jim jo nudijo v njihovi borbi. Izključitve iz rumunskega senata Rumunski senat je pred dnevi izključil od svojih sej nekatere senatorje, ki se navzlic strogim predpisom glede nošnje uniform niso pojavili v senatu predpisano oblečeni. Tako so bili med drugimi izključeni tudi senatorji Konstantin Bratianu, Julij Maniu, Jon Michalake, dr. Lupu, Grigorij Junian ter škof Bartolomej. Mirovna akcija Vatikana Italijanska zunanjepolitična revija pol-službenega značaja »Relazioni Intemazi-onali« objavlja informacijo iz vatikanskih krogov, po kateri so napačne vse domneve listov, da bi bila trenutna istočasna navzočnost nekaterih apostolskih nuncijev v Vatikanu v zvezi s kako novo politično akcijo sv. stolice za ohranitev evropskega miru. Doslej se ni namreč še nobena vlada uradno izjavila glede papeževe posredovalne pobude, dočim so pobudo madžarskega regenta Horthyja že prehiteli dogodkt. Medtem pa Vatikan slej ko prej nadaljuje svojo akcijo na di- I plomatskem področju. Vendar se papež j omejuje v svojih govorih in nagovorih samo še na duhovno področje, ne da bi se neposredno dotikal posameznih političnih vprašanj, ki so trenutno v ospredju zanimanja Občna zbora JNS in OJNS za gornjegrajski srez V nedeljo sta bila v Radmirju v Savinjski dolini občna zbora JNS in OJNS aa gornjegrajski srez. V gostilni pri Majce-noviču so se zbrali zastopniki vseh občin. Z zadovoljstvom so skupščinarji ugotovili uspešnost dela dosedanjih odborov Sokoli na sofijskem zletu Sodelovanje Sokolov in Junakov na vseh področjih Sofija ,11. julija p. Junaške in sokolske svečanosti se nadaljujejo v ozračju zmerom večjega in zmerom prisrčnejšega navdušenja bolgarske prestolnice in tisoč-glavih množic, ki so se zgrnile vanjo iz vse dežele. Junaškega zleta pa naše sokol-stvo ni porabilo le, da afirmira na njem bratstvo in solidarnost z bolgarskimi Junaki na zletišču samem, nego tudi zato, da naveže z Bolgari čim tesnejše stike tudi na drugih kulturnih področjih. Snoči so na Borisovi gradini priredili zastopnikom jugoslovenskega sokolstva velik banket, ki se ga je udeležilo okrog 500 povabljencev. Med njimi je bilo več članov bolgarske vlade ter sofijski mitro-polit Štefan, vrhovni predstavniki sokolstva m jugoslovenski minister za telesno vzgojo Čejovič. Na banketu je Sokolom nazdravil predsednik junaške zveze general Raško Atanasov, ki je svojo zdravico zaključil z vzklikom kralju Petru II. Odgovoril mu je dr. Vladimir Belajčič, ki je ob zaključku vzkliknil kralju Borisu. Govorili so nato še zastopnika ruskega in poljskega sokolstva ter mitropolit Štefan. Danes dopoldne je imelo sokolsko starešinstvo sejo, ki ji je prisostvoval tudi minister Čejovič. Dr. Belajčič je poročal o so-kolskem delovanju v Sofiji v telesnovzgoj-nem in občnem kulturnem pogledu. Seji je sledila ožja konferenca slovanskega sokol- stva, ki so se je udeležili glavni zastopniki poljskega, ruskega in jugoslovenskega sokolstva ter bolgarskih Junakov. Dopoldne so imeli svoj sestanek tudi učitelji, ki so razpravljali o strokovnem, kulturnem in občem nacionalnem sodelovanju z bolgarskim učiteljstvom. Sokolsko društvo iz Ba-tajnice pri Beogradu pa se jc odpravilo na-obisk k Junakom v Perniku, na katere ga vežejo pobratimske vezi že od zleta leta 1935. Na zletišču so se dopodne nadaljevale lahkoatletske tekme. Tekmovali so v skokih, plavanju in desetoboju. Popoldne pa so nastopili Junaki, Junakinje, Sokoli in So-kolice ter oba naraščaja z vajami. Zvečer je prosvetni minister Tilov priredil vrhovnim zastopnikom Junakov in Sokolov banket, pod milim nebom pa so priredili sijajno akademijo. Bivanje ministra čejoviča Sofija, 11. julija. A A Jugoslovenski minister za telesno vzgojo Čejovič je položil venec na pokopališču srbskih bojevnikov, nato pa pred spomenik bolgarskim bojevnikom. Danes je minister čejovič obiskal notranjega in prosvetnega ministra. Zvečer pa je prosvetni minister Filov priredil večerjo v čast ministra čejoviča. Letalski boji nad Mongolijo Hailar, 11. julija. AA. Posebni Havasov dopisnik poroča: Včeraj ob 14.30 so divjali hudi letalski boji. Osem sovjetskih bombnikov se je pojavilo v bližini japonskega letalskega oporišča kjer se zdaj mude tuji dopisniki. Na hud japonski topniški ogenj so sovjetski bombniki odgovorili s tem, da so začeli metati težke bombe, toda v oddaljenosti nekaj kilometrov od letalskega oporišča Videli so se ogromni oblaki dima, zatem pa so sovjetski bombniki nenadno zavili nazaj proti svojim letalskim oporiščem. Japonska lovska letala so jih začela zasledovati. Toda sovjetski lovci, ki so ščitili umik svojih bombnikov, so se zopersta-vili in je prišlo do bojev. Nemogoče je zvedeti kako se je bitka končala, ker so se letala med spopadom oddaljila v smeri proti Mongoliji. Japonci so po bitki trdili, da so sestrelili 59 sovjetskih letal. Tuji dopisniki so opazili samo eno letalo, ki je moralo zasilno pristati, pozneje pa se je zvedelo, da je bilo to letalo japonsko. Japonci tudi trdijo, da so sovjetska letala metala bombe na topništvo ob izviru reke Holsten, iz katere dobiva japonska vojska pitno vodo, ki je v tem pustinjskem pasu še posebno dragocena. Riga, 11. julija. AA. (Štefani). Izve se, da sta zaradi poslabšanja japonsko-sovjetskih odnošajev odpotovala iz Moskve na Daljni vzhod šef političnega odelka sovjetske vojske general Mehlis ter poveljnik svjetske-ga letalstva general Loktionov. Protiangleška propaganda na Japonskem Tokio, 11. julija. AA. (Reuter) Stranki Sejukaj in Minseito sta naložili svojim odborom v vsej državi, naj po vsej Japonski prirede protiangleške sprevode in zborovanja. Vsem krajevnim odborom so bila izdana točna navodila, da izglasujejo spomenico, v kateri se zahteva odločno stališče Japonske do Velike Britanije. Grški gostje v Beogradu Beograd, 11. julija, p. Zastopnikom grških gospodarskih krogov in grško-jugo-slovenske lige, ki se od včeraj mude v Beogradu je trgovinska zbornica snoči priredila svečan banket, na katerem je pri&o do prisrčnih manifestacij prijateljstva in solidarnosti med Jugoslavijo in Grčijo. Danes dopoldne so se gostje podali na Oplenac in na Avalo. Na Oplencu, kjer so položili venec na grob kralja Zedinite-Ija, jim je bilo prirejeno intimno kosilo. Popoldne so se spet vrnili v Beograd ln si ogledali beograjski velesejem in pristanišče. Zvečer jim je župan Ilič priredil banket na Dedinju. Poslanik Fotič na Bledu Bled, 11. julija, o. Na Bled je prispel jugoslovenski poslanik v Washingtonu Konstantin Fotič. Nastanil se je v hotelu Toplice. Danski princ v Dubrovniku Dubrovnik, 11. julija, p. Od snoči se tu mudi brat danskega kralja princ Harald s svojo soprogo princeso Heleno in sinom Olufom. Upokojeni železničarji Beograd, 11. julija AA. Upokojeni so: Emilijan Petek višji svetnik v 4/1, Jožef Furlan, višji kontrolor v 6 skupini, Jakob Krem žar, višji strojevodja v 7 skupini in Andrej Krešinar, višji strojevodja v 7 skupini vsi s področja ljubljanske železniške direkcije. Nove strokovne šole Beograd, 11. julija, p. »Službene novine« so danes objavile ukaz o novih strokovnih srednjih šolah, ki se ustanove že s prihodnjim šolskim letom. Nove trgovske akademije se ustanove v Valjevu, Beogradu, Kru-ševcu, Mostaru ter v Šibeniku in Čakovcu, kjer se v akademije spremene sedanje dvo-razredne trgovske šole. Novi srednji tehniški šoli se ustanovita v Valjevu in Banja Luki, v Vršcu pa moška obrtna šola. Silno neurje nad Beogradom Beograd, 11. jul-ja. p. V preteku noči sta se nad Mačvo in beograjsko okolico utrgala oblaka V Mačvi je padala snoči tudi toča, ki je napravila ogromno škodo po vsej ravnini. V šabcu je strela ubila znanega industrijca Svetozarja štefanoviča. Na periferiji Beograda so nastale zaradi strašne, ga naliva velike poplave. Gasilci so morali ponekod ljudi reševati iz hiš. Huda avtomobilska nesreča pri Zagrebu Zagreb, 11. julija, o. Danes popoldne se je v bližini Odre med Veliko gorico in Zagrebom prevrnil neki osebni avto, v katerem so bili 4 potniki. Trgovski pomočnik Zabatljija, ki je vodil avto, in 58 letna Marija Šorlijeva iz Celja sta pri tem dobila nevarne poškodbe. Margita Tomčeva je bila le lažje poškodovana. Njen mož, oficir trgovske mornarice Peter Tomac pa je bil ubit in so ponovno poverili vodstvo stranke dosedanjima odboroma z gg. žehljem tn Albertom na čelu. Po izčrpanih formalnostih je podal kratko poročilo v imenu ba-novinskega odbora OJNS g. Dušan Ver-bič, za njim pa je v imenu vodstva pozdravil skupščini g. senator Pucelj in podal pregledno poročilo o naši notranji politiki in o mednarodnem položaju. 2el je navdušeno odobravanje in zahval^ „ Izgredi v Barceloni Gibraltar, 11. julija, o. Po vesteh iz Španije je obsodba bivšega socialističnega voditelja in zadnjega predsednika madridskega republikanskega obrambnega sveta Juana Basteira. ki je Madrid izročil španskim nacionalistom, izzvala v Španiji ostro reakcijo. V nekem predmestju Barcelone je prišlo zaradi nje včeraj celo do resnih incidentov. Skupina republikancev je izobesila republikansko zastavo. Falangisti so takoj intervenirali in prišlo je do hudega spopada, v katerem je bilo več ljudi ubitih in ranjenih. Ugledni madžarski novinar odstavljen Budimpešta, 11. julija. AA. (Havas). V zvezi z izvajanjem zakona o Židih, je moral glavni urednik liberalnega dnevnika »Esti Kurir« Ladislav Boros zapustiti svoje mesto. Boros je bil glavni urednik omenjenega lista 17 let. Bil je podpredsednik mednarodnega novinarskega udruženja, višji svetnik madžarske vlade in znan madžarski novinar. Mlad uradnik utonil v Savinji Celje, 11. julija V svoj rostni kraj Orlo vas pri Braslov-čah, je prišel te dni na dopust 321etni Jože Breznikar, političnoupravni uradnik ban-ske uprave v Ljubljani. Danes dopoldne je šel k Savinji lovit ribe. Ko je stal na bregu Savinje, mu je najbrže postalo slabo. Padel je v Savinjo in utonil. Truplo so kmalu našli in ga prenesli na pokojnikov dom v Orli vasi, od koder bo v sredo dopoldne pogreb na domače pokopališče v Braslovčah. Pokojnik je služboval najprej dve leti pri sreskem načelstvu v Laškem, od koder je bil pred poldrugim letom premeščen k banski upravi v Ljubljani. Tragična nesreča je vzbudila po vsej široki okolici globok vtis. Nesreča v pisarni dr. Mačka Zagreb, 11. julija, e. O nesreči, ki se je pripetila v Mačkovi pisarni, je bilo izdano naslednje uradno poročilo: Preteklo noč se je pripetila v hiši dr. Mačka nt Prilazu huda nesreča, pri kateri je našel smrt član Hrvatske seljačke stranke Franjo Sajring, krojaški obrtnik iz Zagreba. To noč je bil s tovarišem Be-com, ki je čuval predsednikovo hišo, na straži v pritličju. Po nesrečnem naključju se je Becu sprožil samokres, ki ga je imel v rokah in mu je krogla prebila roko, nato pa ie isti strel zadel Šajringa. ki se je hudo ranjen zgrudii Ranjencu so ta-koi nudili zdravniško pomoč in ga prepeljali v bolnico, a še ponoči je Šajring umrL Bec se je takoj javil policiji, ki ga je izpustila ker je ugotovila, da gre za nesrečo. Predsednik dr. Maček je sprejel to vest v Kupincu in ga je globoko pretresla Odredil je. da se ukrene vse potrebno za olajšanje gorja prizadete pokojnikove družine. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved za 12. julij: Od severozapada proti jugovzhodu se bo počasi zjasnilo. Kljub temu bo Se nekoliko hladn- in ponekod delno oblačno s krajevnimi nevihtami v popoldanskih urah. Dunajska: Slabo in spremenljivo, oblačno, porast temperature. Jubilejni zbor slovenskega učiteljstva V Ljubljani so se zbrali predstavniki vseh učiteljskih društev iz banovine, da proslave 50 letnico svoje stanovske organizacije ter poudarijo njen pomen v našem nacionalnem in prosvetnem življenju ter v našem šolstvu Ljubljana, 11. julija V dvorani Delavske zbornice so se dopoldne zbrali učitelji iz vse banovine k jubilejnemu zboru svoje stanovske organizacije, ki pravkar praznuje 50-letnico obstoja, Zborovalcem se je pridružilo tudi lepo število gostov, med drugimi komandant 40. pešpolka polkovnik Mašič kot zastopnik Nj. Vel. kralja, zastopnik prosvetnega ministra in bana, načelnik prosvetnega oddelka dr. Sušnik, podpredsednik mestne ob- spregovorili še podpredsednik mestne občine dr. Ravnihar, podpredsednica JŽŽ Hočevar jeva, ki se je v imenu ženstva zahvalila učiteljski organizaciji za sodelovanje in oporo, predsednik Društva učiteljev meščanskih šol ravnatelj Fakin, ki je poudarjal zahtevo učiteljev in profesorjev po skupni prosvetni zbornici, podpredsednik Udruženji uradnikov poštno - telefonske stroke Kumer, direktor učiteljišča Prijatelj, zastopnik Udruženja zvaničnikov fi- Udeleženei jubilejne skupščine pred spomenikom kralja Petra I. Osvoboditelja. Metod Kumelj, predsednik ljubljanske sekcije JUU govori pred spomenikom zbranemu učiteljstvu Žteie o leta 1918. se je na te j šoJi poučevalo v italijanščini, ker se je v tem jeziku tudi poveljevalo na ladjah. Takoj po osvobojen ju pa je bila uvedena srbohrvatska terminologija in srbohrvaščina kot učni jezik. Naiutična šola se danes imenuje trgovska pomorska akademija. Jubilejna proslava bo meseca ok_ totak Demaie vesti ♦ Iz Leg«je korošK'h borcev. Preteklo nedeljo popoldne se je zbralo v narodni šoli na Vrhniki lepo število bivših koroških borcev, ki so si ustanovili krajevno organizacijo LKB. Številnim tovarišem je podrobno orisal smotre in namene legije njen podpredsednik g. Marušič, k; je prisostvo. val zboru v spremstvu s tajnikom glavnega odbora g. Kristanom in zastopnikom krajevne organizacije ljubljanske g. Mo-harjem. Bivši koroški boici praznujejo 20. obletnico, odkar so se udeležili bojev na naši severni meji. Z veseljem obhajajo to obletnico, saj je naša takratna junaška vojska izvojevala odločilno zmago, ki jo je zapečatila z zasedbo slavnega Gosposvet-skega polja in mesta Celovca, četudi je poteklo od tedaj že nad 20 let, so bivši borci še vedno prežeti z iskreno ljubeznijo do rodne grude in narodne države, kateri so svojo privrženost najjasneje pokazali že s tem, da so se takrat brez odlašanja sta. vili na razpolago ter z navdušenjem pohiteli v borbo da ji očuvajo severno mejo. Upravni odbor, ki je bil na zboru izvoljen, bo posvečal društvu vso svojo pozornost, posvečal pa tudi narodno-obrambnemu de. lu, ki je v naših časih nad vse potrebno. Glavni odbor LKB poziva vse bivše koroške borce, stanujoče v Kočevju in okolici, da se polnoštevilno udeleže v nedeljo 16. t. m. ob 10. dopoldne ustanovnega občnega zbora krajevne organizacije za Kočevje, ki bo v gostilniških prostorih ge. Marije Beljanove v Kočevju. Tovariši borci, pridi, te zanesljivo! Na zboru bo poročal tudi zastopnik glavnega odbora iz Ljubljane. * Jubilej najstarejšega hrvatskega društva v Herceg.Bosni. Mostarsko hrvatsko pevsko društvo »Hrvoje« bo 15. avgusta slavilo 501etnico svojega obstoja. Ta proslava ima velik nacionalno-kulturni pomen za vse Hrvate v Bosni in Hercegovini, ker je jubilejno društvo najstarejša hrvatska prosvetna in nacionalna organizacija v Bosni in Hercegovini. Pod turško oblastjo in tudi pod avstrijsko okupacijo so bile prepovedane hrvatskemu življu vse nacionalne in prosvetne organizacije in se je tako tudi društvo »Hrvoje« polagoma razvilo iz skromnega cerkvenega pevskega zbora, čigar člani so na skrivaj gojili tudi narodno in rodoljubno pesem. Prošnje za ustanovitev javnega pevskega društva so bile od avstrijskih oblasti večkrat zavr. njene,a ko je bilo društvo naposled le ustanovljeno, je zavzelo važno mesto ne samo v kulturnem, temveč tudi v nacionalnem pokretu. * Poseben prispevek za narodni obrambni sklad na pokojninske prejemke. Dravska finančna direkcija je odmerila posebni prispevek za narodni obrambni sklad na pokojninske prejemke državnih upokojencev in upokojenk, ki so v njeni evidenci, po podatkih o njih družinskem stanju, ko. likor so ji bili na razpolago. Za odmero prispevka po nižji stopnji, je upoštevala le otroke, za katere izplačuje rodbinske doklade. Mnogim upokojencem je odmerila prispevek po višji stopnji, ker ji ni znano, če imajo žive otroke ali če so imeli otroke, ki so morda že umrli. Da bo mogla finančna direkcija prispevek pravilno pobi. či l f/mo zalogo par primerov: Češki krep vzorčast . . Cefir indantren . . , Češki krep črtast indant. Bemberg vzorčast. . , Krep de chine vzorčast . din 19.— Krep marocain vzorčast din 36.— OGROMNA IZBERA OSTANKOV din 8.— din 10.— din 12.— din 16.— manufaktura Souvan * Poziv. V Beogradu se je ustanovilo »Udruženje odlikovanih zlatnom ili srebr-nom medaljom za hrabrost«. To društvo je nacionalna organizacija, ki pospešuje državljansko in narodno zavest med jugo-slovenskimi državljani, predvsem pa ima namen zbrati in združiti pod svojim okri. Ijem vse tiste, ki so bili v borbah za naše osvobojenje in zedinjenje odlikovani z zlato ali pa srebrno medaljo za hrabrost. Tem odlikovancem hoče organizacija priboriti priznanje za zasluge, ki so si jih pridobili v naših osvobodilnih vojnah. Organizacija ima sedež v Beogradu, pododbore pa v posameznih banovinskih središčih. Da bi se mogel čim prej ustanoviti tudi pododbor za dravsko banovino, zato naj vsi odliko-vanci do konca tega meseca, to je do 31. julija 1939 pošljejo na naslov pooblaščenca osrednjega odbora t. j. dr. Turk Ernest, Privoz 9, Ljubljana, sledeče podatke: 1. ime in priimek, 2. poklic, 3. s katero medaljo je bil odlikovan: z zlato ali srebrno, 4. ukaz o odlikovanju, 5. naslov stalnega bivališča. Ti podatki so neobhodno potreb, ni in naj jih vsak točno izpolni ter pravočasno dostavi na ime pooblaščenca, obenem pa naj priloži znamko za odgovor in pojasnila. Pri sončenju uporabljajte Tschamba Fii. Kr. dvorni dobavitelj, DROGERIJA GREGOR1Č, Ljubljana, Prešernova 5. * Smrt velikega prijatelja Jugoslavije. Po dolgi bolezni je umrl častni generalni konzul Jugoslavije v Stockholmu Kari Adam Carlson, ki je bil velik prijatelj Ju. goslavije in našega naroda. Izmed vseh naših krajev se mu je najbolj priljubil Zagreb in skoro vsako leto ga je obiskal. Kadar je prišel na obisk, je dal po 10.000 din v sklad za počitniške štipendije, ki so omogočale profesorjem in asistentom zagrebškega vseučilišča študijska potovanja na švedsko. Kar po vrsti je v ta sklad prispeval osemkrat in je tako mnogim mlalim znanstvenikom omogočil bivanje in študiiranje na švedskem. Ko je prispela v Zagreb vest o njegovi smrti, je zagrebško vseučilišče razobesilo črno zastavo. * Obisk uglednega rumunskega znan. stvenika. Na svojem potovanju v Pariz se je ustavil v Zagrebu ugledni rumunski slavist prof. dr. Anton Balota, ki predava na vojni akademiji v Bukarešti. Prof. dr. Balota je napisal že mnogo znamenitih razprav iz hrvatske književnosti od najstarejših časov do novejše dobe. Objavil je tudi razprave in prevode iz srbske književnosti. Pred 4. leti je objavil obširno študijo, ki ima naslov »Narodni jugoslo-venski epos«. V zadnjem času je pisal o Branilavu Nušiču, o narodni pesmi na Balkanu ter prevedel celo vrsto pesmi Vladimira Nazora. * Promocije. Slovenska dijaška zadruga nam poroča iz Prage: Konec junija je bil promoviran za doktorja filozofije na praški univerzi in absolviral je kompozicijo in operno režijo na državnem konzervatoriju g. Radoslav Hrovatin iz Gorice. Dalje je bal promoviran za doktorja filozofije z di. zertacijo »Ljubljansko barje« g. Jože Korošec iz Maribora. Na tehničnem visokem učilišču na vodo-gospodarskem in kultur, no-političnem oddelku pa je bil diplomiran g. Marko Lavrenčič iz Ljubljane. Čestitamo. * Kdor ima osebni potni Pst, se še lahko prijavi za izlet v Dolomite, ki bo od 15. do 19. t. m., v izletniški pisarni M. Okorn, Ljubljana, Frančiškanska ulica 3. (—) rati, naj vsi upokojenci in upokojenke, ki mislijo, da jim prispevek za julij 1939. od pokojninskJi prejemkov ni bil pravilno od. tegnjen, vlože prijave o svojem družinskem stanju. Navedbe v prijavah more potrditi občina ali pa pristojni župni urad. * Nevarno kopanje na odprti Savi pri Zagrebu. Kakor v drugih mestih, tako tudi v Zagrebu javna kopališča na prostem, ki so opremljena z varnostnimi napravami, ne morejo sprejeti velikih množic kopalcev in se morajo mnogi zatekati tja, kjer ni nobenih kopaliških naprav. Za izurjene plavače kopanje na odprti Savi ni nevarno, vse kaj drugega pa je z onimi, ki plavanja niso vešči in so povrh še objestni. Takih pa je mnogo in je zaradi tega v Zagrebu zelo potrebna in hvalevredna organizacija »Savskih čuvajev«, ki so prostovoljno prevzeli nalogo, da zaznamujejo nevarna mesta v Savi ter opravljajo vzdolž obale tudi nadzorno in varnostno službo. V zadnjih dneh hude vročine so imeli savski čuvaji dela preko glave in so v enem samem dnevu rešili 35 neprevidnih kopalcev go. tove smrti. Pri tem požrtvovalnem delu pa so bih prostovoljni člani prepotrebne organizacije od nekaterih objestnih kopalcev ozmerjani in je celo malo manjkalo, da niso bili dejansko napadeni. * Razpis zdravniških služb. Pri banovinski bolnišnici v Brežicah je razpisana služba zdravnika-uradniškega pripravnika. Taka služba je razpisana tudi pri združeni zdravstveni občini Kostanjevici ob Krki in morajo imeti prosilci pogoje za sprejem v državno ali banovinsko službo ter zdravniško pripravljalno dobo, za službo v Kostanjevici pa poleg tega vsaj 6 mesecev bolniške prakse iz porodništva in ginekologije. Pri banski upravi v Ljubljani se sprejemajo prošnje do 31. t. m. * FranKfurt. mesto pesnika Goetheja. Vsak kulturni človek, ki je obiskal Frank-furt ob Meni, na zamudil priložnosti za obisk stare simpatične hiše, v kateri se je rodil in preživel del mladosti eden izmed največjih nemških pesnikov in mislecev Johann Wolfgang Goethe. Njegova rojstna hiša je pravi muzej spominov na velikega pesnika in v množicah jo obiskujejo ne samo državljani nemškega rajha, temveč tudi tujci. Nemška turistična propaganda posveča veliko skrb kulturnim in zgodo vinskim spomenikom. Frankfurt je tudi važno središče glasbene in gledališke umetnosti in so vsi kulturni spomeniki ohranjeni v vsej svoji pristnosti, čeprav je me. sto tudi sedež velikih industrij in velevaž-no prometno središče, kjer se združujejo in križajo prometne žile iz vsega sveta. Obiskovalci Frankfurta in drugih nemških znamenitih mest iz inozemstva už vajo po. sebne popuste na nemških državnih železnicah. (—) * Nenavaden zakonski par. v Rajevem selu v Slavoniji se je premožni posestnik Jožo Jelenič, ki je že v 88. letu starosti, zagledal v vaško lepotico Stano, ki šteje komaj 20 let. Zasnubil jo je in, ker je bogat in brez otrok, je Stana po prigovarjanju svojih staršev njegovo snubitev sprejela. Oni dan je bilo po poroki razkošno svato vanje. * Objave VIII. Mariborskega tedna. Mariborska tekstilna industrija je izgubila letos s preselitvijo iz Maribora in naše države eno izmed svojih podjetij, zato se pa ustanovi že v kratkem nova tovarna za svilo, ki bo v celoti nadomestila izgubljeno. Obsežnost te industrije in vse njene izdelke, ki lahko tekmujejo z vsemi izdelki tujine, bo pokazala najbolj velika tekstilna ŠE JUTRI morete 8 plačilom naročnine preprečiti počivanje nezgodnega zavarovanja pri „ZEDINJENI ZAVAROVALNICI D. D.44. j razstava v okviru letošnjega VIII. Mariborskega tedna od 5. do 13. avgusta v unionskih prostorih. Razstava bo tako p obsegu kakor po kvaliteti presegala vse dosedanje. Od 1. do 17. avgusta polovičn vožnja po vseh državnih železnicah. (—) . ♦ Tujskoprometna zveza priredi v ned> i ljo 16. t. m. izlet k motodirkam na Jeze sko. Sporedi se dobe in prijave sprejemat obe biletarni Putnika v Ljubljani: Tyrše\ cesta 11. in Masarykova cesta 14. (—) Iz LJubljane u— »Ljubljanski Zvon« je polagal svo obračun. V ponedeljek zvečer se je v dri štvenih prostorih v Mestnem domu vrši občni zbor »Ljubljanskega Zvona«, ki g? je vodil predsednik Lujo Drenovec. Zboro valci so se poklonili spominu umrlih člano\ in sodelavcev, med katerimi je bil tudi dolgoletni zborovodja in častni član Zorko Prelovec. Zborovodji Doretu Matulu, ki že nad pet let z lepimi uspehi vodi zbor, je predsednik v znak priznanja za zasluge Predno odidete na Vas letni oddih oglasite se v naši trgovini, da Vam svetujemo, kako morate fotografirati, in kakšne filme morate vzeti s seboj, da bodete Imeli res lepe spomine. Sveži filmi najnovejše emulzije. Proti garanciji Vam brezplačno posodimo tudi fotoaparat, le da kupite pri nas filme. Se priporoča Foto Tourist — Lojze Smuč LJUBLJANA — Aleksandrova cesta it. & izročil zlato medaljo Jugoslovenske pevske zveze v Beogradu. Tajnica Olga Pelanova, ki je že 15 let redna članica društva, je prejela pozlačeni društveni znak, trije naj-pridnejši člani pa so bili deležni nagrade iz sklada častnega predsednika dr. šviglja. »Ljubljanski Zvon« bo v kratkem proslavil svojo 351etnico z velikim koncertom in z odkritjem spomenika pokojnemu Prelov. cu. ki je društvo vodil skoro četrt stoletja. Ko so poročali še tajnica Olga Pelanova, blagajnik Lojze Lombarter arhivar in gospodar Joško Jamnik, je občni zbor na predlog revizorja Jova Milača izrekel upravi razrešnico s pohvalo. Na koncu je bil izvoljen v glavnem dosedanji odbor s predsednikom Drenovcem, pred zaključkom pa je zastopnik Hubadove župe Mirko Pre. melč izrekel pevcem in pevkam, posebej pa še zborovodji Matulu tople čestitke k doseženim uspehom. Pozdravno brzojavko so zborovalci poslali kumici ge. TrnkoczyjevL Kavarna »Central« Vsak večer koncert odlične damske kapele. Vsako nedeljo PLES. Danes v sredo, kakor vsako soboto ln nedeljo odprto vso noč. u— Lastnike hranilnih knjižic Slovenske banke v Ljubljani, ki v kazenski zadevi proti ravnatelju banke Jankoletu Miro slavu še niso bili zaslišani pri kateremkoli sodišču, poziva okrožno sodišče v Ljubljani. odd. X., da mu sporoče svoje točne naslove in točne podatke o hranilnih knji. 1 žicah, izdanih od Slovenske banke, zlasti njih številke, kdaj, na čigavo ime in za kakšen znesek so bile izstavljene in v koliko še niso izplačane. Prijave je poslati j pismeno okrožnemu sodišču v Ljubljani, j odd. X. najpozneje do konca tega meseca. Kvalitetna AMATERSKA DELA v edini specijalni fototrgovini Janko Pogačnik LJUBLJANA, TVRŠEVA CESTA 20. u— Nesreča kolesarja. Mestni reševalci so včeraj pripeljali na kirurški oddelek 28 letnega posestnika Jožeta Perovška s Po-rodišča. V Blatu pri Šmarju na Dolenjskem je s kolesom tako nesrečno padel, da je dobil precej hude poškodbe. REX steklenice in aparati za vkuhavanje sadja. — Zaloga: Julij Klein, Ljubljana, Wolfova 4 u— Otroci kradejo m°tocikle. V zadnjem času so se v Ljubljani v izredni meri razmnožile tatvine motornih koles, saj je bilo v enem tednu okradenih kar pet moto-ciklistov. V soboto so na lepem izg nila kar tri motorna kolesa hkratu, monterju Vinku Robasu. ki ga je za trenutek pustil ob Robbovem vodnjaku pred mestnim magistratom, inž. Vladimirju Rovšu izpred stanovanja v Gledališki stolbi in dr. Stanku Jerebu na Sv. Petra cesti 29. Po skrbnem poizvedovanju je pol cija le izsledila tatove zadnjih treh. Bili so to trije fantiči, stari komaj po 15 do 17 let. Skupno so se domenili, da ukradejo vsak po en motocikel, in ko jim je namera uspela, so se skupno odpeljali v Metliko na izlet. Ko so se vračali proti Ljubi ian , je enemu zmanjkalo bencina pa je kolo zavlekel v bližnji gozd in ga skril ter pr:sedel k ene. mu izmed tovarišev. V Ljubljani so se ustavili pred Rakovnikom in motorni kole. si zapeljali v bližnji hrib kjer so jih prav tako skrili med zelenje. Policija je ti dve motorni kolesi že našla, tretje pa še išče. Tatovi se izgovarjajo, da niso imeli namena krasti, temveč so si hoteli pr voščiti samo malo vesele vožnje. A ker so že nekajkrat imeli opravka s policijo, bodo po zaslišanju najbrž izročeni sodišču. u— JASO priredi 29. in 30. t. m .izlet v Zagreb na teniške tekme za Davisov pokal med Jugoslavijo in Nemčijo. Stroški za vožnjo z brzovlakom, prehrana za dva dni in prenočišče bodo znašali ca 85 din. Odbor bo skušal preskrbeti tudi znižano vstopnino. Prijave sprejema vratar na uni. verzi do 20. t. m. vsak dan med 9.—12. in 16.—18. Kolikor bo prostih mest, sprejemamo tudi nečlane. Odbor. (—) u — V četrtek dospejo lepe marelice, cena od 4 do 4.50 din. Rezervirajte si pravočasno. Fr. Kham, Kongresni 8 (—). Postani in ostani član Vodnikove družbe! Dolgoostati na sonen in hitro porjaveti! Tedaj je potrebno ULTRA-OLJE NIVEA s poja-čano močjo zaščite pred svetlobo. ULTRA-OLJE-NIVEA upije opekline povzročujoče sončne žarke in propušča le tiste, ki porjave kožo. Vesela dunajska glasbena komedija Predstavi ob 16. in 19. uri. Maria Andergast, VV. Liebeneiner, G. Alexander. Donavske melodije I KINO UNION, tel. 22-21 gf BHnanBBBBKINO SLOGA — Tel. 27-301 Sijajna baletna revija Brodvvajskega gledališča z najboljšimi kompozitorji odličnih šlagerjev. Haryy Richmann, Walter Conolly, Rochelle Hudson. Predstave ob 19. in 21. uri 1 RAJ MUZIKE Iz Celja e— Elektrifikacija gornje Savinjske in Zadrečke doline. Kranjske deželne elektrarne nameravajo elektrificirati gornjo Savinjsko in Zadrečko dol.no in v ta namen zgraditi okrog 40 km dolg daljnovod visoke napetosti 20.000 voltov od Braslovč do Nove Štifte ter transformatorske postaje v šmartnem ob Paki, Paški vasi, Mozirju, Nazarjih, na Rečici ob Saivinji, v št. Jan-žu, na Ljubnem, v šmartnem ob Dreti, Bočni. Gornjem gradu in Novi Štifti. Kranj, ske deželne elektrarne so zaprosile za zadevno obrtno odobritev in gradbeno dovoljenje. Komisijski ogled in obravnava na kraju nameravane gradnje bo v četrtek 13. t. m. s sestankom komisije ob 8.30 dopoldne na kolodvoru na Polzeli. e— Gradnja vodovoda v Klancu pri Dobrni. Občina Dobrna namerava zgraditi vodovod za vas Klanec pri Dobrni in je prosila sresko načelstvo v Celju za zadevno vodopravno dovoljenje. Studenec, ki ga nameravajo zajeti, leži pri Sv. Joštu. Od za. jetja do rezervoarja, ki bo tik nad Klancem, nameravajo izpeljati 552 m dolg cevovod, od rezervoarja dalje pa cevi v dolžini 510 m. Komisijski ogled in obravnava bo v petek 14. t. m. ob 9.30 dopoldne s se. Stankom komisije pri zajetju. e— Za sokolski zlet na Sušaku so mogoče še naknadne prijave. Celjska sokolska župa razpolaga še z legitimacijami in znaki za telovadeče in netelovadeče članstvo. Kdor se želi udeležiti zleta naj se prijavi v župni pisarni v Narodnem domu v Celju. Skupen odhod vseh udeležencev iz celjske sokolske župe bo v petek 14. t. m. ob 19.42 z osebnim vlakom Celje — Zagreb. Potovanje v civilu z znakom! e— Prošnja usmiljenim ljudem. Kakor smo že poročali je na Vidov dan zgorela i baraka v čretu, v kateri sta stanovali Ma. rija Krajnčeva in njena hčerka škoberne-tova s štirimi otroki, že itak ubogi rodbini je zgorelo vse imetje, v goreči baraki pa je tudi našel smrt pol leta stari otrok ško-bernetove. Rodbina se je sedaj nastanila na Cesti na Dobrovo štev. 8. Mati in hčer. ka morata skrbeti za tri dečke, stare 4, 5 in 6 let Ker sta brez sredstev in živita v veliki revščini, prosita usmiljene ljudi, da bd jima priskočili z darili v blagu ali gotovini na pomoč. Darila naj se oddajo v podružnici »Jutra« v Celju. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V &1SKI — Telefon 41-79. Smeh od začetka do konca v filmu Nespretni ljubimec V gl. vlogah: Theo Lingen, Trude Marlen, R. A. Roberta Predstave: danes ob pol 9. uri in jutri od pol 9. uri. Prihodnji spored: Blokada . a— šahovske novice. Pri ponedeljkovem V. kolu tekmovanja za šahovsko prvenstvo Maribora so bili doseženi naslednji rezultat: Ketiš : dr. Krulc 0:1, Lukeš sen. : Knechtl remi s, Regoršek : Pesek 1:0, Mohorčič : šumenjak remis, Ostale partije so bile prekinjene, pač pa so se nadaljevale doslej prekinjene partije: No-san : šumenjak 1:0, Ketiš : Knechtl 1:0, Lukeš sen. : Pesek remis. Stanje po V. kolu je sledeče: dr. Krulc 4 točke, Regoršek in Mohorčič 3 in pol, Lukeš sen. Gerželj in Mišura 3. a— Razsipnost ga je izdala. Oblastva so razkrinkala pretkano tihotapsko druščino, ki se je shajala v neki mariborski kavarni. Vodja te druščine je bil neki 38 letni Franc L., ki je oddajal dva do trikrat tedensko na pošti 10 do 15 kg težak paket na razne naslove v savski in dunavski banovini. Sedaj pa so ga zasačili in aretirali. Ko je hotel oddati paket, so finančni organi paket zaplenili. V paketu je bilo 10 kg saharina. Sledile bodo še nadaljnje aretacije. Za Franca L. je bila usodna okolnost, da je živel zelo razsipno. a— Ljubezniv zet. Pri Smodejevih na Pragerskem so se sprli. Zet je navalil na tasta 72-letnega Valentina Smodeja in ga s stolico tako udaril po glavi, da je starček obležal s precejšnjimi poškodbami na glavi. Z zadevo se pečajo orožniki a— Tudi čolne kradejo. Vrtnarica Ele-onora Ambrož je imela ob Dravi pr vezan čoln. Neznani zlikovci so ji odpeljali čoln. Tabela za izračunavanje davka v narodni obrambni Sond je izšla v Mariborski tiskarni d. d. v Mariboru in stane ista direktno v tiskarni Din 7.— komad, pri dostavi po pošti Din 7.50. Tabele si nabavite lahko tudi pri davčnih upravah in v večjih knjigarnah. e— Svinjska kuga se je pojavila na Lo-čici pri Polzeli. e— Težka nesreča v rudniku. V rudniku Hudi jami pri Laškem se je v ponedeljek med delom zrušil strop v rovu in pokopal 411etnega rudarja Franca Vajdeca iz Za-grebena pri Sv. Krištofu pod seboj. Rudarju je zlomilo desno nogo. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. e— Dve nevarni prijateljici tuje lastnine pred sodniki. Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju sta se zagovar. jali včeraj 391etna Karolina Erbežnikova in njena sestra, 471etna Marija Flandrova iz Vevč zaradi številnih tatvin, ki sta jih izvršili od lanskega božiča do 17. junija v raznih celjsk h trgovinah. Hodili sta navadno ob sobotah v Celje, se zglasili v trgovinah, da bi kupili kako malenkost, ukradli v ugoJnem trenutku razno blago in izginili. To sta delali samo, če je bilo v trgovini več strank, če pa ni bilo v trgo-v ni nikogar razen prodajalcev, sta našli hitro izgovor in dejaU, da bosta prišli pozneje. Tako sta v teku časa nakradli mnogo perila in drugega manufakturnega blaga. Trgovca Antona Misleja sta oškodoval-; za več kot 200 din, trgovca Josipa Werena za 417 din, trgovko Elzo Oto za 947 din, trgovko Gusti Vračkovo za 150 din in trgovca Kolbezna za 204 din. Pri razpravi sta le delno priznali tatvine, glede večine blaga pa sta trdih, da sta ga kupL U. Priče pa so potrdile, aa sta tudi to blago izmaknili. Erbežnikova in Flandrova sta bili obsojeni vsaka na 12 mesecev strogega zapora, na izgubo častnih pravic za dobo 3 let in na 250 din povprečnine. Zasebni udeleženci so bih zavrnjeni na pot civilne pravde. Del ukradenega blaga so oblasti našle in ga bodo sedaj vrnile lastnikom. Iz Maribora a — 40 letnico mature so obhajali v Mariboru abiturienti tukajšnjega učiteljišča iz leta 1899. K slavju so prispeli A. Janko-vič iz Rogaške Slatine, Fran Lebar iz Hrastnika, Karol Mavrič iz Gornje Radgone, Henrik Šel iz Konjic, J. Šmid iz Ljubljane, Viktor Turin iz Ptuja, Ivan Urek z Vranskega, Rudolf Vudler iz Pe-trovč, A. Jobstl z Dunaja, F Ledineg iz Lipnice, J. Pfeifer iz Ennsa ter R Sob z Dunaja. a — Policijska vest. Višji policijski agent Jožef Pavletič, ki je doslej služboval pri predstojništvu mestne policije v Mariboru, je odpotoval na svoje novo službeno mesto na Jesenicah. a— Himen. Poročila sta se ud ravnik V tukajšnji splošni bolnišnici dr. Ciril Beo-laj in gdč. Sonja Mere, uradnica pri mariborskem državnem tožilstvu. Mladoporočencema obilo srečet! a— Komaj izpuščen, sp«*t na pregrešnih potih. 29-letnega Jurija Reharja iz Zrkovcev so komaj izpustili iz moške kaznilnice, kjer je prestajal daljšo zaporno kazen. 2e je šel preko meje ter izvršil več vlomov v okolici Gradca. Ko se je vrnil v Maribor, ga je policija že aretirala. Reharja, ki ni doslej ničesar priznal, še zaslišujejo. V zvezi s tem je prispel v Maribor odposlanec graške policije. a— Avtomobila v obcestnem jarku. Pri Mislinju se je prevrnil v obcestni jarek avto g. Bolhe. V avtomobilu so bih trije potniki, ki se jim k sreči ni nič pripetijo. Avto je precej poškodovan. Slična usoda je doletela pri Trbonjah v Dravski dolini inozemski avto, v katerem so bih 4 potniki, ki so ostali nepoškodovani. Avto pa je do nerabnosti razbit in je inozemska goste pripeljal v Maribor g. Rudolf Ko« maver iz Dravograda. Sokol IIL zlet sokolstva na Jadranu Uprava Sokolske župe Ljubljane ponovno obvešča vse bratske edinice, da bo v soboto 15. in v nedeljo 16 julija III. zlet sokolstva na Jadranu na Sušaku Ker so bratske edinice prejele prijave direktno od župe Sušak-Rijeka in ne potom ©odpisane župe, zato prosimo vse edinice. da nam takoj, najkasneje pa do četrtka 13. t. m. opoldne javijo število udeležencev zleta. in to število članov, članic, nara-ščajnikov in naraščajnic. da bo mogla župa organizirati skupen odhod in preskrbeti primerno število železniških voz. 2u-pa je naročila primerno količino legitimacij. ki jih bodo mosle edinice dobiti pri župi. Skupen odhod vseh udeležencev bo v petek t4 t. r«. ob 19.10 z glavnega kolodvor«. Ponovno prosimo vse bratske edinice, da nam takoj sporočijo število udeležencev, obenem pa še zainteresirajo vse brate in sestre za III zlet sokolstva na Jadranu. Vsa nadalina navodila bomo objavili v dnevnikih. Zdravo! Dpnra sokolske župe Ljubljana. Sokol vabi svoje članstvo in naraščaj, ki se namerava udeležiti sokol-akega zleta na Sušaku 15. m 16. t. m., da ae nemudoma prijavi v društvepi pašami, najkasneje do srede 12. t. m. Udeležba v a Pripominjamo, da imajo člani in na. na osnovi posebnih legitimacij 75«/» na ždeonici. Legitimacije so naročene. Kdaj jih bodo dobila, udeleženci, bo objavljeno v časopisih. ospodarstvo V Rakovici pri Beogradu bodo zgradili tvornico avtomobilov V zadnjem času so se ponovno čule vesti o nameravani ustanovitvi tvornice tovornih avtomobilov. Tako smo že pred meseci objavili informacijo, da bo tako tvornico avtomobilov zgradila Industrija motorjev d. d. v Rakovici pri Beogradu. Te vesti se sedaj potrjujejo. V ponedeljek je bila v upravi družbe že licitacija za gradnjo potrebnih objektov za izdelovanje tovornih avtomobilov. Proračunska vsota znaša 25 milijonov din. Gradbena dela bodo dovršena do konca letošnjega leta, nakar bo podjetje v lastni režiji postavilo strojne in druge naprave. Industrija motorjev v Rakovici je bila ustanovljena leta 1928. s sodelovanjem francoskega kapitala. Leta 1936. je delnice, ki so bile v francoskih rokah, odkupila naša država, ki ima sedaj vse delnice. Prvotna delniška galvnica 15 milijonov din je bila lani povišana na 30 milijonov din. V svojih obratih v Rakovici izdeluje družba predvsem letalske motorje. Uredba o carinski prostosti V zvezi z gradnjo ustanovitve te tvornice je ministrski svet na osnovi § 113 finančnega zakona predpisal uredbo o carinskih oprostitvah za gradnjo tvornice avtomobilov v Rakovici. (Uredba je objavljena v »Službenih novinah« od 10. t. m.) Ta uredba pravi v glavnem naslednje: Zaradi gradnje tvornice avtomobilov se Industrija motorjev d. d. v Rakovici oprošča plačila uvozne carine in vseh ostalih državnih in samoupravnih dajatev in taks, ki se plačujejo pri uvozu (razen ležarine), in to na instalacije, stroje in aparate, pri- prave, orodje in instrumente, ki so potrebni za gradnjo in stavljanje v pogon tvornice avtomobilov. Prav tako se družba oprošča zaradi izdelovanja tovornih avtomobilov znamke »Praga« tipe RN, plačila uvozne carine in vseh ostalih državnih, samoupravnih dajatev in taks, ki se plačuje pri uvozu, in sicer na surovine, polizdelke, posamezne dele in priprave, kolikor se vse to ne izdeluje v naši državi in če to blago uvozi Industrija d. d. v Rakovici za svojo tvornico avtomobilov, vendar z omejitvijo, da se mora blago uporabiti izključno za izdelavo avtomobilov za potrebo države. Končno določa uredba, da sme Industrija motorjev d. d. v Rakovici zaradi gradnje tvornice avtomobilov in zaradi izvršitve prevzetih obveznosti za dobavo 600 tovornih avtomobilov za potrebo države, uvoziti brez plačila uvozne carine in ostalih državnih in samoupravnih dajatev, in taks 100 tovornih avtomobilov v razstavljenem stanju, ki jih pošlje matična tvor-nica v stanju agregatov, in 100 tovornih avtomobilov v razstavljenem stanju, ki jih pošlje matična tvornica zaradi montaže. Kakor je iz besedila uredbe razvidno, bo nova tvornica gradila tovorne avtomobile znamke »Praga« odnosno po načrtih in na podlagi licence praške tvornice. Nadalje je iz uredbe razvidno, da je država naročila 600 takih tovornih avtomobilov in bo Industrija motorjev 200 teh avtomobilov dobavila državi na ta način, da jih bo uvozila v razstavljenem stanju, montaža pa bo izvršena pri nas. K upokojitvi generalnega direktorja Poštne hranilnice Že v nedeljski številki je »Jutro« poročalo, da je upokojen generalni direktor Poštne hranilnice dr. Milorad Nedeljkovič in da je za novega generalnega direktorja imenovan dr. Miljenko Markovič. dosedanji generalni tajnik zagiebškega Saveza denarnih zavodov. K tej spremembi v vodstvu Poštne hranilnice prinaša zagrebški »Jugoslovenski Llovd« na uvodnem mestu članek, kjer pravi med drugim naslednje: »Redkokdaj je vest o upokoj'tvi kakega višjega državnega funkcionarja vzbudila toliko zadoščenja, kakor vest o upokojitvi dr Nedeljkoviča. Seveda je tudi redkoka-teremu državnemu funkcionarju uspelo to, kar je uspelo dr. Nedeljkoviču, da je v vsej javnosti, zlasti pa v gospodarskih krogih ustvaril proti sebi nerazpoloženje. tako da se je javnost z začudenjem vpraševala, kdo drži tega gospoda, ki izziva toliko nezadovoljstva s svojim delom, bodisi kot generalni direktor Poštne hranilnice ali kot javen delavec. S svojimi novinskimi političnimi izpadi je večkrat izzval revolto v javnosti. S svojim hrvatofobstvom se je celo ponašal, tako da je izgubil zaupanje velikega dela našega naroda. Pogosto se je čulo tudi vprašanje: Kako sme direktor Poštne hranilnice spravljati svoj položaj v tesno zvezo s svojimi privatnimi politično-soci-alnimi pokreti Sedaj bo generalni direktor dr. Nedeljkovič odšel in za njim ne bo žaloval nihče razen morda onih, ki so mu bili po naziranjih. po delu in interesih najbližji. Dr. Milorad Nedeljkovič je bil oni, ki je nesrečnega leta 1928. po tragediji v Narodni skupščini kot državni uslužbenec pričel trobiti parolo amputacije hrvatskih krajev. Isti dr. Nedeljkovič je lani pred decembrskimi volitvami v svoji »Agrarni misli« napisal članke, v katerih ie mrgolelo žalitev in napadov na Hrvate Dr. Nedeljkovič je kot generalni direktor Poštne hranilnice odkrito zapostavljal hrvatske gospodarstvenike in zadružništvo in je imel toliko smelosti. da se je s tem javno ponašal. V bilanci Poštne hranilnice je uvedel prakso, po kateri se ni moglo nikoli vedeti, katere kraje in koga favorizira Poštna hranilnica s krediti in od kje se stekajo denarna sred- GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE A. R E I N IN DRUG Zagreb, GAJEVA 7. ILICA 15. obvešča neobvezno: Pri današnjem žrebanju IV. razreda 38. kola državne razredne loterije so bili Izžrebani sledeči dobitki: DIN 505.000.— št. 83716 pri nas kupljena. DIN 200.000.— št. 6212 pri nas kupljena. DIN 100.000.— št. 8700 pri nas kupljena. DIN 60.000.— št. 25258 DIN 50.000.— št. 39664 DIN 40.000.— št. 90945 DIN 12.000.— št. 54108 63474 63309 85417 95233 PO DIN 8.000.— 4279 8174 20503 26529 37358 39057 60988 83998 91421 93236 PO DIN 5-000.— 19568 26155 34312 40950 44093 52025 53130 63227 64726 65097 68236 74676 74817 80013 86775 87890 83424 57189 63718 PO DIN 2.000.— 1664 9985 13652 14186 16125 26450 29264 29421 36235 37843 39120 41810 53901 56104 62603 65786 70178 71738 72286 88101 90983 98564 98635 16088 30683 31349 33212 51899 63280 93365. Razen tega je bilo izžrebanih še 1430 številk dobitkov po din 800.— Popolno uradno listo dobitkov, izdano in kontrolirano od same državne razredne loterije, torej brez vsakih pogreškov, pošljemo vsakomur na zahtevo. Prihodnje žrebanje V. razreda bo od 12. avgusta do 9. septembra t. L vsak dan. stva zavoda. Svoje hrvatofobstvo je iznašal nemoteno in svobodno ne samo v kreditni politiki, temveč tudi pri nameščanju, otvarjanju podružnic ali odvzemanju čekovnih računov (n. pr. trgovinski zbornici v Zagrebu). Ker je bil kot direktor Poštne hranilnice tudi član Privilegirane agrarne banke je jasno, da je to svoje hrvatofobstvo lahko še bolj negoval in da svojemu pokretu tako zvani »agrarni misli« omogočal širjenje z izdatno podporo državnih institucij, ki bi morale biti daleč od kakršnegakoli politiziranja. 1 1 " i Po njegovem odhodu je upati, da bo končno prišel v Poštno hranilnico duh tolerance, enakopravnosti in depolitizacije. Vse to je že predolgo oviral dosedanji generalni direktor, s čimer je mnogo škodoval okrepitvi jugoslovenske državne misli, saj je njenim nasprotnikom dajal prepričujoče argumente za trditev o hegemoniji, zapostavljanju in pristranosti. Kakor je hrvatska in resnična jugoslo-venska javnost z zadoščenjem sprejela vest o upokojitvi dr. Nedeljkoviča,tako se tudi veseli, da mu bo na položaju generalnega direktorja sledil dosedanji generalni tajnik zagrebškega • Saveza denarnih zavodov dr. Miljenko Markovič, ki se odlikuje s širokimi koncepcijami, sposobnostjo, toleranco, nadstrankarstvom in izvestnim poznavanjem naših denarnih in gospodarskih razmer. Prepričani smo, da bo dr. Markovič popravil Nedeljkovičeve grehe ne samo nasproti hrvatskemu gospodarstvu, temveč tudi nasproti gospodarstvu vse države, kar lahko z zaupanjem pričakujemo vsi brez ozira na plemena, vere in politično orientacijo. Odstranitev dr. Nedeljkoviča pomeni dobiček ne samo za konsolidacijo razmer v Poštni hranilnici, temveč tudi v vsej naši državi.« Pred sklicanjem ankete o deviznem pravilniku Poročali smo že, da ima nedavno ustanovljeni devizni odbor pri Narodni banki po službenih informacijah nalogo sestaviti nov pravilnik o poslovanju z devizami in valutami. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, bodo pri sestavi tega pravilnika sodelovali tudi denarni zavodi in gospodarski krogi. V ta namen bo sklicana po-fhna anketa vseh interesentov, ki bodo imeli možnost iznesti svoje pritožbe. Gospodarski krogi so vedno poudarjali, da mora imeti devizna politika uspehe le tedaj, če se bo izvajala v sodelovanju z gospodarstvom, zlasti z denarnimi zavodi. Tako sodelovanje so denarni zavodi pri Narodni banki vedno pogrešali. Denarni zavodi niso bili informirani o intencijah Narodne banke, ki se pogosto ni prav nič ozirala na pritožbe in predloge denarnih zavodov. Sedanji pravilnik za poslovanje z devizami in valutami je po tolikih spremembah, ki so bile izvršene v zadnjih letih, postal že tako zamotan in nepregleden, da se danes malokdo spozna na področju teh predpisov. Vrhu tega je Narodna banka uvedla prakso, da se predpisi izdajajo z veljavnostjo za nazaj, da se pogosto in preko noči spreminjajo in korigirajo. Ne-sigurnost je v tem pogledu prinesla tudi praksa, po kateri je Narodna banka posamezne devizne ukrepe in predpise sporočala ustmeno ali telefonsko in se je pogosto dogajalo, da so bih nekateri interesenti obveščeni, drugi pa ne. Na pritožbe in zahteve interesentov je Narodna banka v početku leta pričela svoja obvezna navodila objavljati v »Službenih novinah«, toda šele z veliko zakasnitvijo, tako da te objave niso imele praktičnega pomena. V zadnjem času pa je tudi te objave v »Službenih novinah« zopet opustila. Z novim deviznim pravilnikom bo treba pravilnik sestaviti tako, da pozneje ne bodo potrebne tako številne spremembe in dopolnitve kakor doslej. Predpisi pa morajo biti popolni in jasni, če se naj strogo m striktno izvajajo. Gospodarske vesti _ pogajanja z Italijo se bodo pričela 25. t m. že včeraj smo poročali o italijanskem predlogu, po katerem naj bi se sestal jugoslovensko-italijanski stalni gospodarski odbor 20. ali najkasneje 25. t. m, v tu. m«. Sedaj poročajo iz Beograda, da je naša vlada k temu predlogu dala svoj pristanek in se bo jugoslovensko-italijanski odbor sestal 25. t. m. v Rimu. Našo delegacijo bo vod.l dr. Sava Obradovič, pomočnik zunanjega ministra. = Jugoslovensko - francoska pogajanja zaradi ureditve dolgov. Iz Beograda poročajo, da je finančni minister Gjuričič odpotoval v Pariz zaradi finančnih pogajanj. Gre za novo ureditev anuitetne službe jugoslovenskih državnih posojil v Franciji. Pogajanja bodo trajala predvidoma 10 dni. = podražitev bencinske mešanice. Odbor za kontrolo in ureditev prodajnih cen bencinske mešanice z alkoholom je na svoji seji 22, 23. in 27. junija t. 1. sklenil povišati ceno bencinski mešanici, kar je finančni minister odobril z odlokom od 7. t. m. Sklep se glasi: Na osnovi 1. in 3. točke pravilnika iz leta 1938 se prodajne cene bencinske mešanice z alkoholom, ki so bile določene z odlokom od 27. julija lanskega leta in povišanje s sklepom od 14. oktobra lanskega leta, ponovno povečajo za nadaljnjih 0.10 din, tako da znašajo sedaj 5.45 odnosno 5.70 odnosno 5.80 din. Povišanje cen je stopilo v veljavo 10 t. m = Uredba o carinskih ugodnostih za državno tvornico dušikovih spojin. Ministrski svet je na osnovi § 113. finančnega zakona in na predlog vojnega ministra predpisal uredbo o ugodnostih za gradnjo državne vojne tvornice dušikovih spojin. Uredba pooblašča vojnega ministra, da na osnovi sklepov ministrskega sveta od 31. oktobra 1937 in 19. maja 1938 sklene in podpiše pogodbo z berlinsko tvrdko Dipl. ing. dr. H. K. Harripauling o dobavi instalacij in o izgraditvi tvornice dušikovih spojin, in sicer ne glede na predpise zakona o državnem računovodstvu, zakona o administraciji vojske in mornarice in uredbe o vojnih zgradbah. Vojno ministrstvo se oprošča carine in vseh vzporednih carinskih dajatev, skupnega poslovnega davka, luksuznega davka, državne in samoupravne trošarine in vseh državnih in samoupravnih dajatev, davkov in taks na uvoz naslednjih predmetov za ureditev tvornice: strojev in njihovih delov, instrumentov, aparatov, naprav in njihovih delov, cevi. železnih konstrukcij, laboratorijskih aparatov in ureditve in ostalega materiala, ki je potreben za gradnjo in za obnovo tvornice dušikovih spojin, kakor tudi vseh kemikalij, ki so potrebne za obratovanje te tvornice. Uredba je objavljena v »Službenih novinah« od 10. julija. =Nova pšenica. Poročali smo že. da bo letošnji pridelek pšenice v Bački in Ba-natu za 10 do 20% manjši, nego je bil lani. Poročila iz Srbije, Južne Srbije in Bosne pa pravijo, da bo tam pridelek večji. Zato računajo v strokovnih krogih, da bomo imeli v letu 1939-40 najmanj 20.000 vagonov izvoznega presežka. Nova pšenica je že na trgu in jo kupuje Prizad po objavljenih odkupnih cenah na bazi cene 165 din za potijsko pšenico. Doslej je Prizad odkupil okrog 900 vagonov nove pšenice. = Kartel alkaloidov opija. Iz Beograda poročajo, da je zaradi vpisa v kartelni register prijavljen kartel alkaloidov opija. Kartelno pogodbo sta sklenili Tvornica kemičnih proizvodov, d. d. v Hrastniku in Jugoslovanska tvornica alkaloidov So-pronja in Filipa Ognjanoviča v Skoplju. Zastopnik kartela je J. K. Panič iz Beograda. = Prisilna oddaja deviz, valut in zlata v Ceško-MoravskL Vlada protektorata Ce-ško-Moravske je izdala naredbo, po kateri mora prebivalstvo do 31. julija oddati inozemska plačilna sredstva (čeke, nakazila, akreditive) zlatnike, neobdelano zlato, srebro in platino kakor tudi vse takoj plačljive terjatve v inozemstvu. Prijaviti pa je treba Narodni banki protektorata češke in Moravske vse inozemske ali na inozemsko valuto .se glaseče vrednostne papirje in terjatve v inozemstvu razen izvoznih terjatev, za katere velja devizna kontrola = L banovinska razstava rejcev malih živali, ki bo v okviru kmetijske razstave na letošnjem jesenskem velesejmu v Ljubljani, bo pokazala širši javnosti, kaj zmore smotrna reja, saj bo nudila našim rejcem priliko, da pokažejo uspehe dosedanjega svojega dela. Številne rejske organizacije si skupaj s kmetijskim oddelkom banske uprave prizadevajo Jto gospodarsko panogo čim bolj izpopolniti, zlasti glede na važnost, ki jo zavzema reja malih živali za malega človeka. Reja malih živali nudi v službi narodne skupnosti velike koristi. Male živali goje sicer le revnejši sloji, industrijski in kmečki delavci, kočarji, rudarji, vojni invalidi, mali obrtniki, nižji uradniki, t. j. vsi tisti, ki ne žive v izobilju. marveč si morajo na ta ali oni način pomagati, da si kolikor toliko zboljšajo svoj gmotni položaj. Kljub temu pa zavzema to sicer skromno delo, ki ga mnogi opravljajo iz potrebe, pa tudi iz navdušenja, tolikšen obseg, da ga oblast nikakor ne more prezreti, marveč ga podpira, da na ta način pridobi rejskemu pokretu čim več novih prijateljev in sodelavcev. Da se doseže nov razmah v reji malih živali, so med drugim potrebne velike razstave, ki so najuspešnejše propagandno sredstvo za smotrno rejo, kakor tudi za njen vedno večji procvit. Razstave namreč pokažejo nepoučenim, kaj se lahko s smotrnim delom doseže. — Potrdila o višini neposrednega davka zaradi odmere šolnine. Dravska finančna direkcija v Ljubljani razglaša: Državni upokojenci in upokojenke, ki jim izplačuje pokojninske prejemke dravska finančna direkcija v Ljubljani, naj prosijo za potrdila o višini uslužbenskega davka, ki jih bodo potrebovali ob vpisu otrok v šolo zaradi pravilne odmere šolnine za šolsko leto 1939./1940. že v juliju ali vsaj ▼ začetku avgusta t. L Upokojenci, ki plačujejo razen uslužbenskega davka na pokojninske prejemke tudi davek po kateri drugi obliki, za katerega so obremenjeni pri davčni upravi naj naslove svojo prošnjo na pristojno davčno upravo, vlože pa naj jo neposredno pri finančni direkciji, ki jo bo poslala pristojni davčni upravi s podatki o višini uslužbenskega (Javka na pokojninske prejemke. Prošnjam kolko-vanim z 10 dlin, je treba priložiti -a potrdilo kolek za 20 din, za vsak zahtevani uradni prepis potrdila pa kolek za 10 din. Borze 11. julija i- Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.30. Za češke klirinške čeke je bilo v Zagrebu povpraševanje po 151.25, x Beogradu pa po 151. Grški boni so se v Zagrebu in Beo- | gradu trgovali po 31. ' Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda najprej trgovala po 169, pozneje pa je bil zabeležen tečaj 465 — 467 v (Beogradu je bil promet po 46425 — 464.50). Zaključki so bili še v 4*/o severnih agrarnih obveznicah po 60.50 (v Beogradu po 59.50), v 6% dalmatinskih agrarnih obveznicah po 84.50, v 7°/o Blairovem posojilu po 93.50, v delnicah Trboveljske po 170 — 175 in v delnicah Šečerane Osijek po 80. DEVIZE Ljubljana. Oficielnl tečaji: London 206.05 — 209.25, Pariz 116.31 — 118.61, New York 4383 — 4443, Curih 995 — 1005, Milan 231.70 — 234.80, Praga 150.50 — 152, Amsterdam 2335.50 — 2373.50, Berlin 1770. 62 — 1788.32, Bruselj 747.50 — 759.50. Tečaji na svobodnem trgu: London 256.40 — 259.60, Pariz 144.79 — 147.09, New York 5458.35 — 5518.35, Curih 1237.47 — 1247.47, Amsterdam 2906.39 — 2944.39, Bruselj 930.20 — 942.20. Curih. Beograd 10. Pariz, 11.7450, London 20.7575, New York 443.4385, Bruselj 75.35, Milan 23.3250, Amsterdam 235.40, Berlin 177.95, Stockholm 106.9250, Oslo 104.30, Kobenhavn 92.6750, Sofija 540, Praga 15.1250 Varšava 83.50, Budimpešta 87, EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 465 — 467 (469), 4*/» severne agrarne 59.50 — 60.50 (60.50), 6•/• begluške 86.50 den., 6% dalm. agrarne 83.50 — 85 (84.50), 7°/o stabiliz. 101 bi., 7°/o invest 99.50 den., 7°/» Blair 93.50 — 94 (93.50), 8°/. Blair 101 bi., delnice: Trboveljska 172 — 173 (170 — 175), Gutmann 35 den., Šečerana Osijek 80 — 85 (80), Osiječka ljevaonica 150 den.. Jadranska 320 den. Beograd. Vojna škoda 464.75 — 465.50 (464.25 — 464.50), za julij — (464.25), 4°/. agrarne 62.50 den., 4°/* severne agrarne 59.25 — 59.75 (59.50), 6% begluške 87 — 87.50 (85.75 87), 6% dalm. agrarne 84.50 — 8475, 7°/» Seligman 100 den., 7% Blair 93.50 — 94.25, 8% Blair 100 den , PAB 210.50 — 211, Narodna banka 7400 den. Blagovna tržttča SITO -f Chicago, 11. julija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 65.875. za sept. 67, za dec. 68.50; koruza: za sept. 47.25. -f- Novosadska blagovna borza (12. t. m.). Tendenca mirna. Pšenica: stara (78/79 kg): baška, sremska slavonska 150 — 152; banatska 130 — 132.50. Rž: baška 130 — 132.50. Ječmen: baški in sremski, 64/65 kg 140 — 142.50. Oves: baški, srem. ski in slavonski 140 — 142. Koruza: baška in pariteta Indjija 117 — 119. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 235 — 245; »2« 215 — 225; »5« 195 — 205; »6« 175 — 185; »7« 150 — 160; »8« 117.50 — 122.50. Fižol: baški in sremski beli 290 — 295. Otrobi: baški 108 — 110; sremski 104 — 106; banatskl 100 — 102. BOMBAŽ ■f Liverpool, 10. julija. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za julij 5.04 (prejšnji dan 5.07). za sept. 4.76 (4.79), za dec. 4.54 Sokoli*rudarji grade SokolSki dom Loke pri Zagorju, 11. julija Sokolsko društvo Zagorje si je nadelo težko nalogo, da med drugim v dobi Petrove sokolske petletnice zgradi na Lokah primerno telovadnico, da se tako omogoči članstvu na Lokah in Kisov cu posečanje redne telovadbe. Izvoljen je bil gradbeni odsek z br. Prosencem na čelu, da prične z realizacijo tega načrta. Na prvem član. skem sestanku Sokolov Iz tega kraja, katerega veliko večino članstva tvorijo rudarji, so se odločili da zgrade ponosen So-kolski dom na Lokah. Gradbeni odsek je pričel takoj z delom. Prosil je br. Ašiča, ako bi bil pripravljen odstopiti po primerni ce. ni svet za Borovnikom, na katerem bi zgradili za Loke primeren Sokolski dom. Stara nacionalna hiša Eibenštainer-Ašiče-va je pravilno razumela potrebo današnje, ga časa ter je brezplačno poklonila okroft 500 m* sveta. Odsek se je nato obrnil še na generalno ravnateljstvo TPD s prošnjo za odkup še nadaljnjega prostora za letno telovadišče. Tudi vodstvo družbe je z vsem razumevanjem ugodilo prošnji ter po izredno ugodni ceoi odstopilo zaprošeno zemlji šče. Prvi del, oder bodočega Sokolskega doma, so še lansko leto z veliko požrtvovalnostjo brezplačno zgradili SokolLrudarji. SCHICHTOV RADION pere 4cun! Pri kukanju v raztopini Radiona opravijo milijoni kisikovik mehurčkov vso delo pranja perila. Strujijo skupaj z milnico skozi perilo, odpravijo vso nesnago in perilo je tako belo da se kar sveti. RADION BELINA! \ Letos so pa spet z vso požrtvovalnostjo in tudi brezplačno dogradili ostali del zgrad-be-dvorano. Stavbni les je gradbeni odsek nabral pri posestnikih v št. Lambertu, Col-nišah, Vrhu, Jablani, Kandrših. Podlipov-cu, Zavinah itd. vse brezplačno, Sokoli posestniki so pa tudi ves les brezplačno zvozili na stavbišče. Drugi material se je pa spet dobil od TPD. Za razna obrtniška dela se je pa moral odsek močno zadolžiti. Danes stoji ponosna zgradba že pod streho. Načrt zgradbe je pa napravil br. arh. špinčič, gradnja doma pa je pod nadzorstvom br. Pavliniča. Vsem, ki so kakor ko. li pripomogli do zgradbe tega kulturnega hrama, vsa zahvala! Pri ogromnem delu, ki ga je vse članstvo brez izjeme imelo pri gradnji doma, ni zanemarilo glavnega — telovadbe. Vsi oddelki so pridno na delu ter se z vso vne. mo skrbno pripravljajo za letošnji telovadni nastop, ki bo v nedeljo 16. t. m. ob pol 16. ob vsakem vremenu na Lokah. Vse sokolske edinice iz bližnje in daljne okolice bratsko vabimo, da v čim večjem številu posetijo našo prireditev. Zveza z vlaki je zelo ugodna. Sprevod z rudarsko godbo na čelu bo takoj po prihodu popoldanskega vlaka iz Ljubljane. Sokoli! Sokolice! Podprite moralno našo mlado, agilno, posnemanja vredno četo So. kolov-rudarjev s čim večjo udeležbo! Izjava Po Ljubljani so moji sovražniki v zvezi z gostovanjem naše opere v Trstu razširili govorice, ki me obtožujejo različnih nekorektnosti, zlasti da naj bi se ponovno na odprti sceni zahvaljeval občinstvu z rimskim pozdravom. Ugotavljam, da so vse te insinuacije le izmišljena grda intriga, ki so jo iniciatorji započeli iz vse drugih pobud, kakor pa v zaščito narodnih intere. sov« Obveščam vse svoje prijatelje in ostalo javnost, ki je morda dobronamerno nasedla tem intrigam, da sem zaprosil Upravo Na. rodnega gledališča v Ljubljani, naj uvede proti meni disciplinsko postopanje, ker .ie to edini zakoniti način, ki mi je kot državnemu uradniku na razpolago za ugotovitev objektivne resnice. Ne dvomim, da bo Uprava Narodnega gledališča poskrbela ca to, da bo tudi širša javnost obveščena o rezultatu disciplinskega postopanja. Na iniciatorje anonimnih letakov pa na* si javljam poziv, naj se javijo s polnim :me. nom, da se pogledamo iz oči v oči pred sodiščem. če tega ne bodo storili, si bo jav« nost mogla sama ustvariti sodbo, koliko so vredne klevete anonimnih junakov. Moja vest je v nacionalnem pogledu cista in mirna, če pa ve kdo za najmanjši madež na moji preteklosti, ga prosim, da to prijavi Upravi Narodnega gledališča v LjubljanL Ljubljana, dne 8. julija 1939. J Primožič Robert (—) Na mednarodnih strelskih tekmah v Švici sta tekmovalca Per in Cestnik dosegla častne uspehe V Luzernu v Švici so končane doslej največje tekme za svetovno prvenstvo v streljanju. Udeležilo se jih je 19 držav: Belgija, Danska, Estonska, Finska, Francija, Grčija, Italija, Jugoslavija, Letonska, Litva, Norveška, Nemčija, Madžarska, Švedska, Rumunija, Monako, Nizozemska, čile in z močnim zastopstvom seveda tudi Švica. Najštevilnejše ekipe so postavile Nemčija, Italija in Madžarska, okoli 40 strelcev, naša državna ekipa pa je štela 9 strelcev ter jo je vodil polkovnik za ge-neralštabne posle g. Stojadin Milenkovič. Po svobojenju so bili naši strelci tokrat prvič na mednarodni strelski tekmi. Led je prebit m upamo, da bodo izkušnje, pridobljene s prvim sodelovanjem pri mednarodnem tekmovanju, lahko s pridom uporabljene v bodoče. Kakor smo že poročali, sta se tekme udeležila tudi iz Ljubljane upokojeni ka-petan Franjo Per, iz Maribora pa prof. Pero Cestnik, ki sta tudi tokrat častno zastopala našo državo. Za njima ni zaostajal Nemanja Markovič iz Kragujevca. Ker so naši strelci tekmovali po večini s švicarskimi vojaškimi puškami, nismo smeli pričakovati od njih kakih posebnih rezultatov, posebno ker so vežbali z njimi le tri dni, medtem ko so drugi narodi že več mesecev dnevno trenirali s Švicarskimi puškami. Poedini člani naše ekipe so dosegli celo rezultate mednarodne kvalitete in to predvsem kapetan Per na pištoli. Per je dosegel na splošni tarči za pištolo z 282 od mogočih 300 krogov sedmo mesto med več ko sto udeleženci. Na tarči za švicarsko prvenstvo in tarči za mednarodno mojstrstvo je doeegel obakrat rezultat 520 krogov in s tem pridobil 1 zlato in 1 srebrno kolajno ter 2 častni nagradi. Rezultati so odlični in upamo, da nas bo še za naprej tako častno zastopal. i Pri streljanju z malokalibrsko puško sta ' Nemanja Markovič in Pero Cestnik na ■ tarči za mednarodno mojstrstvo z rezulta-1 tom 362 odnosno 349 krogov od 400 mo-I gočih v stoječem stavu priborila srebrna, j odnosno bronasto kolajno. Tekmovala sta : z lažjima mauserkama in sta le malo zaostajala za drugimi, ki so streljali z naj-preciznejšimi težkimi puškami. Zaradi tega sta bila med sotekmovalci deležna polnega priznanja. Pri streljanju na tarči za naslov svetovnega prvaka v stoječem stavu z vojaško puško se je prijavilo 5 naših strelcev, od katerih so se trije plasirali na koncu prve polovice vseh tekmovalcev za ta stav. Markovič je dosegel 303 od 400 mogočih krogov in zasedel 27. mesto. 31. mesto je zasedel Cestnik z 299 krogi, njemu sledi Tošnič z 298 krogi. Cestnik je zaradi enega neprevidnega strela izgubil najmanj 10 mest. Prvak stoječega stava je Nemec Brod s 333 knogi, klečečega Švicar Zimmer-mann s 366 krogi in ležečega Nemec Geh-mann s 367 krogi. Mnogokratni svetovni prvak Zimmermann je s tem že vnovič zboljšal svoj lastni svetovni rekord. Švicarjem in Nemcem na vseh tarčah sledijo Finci in Estonci, ki prevladujejo zlasti na malokalibrski tarči. Na splošni tarči za vojaSko puško, kjer je sodelovalo okoli 150 strelcev, je zmagal Švicar Lienhard z 287 krogi od 300 mogočih. Tu je dosegel Cestnik z 276 krogi 16. mesto. Streljalo se je iz 3 stavov in tu je imel serije: leže 95, kleče 91, stoje 90. Relativno najboljši je bil v stoječem stavu in je zaradi tega preskočil kar 5 ostalih strelcev z istim rezultatom. Med 30 nagrajenimi je bilo 8 Švicarjev, 7 Estoncev, 6 Fincev, 3 Nemci, 1 Jugoslo-ven ta 1 Belgijec. Med Nemci je bil na te] tarči boljši od Cestnika le Rau, ki je dosegel 10. mesto z 278 krogi. »JUTRO« št. 159 Sreda, 12. VIL 1939 Rombe jim ne bodo Škodovale Stremljenje, da bi se zavarovali zoper zračne napade, se kaže v Angliji na najrazličnejše načine. Neka londonska tvrdka si je izmislila, da je preuredila enega svojih tovornih čolnov kot varno zaklonišče za 25 oseb. Tu vidimo, kako bodo prekrili krov x vrečami peska, da ne bodo mogle zažigalne in razpočne bombe napraviti nobene škode Mož z najdaljšo sapo Dih lahko zadrži celih 5 minut in 40 sekund 25ietni tiskar A. J. Sheffiield iz Nottin-ghama je dosegel nov svetovni rekord. To je mož z »najdaljšo sapo na svetu«, kajti zadrži jo lahko celih 5 minut in 40 se-ikund. Ko se je Sheffield prijavil kot prostovoljec za letalsko službo, so ga zdravniki preiskali in mu veleli, naj zadrži dih, kolikor more dolgo. V splošno začudenje je sapo pridržal celih 5 minut in 40 sekund, šele potem je moral dSihniti. Pri drugem poskusu jo je zadržal 5 minut 35 sekund. Sheffield. ki je dober športnik in nekadilec, je sicer izjiavil, da je imel po teh poskusih močan glavobol in da ga je tek minil za nekoliko ur, toda s potrebnim treningom bi mogel svoj rekord še popraviti. Neki zdravniški odibor je pred časom ugotovil, da more mcž zadržati povprečno 66 do 125 sekund dih. Potapljači in Inženjer * cestni pometač Ta 63-letni Žid, ki se preživlja danes kot cestni pometač v Palestini, je bil svoje-časno eden najbolje plačanih inženjerjev v Nemčiji. Gradil je ceste in mostove — dokler ni prišel na krmilo novi režim. Bivši gradbenik izjavlja, da je zadovoljen s svojim novim poslom v novi domovini lovci na bisere, ki so za to posebno izvež-bani, vzdržijo 3 do 4 minute brez diha, tako kakor Sheffield pa se ni izkazal doslej še nihče. Merilec za krvni pritisk na cesti Pred nedavnim je neki pariški občinski svetnik stopal po rue de Rivoli in je zagledal skupino oseb, ki so se gnetle okrog nekakšnega pocestnega prodajalca. Ko je stopil bliže, je opazil, da možak sploh ničesar ne prodaja, temveč da meri interesentom krvni pritisk. Drug za drugim si je dajal polagati aparat okrog zapestja, zvedel je za svojo številko in je rad plačal štiri franke odškodnine. Mestnemu svetniku se je zde. la stvar v neredu, pa je pozval policijo, naj jo prepove. m Odgovorili pa so mu, da meritev krvnega pritiska ne predstavlja medicinskega dejanja, moža bi mogli kot šušmarja prijeti le tedaj, če bi po uspehih merjenja postavljal kaikšne diagnoze ali dajal kakšne zdravniške nasvete. V Parizu ne pomeni nič posebnega če si na ulici izmeriš krvni pritisk. V drogerijah, na razstavah, sejmih, v kopališčih so na razpolago tozadevni aparati. Misel, da bi stvar presadil na ulico in si poiskal na ta način dober zaslužek, pa je imel iznajdljiv brezposel-než. Največja mesta Naš Beograd in Szegedin na Madžarskem sta se mogla do danes ponašati, da sta s površinama nad 1000 štirjaških kilometrov po prostoru največji mesti na svetu. Sedaj ju je postavfil v senco Hono-lulu na Havajskih otokih, ki so mu površino z novim upravnim zakonom raztegnili na tri otoke. Eden teh otokov, Oahu, spada v havajsko skupino, ostala dva pa spadata k Midwayskim in Palmyrskim otokom. Zaradi tega obsega novo upravno področje Honoluluja nič manj nego 1,398.600 štirjaških kilometrov. Tolikšne površine nima v resnici nobeno drugo mesto na svetu. Seveda sestoji ta površina večinoma iz oceanske vode, pa to ne more razveljaviti dejstva, da je Honoktlu »največje« mesto na svetu in ga v tem pogledu tudi skoraj ni mogoče prekositi. INSERIRAJTE V „JUTRU"! Stoletnica modernega pisemskega prometa Sto let je prešlo letos, od kar so izumili pisemski ovitek in pisemsko znamko. Danes si modernega življenja brez teh dveh njegovih rekvizitov ne moremo več misliti. Neki francoski poštni uradnik, ki se je igral s kosom zganjenega papirja, je Imel domislico, da bi se dali tako zganjeni papirji uporabljati za pošiljanjem pisem. Po zakonu serije je angleška poštna uprava malo pozneje spoznala, da spada k pisemskemu ovitku tudi pisemska znamka. Mož, ki je L1839. osrečil človeštvo z znamko, se je imenoval Chalmers. Niso pa njemu postavili spomenika, temveč tedanjemu angleškemu poštnemu ministru. Chalmers sam menda niti od daleč ni slutil, kakšen pomen bo imel njegov izum že v kratkem za vse civilizirano človeštvo. Prve znamke, ki so ohranjene v enem samem ali le v malo izvodih, so silno drage. Tako je slovita modra znamka z Mavriclja vredna 1,800.000 frankov, a v Londonu so neko znamko z Britske Gvajane, ki je bila nekoč vredna 1 cent, na javni dražbi prodali za 360.000 šilingov. *• _____ Našli so razbitine izginulega letala Lansko leto Je izginilo na poletu preko Alp letalo, ki je obratovalo na progi Frankfuirt — Milan. Navzlic vsemu iskanju niso mogli najti za njim nobenega sledu, prav tako niso našli deseterice oseb, ki se je vozila s tem letalom. Preteklo nedeljo pa so turisti iz Curiha v Bergellu v švicarskem kantonu Graubiindnu v višini 2700 m našli poedine razbite kose nekega letala. Menijo, da gre za ostanke izginule, ga letala in so o tem prepričani tem bolj, ker so v teh krajih zadnjič slišali ropota-nje njegovih motorjev. V gorovje je odšla iskalna odprava, da sistematično preišče vse ozemlje. Vrtinec zajel celo mesto Zavoljo hudih nalivov je reka Triplett v Kentuckyju prestopila bregove in se razlila proti mestecu Moreheadu. Nesreča se je zgodila tako naglo, da je bilo razdejanih sto hiš in da je po dosedanjih vesteh 38 oseb utonilo, še preden so mogli pomisliti na kakšno reševanje. Izdajatelj nekega lista v Moreheadu opisuje katastrofo na sledeči način: »Bilo je, kakor da je ogromen vrtinec nenadoma zajel vse mesto. V trenutku so ugasnile vse luči, rušeče se hiše, odplav-ljeni avtomobili in ljudje so tvorili grozoten kaos. Od vsepovsod je bilo slišati obupne klice na pomoč. Prav tako hitro, kakor je bila katastrofa prišla, je šlo vse mimo. Voda je izginila s cest ln naslednje jutro je bila večina mestnih delov spet suhih. Samo na cestah, ki vodijo ob Triplet-tu, je voda še nekoliko čevljev visoka.« Dolgo življenje s pomočjo vitaminov Floridski zdravnik dr. Carleton Deederer hoče ljudem podaljšati življenje s pomočjo vitaminov. Izumil je »vitameter«, Id mu kaže, ali ima kakšen človek premalo vitamina A v sebi. Ce to ugotovi, mu predpiše pač primerna zdravila in hrano. Na sliki demonstrira dr. Deederer svoj izum Kamera in oko Ker se v Zedinjenih državah voznlna za letala računa po osebni teži, so si izmisHH newyorški krojači posebno lahko in »štedljivo« modo za potovanja z letali. Slika nam kaže model takšne obleke. Kar prištedijo Američanke ž njo na voznini, potrosijo bržkone pri izdatku za obleko Kralji vseh lažnivcev Kakšne zgodbe si lahko poslušal na kongresu mož, ki posnemajo Renjamina Franklina Letošnje tekmovanje najhujših lažnivcev Zedinjenih držav se je vršilo v vasi Lietownu v Arkansasu. Lietown pomeni v našem jeziku »mesto laži«. V svojem otvoritvenem govoru je predsednik ameriške zveze lažnivcev omenil, da ni oče ameriških laži nihče drug nego sloviti izumitelj strelovoda Benjamin Franklin, ki je hotel prekositi pretiravanja angleških časopisnih poročevalcev, ko je razširil vest o ovci in pol, ki je imela tako debel rep, da ga je morala v vozičku vleči za seboj. Franklin je izumil tudi laž o slanlkih. ki beže pred kiti v ameriške reke in premagujejo pri tem celo slapove Niagare. »Skakanje kitov, ki zasledujejo slanike. po Niagari navzgor, spada med najveličastnejše naravne prizore in nudi pogled, ki ga nihče ne more vee pozabm,« pravi Franklin v tistem svojem lažnivem poročilu. Prvo nagrado si je na letošnjem tekmovanju priboril neki častnik iz Form Omahe v Nebraski, ki je bil svojega psa naučil uporabljati signalni code ameriške vojske. Nekega dne je bil častnik z vrlim psom na lovu na ptice, ko se je žival nenadno ustavila kakšnih 50 korakov prea gospodarjem. Pes je razburjeno mahal z repom in ko si je častnik to mahanje podrobneje ogledal, je iz njega razbral naslednje sporočilo: »Ali imaš težko puško s seboj? če je nimaš, tedaj se rajši vrni, in sicer takoj. Za tisto skalo prežita dva veKka rjava medveda!« Mister Noah Pentham iz Paazieja v Virginiji, je prejel drugo nagrado. Pripovedoval je, da je odšel nekega dne na ribolov; baš ko je stopil v čoln je opazil, da je bil pozabil škatlo z vabami. V istem trenutku je zagledal zelo strupeno kačo, ki je požirala uplenjeno žabo. Mister Bentham je kači s precepom stisnil vrat pod glavo in ji vzel žabo, da jo uporabi kot vabo. Kača ga je pri tem gledala tako presenečeno in žalostno, da je mož izvlekel steklenico z žganjem in ji za tolažbo vlil nekoliko kapljic v gobec. Nato je kača veselo odšla. Ni pa prešlo pet minut, ko se je znova pojavila poleg čolna in položila na njegov rob drugo žabo. Ves dan je zalagala mistra Benthama na ta način z vabo in vsakokrat je dobila nekoliko kapljic žganja, dokler ni bila pozno popoldne že tako pijana, da ji je bilo nemogoče opravljati to službo. Tretjo nagrado je dobil neki botanik, ki je izvršil drzen eksperiment. Križal je navadno travo s travo, ki jo v Ameriki Imenujejo sabljač«, in je dosegel tako novo vrsto trave, ki se s svojimi sabljama sama kosi, ko postane previsoka. Med Imetniki nadaljnjih nagrad je bil lastnik raz borite mačke. Ta mačka si je izmislila nov sistem za lov na miši. 2:vai se naje sira in ko ji še sapa diši po tem siru, pihne v mišjo luknjo. Takoj se miši odpravijo, da poiščejo vir tega vonja po Siru in to je seveda njih konec. Mož z dvakratno smolo Neki nepoklicani ribič je imel v okolici Hamburga posebno smolo. Sprva je imel sicer srečo, kajti nalovil si je iz nekega potoka lepo število živahnih postrvi. Ko se je pa hotel vrniti ž njimi domov, je ugotovil, da mu je nekdo med tem ukradel kolo. Ves ogorčen je odšel do najbližje orožniške postaje in javil tatvino. Ko je poveljnik po. staje zagledal v njegovih rokah lovilne priprave in postrvi, si je izmislil, da ga je ta. ko mimogrede pobaral za ribarsko dovoljenje. Tega mož seveda ni mogel pokazati in tako so mu naložili še občutno globo za prepovedano ribarenje. Nagradili so tudi nekega krovca tt Pensilvanije. Tam imajo dolino, ki je na slabem glasu zavoljo svojih megel. Nekega dne je krovec na nekem skednju pripravljal novo streho, ko ga je presenetila takšna megla, da ni videl ničesar več. Ker pa itak ničesar ni videl, je zaprl še oči in polagal tako strešno opeko. Ko je bil s streho gotov, je odprl oči in opaztt, da megle ni več. Opazil pa je tudi, da je bil opeko polagal tri metre nad streho, tako da je nova streha plavala v zraku... Prav tako si je zaslužil nagrado tudi možak iz Teksasa, ki je nekega dne, v silni vročini, opazoval zajca, ki je bežal počasi stopajoč, in lisico, ki je zajca z istim počasnim korakom zasledovala. Obema živalima je bilo prevroče, da bi se na tem lovu za življenje in smrt pehali s tekanjem .. Na kongresu lažnivcev si imel priliko seznaniti se z oklahomskimi peščenimi viharji, ki prinašajo s seboj toliko peska, da kopljejo krti svoje rove v zrak. In če ti to še ni bilo zadosti, si se lahko divil zgodbi nekega gospoda, ki Ima psa. Pes ni smel polegati po fex)spodarje-vem ležalniku, a je to vendarle dosledno delal. Gospodarja ni mogel ukaniti, čeprav je skočil z ležalnika, čim je zaslišal, da prihaja od zima j. Mož je po toploti blazin spoznal, da je bil pes spet ležal na prepovedanem ležišču in ga je vsako krat nemilo kaznoval. Nekoč pa je psa presenetil, ko je pihal v blazine, da bi se ohladile in bi njegov greh ne postal očiten ... Dežela Thai ; cH1N4 S« v -• J «« Pri športnih tekmah se pogostoma dogaja, da prevrne fotografska kamera odločitve sodnikov. Tako je bilo pri teku na 100 yard v Los Angelesu, ki ga podajata sliki. Sodniki so proglasili tekača Jeffreya za zmagovalca in na 1. sliki je v resnici videti, da je njegova noga prva stopila na ciljno črto. Drugi posnetek neposredno za prvim pa je pokazal, da so prsa zamorcu Ellerbesa pretrgala vrvico in hočeš I nočeš so morali priznati, da je zmagovalec on ' »čiščenje" v slovaških knjižnicah Slovaško prosvetno ministrstvo je odredilo pregled vseh javnih občinskih knjižnic v deželi. Izločiti hoče lz njih vsa dela, ki niso v skladu z naziranjem sedanjega slovaškega režima. Iz slovaškega slovstva so izločili doslej 22 del, iz slovaške in češke poučne literature, ki se nanaša na slovaške zadeve, pa 76 deL Na karti Azije se je pojavilo novo Ime, prav za prav staro. Kraljevina Siam se je prekrstila v »Thai«, kakor se je dežela imenovala v starih časih. Ime pomeni »Dežela svobodnega moža« A N E K iT O T A Znani zgodovinar Theodor Mommsen je moral na sodni j o, da poda neko izjavo. Mladi uradnik je tam zahteval po svoji dolžnosti, naj mu pokaže kakšno legitimacijo. Mommsen je dejal, da je pač dovolj znan, toda mladi mož je zahteval papir. Ko se je hotel Mommsen, ves hud, že odstraniti, ga je uradnik vprašal: »Prosim. kako se razlikujeta res mancipi in nec mancipi po rimskem pravu?« Mommsen je stvar ostro definiral. Tedaj je uradnik odvrnil: »Dobro, to je znana Mommsenova napačna razlaga. Hvala, dovolj ste se legitimirali!« VSAK DAN ENA »Ali se ti ne zdi, da nas preobilica lutk aeto veže Z« UPolitilsenj, Kulturni pregled Pariška bulvarska gledališča Spoznati se med številnimi pariškimi zasebnimi dramskimi gledališči, ki jim pravijo bulvarska ali theatres particuliers, je velika umetnost, lažje pa je uganiti, kje se kaj dobrega igra, ker o tem govori »tout Pariš«. Seveda se tu vidijo izključno samo francoske pieces, vprizoritev tujega avtorja je v Parizu velika redkost. V tem oziru se mnogo ne zmenijo niti za svoje sicer velike prijatelje preko Kanala. Kar se dogaja v gledališkem svetu izven Francije, jih prav malo zanima. Tako so menda samo mali narodi nekako obvezani, da se zanimajo med drugim tudi za gledališko umetnost velikih narodov in da doma pokažejo, kaj je drugod doseglo največji uspeh. Omenimo lahko seveda le najvažnejše in še to bolj po vrhu. Zato tudi zaman iščete v Parizu kakšen večji slovanski program, kljub dobrim odnošajem z Rusijo in z ostalim slovanskim svetom. Renomirani kvartet Izjemo dela seveda francosko-rusko gledališče Mathurins-Pitoeff (Pitojev), ki z izrednim uspehom daje že vso sezono »La mouette« (»Galeba«) od Cehova, v prevodu in v glavnih vlogah Pitojevih. Z decent-nim ukusom in na visokem umetniškem civojH so tudi doslej igrali Cehova, Ostrovskega in Ibsena. Stroga pariška kritika smatra »Galeba« za najboljšo vprizoritev v zasebnih gledališčih. — Do pred kratkim so igrali z velikim uspehom v Dullinovem gledališču Atelier mogočno dramo Salacrou-a »La terre est ronde«, v kateri je avtor aktualiziral tragedijo Sa-vonarole ter okolje florentinskega verskega fanatika in ga vzporedil z današnjo psihozo v totalitarnih državah. Pred kratkim je bila premiera dveh ravno tako težkih del: dramatizacija »La faim« po Knut Hamsunu, intelektualec v strahu pred lakoto, ter novi Laforgueov, fantastični in filozofski »Hamlet«, ki predstavlja vso mistiko sodobne problematike. Umetniški užitek, ki se tako hitro ne pozabi. Velik sloves uživa tudi pozornica Louisa Jouveta, ki je kot filmski igralec znan tudi pri nas. Jouveta štejejo med najboljše francoske igralce, gledališke in filmske, on ie povrh še ravnatelj, režiser, pisatelj in profesor na dramski šoli, po Saši Gui-trvju osrednja figura bulvarskih gledališč, »une grande vedette«. po naše zvezdnik. V njegovem gledališču Athenee, so igrali do pred kratkim najduhovitejšo satiro na medicino, »Knock, ou le triomphe de la medecine«, slavno komedijo Julesa Ro-mainsa. Sedaj so začeli igrati Giraudoux-ovo literarno delo »Ondines«. Jouvet in Madv Ozeray jamčita za uspeh. Med pariške gledališke veličine sodi zlasti slavni ravnatelj in režiser Gaston Baty. V njegovem gledališču Montparnasse so igrali pravo Manon, ne ono iz opere, marveč odlično uspelo dramatizacijo »Manon Les-caut« Mme. Maurette, v naslovni vlogi slavna Suzette Mais. Dvanajst čudovitih slik. Zatem je prišla na vrsto drama junakinje »Isabelle d' Afrique«, delo dveh avtoric: Fabre in Coline. Baty se pripravlja na daljše gostovanje po Srednji Evropi. Prišel bo tudi v Jugoslavijo. Pariška kritika mu želi najboljšega uspeha z opazko, da se pod njim tla le ne bodo preveč tresla. Slavni, kartelirani kvartet (Atelier, Athenee, Pitoeff, Montparnasse) daje res vedno resnično umetnost. »Strašni starši!« Najnovejša drama Jeana Cocteau-a »Les parents terribles«, je vzdigla veliko prahu in izzvala strastne polemike v vsem tisku, ki je trdil, da je to celo preveč za Pariz. Najprej so jo igrali pri Ambassadeurjih, toda ker to gledališče subvencionira mestna občina, so nekateri zaskrbljeni mestni očetje na občinski seji dosegli, da se je moral ves gledališki ansambl preseliti v Bouffes-Parisiens. Iz tega se je izcimila tožba za odškodnino, vendar je ta za Pariz senzacionalna odpoved in polemika v tisku služila za nepričakovno, sijajno reklamo, ki bi je sicer ne bilo mogoče plačati z nobenim denarjem. To bi imelo biti neke vrste ljubavno križanje v francoski družini: oče, sin in njuna skupna ljubimka, mati in njena sestra, edipsko Zapiski Mirko Polič odhaja v Beograd? Politika z dne 11. junija prinaša vest, da namerava direktor beograjske opere g. Lovro Mata-čič angažirati za dirigenta gg. Milana Sach-s.3 in dosedanjega ravnatelja ljubljanske o Dere Mirka Poliča. Informator »Politike« dostavlja, da sta oba dirigenta že dala pristanek na to ponudbo. Kakor nam je sporočil g. ravnatelj Polič, je vest netočna. Res je, da so v teku razgovori med njim in beograjskimi opernimi krogi, vendar m še nobene končne odločitve. — Iz iste& vira posnemamo tudi vest, da bo ansambl beograjske opere ojačen z nekaterimi na novo angažiranimi solisti, med njimi sta Gostič in Franci. Tako bo Ljubljana izgubila v prihodnji sezoni tudi Francla. Alojzij Gradnik v »Meridiano di Roma«. Italijanski literarni tednik »Meridiano di Roma« je priobčil v številki z dne 2. julija pod zaglavjem »Letterature stramere« ob. enem z nekaterimi prevodi iz sodobne an_ gleške poezije pesem Alojza Gradnika »Kmet govori svoji pokojni ženi«. Pesem je iz zbirke »Večni studenci« prevedla Marija Samer čije prevode iz te zbirke poznamo že s strani tržaškega »II Piccolo«. Ivan Cankar v ameriški reviji. Obzornik »Crossroad for art and thought in Cleve-land and the Midwest« (Cleveland, poletje 1939) je priobčil v prevodu Anthony J-Klančara črtico Ivana Cankarja »Njena podoba«. V istem zvezku nahajamo med drugim litografijo Louisa Grebenaka in pesnitev Roberta Kollarja. Novele Iva AndUea v nemškem prevodu, »Volkischer Beobachter« je v svoji lite. rarni prilogi z dne 9. t. m. poročal o knjigi »Ivo Andrič Die Novellen. Crbersetzung aus dem Serbo-kroatischen von Dr. Alois Schmaus. Adolf-Lauser.Verlag, Wien-Leip-zig«. Iz te ocene posnemamo, da vsebuje knjiga izbrane novele enega najboljših sr-bohrvatskih novelistov, ki so izšle pred ne. kaj leti tudi v poljskem prevodu. Literarno delo sedanjega poslanika Jugoslavije v Berlinu vzbuja priznanje nemške kritike tudi zaradi originalne življenjske vsebine in zrele epične form«. razmerje in še druge abnormalnosti, ki se razvijajo v velikem mestu. Prav za prav se na odru ne dogaja nič »hudega«, same duhovite aluzije, toda kljub temu odpirajo vpogled v ta prepad. Uspeh po vsej tej gonji seveda grandiozen. Pele-mtie V tej veliki izbiri smo našli samo eno dramo, ki je dosegla lep uspeh tudi na jugoslovenskih odrih. Vieux - Colombier vprizarja že mesece ob velikem zanimanju občinstva Laveryjevo »Prvo legijo« v francoski verziji od Silvaina. Problem čudeža pri ameriških Jezuitih je zbudil zanimanje tudi v Parizu. Pariška posebnost sta dva teatra strahu in groze, ki jih lahko gledajo samo ljudje močnih živcev. Razni fantomi v filmih niso nič proti njem Kajti tukaj vidite in slišite grozo pred svojimi očmi: nočni prizori, pokopališča, duhovi, zločini. To sta Grand-Guignol in Le Ri-deau de Montmartre. Da bi se živci zopet pomirili je program sestavljen poleg dveh strašnih dram še iz dveh veselih komedij, ker bi sicer ljudje pobegnili iz gledališča. Med teatre z dobrim literarnim slovesom sodi tudi Oeuvre. Mladi Louis Ducreux, pisatelj, igralec, režiser in celo komponist, je imel dosti uspeha s svojo komedijo »Claire-Obscure«, v kateri obravnava neko čudno ljubezen sestre do brata. V delu »Le jardinier d' Ispahan« nam pripoveduje J. J. Bernard, kakor v kakšni orientalni povesti, o fatalnosti usode neke ženske, ki preko mrtvega trupla zopet najde svsjega ljubimca. V Madeleini nam Mile. Villiers v komediji »Les souris dansent« razodeva smelo, drzno in obenem cinično tajno les-bijske ljubezni. Daunou prinaša uspelo komedijo Andre Birabeau-a »Le nid«. v kateri znani francoski pisatelj, ki se zlasti bavi s problemi rodbine, razmotriva usodo nezakonskih otrok. Capucines, ki ga vodi znani teatrski strokovnjak Max Viterbo, igra pravi »piece policiere« po vzoru Sherlock Hol-mesa. V George VI je dosegel mladi pisatelj Paul Vandenberghe sijajni dčbut s svojim delom »J'ai dix-sept ans«. Tudi Paul Levy se bavi v gledališču Antoine v svojem delu »Rien qu'un Homme« s problemom diktatorja, prenešenim v rimske čase. ki reši svojo domovino in se žrtvuje za skupnost, vendar na drug način kakor Salacrou, bolj v pozitivnem smislu. Številne aktualne politične aluzije so izredno zanimive. Mladi pisatelj de Peyret-Chap-puis, ki je imel prodornega uspeha s svojim prvim delom »Frenesie«, je sedaj ponovno uspel tudi s komedijo »Feu M. Pic« v Theatre des Arts, ki je rezka satira na provincijske rodbinske razmere in hkrati komična z ozirom na pokojnika. Theatre de 1' Etoile je v zadnjem času večkrat menjal program: Herojska drama v slavo braniteljev francoskega imperija »Sud« od Paluel-Marmonta je posebno vžgala v sedanjem času; drama o poboljševalnici »Fortes tetes« od Blanqueta in Jacoba nt rešila vprašanje metode; sedaj igrajo neko : veselo komedijo. Michel ima dosti uspeha z zabavno komedijo o prešuštvu »L'amant de paille«, delo treh še malo znanih avtorjev. Palais-Royal je igral v zadnjem času večinoma vaudeville. Rotschildovo gledališče Pigalle je igralo najprej neko parodijo klasične ljubezni »Les vacances d' Apollon« od mladega avtorja. Sedaj igrajo kmečko komedijo »Vive-vent« od Rochera. V Saint-Georges slavi vedetta Gaby Morlay, kakor vedno, uspehe tudi v kvalitetni, psihološki komediji »La famille Monestier« od Denys Amiela. Poleg omenjenih deluje še cela vrsta zasebnih dramskih gledališč, katerih po-,men je včasih večji, ako jim uspe vprizo-riti delo, ki vzbuja pozornost. V resnih privatnih gledališčih se opaža splošna tendenca, da se osvobodijo — nasprotno s konzervativno tendenco v državnih gledališčih — tradicionalnih vezi in da igrajo po možnosti samo dela literarne vrednosti, da še bolj zapostavljajo akcijo in pospešijo dialoge, ter s tem dosežejo veliko kulturo govora. Avantgardisti med njimi pa hočejo vedno in za vsako ceno novost in originalnost, ker se jim često tudi posreči. O. A. Mičun M. Pavičevič. Prejeli smo naslednje publikacije: Micun M. Pavičevič. Pet bajki moga oca (poseben odtis iz VjestnL ka Etnografskog muzeja u Zagrebu), ML čun M. Pavičevič, Lažni car ščepan Mali u svjetlosti istorije i narodne tradicije (isto); Mičun M. Pavičevič, ein montene-grinischer Dichter und Folklorist. Eine biografische Skizze von Bogdan Rajakovac (s sliko M. Pavičeviča). Iz revij. V majniško-junijskem zvezku zagrebške »Nove Evrope« je izšel po. lemični članek dr. M. čurčina »Ja sam Sr-bohrvat«, dalje dokumentarni prispevek »Uloga tuzlanske gimnazije u priprema-nju sarajevskoh atentata« in Bruce.Lock-hartov potopis »U Terezirm, nakon dvade-set godina« — oboje v zvezi s 251etnico sarajevskega atentata. Izmed ostale vsebine omenjamo članek M. Kusa-Nikolajeva »Politika i moral« (slučaj A. Gida), P. Digoviča prispevek »Ustav Nove Poljske« in članek A. Cilige »Današnja Rusija i Evropa«. V književnem pregledu paše V. Aleksandrova o Panf jorovu, epiku nove sovjetsko ruske vasi (kolhozov). — V najnovejšem zvezku »Srpskega kjiževne-ga glasnika« je prišel poleg člankov o pokojnem dr. Jovanu Jovanoviču in pokojnem Pavlu Popoviču ter poleg pesniških in proznih prispevkov M. Borisavlje-viča, B. Kovačeviča, D. Kostiča in prevoda de Vignyjevega »Mojzesa« esej o Mihajlu Lermontovem, iz peresa I. Goleniščeva-Ku-tuzova. — »Letopis Matice Srp-s k e« objavlja v najnovejšem dvojnem zvezku zanimiv uvodnik znanega pravnega filozofa in sociologa dr. Gj. Tasiča »Misli o malim narodima i o nama u ovom trenutku«, dalje članek prof. Ibrovca o Emilu Haumantu dr. Alekse Iviča »rodbinske i biografske' podatke o Karadjordju i njegovim vojvodama«, dr. V. Popoviča esej o M Lutherju in M. Cara o Don Kihotu (ob priliki srbskega prevoda Gj. Popoviča). Ker so pri nas ob priliki izdaje celotnega slovenskega prevoda Cervantesovega romana nekateri vpraševali, češ, »kaj pa je tebe treba bilo?«, kaže navesti iz eseja M Carja, da so nekateri narodi prevedb to* knjieo po dvanajstkrat. Glos in komentarjev je bilo napisanih o »Don Kihotu« toliko kot o Dantejevi »Božanski komediji« ah Shakespearovem »Hamletu«. »To več samo kaže' kakvo mesto ovo delo za-uzima u svetskoj literaturi, i kakva teko-vina za pojedine književnosti može dabu-de jedan dobar prevod Don Kihota«. Srb-skohrvatski prevod Gjogja Popoviča je izšel letos v latinici, v dveh zvezkih, s 170 ilustracijami. Zbornik o Vojvodini. Istorisko društvo v Novem Sadu bo v kratkem izdalo prvo knjigo obsežne monografije o Vojvodini. Monografija bo imela znanstven značaj in bo sistematično prikazala preteklost teju-goslovenske province in vse njene pojave in probleme. Med sodelavci prve knjige, ki bo obsegala okrog 550 strani, so profesor-ji Pavle Vujevič, Br. Milanovič, Miodrag Grbič, Nikola Vulič, Petar Skok, Jovan Radonič. Mladen Leskovac, dr. Milan Ka-šanin in drugI ŠPORT Trije slovenski klubi v finalu V atletskem tekmovanju za klubsko prvenstvo države se je vrstni red klubov močno izpremenil — Za prvo mesto se bosta merila Concordia in Primorje V zadevi izidov tekmovanja za državno atletsko prvenstvo po klubih, ki je bilo po vsej državi v nedeljo 2. t. m. in o katerem smo zabeležili celo vrsto samih ne-službenih rezultatov, smo prejeli iz najbolj poučenega vira zelo zanimive informacije. Na seji JAS dne 6. t. m. so proučili izračune rezultatov na posameznih klubskih prireditvah in ugotovili pri tem najrazličnejše pomanjkljivosti, zaradi česar so posamezni klubi izgubili veliko točk in se je seveda tudi popolnoma spremenil vrstni red v skupni oceni. Po teh informacijah je stanje točk po izvršenih popravkih naslednje: 1. Concordia 20.853, 2. Primorje 18.664, S. Ilirija 17.525, 4. železničar 17.296, 5. Jugoslavija 16.189, 6. Hašk 15.827, 7. Ra-pid 15.548, 8. Marathon 14.992, 9. SK Celje 14.780. Glede teh številk je treba pripomniti naslednje: število točk še zmerom ni dokončno in niso izključeni še majhni popravki. Največ napak je bilo pri računih beograjske Jugoslavije, ki je računala za štafete štirikratno namesto enkratno in je samo zaradi tega izgubila skoraj 2500 točk. Razen tega je ugotovljeno, da je tekač Banič nastopil na 800 in 1500 m — kar po pro-pozicijah ni dovoljeno — in bosta zaradi tega oba njegova rezultata razveljavljena (1064 točk). Rezultatov Hajduka iz Splita sploh ni bilo mogoče vzeti v poštev, ker bo treba bržkone razveljaviti celotno tekmovanje, in sicer zaradi slabih naprav na igrišču. Tudi merjenje časov na 1500 in 5000 m pri posameznih tekmovalcih ni bilo pravilno. Po vsem tem je precej verjetno, da splitski rezultati ne bodo verificirani. Na isti seji so bili že odrejeni termini finalnega tekmovanja za klubsko prvenstvo države, ki bo v dnevih 26. in 27. avgusta med Primorjem in Concordio v Ljubljani. ter Ilirijo in železničarjem v Mariboru. Obe srečanji bosta nadvse napeti, ker bodo vsi štirje klubi zastavili vse sile, da bi prišli na prvo mesto. Najbolj ogorčena bo vsekakor borba v Ljubljani, kjer se bosta po dolgem presledku ln večnih trenjih za zeleno mizo srečala stara ri-vala na lahkoatletskem polju — zagrebška Concordia in Primorje iz Ljubljane. Ce bodo hoteli atleti ASK Primorja ohraniti vodilno pozicijo v jugoslovenski lahki atletiki, ki jo branijo že 5 let, jim morajo oblastva in vsa javnost priskočiti čim prej z denarjem na pomoč. Klub mora urediti svoja igrišča in temeljito pripraviti tekmovalce za to težko borbo, ki bo potekla v znamenju — Ljubljana ali Zagreb. Športni dan v Slovenjem Gradcu Preteklo nedeljo so z več kolesarskimi dirkami in nogometnim brzim turnirjem proslavili 10-letnico kolesarskega pionirja na naši severni meji Vinka Cajnka Preteklo nedeljo so. se zbrali v metropoli Koroške naši najboljši kolesarji, da preizkusijo svoje moči na belih cestah. K otvoritvi športnega dneva so se zbrali razni odlični gostje, med. njimi zastopnik pokrovitelja g. bana dravske banovine g. sreski načelnik dr. Hrašovec, zastopniki raznih kolesarskih klubov, podzvez in saveza, in sicer glavni tajnik saveza g. Ferrari Otmar, ki je zastopal saveznega predsednika g. Rožiča, za ljubljansko podzve-zo g. Vospernik Ulrik, za klub SK Celje g. Fajs Mirko, za Edinstvo iz Ljubljane g. Butinar Joško, za Ijjubljanico iz Dobru-nja g. Gašperšič Ivan in za SK Korotan ih Koroški podsavez g. Riegel Miha. Ob 9. je podpredsednik prireditelja SK Misli-nja-Slovenj Gradec g. Bizjak v kratkem nagovoru pozdravil zastopnika bana in ga prosil, naj glavni ekipi, ki je bila zbrana na startu, da znak za odhod. G. dr. Hrašovec je v imenu g. bana čestital prireditelju k uspešnemu delu na severni meji naše domovine in otvoril športni dan. Glavna dirka Starter g. Butinar Je točno ob 9.15 dal glavni ekipi znak za odhod. V ekipi je tekmovalo 13 dirkačev, med njimi več naših najboljših. Rezultati so odlični. Proga je bila dolga 60 km in je vodila od Slove-njega Gradca do Marenberga in nazaj. Vrstni red na cilju je bil naslednji: 1. Peternel Ivan (Hermes) 1:52.22, 2. Žerjal Oskar (Edinstvo) 1:52.221/5, 3. Oblak Janko (SK Vrhnika) 1:52.22 3/5, 4. Jerneje Oto (KSK Celje) 1:54.28, 5. Kersnik Lado (Zarja, Jesenice) 1:54.58, 6. Kačič Jule (Hermes) 1:58.30. Posebej bi bilo omeniti Janka Oblaka, ki bi bil sigurno dosegel boljši čas, če bi se mu pri obratu v Marenbergu ne bil utrgal jermenček, tako da je pri popravljanju izgubil mnogo dragocenega časa. Vsi so ga prehiteli, a klonil ni, temveč vztrajal do konca in s tem dokazal, da discipliniran športnik vzdrži, čeprav je zaradi tega zadnji. Juniorska dirka 15 minut za glavno ekipo so odšli na progo juniorji, 17 po številu. Proga je bila dolga 43 km (Slovenj Gradec—Preva-lje in nazaj). Rezultati so bili naslednji: 1. Planinšek Jože (KSK Celje) 1:18, 2. Ottenhaimer Ivan 1:18.01, 3. Blakšič Fra-njo (oba Orao, Zagreb) 1:18.2, 4. Spajzer Jože (KSK Celje) 1:20, 5. Pogorelec Ivan 1:22.01, 6. Breznik Ivan (oba SK Misli-nja) 1:23. Omeniti je treba oba Zagrebčana, ki sta edina od Hrvatov startala kljub temu, da je Gradjanski iz Zagreba napovedal bojkot našim prireditvam. Se dve skupini Ob 11. se je zbrala velika množica, da vidi prvič v Slovenjem Gradcu start naših kolesark. Starterju so se javile tri, ki so na 7 km dolgi progi dosegle naslednje rezultate: 1. Fritsch Berta (Edinstvo) 16 min., 2. Zupane Tilka (KSK Celje) 16:02, 3. Gart-ner Anica (Ljubljanica) 16:03. Največje zanimanje pa je vladalo za dirko starih kanonov, cveta našega kolesarskega športa, naših najboljših slovenskih kolesarjev. Pred startom je g. Bizjak v imenu SK Mislinje čestital jubilantu g. Cajnku in mu želel še mnogo uspehov na belih cestah. Rezultati so bili naslednji: 1. Cajnkio Vinko (Mislinja) 19:05, 2. Bertoncelj Franjo (SK Slov. Konjice) 19:45, 3. Oblak Janko (SK Vrhnika) 20:05; 4. Golob Armando (Edinstvo) 20:10, 5. Bertoncelj Anton (SK Slov. Konjice) 20:11, 6. Gartner Franc (Ljubljanica) 20:18, 7. Konjar Sande (Edinstvo) 20:22, 8. Smrekar Pavle (Ljubljanica) 20:28. Popoldne ob pol 14. je bil sprevod po mestu. V sprevodu so šli za domačo godbo najprej kolesarji, nato pa nogometaši s popoldanskega brzega turnirja Po obhodu po mestu je sprevod krenil na igrišče SK Mislinja, kjer je po pozdravu g. Bizjaka spregovoril zastopnik kolesi*—k' j saveza g. Ferrari in izročil spominsko pl« keto g. Cajnku kot priznanje saveza za njegovo lOletno neumorno delo v kolesarstvu. Za njim je spregovoril v imenu Edinstva iz Ljubljane g. Butinar Joško, ki je pozval vse kolesarje, naj neumorno delajo za dobrobit naše lepe domovine, posebno pa je prosil jubilanta, naj še nadalje dela za procvit kolesarskega športa na naši severni meji. Za njim je čestital v imenu KSK Celja g. Fajs Mirko. Za ISSK Maribor je čestital g. Cajnku kape-tan moštva s pozdravom moštva. Sledile so nogometne tekme, iz katerih je izšel kot zmagovalec SK Olimp iz Celja in prejel od prireditelja lep pokal. Rezultati nogometnih tekem so bili: SK Slovan (Guštanj) : SK Mislinja 3:1; SK Olimp (Celje) : ISSK Maribor 2:0; ISSK Maribor : SK Mislinja 4:0 in SK Olimp (Celje) : SK Slovan 2:0. Ob 19. je bila v vseh prostorih Sokolskega doma športna zabava s plesom. Med glavnim odmorom so bila razdeljena darila zmagovalcem. Po končani razdelitvi je v imenu ljubljanske kolesarske podzveze čestital g. Cajnku predsednik g. Vospernik in mu podaril okusno izdelano diplomo. V imenu sokolskega društva pa je čestital vzornemu in neumornemu načelniku sokolskih kolesarjev starosta br. Roj-nik Ivan in mu želel še mnogo uspehov na polju kolesarskega športa. Ob zvokih domačega jazza se je nato razvila neprisiljena zabava, ki je trajala pozno v noč. V nedeljo na Jezersko! Naše najlepše gorsko letovišče »Jezersko« je v mrzličnem pričakovanju nedeljskih motornih dirk na Jezerski vrh, ki bodo v nedeljo 16. t. m ob 10. dopoldne. Lanska prireditev je privabila veliko število navdušenih gledalcev m se je kljub dežju končala v splošno zadovoljstvo. Za letošnje dirke vlada pri letoviščarjih, ki jih je Jezersko že polno, kakor tudi pri vseh ostalih ogromno zanimanje, kajti Jezersko zasluži, da si njegove krasote vsakdo ogleda in obenem prisostvuje zanimivim motornim dirkam. Prijavite se zato pravočasno pri vseh uradih »Putnika«, ki priredi v nedeljo avtobusne izlete po znižani ceni na Jezersko. Za parkiranje osebnih avtomobilov In motorjev je vsestransko preskrbljeno. Privatni avtomobili, ki žele parkirati na sedlu, bodo pripuščeni na vrh do 9. ure dopoldne, kolikor bo tamkaj za parkiranje še prostora. Dirkalna proga se zapre za ostali promet ob 9.30 dop. Razpis medklubskega atletskega mitinga na Jesenicah Športni klub Bratstvo na Jesenicah priredi v okviru Športnega dneva dne 16. ju- lija t. 1. medklubski atletski miting, ki bo na igrišču SK Bratstva. Pričetek mitinga bo ob 9.30 in obsega sledeče discipline: Seniorji in omladinci: teki 100, 400, 1500 m, skok s palico in v daljino, met krogle in diska ter štafeta 4X100 m. Juniorji: teki 100, 400 in 1500 m, skok v višino in daljino, met krogle in diska. Tekališče je dolgo 300 m in pokrito z ugaski. Pravico udeležbe imajo vsi člani klubov JAS. Prijave se sprejemajo na igrišču pol ure pred pričetkom prireditve in sicer v roke tov. Poharja. Tovariške klube naprošamo, da se v čim večjem številu udeležijo mitinga te športnega slavja našega kluba. — »Hustrovane sportske novosti« št. 28 so izšle. Vsebina: Kompromisni sporazum. — Dva gola prednosti ima BSK v drugem kolu. — Pozlačeni rekorder z dirkališča Mir amare. — Split bo ojačil Zagreb v troboju Zagreb—Beograd—Ljubljana. — Jadranje okoli Visa, tradiconalna »maratonska« tekma naših jadrnic. — Prosinek je bil zmagovalec na dirki okoli »Gornje Posavine«. — Dalmatinska Hrvatska : Banska Hrvatska 4:0. — Vodilni plavalni klubi v začetku sezone 1939. — Najvažnejše vprašanje našega tenisa: Drugi človek : Mitič ali Kukuljevič? itd. — Posamezne številke tega športnega tednika so po 1 din. SK Reka. Redni letni občni zbor bo drevi ob 20.30 v gostilni Oblak (Bučar) na Tržaški cesti. Sreda 12. julija Ljubljana 12: Koncert operne glasbe (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Sramel »Škrjanček«. — 14: Napovedi. — 18.30: Sinji šport v Sloveniji (g. J. Čolnar). — 18.50: Zbor praških učiteljev (plošče). — 19: Napovedi, poročila. — 19.40: Obrti v Zagrebu v srednjem veku. — 20: Plošče. — 20.10: Osvobojen je Slovenske krajine (prof. J. Mavčec). — 20.30: Violinski koncert g. Mirana Viher-ja, pri klavirju prof. M. Lipovšek. — 21.15: Bežigrajski pevski zbor poje narodne (vojaške). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Vesele in žalostne pojeta Jožek in Ježek. Beograd 17.30: Orkester, plošče in na-< rodne pesmi. — 20: Lahka glasba. — Zagreb 20: Prenos iz Ljubljane. — 22.20: Ples. — Praga 20.20: Prenos Dvorakove opere »Rusalka«. — 23: Češka glasba. — Varšava 21: Chopinove klavirske skladbe. —■ 22: Lahka glasba. — Sofija 18: Bolgarska glasba. — 19.45: Prenos opere »Tosca«. — 21.50: Lahka godba in plesi. — Dunaj 12: Orkester. — 16: Vesela muzika. — 20.15: Respighijeve skladbe. — 22.30: Dunajska glasba. — 24: Nočni koncert. — Berlin 20.15: Pevska igra. — 21: Lahka glasba. — 22.30: Lahka godba in ples. — 24: Nočni koncert. — Miinchen 20.30: Slavnostna glasba. — 20.55: Nemška umetnost. — 22.30: Lahka godba in ples. — Pariz 20: Violinske skladbe. — 20.30: Simfonični koncert. — 22.42: Lahka glasba. — 23: Nočni koncert. odpravi ntaseobe in nečistočo I pranje: ■brzo ln lahko s pomočjo jedilnega pribora, kuhinjske posode, kadi za kopanje, oken, steklenic za olje in vino, mast nih krp, keramičnih podov itd. itd. Brezplačni vzorci pri Vašem trgovcu. KILA je nevarna bolezen ftiio., slabo varovana ali zanemarjena, se ne samo povečava, temveč se lahko stalno zagozdi. — življenje bolnika je v stalni nevarnosti — vsak bolnik se zamore tej nevarnosti ogniti, ako nosi pas za kilo, izum dr. L. Barrere, zdravnika iz Pariza. pas — Neo Barrere je dovršenost sedanje tehnike, pripne kilo varno pri vsakem gibu in delu, brez trde hruške (pelote) in brez železnega, peresa. Sistem dr. Barrere je bil sprejet od higijenskega sveta pri francoskem ministrstvu vojske. Vsak bolnik se lahko prepriča, da to ni samo reklama, ker je preskušnja brezplačna in nakup neobvezen. Pasi za povešen želodec z zračno pnevma-blazino sistema dr. Barrere. Pas po operaciji slepega črevesa, pas po operaciji kile za povešeno maternico itd. Bolniki obiščite tehničnega specijalista dr. Barrere. V Ljubljani dne 15., 16. in 17. julija v lekarni Mr. ph. Slavka Hočevarja, Šiška. Stalna prodaja Barrerovih pasov samo: Sanitas — Beograd, Terazije 5, palača Izvozne banke v pritličju pasaže, telefon 29-891. Brošuro za kilo lahko dobite, ako pošljete din 10.— v poštnih znamkah, a brošuro za povešen želodec, ako pošljete din 5.— v poštnih znamkah. U VV1NDEK: 116 Gospo^Jlonopišk Roman o Franco Ferdinandu (Avtorlzlran prevod) Ze od mladih nog je Čabrinovič izkušal zatreti lastnosti, ki jih je imel po očetu. Njegov oče je bil zavržen človek, izdajalec, avstrijski vohun. Mati tega dolgo ni vedela. Slutila pa je. Kot petleten otrok je bil Nedeljko Čabrinovič priča razburjenega nastopa med očetom in materjo. »Črnorumen si znotraj in zunaj«, je porogljivo in srdito dejala mati. Nedeljko se je spominjal, da ga je bilo več mesecev strah očeta, skoraj studil se mu je, ker se je zdela misel, da je oče znotraj črnorumen, petletnemu dečku grozljiva. »Nemara ima oče črno kri in rumene žile«, je mislil Nedeljko. »Ali pa rumeno kri in črne žile?« Eno kakor drugo je bilo pošastno. Očeta ali matere se o tem ni upal vpraševati. (Zunaj ie bil oče črnorumen, ker je nosil k črnim bivšim vojaškim hlačam rumen listrast suknjič.) Ko je oče nekoč rezal kruh in se urezal v prst, mu je pritekla rdeča kri. Zdaj je upal, da se je mati zmotila; njena domneva, da je oče znotraj Srnorumen, je bila, kakor se je izkazalo, napačna. Šele mnogo kasneje je Nedeljko zvedel, da sta barvi avstrijskega cesarstva črna in rumena in da je mati očeta porogljivo imenovala črnorumenca, ker je kot Srbkinja grdo gledala na njegovo občevanje z avstrijskimi vladnimi uradniki. Nekega dne je Nedeljko zvedel, da služi oče sarajevski vladi za vohuna. Takrat se je bil Nedeljko odrekel očeta. Kmalu nato se je bil z drugimi mladimi Bosanci vred izselil v Beograd. V Beogradu si ni mogel takoj pridobiti zaupanja mladih ljudi, ki so tam ustanovili krajevno skupino društva »Mlada Bosna«. Očetov sramotni poklic je bil mladeničem vzrok, da so bili proti sinu zaneti, čeprav je Nedeljko mnogokrat pripovedoval, da se je nad izdajalskim očetom dejansko iz-pozabil in da mu tega ni žal. Gimnazijec Princip je bil začel občevati z Nedeljkom Čabrinovičem, da bi ga preizkusil. Princip je bil po cele noči govoril z njim o gorju zatiranih Jugoslovenov v habsburški monarhiji. Abstinent Princip je, čeprav ni imel nikoli denarja, kupoval žganje in ga dajal Čabrinoviču, da je pil. V popolni pijanosti človek izda svoje prave misli. Potem, ko se je neko noč pijani črkostavec povzpel do trditve, da bi rade volje zadavil vsakega pomagača Avstrije, čeprav rodnega očeta, so ga bili sprejeli v zarotniško zvezo. A tudi zdaj je Princip ravnal z njim slabše kakor z drugimi prijatelji, da si ga ni več sumničil. Čabrinovič je visel na življenju. Na svoj jezik ni znal paziti, bil je nepreviden, čeprav boječ. Tudi ničemuren je bil, ničemuren mlad človek, ki se je rad bahal. Toda habsburško monarhijo je sovražil z divjim, erotičnim sovraštvom svoje matere, in to sovraštvo je bilo zanesljivo in je popravljalo marsikaj. Princip, Čabrinovič, gimnazijec Trifko Grabež, ki je bil Principov najboljši prijatelj, in njih prijatelji v krajevni skupini »Mlade Bosne« so bili vsi enakih let; nobeden ni bil mlajši ko osemnajst, nobeden starejši kot devetnajst let. Vsi so gledali Gavrila Principa kot na najpametnejšega, najres- nejšega in najzrelejšega sobojevnika. Kmečki sin Princip, ki je bil pobegnil v Beograd, ker ni mogel prenašati zatohlega zraka v območju generala Potiorka, je v Beogradu stradal, malo govoril, in ni, kakor njegovi prijatelji, za gostilniško mizo psoval sovražnikov in bruhal onemoglih grožnji, ampak je ponavljal: »S frazami in navdušenimi besedami ne rešiš nikogar; samo dejanje nam more pomagati!« Dejanje — katero dejanje? Nič se ni zgodilo, nič se ni izpremenilo, kakšno dejanje je bilo Principu na misli? Z mrkim obrazom je poslušal to vprašanje in ni odgovarjal nanj. Toda vsi so bili prepričani, da bo prej kakor oni vsi dal izpodbudo za potrebno dejanje. Bil je majhen, šibak, nelep, sestradan, čemeren dečko, ki ni nikoli hodil z dekleti. Nerad je gledal prijatelje pijane in zapletene v ljubezenske dogodivščine; kakor ski-san star učitelj jih je opominjal, naj ne zapravljajo svojih moči in ne tratijo navdušenja. Vzlic temu so prepuščali odločitev njemu, kadar je bilo treba kaj odločiti. Kdor je zvedel ali nameraval kaj važnega, je prišel k njemu. Takoj po delu je šel Čabrinovič v majhno kavarno, kjer je upal najti Principa. »Tole sem danes dobil,« je zaklical gimnazijcu in potegnil izrezek iz žepa. Princip je s strogim pogledom opomnil stavca, naj bo previden, ter ga osramočenega od-vedel v kot. »Saj veš«, ga je ozmerjal, »da je natakar vohun, in vendar govoriš vpričo njega na vsa usta. Nepoboljšljiv si.« — »Ne verjamem, da bi bil Bajič vohun«, je poparjeno odvrnil Čabrinovič. Princip je vzrojil: »»A jaz vem, da je! Vohun je! Ako hočeš, da zve naše skrivnosti je samo treba, da govoriš o njih, kadar je Bajič blizu. — Pokaži zdaj, kaj si dobil.« Čabrinovič mu je dal izrezek iz časnika. Natakar je mahoma spet obstal pred njima in zaupno dejal: »Aha, to so danes oddali pri nas za Čabrinoviča. Poslal sem pismo v državno tiskarno. Mislil sem, da bi utegnilo biti kaj nujnega.« Princip in Čabrinovič mu nista privoščila odgovora. Vendar je natakar ostal in rekel: »Ste brali, da bodo imeli Avstrijci v Bosni manevre in da pojde njihov prestolonaslednik v Sarajevo? Takšno predrznost je treba kaznovati! To je prilika, da ga kdo upihne, mrho črnorumeno. Če kaj ukrenete — jaz sem vaš!« »Kdo misli na takšne bedarije? Pusti naju pri miru s svojimi čenčami!« je Princip odvrnil. »Strezi gostom in ne meni se za naju!« Natakar se je nasmehnil in odšel. »Vidiš«, je jezno rekel Princip. »V tem lokalu se vobče ne smeva razgovarjati o ničemer več.« Odšla sta. Bil je mrzel marčev dan, pomlad se še ni napovedovala v vejanju sap, veter je zimsko mrzlo bril po ulicah. Mlada človeka sta se ogibala živahnih širokih cest prestolnice, ki je bila postala po balkanskih vojnah zelo častihlepna; v tesnih ulicah in uličicah starega Beograda sta tiho, strastno šepetaje izmenjavala svoje misli. Čabrinovič je bil, prav tako kakor Ilič v Sarajevu, najprej sovražni'- generala Potiorka. General se mu je zdel bolj mrzek od vsakega Habsburžana. General je bil poguba bosenske mladine. Člane »Mlade Bosne« je pošiljal na vešala, ostale pa, mlade ljudi, ki še niso videli stvarem do dna in še niso nosili v srcih žerjavice sovraštva in upora, je kvaril s tem, da jih je kupoval in jih postavljal za črnorumene državne uradnike. »Eh kaj«, je oporekal Princip, »general ni nič drugega kakor figura, ki jo je lahko nadomestiti. Za vroče dni si kupite poletno srajco, ki jo dobite v prvovrstni kvaliteti po reklamnih cenah od din 32.— naprej pri Gospodje F. L GORIČAR — LJubljana, Sv. Petra cesta Mali oglasi Službo dobi Stalno službo dobi sposoben kuhar (ica) takoj v restavraciji »Slon«. 17065-1 Dobro podjetje v Ljubljani sprejme v družbo poštenega, vojaščine prostega moškega s 15 do 20.000 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zgovoren«. 17064-1 Urarskega pomočnika prvovrstno moč, sprejmem 15. julija. Mesečna plača din 2.000. Cenj. dopise oa Jakob Mulavec, urar, Maribor, Kralja Petra trg 1. 17057-1 Trg. nastavljenca železninarja, z daljšo prakso, spretnega prodajalca, sprejmem z boljšimi pogoji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soudeležba mogoča«. 16985-1 Damo ali gospoda & perfektnim znanjem slovenskega, srbohr. in nemškega jezika, slovenske in nemške stenografije in stro-icpisja išče velepodjetie. — Nameščenje stalno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17045-1 Frizerko dobro moč, sprejmem takoj ali po dogovoru. — Josip Polak, frizerski salon, Rakek. 17051-1 ><||UU«I Vajenci (ke) "'•r'|lllii!miim"!i!!i|Hil!i|(II|!l|inil»'iP(!lir Frizersko vajenko ali brivskega vajenca, ki se je že učil, sprejmem; prav tako izpomagača. — Turk Milan, Trubarjeva 2. 17047-44 Učenko 6 predpisano izobrazbo — sprejmem takoj v trgovino z elektrotehničnimi predmeti. Bogataj, Kongresni trg štev. 19. 17044-44 Potniki Trgovski potnik tekstilne stroke, potuje 10 let po Srbiji, odlično uveden, išče tvrdko, za katero bi potoval proti fiksumu ali proviziji. Cenjene po nudbe na: Petar B. Djor-djevič, Sabac, Drin. bano vina, 17024-5 Tračno žago močno (Bandsaege) kupim Ponudbe na podružnico Ju tra Maribor pod »Žaga«. 17056-7 fESSE9S2S Beseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje naslova S din. najmanj 61 znesek 17 din Avtobus znamke »Ford«, dvajsetse-dežen, z novo karoserijo ugodno naprodaj. Poizve se pri: Peter Škafar, Borštnikov trg. 17055-10 Pridelki Orehova jedrca, med in vosek dobite najceneje: Medarna, Ljubljana, Židovska ul. 6. 254-33 Šivilja iprodojn Otroški voziček skoro nov, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. Ogled od treh do štirih. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17035-6 V ~JUTRU" f INSERIRAJ gre na dom za vsakovrstno in fino šivanje, tudi izven Ljubljane za znižano ceno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Natančna«. 16983-2 Službo natakarice sobarice ali k otrokom — iščem. Govorim tudi nemško. Najraje na Gorenjsko. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17037-2 Stružnico višina vrhov 250 mm, višina vrhov v pregibu 300 mm, dolžina struženja 2000 do 2500 mm, rabljeno, v vsakem pogledu brezhibno, kupimo. Ponudbe posiati na Ugljenik Peklenica, Mursko Središče. 16991-7 G. T. Rotman: S Pegazom — okrog sveta 94 Ko je prišel gospod Vrtačnik nekoliko do sape, so se znova dvignili na pot. Še malo, pa so priplavali nad tirolsko deželo, in vrli Jodelberger je na vse grlo zavriskal: »Tamle spodaj je Strudeldorf, moj domači kraj. Jej-hata, kako bo Monika vesela!« Gospod Jodelberger je stanoval zunaj vasi; ko je natanko pokazal hišico, se je spustil »Pegaz« tik ob vrtnem plotu. Avtomobilski motor prodam, 4 cyl., magnetno vžiganje, električna razsvetljava v brezhibnem stanju novejša tipa. Poljanska 69 Jane. 16984-10 Damsko kolo prodam. Prešernova 7, Ra kar. 17038-11 šivalni stroj dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Šivalni stroj«. 17052-29 Vodno žago ali mlin do 2 para kamnov, vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vodna«. 17023-17 Lokali Trgovski lokal prostoren, pripraven za vsako obrt ali trgovino, oddam. Sitar Karol, Stožice štev. 28. 17061-19 Usodo ljudi! Anamenltl profesor se Je odločil Izdelati vam horoskop. Njegova priznana sposobnost videti prlhodnjost v življenje drugih, ne glede na razdaljo, meji na čudo-vltost. Profesor vam pove po resnici vso vašr usodo, kdaj lahko doseže -te uspeh ali najdete srečo tako v pogledu ljubezni trgovine, loterije Itd. — Njegov podpis minulih, sedanjih in bodočih do g od kov gotovo vzbudi vaše začudenje in presenečenje. Ne bodite o-tožnl ln ne JadlkuJte. kajti vse se o pravem času obrne na bolje. — Sporočite ml vaš naslov ln povem vam o vaši bodočnosti, sedanjosti ln preteklosti več nego bi smatrali za možno Za izdatke priložite v pismu trt Internacionalne bone za odgovor, katere lahko kupite na vsaki pošti. Naslov: »Gazette YougosIave de Pariš > Boite postale n. 11. Pariš R. P.c Poštnina za Francijo Je 4 din. 223EES32 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova S din, najmanj Si znesek 17 din Dvosob. stanovanje in sobo z eno ali dvema posteljama v sončni hiši, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17062-21 Stanovanja 4-sobno stanovanje pritlično, (3 odrasle osebe) iščem. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Odrasli«. 16997-21a Sobo odda Prazno sobo s posebnim vhodom, par-ketirano, oddam. Židovska ulica 3-IH. 17063-23 Opremljeno sobo pri sodišču (center) solnčno, poseben vhod, souporaba kopalnice, oddam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17060-23 Opremljeno sobo mirno in čisto, s posebnim vhodom in kopalnico, oddam boljšemu solidnemu gospodu na Poljanski cesti štev. 13, II. nadstr., levo. 17053-23 Dva sostanovalca sprejmem v lepo sobo na željo z vso oskrbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17042-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam 15. julija. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17043-23 Obžalujem žalitve, izrečene o Stember-gerju Leopoldu na Bezeni, ter se zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega pregona. Marin Emil, Bezena. 17058-31 1NSERIRAJTE V »JUTRU € 1 INSERIRAJ V nJUTRU"! Frizer ki se Seli etablirati in poseduje gotovino, iiče radi ženitve mlajšo frizerko, do 28 let. Dopise na ogl. odd Jutra pod »35.000 din«. 17010-25 KOLESA kupite dobro poceni tndi sa obtoke Pri H.SUTTNER, LiuMjana > Brezobvezea ogledi Cevi - '«**■ t za odvode in dimovode »Salonit« valovite plošče in šablone kakor tudi ves GRADBENI MATERIAL dobite pri Material LJUBLJANA — TYR6EVA C. 86/b. Telef. 27-16. — Brzojavi: Material. PRVOVRSTNA ITALIJANSKA ZASTOPNIŠKA FIRMA ki razpolaga z najugodnejšimi referencami, že mnogo let odlično uvedena pri veletrgovinah JAJC IN PERUTNINE bi prevzela zastopstva vodečih hiš. — Pismene ponudbe na: Cassetta 316 V. Unione Publicita Italiana — M liano. ZAHVALA Podpisani IVANI SITAR, pocestnici, Ljubljana-šiška, ml je dne 10. VI. 1939 popolnoma pogorelo gospodarsko poslopje. Zavarovalnica , Jugo$laviia1 pri kateri sem bila zavarovana je ocenila škodo takoj in v mojo posebno zadovoljnost. Izrekam domačemu zavodu javno svojo toplo zahvalo. Ljnbljana-šiška, 10. VD. 1939. IVANA SITAR ZAHVALA Ob težki izgubi naše drage mame MARIJE ČEPIČ roj. ŠINK izrekam vsem, ki so z nami sočustvovali, ki so jo spremili na njeni poti in darovali cvetje m vence najiskre-nejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujem g. dr. Marinlču za njegovo nego in nasvete, ge. I. dr. Lipoldovi za iskrene poslovilne besede m pevcem Jadranašem, ki so pod vodstvom g. dirigenta Horvata zapeli žalostinke. Vsem prisrčna hvala. MARIBOR, dne 11. julija 1939. Za sorodnike: SLAVA GORINŠKOVA roj. ČEPIC Gostilničar star 34 let. želi poznanstva radi žehitve z boljšo gospodično. Dota približno din 80.000 radi povečanja obrtL Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lep dom«. 16999-25 ENO IM VEČBARVNE JUGOGRAFIKA jfi'. Ottui naMfi 25 MODROCE OTOMANE COUCHE ROLETE kupite najceneje pri E. Zakrajšek LJUBLJANA Miklošičeva 34 Prepričajte se! i^i SEKIRA JTE V »JUTRU« ! INSERIRA JTE V »JUTRU« ! Pc priznano oizkin cenah si nabavite najboljše moške bleke, perilo in vsa praktična oblačila prt Preskerju •J U B L J A N / <4v Petra oesta 14 KLIŠEJC ENO VECBA6VNE JllOOGfcANKA MTfeANAM Vse maniifakturiio blago prodajamo po izredno nizkih cenah. Le v Vašo korist bo, če nas čimprej obiščete! MANDFA KTORNA TRGOVINA DOBRIH KVALITET A. Zlender LJUBLJANA MESTNI TRG 22 Konkurs Na odobrenju Gospodina Ministra vojske i mornarice, Komanda vazduhoplovstva vojske, raspisuje konkurs za prijem rezervnih potporučnika svih rodova vojske, a iz vazduhoplovstva potporučnika, poročnika i zaključno čina kapetana II klase u aktivnu službu vojske za pomoene službe: službu veze, Soto-graSsku službu, meteoroloSku službu, službu vaz-duSne odbrane, avtomobilsku službu, vatrogasnu službu, pionirsku službu i tropnu službU. Kandidati treba da odgovore sledečim uslovima: Pored činova rezervnih oficira gore navedenih, da su sposobni za trupnu službu u miru i ratu; da nisu stari ji od 30 godina in da nisu oženjeni, sem kandidata rezervnih vazduhoplovnih oficira čina kepetana n klase; da su svršili najmanje 7 razreda gimnazije, odnosno odgovarajuči razred učiteljske, srednjo tehničke, nau-tičke ili Više državne Trgovačke škole; da su poreklom Jugoslovenske narodnosti i potpuno svesni u nacionalnom pogledu; da nisu sudski kažnjavani, da nisu pod istragom niti pod starateljstvom; da su primernog vladanja u gradjanstu i da nisu naklonjeni nikakvim poročim a. Molbe če se primati zaključno do 30 jula 1939 godine do 12 časova i treba ih adresirati (Komandantu vazduhoplovstva vojske — deneralštab — Nastavni odsek — Zemun). Sva detaljnija obaveštenja i upustva mogu se dobiti od Komande vazduhoplovstva vojske — Zemun uz dostavu adresiranog koverta sa poštanskom markom. Iz kancelarije Komande vazduhoplovstva vojske V. K. Br. 694/1939. Umrla nam je naša predraga soproga, mamica, hčerka, sestra, svakinja in nečakinja, gospa ANICA DEQUAL roj. RAVNIKAR SOPROGA ŽAND. PODPOLKOVNIKA V POK. Prepeljali jo bomo iz Zagreba v Ljubljano, kjer se bo vršil pogreb v sredo, dne 12. t. m. ob 4. uri popoldne iz kapele pri Sv. Križu v rodbinsko grobnico. Maša zadušnica se bo brala v četrtek, dne 13. t. m. ob pol 8. url zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. Ljubljana, Zagreb, Krftko, dne 11. julija 1939. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi ▼ Ljubljani.