Političen list za slovenski narod. r* 'L% oelo leto predplaean 15 (Id., i& pol leta 8 fld., ift uetrt leu 4 rld.. la ec mesee 1 sld. 40 kr. V »4Bliilitr«eiJl prejeman TelJd: Za celo leto 12 fld., za pol leta 6 gld., za četn leta I sU., M en metec 1 fld. V Ljabljani na dom pošiljan veija 1 tld. 30 kr. veu na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. K Bredo in* prejema apraTiilitTo (»dminiin^cija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 4. Naznanila (inserati) le sprejemajo in veija tristopna petit-vrsta: 8 kr.. de se tiska enKrat; 13 kt ie se tissa dvakrat; 15 kr., ue se tiska trikrat. Pri večkratnem tisKanji je cena primerno zmanjša Sokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniitTo je v Sememških ulicah h. št. 2, I., 17. Iiliaja Tsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ' ,6. uri popoludne. 7 Ljubljani, v torek i), decembra 1890. Letiiili Avstnjsko-iiemške g:osi)odarske razmere. Dolgo časa so že časniki pisali, da se imajo ? kratkem pričeti med Avstrijo iu Nemško razprave o narodno-gospodarskih razmerah obeh držav. Dne 2. decembra so se res sošli na Dunaji zastopniki avstrijske in nemške države. Ti razgovori so v narodnogospodarskem oziru zelo važni, zato jim bodo vzlasti z zanimanjem sledili zavedni gospodarji. Pri teh razgovorih se namreč ne bodo razpravljale samo strogo gospodarske razmere, marveč tudi brez dvoma politični interesi, ki se pogosto križajo z gospodarskimi potrebami. Dasi je v zadnjih desetletjih Avstrija živela z Nemško v prijaznih razmerah in so se v novejšem času te razmere stisnile celo v zvezo avstrijsko-nemško, vkljub temu so si bile pogosto koristi obeh držav na gospodarskem polji nasprotne ter so se večkrat razvijale v Avstriji nekoristnem smislu. Ako imajo sedanja dunajska pogajanja namen v prihodnjosti zboljšati te večkrat neprijetne gospodarske razmere, morali bi seveda želeti dunajskim razgovorom najboljšega vspeha. Toda tega namena ui, marveč vsaka stranka se bo skušala na kvar druge okoristiti. Ako bi pa ta posvetovanja imela namen, da bi pod krinko trdnejše obrambe koristij obeh držav Avstrija in Nemška hoteli skleniti kako tesnejo carinsko zvezo, tedaj bi takim poskusom najodločneje nasprotovali avstrijski obrtno-delavni stanovi, vzlasti pa politični krogi slovanskih narodov v Avstriji, kateri cenijo nad vse ueodvis-nost in politično samostojnost avstrijske države. Najbližja prihodnjost nas poduči, s kako polno-močjo in s kakimi navodili da so prišli nemški pooblaščenci na Dunaj. Vendar je naša misel že sedaj, da za Avstrijo ue bi bila koristna carinska zveza z Nemško, tudi ako bi vlada nemškega cesarja Viljema ne sicer iz prijateljstva do nas, pač pa vsled mogočnega naraščanja nemškega socijalizma, zadovoljna bila z dogovorom obema državama enako koristnim. Pri tem pogajanji namreč ne smemo pozabiti Francoske. Po členu 11. frankobrodskega miru, s katerim se je 1. 1871. končala vojska nem-ško-francoska, ponudili ste si obe državi medsebojno pravico največjih polajšav v vseh carinsko-obrtnih razmerah. Iz tega člena je jasno, da vsako znižanje, katero Nemška dovoli Avstriji, mora dovoliti tudi Francoski. Ker pa, kakor znano, Francija skuša svojo carino zvišati, zato ji bo vsako znižanje carine od nemške strani v jednako korist, kakor Avstriji. Ako torej sklene sedaj Nemška z Avstrijo carinsko in trgovinsko zvezo, pomeni to, da Nemška jednako zvezo sklene s svojim največjim sovražnikom, s Francozom. Jedini, a zelo pomenljivi razloček kazal bi se v tem, da bi Nemčija dobila za svoje ponudbe polajšave v korist Avstriji, tudi od naše države po-lajšave pri prevažanji druzih izdelkov, Francozi pa se bodo posluževali samo koristi znižane carine, ne da bi bili zato dolžni dati Avstriji ali Nemški kako nagrado. Kaj sledi iz tega? Ko bi Nemška na priliko za rokodelske in obrtne izdelke ponudila naši državi ceneje carinske tarife, imeli bi francoski izdelki večje vspehe, ker francoska obrt nadkriljuje avstrijsko. Z drugimi jasnejšimi besedami: Avstrija bi dovolila Nemcem razne carinske polajšave, sanca pa bi v resnici za to ne dobila nobenih koristij. Ko bi se imelo pogajanje vršiti v tem smislu, tedaj bi jim morali nasprotovati vsi obrtno-delavni stanovi. Kakor je razvidno iz tega, ne izvrše se dunajske obravnave tako gladko, kakor se je mislilo s prva in treba je obrtno-rokodelskim vrstam stati na straži, da so v potrebi pripravljeni braniti pogoje svojega obstanka. Ili-žaviii zlior. z Dunaj a, 6. decembra. Dalmatinske volitve. Dasiravno je današnja seja poslaniške zbornice trajala skoraj pet ur, bila je rešena samo ena točka dnevnega reda, namreč volitev dalmatinskega po- slanca Masovčiča. V imenu legitimacijskega odseka poročal je o tej volitvi dr. Ferjančič. 2e lani je bila na dnevnem redu, ali ker je predsednik poročevalcu rekel, da ne pride na vrsto, odšel je bil dr. Ferjančič z dovoljenjem predsednikovim iz zbornice in volitev je odpadla z dnevnega I reda. Takrat bi bilo šlo gladko, ker v legitimacij-skem odseku levičarji tej volitvi niso posebno nasprotovali in jo je jeden njihovih veljakov, baron Scharschmidt, celo zagovarjal. Ali med tem časom so se levičarji premislili; odkar je bila od desnice zavržena volitev židovskega poslanca Auspitza, zarotili so se, da se hočejo pri dalmatinskih volitvah zaradi te žrtve maščevati nad desnico. Glavno nalogo je prevzel dr. M e n g e r, ki je sicer kristijan po imenu, ali pravcati hebrejec po mišljenji in zlasti po silni predrznosti. Toliko laži in zvijač že dolgo ni bilo slišati v državnem zboru, kakor danes iz Mengerjevih ust. Tiskarska pomota, vsled katere je stala v poročilu številka 27 namesto 17, dala je Mengerju povod, da je zlobno napadel in smešil poročevalca, češ, da ne znii šteti, ker 49 in 27 ne znaša 66, ampak 76, ravno tako 27, 18 in 35 ne 70, ampak 80. (Posmeh na levi.) Menger je reč tako zavijal, kakor da bi bila številka 27 prava, in kakor da bi bil poročevalec pri konečnem seštevanji nalašč izpustil 10 volilcev, samo da je bil razloček glasov med izvoljenim Masovčičem in njegovim nasprotnikom večji. Da je moral poslednji v istini dobiti 80 glasov, ne pa 70, kakor trdi poročilo, .sklepa dr. Menger od tod, da mora imeti po zadnjem ljudskem številjenji sebeniški okraj več vo-hlnih mož, kakor je izkazanih v volilnem zapisniku. Dalje se je norčeval iz prvotnih volilnih imenikov, iz katerih je razvidna čudna prikazen, da v Dalmaciji ljudje plačujejo tem več davkov, čim starejši da so. (Veselost na levi.) V Dalmaciji torej tudi v denarnih zadevah vlada starašinstvo ! (Smeh na levi.) Tudi nad tem se izpodtika, da se ljudem ni dovoljevalo delati izpiske in prepise volilnih imenikov, kar utegne dostikrat vplivati na izid volitve. Ce bi ne bil dobil Masovčič v Dernisu vseh 38 glasov, Lis^ TEK. Radinje. Zgodovinska povest Jana Podhajskeho. — Poslov. V. Z. Kralj Sigmund je vzel Kutno Goro. Bufek z Ledkova je bil v zmagovalni vojski, ki je jezdila v mesto in bil priča krutih bojev na tem kraji. Videl je, kako nesramno so ravnali kraljevi vojaki s privrženci Žižkovimi, in to mu je zadalo večje rane, kakor vsa Žižkova krutost. ,Saj so tudi ti naši, čeprav so se ločili od nas po prepričanji m težnji svoji", mislil »i je Bofek. Glej, tam vlečejo starega, onemoglega moža, da bi ga pahnili živega v jamo in zakopali. Na cesti se vidi krvav sled; kri lije iz ubožčevega telesa. Mladeniču se zasmili stari mož, hiti za njimi, ki ga neso v grozno smrt, da bi ga rešil, ako bi bilo mogoče. 2e jih je dohitel. ^Oče!" zakliče najedenkrat. V njegovem glasu je bilo toliko bolesti, da se ustavijo sami okrutneži in gledajo čudeč se. Ali saj je ta mladenič iz kraljevske vojske ? In ta trd Husit, katerega so imeli že davno na piki, bil bi njegov oče ? Polože svoje breme na zemljo. Bufek pade na kolena, poljublja roke iu obraz težko ranjenega in kliče obupno: „Oče, oče i" Nekdo mu jo podal vode in Bofek moči ž njo ranjenca in šepeta nagnen k njemu: „Oče, poglej ua sina!" Slednjič je odprl ranjenec motno svoje oko, pogledal na sinov obraz; ni ga poznal več; vendar ga je spoznal čez trenotek iu stisnila so se mu krčevito usta, ko je hotel nekaj povedati. Iz prsij mu vendar ni mogla prodreti beseda. S težavo vzdigne svojo desnico iu se dotakne sinovega obraza ; sin ga je prijel za desnico in čutil, da ga je oče slabo stisnil. „Oče, ali se pomiriš s svojim sinom? Ali se ne srdiš več nii-nj ?" Oče je odgovoril z očmi, s pokimanjem glave, da se ne srdi na Borka; njegovo medlo oko se je zasvetilo še jedenkrat, napel je vse sile in zašepetal s cela razumno: ,Z Bogom." Sin je klečal pri mrtvem očetu. Z jokom se je hotel potolažiti. Posebno ga je bolelo, da je živel zadnji čas ločen od očeta, kakor v izobčenji. Tako dolgo ga ni videl; videl ga ni od onega usodnega dneva pod Krasikovom; ni čul njegovega glasu od onega dne, ko mu je povedal oče tako pikre besede. Z otroškim spoštovanjem je spremil svojega očeta k pogrebu iu se ni zmenil za to, da jih je toliko iz kraljevske vojske majalo z glavo: „Tudi ta je potuhnen Husit. Pazite nanj." Sam kralj je slišal to pritožbo, ter je ukazal ostro paziti nd-nj, da bi jih ne mogel izdati na kak način. „Pomiloval je naše sovražuike, ko smo je kaznovali pravično, nazival je brate in se predrznil celo nam očitati, da smo okrutneži. Zlasti je ono svidenje z divjim Husitom, katerega je imenoval svojega očeta in nad katerim je tako vroče solze prelival, dokaz, da uiso naše tožbe neopravičene. Torej pazite na-nj." Bcfek si niti mislil ni, kako ga opazujejo od vseh stranij; kako se iztegujejo oči vseh in gledajo po izdajstvu, katerega je bil obdolžen. Ali vse nadzorovanje ga ni moglo obsoditi nobene krivde. Kralj in cesar Sigmund ni ostal dolgo v Kutni Gori. Žižka je zbral mnogoštevilno vojsko, udaril ua kralja, kateri je ležal pred Goro, ne misleč na nobeno nevarnost, mej tem, ko so njegove čete hodile po bližnjih vaseh in ropale ue samo pri ostajalo bi mu s*mo 5f glasov in on bi ne imel čezpolovične teiHitl" Jako portgllM-tf ie li poročevalca zartidi tega, ker ne^ pripiwj« postil* važnosti okolnosti, da 80 bili v volilnem imeniln vpisani ljudje, ki so bili že umrli, topet itni, ki bili mladoletni, in še eni, ki so v koperski kaznilnici z vse kaj drugim baviti, kakor z volitvami. (Krohot ha levici.) Pa ie lepša reči so •• godile, pravi Menger. Eo so se »ršile prvotne volitve, bilo je videti, kakor da bi bila srbska stranka T večini. Okrajni glavar torej pravi ljudem: Ljubi otročiči, zdaj vas je toliko prišlo; sklenili bomo torej volitev in jo jutri nadaljevali! Ljudje so verjeli cesarskemu uradniku in šli domov. Ko pa drugi dan pridejo, ne odpro jim (veselost na levici), ampak jim le poreko, da se volitev ne nadaljuje. Poročevalec pa o vsem tem molči in tudi tega ne omenja, da je občinski sluga, ki je v občini z 19.000 prebivalci že velik gospod, nekemu volilen žugal, da bo zaprt, če ne voli moža, ki mu ga Peter ali Pavel naznamuje. (Smeh na levici.) V protestu stoji, da je glasovalo 17 mrtvih, 31 takih, ki so večkrat oddali glasove, čez 100 pa takih, ki niso imeli nikake volilne pravice, in trije so glasovali za oba kandidata! (Krohot.) Kaj tacega po Mengerjevem mnenji v nemških krajih ni mogoče (na Auspitza je bil v svoji vnemi čisto pozabil!), nemško ljudstvo se zaveda pravice in pravičnosti, zato nemškemu in morda tudi še kateremu drugemu narodu govori iz srca, da očitno graja dogodke pri tej volitvi in izreče, da on ne glasuje za to volitev. Levičarji so burno odobravali to zmes in živahno ploskali govorniku; ali to veselje je le malo časa trajalo. Za Mengerjem namreč vstane dalmatinski poslanec Klaič in mirno pa stvarno dokazuje, da ravno iste reči niso istinite, ki so na levici delale toliko hrupa. Kar se tiče volilnih mož, opirajo se vse trditve Mengerjeve na tiskarski pogrešek; če se ta pogrešek popravi, je vse v redu. (Tako je! na desnici.) Iz volilnega zapisnika bi se bil Menger lahko prepričal, da je dobil vsak kandidat v istini toliko glasov, kakor trdi poročilo. Pri odmerjevanji volilnih mož je Menger zamolčal, da je med 19.000 prebivalci šebeniškega okraja mesto Šebenik s 7000 prebivalci, ki pa ne volijo v kmetskih občinah, ampak z mesti. (Cujte, čujte! na desni.) Menger je sove, bili so to le Masovčiievi volilci. Kar je torej Menger MH, je r istini »nt^tM^^k^BeopratičMo, le čitajto protest hi se boMe prepricMP, da j^i^^tetih' mD€^~ o\)dolženj, katerih pa niti eite ni dokazano! ' Dr. Menger jeskitialsicer odgdTitojatidr.Klaiču, •fl bil je v hudi'^fiRd^,Piz katere if ni < t' Dr. Ferjančič je danes izročil dve peticiji; sadjarska zadruga v Vipavi prosi namreč, da bi se delala železnica iz Gorice v Logatec in da bi se železnica iz Loke v Divačo izpeljala čez Vipavo. V drugi peticiji prosijo zemljiški knjigovodje, ki so nameščeni v onih krajih, kjer so glavne davkarije, da bi jih uvrstili v IX. plačilni razred. Predlogi. Važnejša kakor omenjeni odgovori sta vladna predloga, ki sta bila danes razdeljena; jeden določuje, da dobe pokojnino tudi one vojaške vdove, katerih možje so bili upokojeni pred 1.1887.; jeden pa je namenjen za Trst in njegovo okolico in dovoljuje posebne polajšave glede davkov in pristojbin za industrijalna podjetja, ki se utegnejo tam napraviti v času od 1. julija 1891 do 31. decembra 1895. Prihodnja seja bo v sredo dn6 10. t. m. ob 10. uri dopoldni. Politični pregled. v Ljubljani, 9. decembra, ^fotranf« detel«. Avstrijsko-nemške carinske obravnave. Zastopniki avstrijski in nemški, ki so se sešli na Dunaji, da določijo pogoje za obnovitev avstrijsko-nemške carinske trgovinske pogodbe, imeli so dne 5. decembra svojo četrto konferenco. Cez praznike so jo odložili za nekaj dnij, ker so ogrski poslanci odšli domov, a se danes zopet povrnejo na Dunaj. Gotovega o vspehih teh razgovorov še ni objavljenega ničesar. Predloga za oskrbovanje vojaških vdov in sirot je sedaj izročena obema državnima zborni-aama, avstrijski in ogrski. S to predlogo se razširi § 20 zakona za oskrbovanje oficirskih vdov in sirot IZ leta 1887. Želeti je, da se v tem oziru kmalu ukrene kaj izdatnega, ker pravičnost zahteva tudi v tem oziru izboljšanja. deSka deielna razstava. Odkar je dn^ 28. novembra klub nemških deželnozborskih poslancev na Češkem priporočil z ozirom na neugodni razvoj češko-nemške sprave, da naj se Nemci ue vdeleži deželne razstave, opažati je v deželi dvojni tok. Cehi se namreč Čutijo dolžne, z vsemi silami delati na to. da bo razstava dostojna češke kraljevine, tudi ako se je Nemci ne vdeleži; zato odbor vedno deluje in vedno se še oglašajo novi češki vdeleženci. Drugi pojav pa je bolj žalosten; nemški hsti namreč trosijo med ljudi vesti, da se ne bo obnesla razstava, da ne bodo o pravem času postavljena potrebna razstavljalna poslopja, da najbolj kaže, naj se odloži razstava na leto 1892; celo z Dunaja se je že poročalo, da so imeli o tem razgovor pri zadnjem ministerskem posvetovanju, da sta bila zadnje dni iz tega namena na Dunaji tudi cesarski namestnik in deželni maršal. Tnanje dršare. Srbija. »Narodni Dnevnik" poroča, da se bode v kratkem sklenila kupčijska pogodba mej Srbijo in Črno Goro. Tudi namerava srbska vlada podržaviti v Srbiji bivajoče Črnogorce in črnogorska vlada v Črni Gori naseljene Srbe. Hemiija. Dn6 4. t. m. je govoril nemški cesar Viljem pri otvorjenji konference o višiem šolstvu, o važnosti novejše zgodovine in nemškega spisja, katero naj bode podlaga nemški omiki. Ko bi bila storila šola, kar se mora od nje zahtevati, pričeti bi bila morala sama boj proti socijalni demokraciji. Zadnja doba, ko je bila šola z« domovinsko življenje še merodajna, bila so leta 1864, 1866 in 1870. Šole 80 pospeševale povsod propovedovano jedinost. Toda leta 1871, ko je pridobila Nemčija Al-zacijo in Lotaringijo, tedaj se je stvar ustavila. Od tu naprej se je gledalo le na vede in učenje, ne na vzgajanje značaja in potrebe sedanjega časa. Zdaj pa se morajo osnovati šole na narodni podlagi; podlaga mora biti nemštvo. »Vzgajati moramo narodne mlade Nemce in ne mladih Grkov in Rimljanov." Na narodnost se mora bolj ozirati v zgodovini, zemljepisji in narodnih pravljicah. Dijaki na šolah 80 preobloženi. Na višjih šolah se vzgaja preveč mladine. »Takoimenovani lačni kandidatje," — je rekel cesar. — »namreč žurnalistje, ki ao največ sprijeni gimnazijalci, so za nas nevarnost. To se mora odpraviti. Jaz ne bodem dovolil torej nobene gimnazije več, če ne bode neobhodno potrebna. Osnovati moramo klasične gimnazije s klasično vzgojo in šole z izključno realno vzeojo, a nikakih resliiih ttimnazi) več. Realne gimnazije »•o le polovičarstvo." Italija. Ko je bil pri zadnjih italijanskih dr-iavDib volitvah izvoljen tržaški irredentovec Bar-zilai, razveselili so se močno tržaški in tridentski irredentovci. Predzadnjo nedeljo so praznovali irredentovci to zmago v neki gostilni v Trasteveru, kjer «0 bili priredili obed na čast omenjenemu tržaškemu irredentovcu. Dvorana je bila okrašena z tržaškimi in tridentinskimi grbi. Da se je pri tej priložnosti govorilo z ognjenimi besedami v irredentovskem duhu, nam še omenjati ni treba. Tej častni družbi je došlo mnogo čestitek brzojavnim potem. Tako so avstrijski irredentovci brzojavili mej drugimi tudi iz Trsta: »Tržaška mladina izreka rimskim volilcena toplo zahvalo, ker so s svojo volitvijo z nova prižgali bakljo domoljubja v našej nesrečni deželi". Francija. Dne 25. t. m. se je vršila v ruski cerkvi v Parizu slovesna pobožnost za umorjenega ruskega generala Seliverstova. Caruota je zastopal traucoski general med drugimi višjimi dostojanstveniki, ki so se vdeleževali pobožnosti. Zvečer so pre- | peljali truplo Seliverstovo na Rusko. Ker je bilo rusko poslaništvo dobilo pisanje, da se bode cerkev i med mrtvaškim obredom razletela v zrak, bilo je ' okoli cerkve mnogo redarjev. Pripetila se ni nikaka nesreča. Švica. Genfska policija je dovršila te dni preiskovanje anarhistovskega gibanja. Med temi rogovileži so med drugimi trije Francozi, jeden Bolgar, jeden Grk in dva Italijana. Vsi so zatoženi, da so | se 10. septembra po noči vdeležili shoda, na kate- i rem se je hujskalo proti ruski vladi in proti švi- j carski republiki, ter nabili na ogle pUkat, s katerim ' so zapretili prevrat javnega reda kot njihov namen. ' — Iz Bellinzone se poroča 5. t. m.: Veliki svet je sprejel postavo za volitev ustavnega sveta. Vlada obstoji zdaj iz treh konservativcev in dveh liberalcev. Anglija. Pretekli teden so imeli irski poslanci zopet sejo. Odposlanstvo, katero je bil sprejel Glad-« stone, je opomnilo, da je Gladstone izrazil željo, da se želi s Parnellom in njegovo stranko posvetovati o zemljiškem vprašanji. Odposlanstvu se je naročilo, naj se nadalje posvetuje z Gladstonom. Turiija. Grški patrijarh je sklenil s turško vlado mir ter zopet otvoril grške cerkve. Gotovo se je bal velikih nemirov mej ljudstvom, ko bi bile ostale cerkve še mej božičnimi prazniki zaprte. Izvirni dopisi. Iz Borovnice, 3. decembra. Nastopili smo zadnji mesec letošnjega leta, zaključili bomo staro io začeli kmalu novo. V tem mesecu čitali bomo v vseh listih katerekoli barve vabila na naročbo. Vsega dobrega obetalo se nam bo po listih čez mero; pravega zrna iskati nam tudi ne bo težavno. Agitovalo se bo kolikor mogoče posebno za liberalne časnike; tn hotel bo ta prodreti s svojimi dokazi, ondi zopet drugi in pridobiti listu jednega naročnika več. Posebno se kaže v našem gorskem zakotju, koliko je ta treba delati in prepričevati, da bi se liberalnim listom nekoliko pot zaprla. Ako se liberalizem v našej mirni vasici tako po »pavovo" šopiri, vzrok je temu, ker dobivamo večkrat obiske gospodov, ki pod krinko narodnosti zakrivajo svoja liberalna načela. Čuditi se mora človek, kako so se ljudje, nekateri oelo vrh možaki, s čitanjem liberalnih listov nehote morebiti tacega duha navzeli, skoraj nevede, kedaj in kako. Razvijali ti bodo liberalne neslanosti in če jih bodeš nekoliko »pobaral", od kod zajemajo svojo vednost ali učenost, odgovorili ti bodo: Ta list tako piše, v tem listu sem tako čital. Ali je vse res ali ne, kar njihovo liberalno glasilo piše in trobi, da bi tudi sami sodili, tolike samostojnosti in lastnega prepričanja nimajo. Možje, pokažite v prihodnjem letu s svojimi naroČili, da niste vedno podlaga in sluga liberalnih glasil. Več o tem pisal ne bodem, ker je predmet preobširen in ker nočem nikogar žaliti, ampak mi je le za resnico. Kar je pri nas še posebno čudno, je to, da so se včasi celo gospe v politiko mešale, akoravno se še niso izobraževale na višjem dekliškem liceji; kaj potem, ko bi še take notri zašle, potem se pa mi možje kar prelevimo. Gospe so naročene na liberalne liste, druge jih zopet čitajo, kaj ne, kak napredek, in ravno s tem se zavedni Borovničani tako radi ponašamo. Res, še Amerikanci se nas bodo veselili, kadar katerega od nas dobijo za svojega državljana. V teku tega meseca zborovala bodo tudi vsa bralna društva, naj se že imenujejo tako ali tako. Po teh društvih pa v zadnjem času večinoma veje liberalen duh. Deluje se kolikor možno konservativnim listom nasproti, naj se izbacnejo, in vsako mušico, ki jo v tacem listu najdejo, opišejo jo kot velbloda, da se list ne naroči. Da ne bodete mislili, da sanjarim, evo dokaza. Našo »Bralno društvo" oima nobenega slovenskega konservativnega lista, pač pa liberalni nemški najhujše barve. Seveda voditeljem društva je ljubši najhujši nemški liberalni list, kot konservativni slovenski. Na prste jedne roke Vam seštejem tiste ude, ki berejo nemški dnevnik in še preostajali bodo prsti. Tako dela cvet naše liberalne inteligence, ki podaje roko in podpira našemu slovanskemu življu najbolj nasprotujoče in hujskajoče liste. Število društvenih članov je kaj malo in še ti se bodo cepili, ali se naroči »Neae Freie Presse", ali »Wiener Tagblatt". Za kateri list se bode delala propaganda, še ne včm, dokler se ne skliče občni zbor, ki ima vedno kaj pikantnega. Resna beseda naj velja tu nekaterim našim gospodom, da ne agitirajo tako strastno za liberalne proti konservativnim listom. Veljave si s tem ne bodo utrdili ne pridobili, prav gotovo pa zgubili, ker tndi preprostejši ljudje si ne dado ukazovati. Ako bode kdo hotel, postregel mu bodem z dokazi. Naši liberalni gospodje so za konservativne liste iznašli novo besedo, če jo umejo sami ali ne, dvomim; pravijo jim .revolveržurnal". Zopet napredek! Naj se gospodje ne smešijo z besedami, katerih pojma ne razumejo, in naj se ne mučijo z izrazi, ki so jim neznani. Toliko za sedaj, ko je dan naikrajši; ko se bode podaljšal, vidimo sel Na svidenje. C—r. Iz Dubice bosenske, dnč 30. novembra. (Konec.) Duhan se slabo plačuje; vsako leto mu je nižja cena; prej se je prodajal kilogram prvega razreda po 120 gl., zdaj pa po 80 ali celo 60 kr.; tabak 4. razreda po 15 kr., najslabši pa po 10 kr. kilogram. Toda malokateri pride v 1. razred, največ v drugi in tretji. Ako je uvel, računajo mu toliko kilogramov vode. Nejevolja med pridelovalci duhana je velika, vzlasti za one^ ki morajo dati tretjino pridelka posestniku zemlje. Nobeden ni rekel, da ga bo spet sadil pri takih slabih cenah. Posla ž njim pa je sila veliko, vzlasti z okopavanjem, sušenjem in zlaganjem. Ce ni lepo in trdno zložen, pade lahko najlepši v 3. razred. Kateri ni za fabrikacijo, uničijo ga linan-carji. Pridelovalec ga ne sme pušiti, četudi je mnogo boljši od enega po 2. kr. komad. Naša dva naseljenca sta pri vsej svojej brigi, da bi bil duhan dober in zadovoljila financarje, dobila le po 23 — 25 forintov odkupnine, a v prihodnje ga nočeta več sejati, ali človek bi lahko ž njim prišel v veliko škodo. Ako bi ga manjkalo pri oddaji, moral bi za vsak kilogram 8 gld. globe plačati. In tacih slučajev je dosti; jeden mora plačati 500 gld. globe, ker ga je preveč potrošil in ni oddal določene mere na odkupni urad. Globo morajo plačati tudi oni, ki so ga sadili skrivno. V našem kostanjiškem kotoru se bo plačalo take globe do 3 tisoč goldinarjev. Jesen imamo večinoma mokro. Koncem oktobra je bila tudi tu zima in nekaj snega, ki pa je hitro skopnel. Ozimino smo sejali še-le ta mesec, ali slabo kaže za prihodnje leto. Te dni imamo tako poledico, da ni ne človek ne žival varna, da bi se na poti ne ubila. Slednjič naj še omenim, da ima tudi tukaj nemščina neko prednost, kakor da je drugi deželni jezik. Ne le po uradih, ampak tudi na napisih na javnih mestih v Dubici, kjer se prepoveduje hitra vožnja, je zraveu navadnega deželnega jezika tudi nemški napis. Taki so tudi napisi ulic v Pridom. Letos se je v Dubici naselil en Nemec ter si kupil od Turka hišo in zemljo. Tudi židje so bili vže prišli v Dubico, toda s svojimi sleparijami niso mogli dolgo tu ostati; odšli so, dal Bog, da za vselej. Naj omenim še ene vesele novice. Vlada je namreč kupila v mestu Dubici pripravno zemljišče za onih 300 gld., katere je presvetli cesar podaril za našo cerkev. Na tem zemljišči se bode zidala torej nova cerkev, katere zelo pogrešamo. Vlada sama sili zidati hišo božjo in je v ta namen vže več sto dovolila, toda ljudje se branijo, da ne morejo, ker so presiromašni. Največji vzrok je pač verska mlačnost med katoliki. Turki imajo vže tri nove džamije; res da jim vlada veliko pomaga, vender so pa sami bolj vneti in složni, kakor katoliki. Tudi verniki pravoslavne cerkve nameravajo zidati novo cerkev in sicer se zato pripravljajo vže več let; ker mlačnosti in nemarnosti tudi nu manjka preveč med njimi. Naj bodo za danes dovolj. Iz Kamnika, 5. decembra. V dopisu iz Kamnika 25. novembra t. I. v štev. 273 »Slovenca" je dopisnik pozabil omeniti podobarja g. Franceta Tončiča iz Kamnika, ki je pri prenovljeni tukajšnji s.imo-stanski cerkvi v splošno zadovoljnost umetno izdelal nove kipu iz cementnega marmorja, in sicer sv. Jakoba v glavnem altarji, žalostno Mater Božjo s sv. Janezom in Marijo Magdaleno na stranskem altarju. Ker si je mladi umetnik, nasledn'k nekdanjega tu- kajšnjega podobarja Matije Oibiča, na vso moč trudil, da bi sprejeto nalogo lično in umetno dovršil, štejem si v dolžnost, da ga vsem, zlasti pa p. n. prečast. gg. duhovnikom toplo priporočim ter jim na-svetujem, da jednaka dela njegovi spretni roki izroče. Le tako, da domače umetnike podpiramo, dajemo jim tudi priložnost do vedno večje dovršenosti umetniških del. Svoji k svojim! Dnevne novice. (Pogreb) preč. g. župnika in knez.-škof. svetovalca Fr. K o r u n a izvršil se je preteklo nedeljo posebno slovesno in veličastno. Ljubljansko mesto je ob tej priliki pokazalo svoje spoštovanje za pokojnika, ker že dolgo nismo videli pogreba ob tako splošni vdeležbi vseh stanov, kakor je bil v nedeljo. Prevzvišeni gospod knezoškof so blagoslovili truplo pokojnega pred hišo, je spremili v slovesnem sprevodu v cerkev in ondi opravili cerkvene molitve za ranjcega. Sprevod je vodil g. stolni prošt dr. L. K I o f u t a r , iskren prijatelj in nekdanji tovariš-kapelan pokojnega v Dobu, ob obilni asistenciji gg. duhovnikov in bogoslovcev ljubljanskih. Pogreba se je vdeležil, a vsled spremenjene ure za pogreb nekoliko pozneje došel, blag. g. dež. predsednik baron W i n k 1 e r z nekaterimi gg. vladnimi svetniki, g. župan ljubljanski P. G r a s s e 11 i kot patron trnovske župnije z občinskimi in magistralnimi svetovalci. Zadnjo čast skazali so pokojniku gg. kanoniki ljubljanski in mnogi odlični meščani ljubljanskega mesta. Priprostega naroda bilo je pričujočega na tisoče. Krsto pokojnikovo so krasili lepi venci. Razven mnogih vencev, ki so jih darovali domači farni in drugi zasebni čestilci ranjcega, omenimo le vencev ljubljanskega mesta, čegar meščan je bil pokojnik, in kranjske hranilnice, katere odbornik je bil od 1. 1854. — Priporočujoč pokojnega gospoda župnika prijateljem v spomin, omenimo, da se bodo vršila cerkvena opravila osmega dne po ranjcem v petek dne 12. t. m. ob 8. uri zjutraj v trnovski cerkvi. (Vravnava nčiteljskih plač.) Z Dunaja se nam poroča: Zakon o vravnavi učiteljskih plač, ki je bil letos sklenjen od deželnega zbora kranjskega, dobil je dne 29. novembra t. 1. Najvišje potrjenje. Zdaj torej ni nobene ovire, da bi nove plače s 1. dnem novega leta ne stopile v veljavo. (Dolenjski ieleznici.) Kakor se nam poroča, izreklo je županstvo v Kočevji po gosp. deželnemu predsedniku vladi in po gosp. deželnem glavarju deželnemu zboru toplo zahvalo za pospeševanje zgradbe dolenjskih železnic. (Odlikovanje.) Našemu rojaku g. Antonu Bežen šku, profesorju na višji gimnaziji v Plovdivu, je francoski naučni minister priznal palmo častnika francoske akademije (les palmes d' Oificier d' Academie), katero mu je slovesno izročil tamošnji francoski generalni konzulat. Veseli tudi nas, da tudi vnanji svet priznava zasluge našega rojaka in pisatelja, ki že petnajst let deluje na slovanskem jugu. (Ljudsko štetje.) V »Sadst. Post" čitamo naslednje: Neki župnik v politiškem okraju brežiškem je prosil dostojno oblastvo, naj mu pošlje slovenske tiskovine za posnetke iz župnijskih matic in je dobil nastopni odgovor: »Tiskovine za ljudsko šte t j e v s I o ven8 kem jez i ku se dobev C. k r dvorni in državni tiskarni na Dunaju, tukaj jih nimamo." Tudi od okr. glavarstev v Celji in Slovenjem Gradci dobivajo župnijski uradi le nemške tiskovine. (Pisnia iz Brazilije.) Iz Hrenovic se nam piše: Sorodniki naših amerikanskih izseljencev so silno težko pričakovali sporočil iz Amerike. Minolo nedeljo so došla prva pisma. Zlati upi so že šli po vodi. Sicer večinoma še te vedo natančneje, kako in kaj da bode, ali tega ni, kar se je obetalo. Razpršili so jih na razne strani, da znanci niso skupno ostali, kakor so s početka pričakovali. Hrana je silno draga. Kar se je Italijanov v Brazilijo naselilo, ostanejo nekaj časa tam, a čez pet, šest let se zopet vračajo v domoviuo. Toliko za danes. O priložnosti objavim kako pismo. Na vsak način — pozor! (Židovska predrznost.) V »Grazer Volksblatf-u čitamo naslednje zanimive vrstice: »Prejeli smo nastopno tiskano vabilo: ,Slavno vredništvo! Na prošnjo založnikovo pošljemo Vam izvesno polo knjige: ,l)er Antiseraitismus vom katholischen Standpunkte als Silnde verurtheilt!' Knjiga, katero ja spisal katoliški (1) učenjak, izide v kratkem pn Gold- sebmiedta os Dunaji, 'VVolIzeile." V ovodu pisatelj izraža začudenje, da profesorji Zscboicke, Ricker in Eopalik niso ie pisali o tem vprašanji !! Dalje neimenovani pisatelj upa, da bode .naša sv. cerkev' uradno obsodila antisemitizem' Po njegovem mnenju moralo bi se najprej o tem govoriti pri »škofijskih konferencah", v konzistorijih itd. Ta knjiga nekda izide v 50.000 izvodih, dobili jo bodo tudi visoki dostojanstveniki. Med temi se imenuje grof Taaffe, kateremu se pisatelj toliko do-brika, da bode gospod ministerski predsednik gotovo vesel te knjige. Ali ni to skrajna židovska predrznost? Da je sovraštvo do Židov greh, to v^ vsak katoliški otrok; antisemitizem po krščanskih načelih pa sedaj ni še prepovedan. V Nemčiji je nekda že izšla jednaka knjiga. Izraelova hiša ima pač kapital. (Slovenski napisi v Gorici.) V zadnji »Novi Soči" čitamo, da so v Gorici pričeli popravljati posamezni trgovci svoja pristno slovenska, a po laščini spakedrana imena. V imenovanem listu neki Goričan nagovarja tudi ostale slovenske trgovce, naj bi se ne sramovali svojega rodu in ne pačili svojih imen. — Mi moramo le odobravati tako postopanje, na žalost pa ponavljati, da v Ljubljani, središču Slovenije, nismo v tem oziru nič na boljšem. Pretili smo že, da bodemo imenoma naveli vse one »tudi ndrodne" naše trgovce, ki imajo nad svojimi prodajalnicami jedino le nemške napise, toda brez vspeha. Nemški duh je pač pognal globoke korenine mej našimi meščani in tržani. (Tržaški magistrat) odpre tekom tega meseca lahonski otroški vrt na Greti. Naj bi zavednejši tamošnji rodoljubi poučevali slovenske stariše, da se bodo otroci v imenovanem vrtu vzgojevali le v strastne lahone in odpadnike, torej naj ne poslušajo tržaških neodrešencev. (Akademično drnštvo »Slovenija" na Dunaju) bode imelo bodočo sredo v dau 10. decembra t. 1. IV. redno zborovo sejo v zimskem tečaji z nastopnim dnevnim redom: 1. Čitanje dveh zapisnikov. 2. Poročilo odborovo. 3. Poročilo pomnoženega odbora o bivši Prešii-novi slavnosti. 4. Slučajnosti. Lokal: »Restauration zum Magistrat" I., Lichten-felsgasse 1.' Začetek ob V2 8. uri zvečer. K obilni vdtležbi vabi vse slovanske goste Odbor. (Pomnoženje konceptnih nradnikov na Štajerskem.) Po sedanjem proračunu notranjega mini-sttirstva za I. 1891. bode vlada n.i Štajerskem pomnožila število konceptnih uradnikov, in sicer bode ustanovljeno novo okrajno glavarstvo v Voitsbergu, dalie bode imenovanih sedem novih okrajnih komisarjev, osem koncipistov, trije konceptni praktikantje z adjuti po 600 gld in trije z adjuti po 500 gld. Dunaj, <). decembra. *) Trgovski minister je odgovoril na interpelacijo Pradejevo, da so vsled razpušeenja stavbene pisarne uradniki državne železniške družbo razdeljeni na obe črti. Vlada je večkrat zabranjevala neopravičena upokojevanja. Mednarodna pogodba v prometu blaga po železnicah je bila podpisana 14. oktobra v Bernu. Imunitetni odsek je sklenil, da izroči po.slanca Verganija sodišču. Dunaj, 8. decembra. Danes se je vršil tukaj kongres rudai-jev, katerega so se vdeležili tudi nekateri državni poslanci. Kongres je sklenil več resolucij z ozirom na splošno volilno pravico in poboljšanje rudarskega stanja. V zborniških krogih se čuje, da je grof Taaffe poslal prisrčno čestitko dr. llei-bstu *) Za zadnjo št. prepozno ilošlo. povodom njegovega sedemdesetega godu. — Shod pekovskih pomagačev je sostavil odbor za organizacijo štrajkov po vsej državi. Dunaj, 9. decembra. Cesarica je počastila videmsko bolnišnico z enouruim obiskom, ogledala si vse prostore in sočutno poslušala zgodovino mnogih težko bolnih oseb. Beli Grad, 9. decembra. Predsednik skupščine je dobil spomenico od kraljice Natalije, ki zahteva, da bi smela ob nedeljah in praznikih nekaj ur videti svojega sina. Vladna stranka se strinja z ministerstvom, da skupščina ni nikakor kompetentna posredovati v zasebnih zadevah kraljevske hiše. Iz načelnih vzrokov pa se bode skupščina v tajni seji posvetovala o spomenici. Beroiin. 8. decembra. Nemška vlada je včeraj uradno pripoznala republiko združenih držav v Braziliji. ITmrli no: 2. decembra. Jera Zgajnar, 76 let. gostija, sv. Petra cesta 28, marasmus. 3. decembra. Neža Slabina, čevljarjeva žena, 67 let, Stari trg 16, haemorrhag. cerebri. 4. decembra. Marija Čep on, krojačeva hči, 12 dni. Reber 5. božjast. — Sebastijan Marine č, zidar, 83 let, Flori-janske ulice 39, marasmus. v bolnišnici: 2. decembra. Neža Potisek, kuharica, 30 let, septicaemie. — Matija Taučar, delavec, 65 let, vsled telesne poškodbe. 3. decembra. Marija Bokavšek, gostija, 72 let, marasmus. 4. decembra. Anton Šilar, gostač, 72 let, marasmus. Tremeniiko iiporočllo. Cas opazovanja 2. u. pop. u. zveč. Stanje snkomtrm T mm 735-8 7370 toplomera po Ctlsijo 14 16 7. n. zjut. 737-2 1 0 si. vzh oblačno 8 2. u. pop. 736 6 1 4 brezv. u. zveč. 783-1 —1-6 si. vzh. brednja temperatura obeh dni 0-5°, in 0 4°, za 0-6° nad normalom. Veter Vreme I oblačno o^! f * 0 00 1000 in 0.1» I>unatHkn borza. iTeleeralično poročilo.) 9. decembra. ' Papirna renta hlo po 100 gl. (s 16* davka) 89 gld. — kr. Srebrna „ 5% „ 100 » „ 18* „ 89 „ 05 , 5* avstr. zlata renta, davka prosta . . . 107 „ 85 „ Papirna renta, davka prosta......101 . 85 , Akcije avstr.-ogerske banke...... 980 , — ,, Kreditne akcije'.......... 303 „ 50 „ London........ ... 115 „ — „ Srebro ............. Francoski napoleond.........9 „ 11'/i. Cesarski cekini...........5 „ 45 „ Nemške marke ......... 56 _ 50 „ Prav dobro ohranjen glasovir je lin protlfij. PUčilo dovoli se tudi na obroke. — Več iz»e se pri C. kr. poštnem uradu na Razdrtem. <3-3) ZAHVAIiA. Užaljeni vsled prebridke izgube svojega ljubljenega župnika iu knezoškofijskega duh. svetovalca prečast. gospoda FRANC-eta KS. KARUN-a izjavljamo v imenu trnovske župnije vsem in vsakemu p. u. vdelr-žencu i.^-kreuo zahvalo za veličastni pogreb, s katerim je dne 7. t. m. pokojniku skazalo s^oje spdštovauje skoro, smemo reči, vse ljubljansko mesto in bližnja okolica. — Zahvalimo v prvi vrsti prevzvišenega gospoda knezoškofa ljubljauskega, da so izvolili blagosloviti truolo pokojnikovo v trnovski cerkv;, mil. gospoda stolnega prošta za blagohoten sprevod k sv. Krištofu, t)l»iior()dnega gosp. d e ž e I n e ga predsednika s c. kr. vladnimi svetniki, blag. gosp. župana ljubljanskega kot patrona trnovske župnije, ki se je blafirovolil vdeležiti pogreba z mnogimi občinskimi in magistralnimi sv^tovalci; iskreno zahvalo izrekamo prečast. gosp. stolnim kanonikom in drugim častitim gospodom duhovnikom od blizo in daleč, gospodom bogoslovcem z,i prekrasno petje, vsem p. n. darovateljem vencev, vzlasti slavnima mestnemu magistratu iii kranjski hranihrci. — Uverjeni naj bodo vsi p. n. vdeleženci pogreba, da je bilo to splošno sočutje ob dnevih britkosti najmilejše tolažilo našim užaljenim srcem. Priporočamo tudi v prihodnje blatjnga ranjkega znancem in prijateljem v spomin ter javimo, da ge bo cerkveno opravilo osmega due vršilo v trnovski cerkvi v petek, dne 12. decembra t. I., ob 8. uri zjutraj. V Ljubljani, due S. decembra 1890. 1 Ig^n. Zupane, kapelan. Fr. Jakopič, Fr. Trtnik, ključarja. 9V Prosim, naj se mi radi ugodnosti dopisuje T neinSčlni.'WS Izdelovalnica za cerkveno kiparstvo. F R A m € T A v E L L ilk v st. rirlohu, Groden, Tirolsko (preje bratje Tavella & Valentin), priporoča svoje umetalne izdelke, kot: kipe svetnikov, križeva pota, altarje, lece, podobe Kristusovega telesa s križem ali brez njega itil. vsakega sloza, mojstra in velikosti v priprosti in okrašeni obliki. — Obrise in cenike pošiljam na ogled. Za dobre izdelke pri jako zmernih cenah jamčim. Časnik „Der Burggriitler" z dne 15. septembra 1890. 1. piše: Za cerkev v Gomionu določen kip lurdske matere bože je bil izpostavljen v Zingerlejevi umetalni razstavi. Žal, da smo imeli priložnost videti le fotografijo tega kipa; toda že priprosta podoba sama nas je prisilila, da smo zaklicali: Lo taka je morala biti presveta Devica, ko se je prikazala Bernadetti; kako lep mora biti še-le kip! .Mojster toga dela, Franc Tavella. ie vsega priporočila vred«n. ker je nje-) delo povsem umetalno, ni le jako ceneno (kakor slišimo stane ta 125 em visok kip le govo 80 gld ), temveč tudi povsem cerkveno. Prihodnji božični semenja Višaji Gori bode letos v ponedeljek 15. decembra. Mestno župaii8t¥0 v Viiail Cforij diK' 8. decenihra 1890. Sargova glicerinova zobna crema. Izvrstno sredstvo za lepe svetle zobe. Po kratki rabi neobhodno potrebno sredstvo za čiščenje zob. Kalodont. Od zdravstvenopa uriida potrjeno. Prav prillino na popotovanji. Dlieie okrep6evalno. "^B refo za naJncžneJUe zobe. V Nemčiji, Franciji itd. se rabi že z največjim vspehom, nadalje na dvorih, v najvišjih krogih, kakor tudi v navadni družini. Dobiva se v lekarniili in parfumerijah itd. Komad :i5 kr. (7| (2-1) ^Viitoii S54tei>io, župan.