ft - /» >
X.« Vi —*---_
93. številka.
Izdanje za nedeljo 4. avgusta 18(15.
(v Trstn, v soboto zvečer
dne 3 fivffUHta I8!KY)
Tečaj X X.
„EDINOEi"
izlmja. po trikrat iiii trd. n i s 17. tlmtjih ob torhili, č^tPtUUi <11 HChol.all. Zju:r«-j( izdiin,i> l:uj« ol> ti. uri zjutrni. v. , rim ut. «.it 7, uri » r. r. Obojno iz-junji-	:
/k l».t<'ii u pffi r. —Jii, i/,»n Av.tiij« i I.41 *» Hi ni cure . . .	, . .
T.* JiUl let» . , „ ."),— ... f.—
m v»* into . . , lu.— . , .]>"..— *ia nuročbe brez priložene naročnini' ne Jemlje o/ir.
icsamićl'O šlotilk« ho rtoliiTnjo f pn.-t!i\|ilnicah tobaku r Trutu po 2 :>v •. iz»en l'nt* po S hvć. S.ibuluo vefarno tzilanjo v Trutu 4 n.4,, izven Trata & ...r.
DINOST
Oiflnti »n ritimi" po Krilu » r-'llii; ih nnsloVf i debelim trk on, ne |>lu<"■ u i
roitor, ko'i'cor i»l'*.»jri »vilo"! »r-tn CihUiiii n«mrli'<>» In javtie'ihf.iV, .-•m«; oi»!<»-i it>l. ' uiii»jl j. i n .^jiliii
V«i -liipi-i ntj n« p'i;<l;»j) ■!.-.• liii-ltii • ilii >« ('»»Krmi it 1.1.	;<i .-ii.i -u »n
'•i'i (VuiiUo* t«o, k.-r »• (' i i* <v »n* »■» n-milijo. R.ik.ipMi	*r.i',t|.i.
N uro'um.i. riikttnmiMj« i« i^L.«.- .«pr-' jMitm a/trunilitro ulira Mulino pif-rolo hit. H, II. ntiUt. <Mprta rt>klnmm-iJo pro<«lo po«lnoo»,
Olupilo »Ioven«ke{ia politidno^a dru&tvn z>\ Primorsko.
,1 V Klinu,/i Jf mor".
Še nekoliko pripomb.
Gol« rožnica je, da so se vse naše vlade •l) pred par leli vse premalo brigale za te na.še južne pokrajine, v prvi vrsti pa za Pri-morilko in Dalmacijo; zlasti pa so bile te naše pokrajine raznim in iiplivnim parlamentarcem do cela — terra ineognita, nepoznana zemlja. Vedeli so sicer, da je Trst važno avstrijsko pristanišče in so se včasih tudi v zbornici spominjali tega našega trgovinskega en pori ja — lepimi frazami; Dalmacije so se pa spominjali le v toliko, kolikor so zahtevale posebne koristi one znane klike pod vodstvom pok. Bajumontija — neblagega spo-mina —, ki je v zmislu skoro nepretržno «lo današnjih dni vladajočega, Slovanom neprijaznega zisteina tiščala pod svojo peto to siromašno pokrajino: v zasmel; naravnim in božjim, pisanim in nepisanim zakonom. V Trst so prihajali le povodom posebnih slav-nosti, recimo povodom krsta kake vojne ali Lloydove ladije. 0 Dalmaciji pa je bilo navadno čitati le tedaj, ko je ravno eskadra naše vojne mornarice imela svoje velike vaje ob skalovitem, a vendar divno romantičnem obrežju dalmatinskem,
Tako je bilo do pred par leti: tu pa tam je bilo v parlameutu čuti kako lepo frazo o važnosti teh pokrajin za državo zbok lastne jim prlrodopisne lege ter o potrebi povspe-ševanja gmotnih in duševnih koristi v istih. Par lepili fraz, smo rekli; praznih besed, katerim pa nikdar niso sledila dejanja. Gospoda na Dunaju so imeli vse polno drugih skrbi, da bi bili niugli tratiti svoj „dragi* čas se zasledovanjem odnošajev in potreb v naših pokrajinah. To je bil ludi res drag, zelo drag čas za davkoplačevalce in vso državo; med tem ko so se na Dunaju srditostjo, ki bi bila vredna bolje stvari, prepirali o narodnosti nočnega stražarja v kaki obskurni vasici v severnih deželah, hirale so tu doli na strašen način vitalne koristi vse države. In tu ko so gospoda v svoji kričeči jednostranosti glede na povspeševanje javnega blagostanja v posamičnih pokrajinah monarhije res srečno pritirali tako daleč, da je nekdaj cvetoča trgovina tržaška prispela skoro kraj popolnega propada, ker ob brezbrižnosti na šili merodavnih krogov ni mogla vspevati proti konkureneji Reke ter italijanskih in tudi nemških pristanišč. Druge države se niso plašile najvećih žrtev za povzdigo svoje svetovne trgovine, pri nas pa so se prepirali med tem, da le ne bi v kaki vasici na severi;, kojo imajo gospoda Germani zapisano v knjigi svoje .narodne posesti", pohajal po ulicah stražar z neizbrisnim madeži m na sebi, — da ga je morda dojila češka mati. lu tako stojimo danes pred dejstvom, da niti
PODLISTElČ " Čuvajmo svoje prastarine.
Da se prepričaš, dragi prijatelj! še bolj, kako pripoveduj^ drugi Slovani mitiola dejanja, evo ti samo dva primera in sicer:
a)	iz ruske knjige: „Kratkie očerki ruskoj istorii" od I). llovajskega, na 398. strani: „Soveršiv etot Suvorovskij perehod črez Balkany, Ruskie byli vstriečeny glavnoju ariniej Sulejman-paši, kotoruju razbili i raz-siejali. V to že vremja general Skobelov 2—j izpod Plevny (poslie eja padeuija) javilsja na pomošć generalu Radeckomu ; oni razbili tureekoe vojsko, stojavšee ptred Sipkoj, i zabrali ego v plien. Soprotivlenje Turok bylo slomleno. Ruskie zanjall Adrianopolj i pod-stupili k samomu Kostantinopolju".
b)	iz češke knjige : .Dčjepis rakanskyu od Vaclava Vladivoja Tomka, na 455. strani „Soliman razdelil v den po teto bi t ve (u: Muhuče) vojsko svu na nekolik oddilft k
milijoni, ki jih je potrosila država v poslednji čas v ta namen, da dopolni, kar se je zamudilo popred v pregrešni brezbrižnosti, ne morejo pripomoči naši trgovini do pravega vzleta ter da bode trebalo še ogromnih žrtev zlasti za železniške zveze —, ako hočemo izbrisati grehe prejšnjih naših vlad in parlamentarcev.
V istem razmerju, kakor je trpelo mesto tržaško in z istim svetovna trgovina vse države, trpela je tudi vsa pokrajina na brezbrižnosti gospode na Dunaju. A mi trdimo apodiktično, da jo ljudstvo po deželi — masa našega naroda — trpelo še veliko bolj. nego pa mesto tržaško : v mestu so trpeli le gmotni, po deželi pa tudi duševni interesi. Najsijajneji dokaz za to našo trditev je pač dejstvo, da je n. pr. naša siromašna Istra v kulturnem pogledu zaostala najin a nj e za petdeset let za drugimi pokrajinami, kar je tem britkeje, ako pomislimo, da iniuino tu doli čvrst, bister, od narave oblagodarjen narod — narod, ki ima v svojih intelektuvelnili vrlinah vse pogoje za krepak kulturen razvoj.
Take in jednake misli so nam rojile po glavi, ko smo prečltnli spomenico, ki jo je „Kmetijska in vrtnarska družba za Trst iu okolico" nedavno izročila voditelju minister-stva za poljedelstvo. V tej spomenici je dognan neovržen dokaz v zmislu naše trditve: da jo namreč tudi okolica tržaška uprav grozno trpela vsled brezbrižnosti merodavnih činiteljev. V tej spomenici je podana popolna slika o propadanju vseli strok kmetijstva in s propadanjem kmetijstva porušilo se je vse njeno splošno blagostanje, ker je ravno ta naša okolica eminentno kmetijska pokrajina. V spomenici pa ni satno opisana sedanja beda našega okoličanskega kmeta, ampak opisani so natanjko tudi vsi vzroki, ki so okolico polagoma doveli do takega žalostnega stanja, kakor so tudi povedani po-močki. s kojimi bi se dalo zopet povzdigniti poljedelstvo na ozemlju tržaškem iu z istim splošno blagostanje okoličanov.
Dvojno je jasno razvidno iz te spomenice, a ako postavimo ti dve resnici jedno drugi nasproti, zaboleli nas mora notri v srce. Razvidno je : a) d a j e p o I j e d e 1-s t v o v naši okolici v v s e h svojih s t r o k a h, s o s o b n o pa glede sv o-j e g a glavnega vir a, v inog r a d-s t v a d o šlo k r a j p r o p a d a, in l>) d a b i m o g I a b i t i t a okolica pri svoji legi blizu velikega m e s t a i u p r i svoje m u g o d n e m p o d n e b j u n a j-intenzivneje in najbolje obdela u i del n a šega c e s a r s t v a : p r a v i vrl. Ali ni res po takem, da nas mora boleti v srce, ako primerjamo: kako je iu kako bi lahko 1» i I o ? !
plenfinl zemć, zabijen! a jimani lidi do otroetvi. Tak pfitahl až k Rudinu. Obyvatele mesta zaeliranili se skoro vesmčs utekem; i kralovna Marie odebrala se s dvorein svym ve spčhu do Bfet slave. Soliman vsak, pfe-Šed pfes Dunaj do Pešte, vratil se po druhe strane feky rovnež s pAleniiu a laupenim ke Bčlehradu. Zapolsky ulinul se pred ti i i ti od Segeilinii stranau. Turci podržali v moči sve Petrovnradin se Sreuiem a celau časti Sla-vouie až proti Osčku."
Prebiral, prebral sem obojne te bukve, pazljivo sem iskal, ne bi li kde naletel na kak praesen.s historiciim, ali ves moj trud bil je zaman, o njem, o tem sedanjem mi-noluiku namreč, nima pa nima v njiju ue dulia ne sluha.
Taka ruščina in taka češčina biva dostopna ue samo nam, nego tudi vsem drugim Slovanom. Pišimo i mi tako slovamko slovenščino, 1« tako se bomo razumno bližali ilriigiin slovanskim narečjem, in tuneli nas bodo ne samo naši rojaki, nego tudi drugi Slovani.
Poleg elementarnih nezgod so v spomenici navedeni nastopni vzroki temu žalostnemu stanju: da se zakonodaja • it javna uprava nista brigali za gospodarstvo v okolici, da avtonomni organi — kojim je okolica i/.ročena na milost in nemilost — nimajo nikakega zmisla za potrebe kmetijstva, da naša okoličanska sela nimajo prav n i-kake samostalnosti, da se mestne oblasti niti ne brigajo za vspeSno širjenje prepotrebnega pouka o kmetijstvu — to pa zato ne. ker jili vežejo narodni in politički oziri —, da popolnoma nedostaje organizacije med poljedelci okoličanskimi itd. itd.
Vse to so nedostatki, katerim l»i se bili lahko izognili pri primerni brižnosti onih. kojim je dolžnost skrbeti za javni blagor. O tem govori jasno spomenica iu na to stran ne treba daljnjih pojasnil: gospod sedanji vo-dite'j ministerstvu za poljedelstvo ve sedaj, pri čem da jo !
V tem pa, ko se naša „Kmetijska iu vrtnarska družba' obrača le do ministerstva za poljedelstvo, obrniti se je nam tem povodom do nkupnega ministerstva v prvi vrsti pa ili» njegove ekecelence gospoda ministra za notranje stvari, kojega dostojanstvenika bi hoteli opozorili na izvestue neizogibne posledice propadanju naše okolice, s kojimi se spomenica naše kmetijske družbe — naravno — ni mogla pečati. Opozoriti ga namreč moramo na neoporečno dejstvo, da propadanju naše okolice v gospodarskem iu kulturnem pogledu so neizogibne pogubne posledice tudi v p o 1 i t i š k e m pogledu. Spomenica se ni mogla iu tudi ni smela baviti s političnimi stvarmi, vendar pa je v istej izrečena velika in dalekosežna resnica, odločilno posezajoča v okvirje politiških interesov države: resnica namreč, da so prebivalci okolice jedini pravi konservativni ž i v e I j dežele tržaške. Mi pa bi pripomnili, da bode to veljalo le dotlej, dokler bode ta okolica to, kar je bila od nekdaj in kar je po veliki večini še seiiaj: slove n s k a z e m 1 j a. Slovenska pa more ostati le dotlej dokler bode živel v njej samostojen kmečki stan, oni stan, ki je res konservativen do skrajnosti v svoji zvestobi i u u d a u o s t i d o d r ž a v e. Slov e u s k a tržaška okolica je jedi n o i /. d a t n o p r o t i t e ž j e proti destruktivnim namenom izvestnih krogov: v isti hip, ko se poruši streha nad zadnjim slovenskim gospodarjem v okolici, v isti hip. ko bode prisiljen zadnji slovenski kmet. vzeti potno goijuoo v loke ter hiteti s trebuhom za kruhom — v isti hip izgine tudi oni patii^otiško-konsi rvativni duh, ki se ju vsikdar zbiral okolo zastave a v s t r i j -s k e g a m i š 1 j e n j a. S tem nočemo siiiu-
Se ve da, dokler se bo mogla še vpo-rabljati pri nas nesmrtnega našega Krana Prešernega puščica:
„Gorjancev naših jezik poptajfvovži, Si kriv, <ia kolnc kmet molitve bruvii4,
dokler ne prouči sleherni naš književnik prav do korena svojega narodnega jezika in preduo je prijel rokoj za pero pisateljsko, ne prebere vsaj kake slovanske knjige, bodi srbske, poljske ali ruske. — pisali bomo vedno tako slovenščino, kakoršne ravno ne bi smeli pisati, u. pr. »Učenec — misijonar. Misijonar Severen piše o nekem 15 letnem dečku, kateremu je njegov poganski oče prepovedal krščansko šolo. Deček pa pobetjiw iz očetove hiše in /tribeži v šolo, kjer ostane do počitnic. Pater Severen oilhu/ti njegov krst, ker je bila vsa njegova rodbina še neverna. V počitnicah naj bi se pokazalo, ali lm mladenič tudi v družbi ostal stanoviten, ali ue. Deček v očetovi hiši tako navdušeno oznanja vero Križanega, da preobrne očeta iu mater in dvoje oženjeni li svojih bratov na
ničiti nikogar, najmanje pa italijanskega ljudstva v njega ukupnosti: ali to je gotovo in tudi naravno je — da oni razjedajoči duh, t'oječi pod inozemskimi vplivi, ni nikdar naletel na toli krepak odpor med italijanskim meščanstvom, kakor jo naletel pri naših sloveutko-zavednih okoličanih. V interesu države je torej, da se to potrebno protitežje ne le ohrani, ampak tudi ojači in utrdi z a b u d o č n o s t. In zato je iikiipiiomu ministerstvu dolžnost, da obrne vso pozornost svojo miši okolici, oziroma, da stori vse potrebno, d a ta okoli c a o -h r a li i s v o j d o s e d ji u j i n a r o d n i značaj M Kajti ni prazna fraza to: da so v tržaški okolici popolnoma krijeta slovensko-narodni in državni interes!
Videant consules, torej I
0 politiki na Primorskem.
govor drž. poslanca S/iinrini v soji pojdailske zbornice dne 4. julija IB»5.
(K'tnoc)
Di\, italo-istuka kultura napreduje pri nas in se kaže v vedno lepši luči ; tudi včeraj dobil sem iz Podgrada brzojavko, glasom katerem se napadajo naši volilci, od onih, ki so se navzeli kulture.
Ne bodem takrat dalje slikal te kulture, morda pri drugi priložnosti. Dane« so hočem dotekniti le še pui drugih loček. Kako da se je vršilo ljudsko štetje v letu 18!»0., za to hočeiu navesti I« tri vzglede i/, politiškoga okraju poreškega, sodnega okraja bujskega. V davčni občini Krasica kraju« občine Hujo, so našli ol) ljudskem štetju 771 Italijanov, 4 Slovence iu 35 Hrvatov,
Omenjam to občino zato, ker so jo v poslednjem času govorilo o neki stvari in se bode najbrže še govorilo iu ker so se oblasti najbrže sklicevale na to številko v dotičnein odloku, iu se bodo najbrže sklicevale, ko jim bode n. pr. odločili o napisih na uradnih tabelah v Hujeh.
•Taz pa vam rečem, gospoda moja, da se lahko prepričate vsakdo, poj te le v Kr.i-sico in videli boste in čuli, d ase v vseh h i š a h p o slu ž u j e j o le h r v a t s k e g a o b č e v a 1 n e g a j e z i k a. V krajni občini Umag, ki tudi pripada sodnemu okraju buj skeuiu, je v Lovrečici vpisanih'J23 Italijanov, 11 Slovencev in noben Hrvat, v Materadi 81 •» Italijanov, 7 Slovencev iu noben Hrvat. Kavno danes osem dni sem govoril s tremi možmi iz teb krajev, iu ti so mi priznali, da v Lovrečici govori talijanski le jedna ženska, došla, tako mislim, iz Rovinja, v.<i drugi pa hrvatski; isto mi je povedal mož o Materadi. Tako se delajo ljudska štetja iu na podlagi istih se delajo potem odloki o šolah, napisih, o jeziku v uradih itd.
sveto vero. Otroku so kar oči žarele veselja, ko i>rinc<c misijonarju veselo poročilo, kak vspeh je imela njegova pridiga". Taka slovenščina, ki ni slovenska, ne prodre nikdar v priprosti naš narod, ona zagraja pot do priprostega našega naroda, kakor jo zaklepa priprostomu svojemu narodu hrvaška knjiga, ker <o hrvaški pisatelji zavrgši v svojo in svojega naroda nesrečo kiatki s\oj slovanski rodivnik množine iu druge svoje slovanske končnice v sklanjaiiji siiuiostavnikov, poprijeti se ue samo pretirane fonetike, n. pr. .bii'e*4 za „bitje", za „liili če.", za „biče" in za „bičje", nego i družili iieobčeslovaiiskih končnic zvlasti onih na ima, uma, - in kor pišu vsled tega tako, da jih i čakavci (pravi pravcati Hrvati) i knjkavci jako težko razumeti mogu.
Kaj je napotilo g. pisca, da je napisal navedeno pripovedko o dečku misijonarji u'o-lim sedanjim miiiolnikoui, ne-ve gotovo m on sam ne, u vedeti in znati mu je bilo, «la si pripoveduje priprosti naš narod vso take
Še neke diuge stvari bi rad omenil tu, ■> kateri se je obravnavalo že v seji od dne 22. oktobra 1894. Šlo je za stvar nekega zdravnika, kojega je c. kr. namestništvo v Trstu povsem nezakonito vsililo občini Buzet. Peticijski odsek visoke zbornice sklenil je takrat nastopno:
»Peticija se odstopa visokemu ces. kr. ministerstvu za notranje stvari s pozivom, naj to zadevo strogo prouči in ukrene potrebno, da bode vsestranski zadoščeno pravici in zakonu ?*
Gospoda moja ! Ta zadeva je prav dobro znana členom visoke zbornice, sosebno onim peticijskega odseka. Gospodje so bili razljučeni, ko sem jiui stvar pojasnil na podlagi spisov in so izrecno oznanili kot nasilstvo čin, ki sta ga storila namestnifttvo in deloma tudi deželni odbor. Dozvoljujem si torej izrecno vprašanje do njegove ekscelence gospoda ministra za notranje stvari, kaj se je zgodilo v zadevi zdravnika Moscovicsa glede občine Buzet v Istri. Ta zadeva traja že precej dolgo, od 22. oktobra 1894. namreč.
Mnogo ljudij se je že škandalizovalo na tej stvari in bodo se še bolj, ako c. kr. vlada, ces. kr. ministerstvo za notranje stvari, ne stori tega, kar zahtevata pravica in zakon.
Kar se dostaje jezika, v katerem c kr. politiške oblasti dopisujejo hrvatskim in slovenskim občinam in tudi privatnim' strankam, govoril sem že o tem in tudi v interpelacijah navel več slučajev, da se namreč po Istri navadno postopa tako, da ces. kr. politične oblasti italijanski in nemški dopisujejo hrvatskim in slovenskim občinam in zasebnikom; to je tudi razvidno iz resolucij, ki so bile sklenjene na vseh desetih volilnih shodili, vršivših se v mesecih fehruvar, marc in april po različnih okrajih Istre, in kjer so zahtevali tisoči in tisoči volilcev, da se uvedejednako-pravnost v uradih in šolali. Iz tega je raz vidno, da ista ni se uvedena do sedaj.
Letos nisem imel še priložnosti, da bi nabiral dopise, kakor sem tako storil drugikrat, vendar sem zadnje dni dobil dve listini od svojih najbližjih sorodnikov, namreč od svojega br,ita. Prva je boleta o plačilu soli od „k. k. Salzverschleissanite in Volosca* — „Provinz Kttstenland", in sicer od 30 ja-nuvarja t. I. Druga, najnovejšega datuma, namreč od dne 21. junija, ,Gewerbeschei:i von der k. k. Bezirkshauptmannschaft Vo-losca im Kiistenlande", Exhibit Nummer 6804. Obe listini so le nemški iu sti bili napravljeni za mojega brata, ki — ponavljam to — ne zna nemški, in je rojen in živi v vasi, v kateri ne živi noben Italijan in noben Nemec, (Oujte! Čujte!), v veliki krajni občini, v kateri bivajo le Hrvatje, ki se nahaja v okraju, v katerem so našli le 700 Italijanov in ravno toliko Nemcev poleg 41 000 Hrvatov iu Slovencev. (l*osl. Nabergoj izroča govorniku nek spis.)
Tu ni j« dal tovariš Nabergoj tudi nekaj stičnega. Ta spis pripada sicer finančnemu ministerstvu, toda finančne oblasti v Primorski so vendar zavisne od namestništva, namestnik je predsednik, toiej spada tudi to zraven.
Tu su torej j>lasi: „K. k. Ve zehrungs-steuerzalilungsbolette* — „Boletta deldazio consumo erariale di linea" in ta boleta je zopet za tnoža iz okolice tržaške, ki je slovenska.
povestice priprostim jednostavnim niinolni-kom, n. pr. .Veter i dobra devojka. Išla je devojka jagod brat. Onda je veter jako puhal. Ouda ju je sestal veter i rekel joj je: .Čuješ, devojka, je li tebi kaj zima V — ,Je je.* Onda je rekel veter: ,Dej mi košaricu! ja ti jagod naberem". Onda je taj veter do-nesel jagod, pak ji je rekel: .Sad idi doma, ali naj toga raz vezat i, dok doma ue dojdeš!* Devojka se vetru zatulila i odišla dimo. Onda je rekla devojka ia: „Vidiš, mama, kuliko sem jagod nabrala !* i razvezala je košaricu. A mesto jagod bili su sami zlati. Tak je: ki je dober, saki mu je dober; ki je zločest, saki mu je zločest.*
Letos začelo je izdavati slavno društvo sv. Mohorja v Celovci zgodbe svetega pisma i/, peresa neutrudnega našega pisatelja, g. Frana dr. Lampeta. Kako lepo, kako vzvišeno zveni v prekrasnej tej knjigi naša slovenščina, dokler je pisana v slovanskem slogu, u. pr. ,V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo. Zemlja j>a je bila pusta iu prazna,
Pri takih okolnostih ne morem glasovati za postavko, ki je v razpravi.
Njegova ekscelenca g. finančni minister je v imenu c. kr. vlade, torej tudi v imenu njeg. ekscelence gosp. ministra za notranje stvari, izjavil v seji dne 1. julija : Uradno ministerstvo bode vodilo svoj urad v duhu izvrševanja dolžnosti, pravice in nepristranosti.
Jaz mu morem to verjeti in nimam vzroka, da bi mu ne verjel, toda opaziti moram, da so tudi druga ministerstva že obljubila zakonitost, izvrševanje dolžnosti in pravičnost.
V koliko pa so držala te obljube, razvidno je tudi iz tega, kar sein povedal popred. Temu moram še pripomniti, da je njegova ekscelenca podal ono izjavo v domnevanju, da je oni duh postal tradicijonalen pri avstrijskem uradništvu.
Gospoda moja! Jaz ne poznam uradni-štva družili dežel, jaz se tudi malo brigam za druge dežele; poznam pa uradništvo Primorske in lahko rečem odkrito ter dokažem vsaki hip, da ono domnevanje ne velja o večini uradnikov Primorske (Posl. Nabergoj: Nasprotno!), da, da je v večini slučajev nasprotno, kakor je ravnokar rekel tudi posl. Nabergoj. (Oujte !)
Opažam tudi, da se je njeg. ekscelenca, g. finančni minister izjavil, da dovoljenje proračuna ni toliko znamenje zaupanja, ampak čin državne potrebe. Proti tem besedam moram izjaviti, da nikakor ni državna potreba, da se tlačijo Hrvatje in Slovenci v Primorski in zlasti v Istri, da se prikarajšujejo v njih pravicah ter zanemarjojo kultureliio in materijalno se strani c. kr. vlade sploh.
Slednjič mi je še omeniti povodom resolu-cijskega predloga proračunskega odseka radi prezidanja c. kr. namestništvenega poslopja v Trstu, da bi bilo morda prenovljenje c. kr. namestništva in capite et membris veliko po-trebneje, nego prezidanje namestništvenega poslopja. Tem povodom stavljam nastopni resolucijski predlog, ki ga priporočam visoki zbornici v vsprejem in s čemer zaključujem:
.Visoka zbornica naj sklene: Visoko c. kr. ministerstvo za notranje stvari je povabljeno, da po nepristranskih in proti nobeni strani zavzetih organih ter pripomočjo prič da preiskati oduošaje na Primorskem, posebno pa v Istri, na podlagi v mnogoštevilnih interpelacijah in govorih v tej visoki zbornici v poslednjih letih podanih dejstev, ter odrediti, da bodo enkrat konec takim države nevrednim odnošajem ter da se uvedejo pravični in zakoniti odnošaji.
Politiške vesti.
V Trutu, dno 3. avgusta 189ft.
Odpoved grofu Frana Coronini,ju.
Zadnja .Soča* zatrja, da popolnoma soglaša z našimi nazori o odpovedi grofa Frana Co-rouinija. Ta izjava nuše goriške sestre nas posebno veseli, ker se po istej smemo nadejati povsem soglasnega postopanja v najbližji bodočnosti, velevažui za pokrajino Goriško* Naši goriški rodoljubi naj bodo uverjeni, da jih bodemo podpirali po svoji moči, da pride naša lepa dežela Goriška do takih oduošajev, ki bodo odgovarjali ugledu, časti iu potrebam Slovencev, kot najvažnejšega življa v deželi.
Poteiu pa piše isti tisti o odpovedi grofa Coroninija nastopno: .Govori se, da mu je (Coroniniju) odmenjvm zelo odlično, čc ne naj-odllčnejSe mesto na dvoru !*
.Soča* meni, daje Coronini žrtev sedanjih razmer na Primorskem, ko so skrajni italijanski življi jeli predrzno dvigati svoje glave. Tem ljudem je bil Coronini na potu, ker je pošten Avstrijec. Bil je prijatelj tudi našemu narodu, ali nedostajalo mu je srčnosti, da bi bil tudi dejanski kazal svoja načela. In tako je prišlo, da je slovenščina pri deželnih uradih potisnjena v zadnji kotiček!
Propadanje nemško liberalne stranke. Steber za stebrom se ruši nemški liberalni stranki, poslanec za poslancem odlagajo svoje mandate. Vse, kar je dostojnega, hiti in beži, da se reši iz tuke drnibe. Plener, Peez, Coronini so se že umaknili, sedaj jim je pokazal hrbet Se koroški poslanec baron Dummreicher.
Dejatvn govore! Nasprotniki razširjenja volilnega prava se vedno izgovarjajo s tem, da — ako bi volile tudi širše mase — bi socijalna demokracija popolnoma nadvladala meščanstvo in kmetski stan. Mi smo opetovano zatrdili, da je ta strah prazen. Glasneje nego smo mogli govoriti mi. govore dejstva — izid volitev v angleški parlament in v francoske generalne svete. Na Fran-cozkem imajo splošno volilno pravo, na Angleškem približno splošno iu vendar so pri omenjenih volitvah tu in tam popolnoma propali socijalni demokratje vzlic veliki množini delavcev-volilcev. To se morda vidi čudno na prvi pogled in vendar je naravno: delavcu treba dati prilike, da se sodelovanjem pri zakonodavstvu seznani s trdimi tli resničnih oduošajev in kmalo se iznebi tistih domišlij in utopij, ki mu jih utepajo spekulativni agitatorji ali prazni sanjači. Pri nas pa je ta nevarnost tem manja, ker je velika masa kmečkega ljudstva navdahnjena konservativnim, verskim in vsakemu nasilnemu preobratu nenaklonjenim duhom. Le brez skrbi razširite volilno pravo, da se delavski stan prepriča pri glavnem viru, da tudi drugi stanovi imajo svojih križev in težav. Ravno s tein, ako pripustimo delavca v parlament, uveri se isti, da mu drugi stanovi uiso sovražni, a s tem spoznanjem od-lomljena bi bila vsa ostrina socijalno deino-kratiške agitacije.
Krivična razdelitev poslancev. Pod tem zaglavjem piše „Soča" : .Mesto Gorica voli dva deželna poslanca, dasi ima komaj 21.000 prebivalcev; ker voli tudi trgovinska in obrtnljska zbornica dva poslanca, — v kateri imajo pa izključno oblast tisti volilci, ki volijo tudi kot mestni volilci — tedaj zastopajo Gorico nič manj nego 4 poslanci! -- Takozvana furlanska .mesta" imajo tudi dva poslanca, in sicer Cervinjan, Grado in Tržič jednega, Kormin in Gradišče tudi jednega. To je krivica na očitno škodo Slovencev. Tak6 so naši nasprotniki potisnili deželni tretjini li mandatov v roke, dočiin ostali dve tretjini jih imate le 10. Poleg vsega tega drznejo se ti ljudje še jezikati o nekaki krivičnosti volilnega reda! Palici!"
Bolgarsko Šolstvo v Turčiji. Ker stoje že Bolgari danes v ospredju odra evropske politike, utegne naše čitatelje zanimati nastopna statistika o bolgarskem šolstvu v Turčiji, kakor jo je objavil eksarhat v Carjemgradu. Bolgarskih osnovnih šol je: v vilajetu Solun 211, v vilajetuMonastir 198, Ueskiib lor>, Drenopolje 87 in v vilajetu Carjigrad 3, skupno torej 604 in sicer 315 šol za dečke, 47 za deklico in 242 meSanili. Početkom šolskega leta 1893/94 bilo je vpisa-
nih v teh šolali 33.147 učencev in učenk, od katerih jih je prebilo izpite 21.778. Poučuje na teh šolah 728 učiteljev in 135 učiteljic. Podrejen h (sekundarnih) šol (s 4 razredi) je v vilajetu Monastir 12, v vilajetu Solun 24 nadalje v vilajetu Ueskiib II, Carjigrad 1, skupno 59, od teh 36 za dečke, 7 za deklice in 16 mešanih. Početkom omenjenega šolskega leta bilo je vpisanih na teh šolah 2023 učencev in učenk, izmed katerih jih je 1666 prebilo izpite. Učiteljev na teh šolah je 114, učiteljic 16. — Nadalje obstoji v Solunu gimnazij .Sv. Cirila in Metoda* s 7 razredi in dvema pedagogiškima tačajema. Minolega šol. leta bilo je tu 165 gojencev, od katerih jih je 158 prebilo izpite. Učiteljev na tem zavodu je 20. Razun tega je v Solunu gimnazij ,Annonciationu (6 razredov) za dekleta, kateri je obiskovalo minolega šolskega leta 75 učenk; profesorjev in učiteljic na tem zavodu je 15. — Skupno je torej v evropski Turčiji 663 bolgarskih šol (med temi dva viša učna zavoda), katere je vmi-nolem letu obiskovalo 35.311 gojencev in gojenk. Učiteljev in učiteljic na teh šolah je 1028. O teh učiteljskih silah bilo bi še omeniti iz navedene zanimive statistike: Velika veČina učiteljev je rojenih v Turčiji, samo 33 jih je inozemcev in sicer jih je 27 iz Bolgarske, 2 iz Besarabije, 2 iz Avstrije, 1 iz Bosne in 1 iz Srbije. Kar se dostaje šolanja teh učiteljev, obiskovalo jih je 155 le osnovne šole, 65 jih ima pedagogiške, 34 bogoslovne in 34 druge akademiške nauke. Ostali so dovršili srednje šole. Velika večina učiteljev in učiteljic je razmetno mladih (od 17. do 40. leta). Letna plača učiteljev in učiteljic na osnovnih in sekundarnih bolg. šolah iznaša skupno 28.283 turških funtov, torej pride povprečno 600 kron av. velj. na leto na vsako učiteljsko moč. Konečno bodi še omenjeno, da ima ta statistika nasproti drugim publikacijam, tičočiin se tiioC^nskih narodov v evropski Trčiji, vse znake verodostojnosti na sebi, ter da je sestavljena vestno in natanjko.
Različne vesti.
Cesarjev dar. Njeg. Vel. cesar podaril je frančiškanskemu samostanu v Kopru 100 gld, za razširjenje kapelice sv. Antona Padovanskoga.
Umrl nadvojvoda. V Lindavu umrl je včeraj nadvojvoda Bobert Ferdinand za unetjem trebuSnice. (Pokojni nadvojvoda bil je deveto dete Nj. ces. in kr. Visokosti nadvojvode Ferdinanda, velikega vojvode Toskanskega. Pokojnik se je bil porodil dne 15. oktobra 1885. v Solno-gradu, bil je torej v 10. letu starosti. Uredn.)
Cirilo Metodljikl dar. Pri tej priložnosti popravlja se prijava v večernem izdanju z dne 29. julija v smislu, da se je nabralo na Prošeku 13 kron in ne 18 kron in da je g. Davorin Lukša daroval 1 krono 20 st. in ne 2 kroni 20 stot.
Velika akupičine drulba av. Cirile in Metoda bode dtie 8. in ne 6. avgusta, kakor je bilo po pomoti naznanjeno v .Edinosti".
Nekoliko popravke. Nedavno smo v našem listu priobčili vest .Kako poročajo novine — tudi slovenske!" Med ostalim smo rekli, da je prinesel .Slovenec* dolg telegram o seji poslanske zbornice od due 4. julija, da pa niti ne omenja govora posl. Spinčiča o politiški upravi. V tej vesti nam je popra« viti to — a le to! —, da je .Slovenec* od
delalo in gradjlo na vse roke. Ljudje so prolupati po dnevu in po noči, polnili vreče peskom, kopali jarke, brusili sablje, a gospa Klara pohajala je bodreča, hrabreča, grajajoča in hvaleča. Ali iz jutranje megle drugega dneva izvila se je Čudna bodljiva kača, izvila se in zavila okolo grada — banova vojska. Težke lombarde so nemilo bulile na grad, sijajno kopje štrlelo je kviško liki gosto klasje, in dolge arkebuze molele so na vsako okence, na vsako glavo. To vojsko vodil je Krsto Unguad osebno.
.Bene!* rekel je, doznavši Klari u odgovor ; „zmotal sem Turka jaz, zvladam tudi žensko krito Želi igrati vojsko. Pa dobro ! Naprej, možje !*
Še jedeukrat prišel je banov glasnik pod beloj zastavoj pred obkop, ter pozval plemenito gospo Gruberjevo v banovem imenu, naj izroči grad, a ona je odgovorila: „Ker se je banova milost že potrudila tako daleč, pa naj se potrudi še nadalje!* (Dalje prih.)
in tema je lila nad brezdnom, in Duh božji se je razprostiral nad vodami.
In rekel je Bog: Bodi svetloba. In bila je svetloba. In Bog je videl svetlobo, da je dobra; in ločil je svetlobo od teme. In je imenoval svetlobo dan 1 ti temo noč; in bil je večer iu bilo je jutro, prvi dan.
Rekel je tudi Bog: Bodi trdina sredi voda iu loči vode od vode. In Bog je storil trdino in ločil je vode, ki .so bile nad trdino. In zijodilo se je tako. Imenoval pa je Bog trdino nebo; iu bilje večer iu bilo je jutro, drugi dan." —
Zlatarjevo zlato.
Z^odoviiiaka pripovest XVI. veka.
SltiHal A. S o n o n.	110
(Dalje.)
.Plemeniti gospod!" odvrnola je konečno. .Izjavite Vašenra gospodaiju poklon in čast. Pol Samobora, kjer vladam jaz, založil je bil Ivan llugnad blagega spomina mojemu tastu za osem listič ogerskih forin
tov, in ako jih gospod ban položi, vrnem mu mesto. No prej ne. In gospod Unguad naj uvaži, da se ljudje ue odganjajo kakor psi. Na teh dveh dnevih lepa Hvala mu. Ni mi truba nič premišljevati. Jaz sem odločila. Naj vodi gospod ban eksekucijo obloženoj rokoj, imam tudi jaz strelnega praha iu svinca, imam tudi ljudij, dasi sem žena. Ban je v deželi, da varuje pravo slehernega, a ne da je gazi na svojo korist. To recite svojemu gospodarju, a sedaj, plemeniti gospod, Bog z Vami !u
.Kar uti Vaša milost veli,* poklonil se je Tompa, .prijavim banu ; on naj ukrene, po svojem mišljenju.* Iu šel je.
* *
Dva dni zatem bilo je okolo Samobora in v njem posebno živahno. Samoborski meščani so čudno gledali, kaj bode iz tega, ker niso vedeli, na katero stran naj bi. Na gradu zaprta vrata, v jamah vode do vrha, na nasipih železne lombarde. V gradu se je
4. julija doneeel telegram z Dunaja S. julija, v kojem poroča tudi o govoru re-čenega poslanca. Dasi ne vemo, kako je mogel priti govor od 4. julija v telegram od 3. julija, vendar popravljamo sami sebe, ker nam je resnica vedno nad vse ljuba.
Slovenci pri Stroeemayerju Iz Slatine nam pišejo dne 2. t. m.: Dne 1. t. m. ob 6. uri popoludne poklonila se je deputacija Slovencev tu bivajočemu prevzvišenemu vladiki J o s i p u J u r j u S t r o s s m a y e r j u. Deputacijo je vodil gospod poslanec Ivan Hribar, ki je v krasnem nagovoru pozdravil
—	prvega Jugoslovana. Potem je predstavil posamične člene deputacije iz Primorske, Kranjske in Štajerske. Blagi vladika je stisnil roko vsakemu posebej. Danes pa smo mu poklonili krasen šopek od svežih cvetlic. Tem povodom je blagi vladika, veliki politik in še veči rodoljub, izustil govor — kaj govor: cel program je načrtal za delovanje Hrvatov in Slovencev. Ni mi mogoče, da bi Vam tu navajal vse posamične misli iz tega krasnega govora, ali to Vam moram povedati, da je posebno naglašal vladika, da bode cilj jedinstva, ljubezni in krepkega odpora proti nasprotnikom našega naroda dosežen še le tedaj, a k o b o d e m o m e d s e b o j zares jedini. V Slovencih nI radikalnih liberalcev, rekel je ta apostelj Slovanov 1! Mi inoramo
—	je nadaljeval — milo soditi drug drugega. Sv. ve raje pregloboko uko-r e n i n j e ti a v naša srca, da b i j o mogla spraviti v nevarnost kaka nepremišljena ali nagla beseda.
Takih in še mnogo drugih naukov smo imeli srečo slišati iz ust toli vzvišene osebe.
Konečuo nam je naročil veliki biskup, naj sporočimo vsem Slovencem ujegovo zahvalo na toliki ljubezni ter blagoslov njegov. Neizrečeno smo bili vzradosteni, videči tega velikega moža še toliko čilega, čvrstega iu — pri dobrem humorju, da je vse Slovence povabil na svojo — lOOletnico.
Na večer smo imeli v kupno večerjo v hotelu Leithner, kjer so se nam pridružili tudi tu bivajoči Hrvatje in Hrvatice, na čelu jim učeni profesor T a d e S m i č i k 1 a s.
Pozno v noč smo se razšli se zavestjo, da moremo prišteti ta dau naj k ras ne j-dim svojega življenja.
Bog blagoslovi in Bog nain ohrani našega JosipaJurijaStrossmayerja!
Seeienek hrvatskih in elovenskih abitu-rijentov v Zagrebu. Dne 10. do vključno 13. t m. bode v Zagrebu sestanek hrvatskih in slovenskih abiturijentov v bratsko posvetovanje o svojih skupnih interesih. Umevno je, da bode pri tem sestanku poleg resnobnega razpravljanja i zabave. Program temu sestanku je: V soboto, dne 10. t. m.: Ob 4>/i ure pop. dospć Slovenci; sprejem na kolodvoru. Ob 8. uri zvečer komers pri Sclinei-derju — V nedeljo, dne 11. t. m.: ob 11. uri poje zbor slovenskih abiturijeutov svečano sv. mašo v cerkvi sv. Katarine. Ob 97s uri pop. banket pri Schueiderju. — V ponedeljek, dne 12. t. m.: Ob 8. uri zvečer velik koncert s plesom v prostorih .Hrvatskega Doma.* — V torek, dne 13. t. m.: Ob 10. uri dop. skupščina abiturijentov. Popoludne izlet. — Program skupščine bode objavljen ua vstopnicah, program koncerta pa se bode delil na večer koucerta ob vstopu.
Sram me je! Pod tem zaglavjem nam pišejo iz Kicmanj: Pri nas je postalo pravo gnezdo nezaveduežev. Spominjam se, kako lepo so se vršili v prejšnjih letih uaši plesi: vse plesišče je bilo okrašeno narodniiri znamenji in zastavami! Iu letos ? V sredi plesišča ošabno vihrajoča zastava poleg — laškega napisa. In tistih par mladeniče v je nosilo na klobukih — m a r g h e r i t e, znake italijanskega mišljenja. To je sramota za našo slovensko vas to je škandal! A čuditi se moramo nekemu gospodu, da ni vedel, kdo so ti mladeniči! Da so ti ravno tisti, ki tudi njemu niso dali pokoja, da bi mogel počivati v miru. Vedeti bi bil moral, da so to pravi razgrajalci, ki niti srenji, niti njemu samemu ue delajo časti. Čudno, da gospodar ne pozna ljulike v svoji pšenici!
Opazovalec.
Uzoren mestni oče O .komediji", katero sta bila vprizorila gg. L. J. in G. B. na borzi, o čemer smo govorili že v današnjem zju t ranjeni izdanju, doznali smo nekatere podrobnosti, katere objavljamo tu resnici ua
ljubo. Trgovec L. J. ni neugodno poročal o trgovskem postopanju g. G. P., ampak med njima bilo je nebistveno nesporazamljenje, katero bi se bilo dalo pojasniti in poravnati par mirnimi besedami, kajti g. L. J. na temu nesporazumljenju ni čisio nič kriv. Namesto da bi torej trgovec in mestni oče (4. B. zahteval pojasnila, zarežal je na trgovca L. J., žalivši ga psovkami. Žaljeni odgovoril je na psovke z udarcem. Ko je nato G. B hotel skočiti na svojega protivnika, ločili soju prisotni. Ni torej res, da bi bil gosp. .T. ranjen.
NI mu bilo V čast! Včeraj ob deveti uri predpoludne dogodil seje v Sinolarsevi trgovini s papirjem prizor, katerega moramo iskreno obžalovati v iinenu dostojanstva uradniškega stanu. V isti trgovini je nekaj kupoval neki svetnik tukajšnjega poštnega ravnateljstva, mož torej, ki stoji že precej visoko na klinu poštno - uradniške hierarhije in o katerem bi morali misliti, da pozna zakone za občevanje med olikanimi ljudmi.
V tem torej, ko je gosp poštni svetnik kupoval svoje stvari, prišel je v trgovino neki poštni sluga. Ker pa ta poslednji ni poznal g. svetnika — bil je namreč v civilni obleki — ga seveda tudi pozdravi ni. To je razjarilo gosp. svćtnika tako, da je zarežal na slugo:
Ali me ne poznate ? Ali ne veste, kdo .sem"? Na odgovor sluge, da ga ne pozna, jel je g. svetnik tresti slugo, potisnivši ga iz trgovine, pri čemer je sluga zadel z roko, menda ob izložbeno okno, tako, da se je precej poškodoval in je moral hiteti na zdravniško postajo, kjer so ga obvezali in mu napravili zdravniško spričevalo. Siromašni sluga je bil tako prestrašen, da ni niti rea-goval proti — ljubeznjivostim gospoda svetnika!
Ob tem prizoru zbralo se je seveda veliko ljudij, ki so soglasno obsojali pretirano — častiželje g. svetnika. V čast pač ni teinu poslednjemu, da na javui ulici in na tak način kaže svojo avtoriteto naBproti svojim podrejenim. To je najmanje — breztaktno. Milejše ne moremo soditi takega postopanja, ki mora le škoditi ugledu vsega uradniškega stanu! Stvar je za nas tem zauimiveja, ker čigemo, da isti g. svetnik — ki mimogrede bodi rečeno, le za silo lomi nemščino, o slovenščini seveda ni govora — meče svoje poglede gori na mesto višjega p o š t n eg a r a v n a t e Ij a za slučaj, da pride sedanji ravnatelj — o čemer se govori — na drugo višje mesto. No, menimo, da se gosp. svetnik ni posebno priporočil s svojim najnovejšim junaštvom !
Iz Kozine nam pišejo: Danes, z dnem 1. avg. so završene vojaške vaje. Iste prinašajo nam Kozincem veliko sitnosti in škode-Kmetom so vojaki zaseli skednje, in gospodinje v kuhinji so se morale umikati od ognjišča. In to je trajalo tri tedne. Posebno škodo pa imajo naši gostilničarji. Ravno sedaj v poletju, ko bi lahko kaj prislužili pri izletnikih, zaseli so jim gospodje častniki sobe. Pri tem morajo gostilničarji plačevati velike davke, patente, dohodarine itd. Za prenočevanje častnikov pa je določeuo tako malo plačilo, da je komaj za perilo. Poleg tega pa nekateri častniki niso baš uljudni z gospodarji, tako, da je bilo čuti mnogokatero pritožbo, zlasti o častnikih 87. polka.
Častnike in ljudi zadnjega bataljona 97. polka pa moramo res pohvaliti. Bili so prav prijazni z nami civilisti. Čudno, kolik razloček ! V imenu Kozincev izrekam gg. častnikom in možtvu 07 polka najiski enejšo zahvalo. Mi jih ohranimo v dobrem spominu.
Iz Ljubljane nam pišejo dne 1. avgusta 1895: Naš deželni zbor je končal včeraj svoje izredno zasedanje in rešil vse nujne in važnejše predloge. S tem zasedanjem je zajedno končala se 6letua doba njegova, kajti oktobra meseca ji le-ta poteče, zbok česar bodo nove volitve prej ko ne septembra ali oktobra letos razpisane. — Po seda-ujem stanji naših političnih razmer soditi, bode volilui lmj ljut, in prej ko ne bo deželna zbornica v decembru kazala dokajšnjo spremembo v strankah.
Državna podpora se bodo bržkone delila stoprav zadnje dni tega meseca. — Ljubljana se le počasi prenavlja, deloma zato ker ni denarne pomoči, deloma pa vsled družili ovir, ki imajo svoj vir v regulacijskem načrtu, kojega že vse komaj čaka.
Odškodnina po katastrofi v Mostu polko
dovanim Sloveči učitelj prava na vseučilišču v Pragi, dvorni svetovalec Kanda, dokazal je v spisn, katerega je objavila Praški „Politik",da mora delniška družba v Mostu brezuvetno plačati odškodnino oniin prebivalcem mesta Mosta, kateri so trpeli gmotno škodo vsled znane katastrofe in sicer mora ta družba plačati popolno odškodnino tudi v tem slučaju, četudi ni zagrešila ničesar. Pramike utegne zanimati, da utemeljuje prof. Randa svoj dokaz na določbe §§ h t iu loti avstrijskega rudniškega zakona.
Občinsko gospodarstvo na Reki. Glasom izkaza mestnega knjigovodstva na Reki iznašalo je premoženje Keške mestne občine koncem 1894. leta 2,041.343 pld. 03 nvč. Koncem leta 1885 iznašalo je to premoženje 1,514.237 gld. I i) nvč., pomnožilo se je torej v desetih letih za 627.105 gld. 84 nvč. — Kakrf pa se množi premoženje mestne občine tržaške?? Bolje je molčati o tem.
.Ni potrebe*! Iz Berolina poročajo: Nastopni dogodek je vzbudil ininolo sredo veliko veselost pri nekem zborovanju kroja-čev. Predsednik je otvoril sejo spomnivši se toplimi besedami umrlega člena Viljelm« Schroderja, iu vsi so sedvignili raz sedeže, da počaste spomin pokojnika. Kar hkratu je nekdo iz kota v ozadju zaklical — in sicer .umrli" sam, ki je poslušal češčenje svojega spomina: „Ni potreba"! Gosp. predsednika pa je zvabila na led notica v nekem listu, da je umrl krojač Viljelm Schriider, a se ni brigal za to, je-li to res dotični člen društva krojačev.
Ženske ta pa njih značaji. „Žensko lice je list papirja, na kojega je narava zapisala vse dobre in s abe, v ženskem srcu skrivajoče se lastnosti." Tako pravijo Arabci ter po raznih delili obraza ocenjujejo in spoznavajo značaj svojih krasotic. Ker pa so dotične modrosti — po moji misli — tudi v pogledu na naše ženske močno zanesljive, zato podajem tu nekoliko glavnih točk, v prevdarek našim možem in pa onim, ki mnogo občujejo z ženskami. (Dobro, vstreženo Vam bodi; ali mi bi vendar ne mogli pripoznati tega — ugibanja „arabov" kot splošno pravilo. Op. ured)
Pri prevdarjanjii ženskega značaja igrajo usta precej važno ulogo. Kajti: ozki, stis-njenl ustnici značiti ošabnost, Debeli, malo odprti ustnici pa najivnost. Majhna usta, ko-ketna ženska. (?) Ženska raztegnjenih ust pa je navadno ostrega jezika. Tanka gornja in debela dolnja ustnica znači razumnost iu inteligenco. Debela gornja in tanka dolnja ustnica pa pomeni lahkomišljenost. Normalna usta, dober značaj. — Sedaj pa nos. Zakrivljen uosiček jo znak ponosnosti. Potlačen, z širokimi nosnicami oborožen nos pa je najti pri ženskah jeznega značaja. (??) Dolg in spi-čast nos pomeni, da je dotična ženska pametna in marljiva. Ženska z debelim in dolgim nosom je navadno podvržena pijančevanju. (!!) Nos pa, ki je debel in kratek, pomeni, da je njegova lastnica pokraj kratke pameti tudi lena. (?) Normalni nosiček, značaj srednje vrednosti. — Oči. Ženska, ki ima sive oči, je navadno podvržena raznim slabostim, posebno pa lokavosti iu lahkomišljenost!. Rujave oči pa pomenijo, da je dotična Evica samovoljna in trmasta. Milosrčne ženske imajo navadno plave oči. Črnih očij pa je najti le pri pametnih in marljivih ženskah. Potem: ženske podolgovatega obraza in pa visooega čela so vedno boljega značaja, kakor pa ženske, ki imajo okroglo lice in nizko čelo. Ženske temne polti so vedno bolj marljive, zveste in poštene, kakor pa ženske bele kože. Ravno tako je pri laseh. Spoiuiua vredne so tudi ženske, kojim se pri govoru prikazujejo male jamice po licu ; od teh pa Arabec beži daleč, dokler ga le uosijo noge, kujti pravi, da so podvržene vsem slabim lastnostim.	A. Z—c.
Morilec Matej Čiriger. Naši čitatelji se iz vestno še spominjajo krvavega dogodka, ki se je pripetil dne 20. maja t. 1. ua paruiku .Napried". 45-letui ogljar Matej Čiriger (recte Činžar) iz Vrhpolja na Kranjskem je med delom nenadoma napadel z lopato svojega tovariša, 35-letnega Jurija Tomažiča, ranivši ga težko in ko je težak Alojzij Kuapič pri-priskočil Tomažiču v pomoč, udaril je besni Čiriger tudi njega parkrat z ostro lopato. Ubogi Tomažič je malo za tim umrl, a Kuapič boril se je dolgo časa s smrtjo, dokler je konečno vendar zmagala krepka njegova narav. Ker si je bilo misliti, da je Čiriger
blazen, zaprli so ga v mestni bolnišnici na opazovanje. Včeraj je svetovalna zbornica dež. sodišča na temeljil zdravniške izjav«* obustavila sodnijsko preiskavo proti čirigerju, ker so ga zdravniki proglasili blaznim. Ker pa je nevaren blaznenec, uročili so ga policiji, katera mora poskrbeti z.i to, da vspivjtnejo i'iri<rerja v kojo norišnico.
Poskuien samomor v laporu 3oU>tna vlačuga Marija KreSevič iz Logatca bila je zaradi tienravnega življenja /e večkrat v Tržaških zaporih in bila je tudi že izgnana iz Trsta. Toda mika jo menda „zaslužek" in vsakotoliko se zopet vrne v Trst. Predvčerajšnjem so jo stražarji zopet prijeli in jo zaprli. To stvar pa si je Marička vzela tako k srcu, da se je hotela obesiti na kri/, na oknu njene celice. N je nakana se ji ni posrečila, kajti jetniiki seniki so jo pravočasno rešili. Sploh pa menda ta žena ne misli usmrtiti se, kajti vselej, kadar je bila tu v zaporu, „poskusila" je usmrtiti se, ker je dobro znala, da jo pazniki — .rešijo" pravočasno. Menda hoče s tako .občutnostjo" ganiti srce sodnikovo ?
Ogenj v Plieneki pivovaini. Včeraj je pogorela Še ne dozidana sladarnica poleg plzenske pivovarne. Škoda ni velika, ter pokrita je z zavarovano svoto. Pivovarna vsled tega požara ni pretrgala dela.
Sodnijsko Včeraj bila je razprava proti 5'2letneinu kmetu Andreju Kadorinu iz Bor-šta, obtoženemu prodaje zaplenjenih predmetov. Finančna oblast je bila namreč Kadorinu zaplenila 4 hektolitre vina, ker je bil zaostal 79 gld. 19 nč. na davkih. Kadorin pa je to vino prodal in denar v porabi I za domače svrhe. Sodišče vpoštelo je razne olajhščujoče okolščine in obsodilo Kadorina le ua 14 dnij zapora. — 20letni kmet Matej Opovič iz Salvore je dobil včeraj mesec dnij ječe, ker je dnć 3. aprila t. I. skušal ukrasti vrečo koruze, vredno 7 gld. 50 nč. --
Policijsko. 81letnega dninarja Antona Lisjaka iz Šmarij pri Gorici, stuiiujočega pri Sv. M. Magd. Spodnji hšt. 82, so zaprli in stavili okr, sodišču ua raipolngo, ker je prosjačil po ulici liossetti. — Minulo noč razgrajala sta v ulici Umiti 35letni mizar Josip Kavčič iz Gabrovice iu 40lctni mesar Anton C'ergolj iz Naklega pri Sežani, oba stanujoča v ulici Media hšt 30. Stražarji so ju odvedli v zapor; na koinisarjatu v ulici Scussa zaslišali so ju na zapisnik in ju potem stavili ua svobodo — 35letni dninar Amirej Ščuka ii Sežane iu 48letui dninar Štefan Potrata iz Krajno vasi bila sta iz Trsta ž« izgnana, vendcr pa sta se zopet vrnila semkaj. Prišla sta stražarjem v roke, kateri so ju deli pod ključ.
Najnovejše vesti.
Dunaj 2. Voditelj uaučnega minislerslva je imenoval profesorju na državnem gimnaziju v Kotoru, Ivana Macherj a, profesorjem na učiteljski pripravnici v Ljubljani.
Gmunden 3. Grol Kielmansegg je dospel tu sem iz Išla.
Edinburg 3. Premogarua pri Salscoateru j« preplavljena. 7« delavcev so rešili, M njih utegnejo biti mrtvi.
Carjigrad 2. Avstro-ogeiskemu poslaniku, baronu Caliee, so stanj« boljša. Isti nima mrzlice iu je nade, da kmalu okreva.
Sredec 2. Minolo sredo je oddelek turških vojakov blizo Tilkili uapal bolgarsko stražo 10 mož. Turki so streljali, Holgar« niso odgovorili streljanju. Pozneje so se sporazumeli. Pokazalo se je, di so Turki smatrali liolgare za untaše.
TrdoirliiMhr nnolnvlto.
Pualm-iiitn. Plenica *» -punila! •i.vj -Gh:i Pš< i i i i. * h |ii«mbrr [8'JU 0.88 1» •( 30 Ovc« y.u j"»i>n Ti.71 —6.7.'l 1» *u i-st>n 5 4i> 5.47 Krnu » ■n juli'UV|(«t .V«fi -Ii •»: x* mitj-junl I85M1 4'<>5—{,151.
I'*...........u.I 7' kil. t. 0 15 ti«2'» .»i 7!»
kil. 1 H 25 0 80-, <»l HO kil. I. 11.30 1140 <»l 7» kil. f (i 40 «46, u.l sa kil. f.ir <1.60—0.55. leriuiMi H*70 7 pr.ii.i K — r.r.O rt n >«* 5 10-5.60.
l'Ariiic.i : Mungo pomijami, itreiluo povpraio-Vtfna. I'rodulo se jo 21.00) m t. y|., nova r. >■» 50 m', con rje. tU 5 n vf. i'enojo. Vreme lepo.
fraija. ............. »Imlkor /.i avgust f I2.7o.
nova letina I Milo hIuIii t,
ft-iign. ronlriluifal io>v>, |»imIhvI|».i-v Trni in curom vrnil uilpoAiljatev piiicoj |,2H PO- -. - . argmt
ho|iI. (. 2H.7."»----(Joncn»«6 2it.---•— Culfitriii
HO------, V glnviili (milili) :i02*»
Havro. K ii v ii Hunto* trmul Koirmj« « u juli 1)6.25 iit november H4.—, mlufno,
Haraturg w»nii>« u««il u»i'r»i;c u september 75 75 ■I......uiber 74.75 rnaro 74 — mirno.
Novi Y rk 3 v Ameriki ju v toni tednu paitlu cen < rlefii zimski pAonici in kolini in hi. ■ r « Nimun Vorkn prvi <»■! 7>i'/, na 741/, in drugi o«l 4M'/» 1,11 4h'/t rt«, hunliol.
Uun^jkhA bori M 3. nv^aatn IBOS
	ilaMM	TČeruj
Uriitttii 'loig v papirju . .	. . IOOMO	iiM) MO
„ „ » inbn . .	. . 100 95	101
\v-iirijnk« lontn v r.latu	, . 1^:140	1'-!.'! 60
„ « kronali	. . IOO «5	lOO.'JO
Kieiilno akcije .....	. . 100-10	4o8 60
Lomton to l.»t......	. . 1*1 a.'i	121 40
Napoleoni.......	. . tl.tiii' ,	9«2
		11.H'i
100 i tal j. lir......	. . 46.90	46110
Trgovina z lesom.
One Kranjskega in Štajerskega lesu v poslednjih 14 dneh, postavljenega na kolodvor Trsta (To so cene, po katerih p 1 a kujejo tržašk
trgovci z lesom). Jelove tleske 2« mm s 14" f. 52—58 za 1200"
s	m	lk>XiW . 7 14"	m	3S- 43 ,
„	skurete 13X14 . 7 14"			2S—31 w
g	„	14X1^ r 7 14"		3-J—33 „
•	renieljni	(morali) 70X70«./«	„	25- LiH „
	„	35X 70 „	n	13-14 .
g	„	80X«0 ,	„	3J—31 n
„	n	40X80 „		1«—17 ' ,
„	n	«ox«o „		40-42 „
	m	45XWO n	r	20— 22 „
	„	100X1'H) f.	_	02-G4 ,
n		iooxno „		72 74 „
llukove dilo (testoni) 2<)»im8 10"				S« -24 „
n	mlinci tavolette) hrv.S 10"		B	t-iO„
	•	„ bistr. 8 10"	H	7' -R',
Po tramičih (lileri) 3 3, 3 4. 4 4. od 25 do 30. Trami 4/«, od 7/9,	34—37 kr. kub.
„ H/10 „ »11	P—12 m. 31—38 „ „
Rordonali In 12 in naprej fur. 13 —15 kub. nnjtor.
Trgovinu z jelovim rezanim Ionom jo vodno mrtva. Cene brez premembe. /. bukovino, di caini in niliiioi kupčija ni posebno živo. Po t<amib j« povpraševanje živo, zaloge pa še vedno nepreskrbljen" ; pomanjkanje splošno, posebno srednjih im t o 1 o do 7 li, vsled čt'iar e« tudi cene vzdržujejo.
Trina cene
(Cene »e razumejo na debelo in s carino vred.)
Dscaači pridelki.
fona 0'1 for. ito for.
Fiol ! Koks........100 K.	—.— — .—
Mandulom...... „ ---—.—
svetlorudeči..... .	—.— —.—
temnorudeči..... „	—.— —.—
kniirr^ek...... „	—.— —.—
boliinjuki...... „	—.— —.—
beli veliki...... „	—.— —.—
. mali...... „	11.50 11.75
zeleni, dolgi..... »	— •— — • —
„ okrogli..... „	— —
mešani hrvatski ... „	7.50 7.75
„ štajerski ... „	—.— -
Kaslo lino štajersko .... „	70 7;».-
Ječmen št. 10................0.75
„ »................10 75 —. -
„ 8....... „	11.50 11.-
Zeljt kranjsko....... „	—.— —. -
Beta „ ....... „	—.— —.—
Krsmpir. štajerski . . . • . B	- ,— —.—
Prosa kranjsko....... „	9.50 10.-
Leia, kranjska....... „	—.— — .-
Žpeh ogerski....... r	5fi. 57.—
jfas* ogorika........ ,,	!>t». - 57.—
Kava Močen........100 K.	190. IU2.-
Cojlon 1'buit. lina ... .	ls~>. 184 —
. Pori..............IhO. 101. -
Java Mrtlnng..... „	100.-- 1(>2.—
Portoriceo ...... „	—.— —.—
Guatem.ala ...... „	157— 15^.-
Sau Domingo..... „	157 — 158' --
.Mulahar 1'lant..... „	—.— —.—
n »"'i*"..... m	—— —
I.nguuyra i'Uut .... „	109. - 171.—
„ natlr.i , . . . *	—.— —.—
Kanto* najllnijl .... ,	152 153.—
„ srednjo lini ... .	148.— 140.—
„ srednji......144.- 145.-
, »i dinar..... „	1211 - 181.—
lilo oprani...... „	—.— —. —
„ ii:ijliuiji...... n	152.— 154.—
n srednji...... „	144.- 145 —
Sladkor ('ontrifugiil t. »r,.te . li.O K.	«8.75 2!».—
Conoaesć...... ,,	110.50 —•
v glavah...... „	UO.Bo —.—
razkosani..... ,	Ho.25 —.—
R i italijanski lini..... .	20.— 2o.2>
, srednji..........19— 19 25
Japan lini A A <\..... „	15,75 -.—
, erodoji..... „	15— — ,—
li o ugooii i xtru......100 K.	13.— -
I....... „	II- -.—
II. .... . . 9.—---
Fttrolej luski v sodili . ... „	ao.5 ' —.—
v zabojih od 2» kil, „	fi.30 — •—
Olje Italijansko uajtinuji ... „	03.— — .—
„ smdiljetino . , „	58.— —.—
bombažno, ainerlk, ... „	30.— 32.—
dalmatinsko..............33.- 35,-
Liuioni Mosluski .....zaboj	9,— 10,—
rom:rnnif „ ............—- .—
N.\rdi.ljni Dalmatinski . . . 100 K.	01. — liti.—
Hari..............72.— 74.-
Pinjol! .......... r	-.- - .—
fioziei Dalmatinski..... „	—■•— • .—
. Pulješki................9.25 9.50
S ekve Pulješko ..... „	—.— —,—
„ (Irsko v vencih ... „	15,— 15.25
Cvlta-ina ........ „	30. - <»0.—
Vr.-rsrll.........100 K.	24,- 25.-
C'obo......................28,- 31,-
rol'.no7l:o srudnjn volikosti . »	43.— 41 —
„ velike ..... „	—.— — —
. malo ...... „	—.— —.—
Claaiki v velikih sodih ... „	—,— --•—
«'«» •••• s	• *
Trgovina.
Moka iu otrobi. M o k a. Proti koncu minulega tedna prodal je mlin v Libnicah nekolika vagonov svoje št. (tO po t. 12.2"» in nekaj drugih številk po olajšanih cennh. V tem tednu pa je prodal mlin „Kcouomo nekoliko svojega flnega izdelka, med tem par vagonov št. 00 po f. 12.—. O drugih kupčijah nam ni znano ničesar, kajti, k;u je je še bilo, tli imela tiikakorsue varnosti, ('ene so prilično iste, kakor smo jih objavili v poslednjem poročilu.
O t o b i. Toliko koncem prejSnjoga, kolega tedna, prodal je mlin fJizolla nekaj svojega izdelka po t. 3.1 <» loko 1'ešta, ali 4 02 loko železnica Trst. Tudi mlin Walz je prodal nekaj svojega izdelka po f. 3 1.'! loko 1'ešta, ali 4.0"» loko železnica Tist. Kconoino je prodajal tudi v tem tednu svoj izdeb k i m (or. 4.20, — Levantinske marke so bile zanemarjene, ker se je prodalo nekaj ogerskih mark in z levantinsk mi bil je jako malo kupčije.
I) r o b n i otrobi so v istom položaju, kakor smo omenili v poslednjem poročilu.
Goved. Od 25. do 31. m. m. prodalo se je v Trstu 337 volov in 42 krav klavne živine in sicer 99 volov iz Kranjske, 126 iz Hrvatske, 13 iz Istre. 95 iz Dalmacije,— iz Ogerske, — iz Bosne, in 4 domači. Plačevali so se: voli iz Kranjske po f. 50.— do 51.—; voli iz Hrvatske pof. 45,— do 40. —; iz Istre po f. 47.— do 48.—; iz Dalmacije po f. 45.— do 40.—, iz Ogerske po f. —.— do —.—, iz Bosne po f. —. — do —.— in domači po f. 50.— do 51.—; domače krave po f. 45.— do 47.50 krave iz Italije po f. —.— do —.— in krave iz Kranjske po f. 46.— do 47.50 kviutal mrtve vago.
Seno in slama. Ceno T. vrste prodajalo se je v tem tednu po f. 3.25, II vr. po f. 2,20 slama I. vr. po t. 3.— in II vr. pof. 2.30 kvintal.
Surovo maslo, jajca in kokoši. Kranjsko surovo maslo prodalo se je v tem tednu v partijah od 20 do 30 kg. pO 86 do 88 nvč., v partijah od 30 do 50 kg. po 81 do 80 ne., furlansko surovo maslo v part. od 20 do 30 kg. po 08 nvč. do f. 1.— iu v partijah od 30 do 50 ker. po bo do 9H novč. kilogram. Tolminsko surovo tna.lo 1. vrsti po f. 1.04 do f. 1.00 kilogram.
Jaj.ia na debelo po f. 2.40 do 2.70 sto komadov.
Kokoši po f. 1,— do f. 1.30 komad piščeta po f. 1.— do f. 1.50 par.
Krompir, navadni, na debelo po 3.— do 3 50 kvintal.	„R. M.u
V krčmi
Andemo de Matteo"

ulica Carintia, Mcv. 25,
(pri kavami „Adriatloo") •o toči domačo črno izborno vino po U2 nvč. liter; kuhinja je po ceni in postrežba točna /a uiiipgohrojui obisk ho pripon ča s spoštovanjem
Jurhovlć gospodar.
podvzetje mrtvaških sprovodov,
jiimzii detla Lajna SI. palača Ton ril it — ro-Imja ulica Settifimlai te 'Ji .1 — Tete f o no X. IJI.
Pruv?imljo vsakovrstne prenose mrtvih v mestu in /.umij. Velika zaloga kovinskih kr-t za mrtvaško sprevode, kakor tudi leuenih od (•Id. 4.50 za odrasle. Prodaja na debelo in drobno porcclunnsto vence, jagodo vezane ua medeni žici, umetno cvetje, trnkuvo /■ napisi, huu v zalogi cvetja vsakovi slncgn za poruke, plusove, palm) in cerkveno posodje, vse to last n izdulek. /ab ga voščenih sveč, ttcurink rve vrste iu oprave za otručiio.
SPIRITUS SINLPIS COMPOSITUS
(ALGOFON)
jo j< dino sredstvo proti znltuboln, glavobolu itd. ter m' dobiva v »teki- nic. h, previđenih poukom za v porabo. po 20 nvč, i/.kljnciin v pr< movnnl
lekarni l*i'itarmarer (Ai <lue Mori) Fiazza grar.de, Trst. Čuvati ae je ponarejanj.
Telefon št. 807.
-i mm ">i
* Znana domača gostilna
| „Al CASTELLO DI flfllfiERG"!!
m	r T MS TU,	^
^ v ulici Farneto it, II ^
^ v kateri se točijo li priatnu, vlpnv •j- Bka vina in sveie pivo, pri- — poroča so si. oličiii«tvu z nfsta m dej.de. M
Sladki vleulin{{ po !i£ nove.; belo in &i«no vino, liter p» 40 nove. lT( iU vi» po 32 nvč.; v steklenicah po 'JO nvč. >-.4
\ ino i a dom od 5 litivv in vee po 4 n'. eeliuje. tj. Kuhinju j« pres\rbljena s tefn un jedili, uono A ^ so primerno uizku.	Fran Rjavcc. ^

Javlja se p V
Objava.
n. občinstvu, da so sobe hotela
^/rrrflT^Vii na Op£inah
popolnoma urejen « s čisto novim puh štvom in pripravljeno -/.i one. ki želijo prebiti poletje na deželi.
Restavracija ima izvrstno laško, nemško in frnn-cosko kuhinjo. Nepreknsni teran in pivo iz znane Plzenske pivovarno pn jsko nirki coni.
Prijioro^uje o slavnemu občinstvu z.i mnogoštevilen obi-k, bo'ež; najiHai ejše
X. Ooijevićlk,
lastnik.
BC /BO" .	H/lT'/SB^/BV/ll
' Alte Sc Zadnik-Trst"
f3 Via Nuova na voglu via S Lazzaro, tf
, prijiuroča'a »lav, občinstvu svojo prndu'alnico N ^ L manilaktiiriiim blngom. V znloci nahaja so ^ S povsem naln"vejše Wa£0. toliko za ženske ko- B ™ likor z« možke in daco. Veliki i/.bor platna, " bombažnvine, perila, robcev volnenih in svilna- k tih. Vel'kn zaloga y:eh potrotšćin :a Šiviljo in E krejać . V zalogi nahajajo se nadalje vsakevrstni ™ trakovi in tudi trakovi slovenskih barv. ^
Priporočata so čč. gif. ueiteljioam v no-stu | in na deželi za vso potrebščino šolskih ročnih del. Uiorci se poiiljajo na zahtevo franko.
is--, cis^sr na

i
A/fon so Dan vse v Trstu
TOVARNA MILA (žajfe)
Via della Fabbrioa i«. 7 ^
priporoča kot. posebnost svoje milo xa perilo.
Odpošilja se izven Truta v omotih od 25 kg nnprej.
3 zlato 15 srsbrnih kolajn 12 častnih in prlznalnih diplomov
S
P-ei
o
j reo
za ilvlno.
1'ietiško sredstvo za konje, rogate živali in ovco. Ibibi ho nad 40 let v mnogih hlevih, kadar i i ruta tttttta teka, ako .ilitlin iirrbarlja, da se poboljša mleko in pttmnoii mleko pri kravah.
Cena: '/, škatljici 70 ni., */, škatljici 35 nć.
Pazite lilngo-voljno uu M'ni.lo \ rar*trcH*i tniinibt : In »alitevnjt.' Iz-rečno A ir/*/)/■; j KoriinihuriH rt- | litini praitk
Glavna zaloga
Kreis Apolheke
KorneiilnirK pri Dunaju
II.
IBjOSe-SčEB .jjjerF ^ni^^toifiKi ciia nia(mJ ^asa
Ilohreznana gostilna
ANTONA VODOPIVCA
ti	(po domače .pri Prvučkovcu")
v Trsta,
ulica BolltArio it 13
g toči kolikor v gostilni, tol.k r pri veselic h v 1 "-okol.sUi telovadnici, vedno le pristna vipavska, s. -.-ička in kraška ho a in ima vina. — i Sladki riesling v steklcnioab. iu modro f<an-jj kinjo, vijaka steklenioa drži 1 lit r in velj« f. (iO uovč,— Poi-trežba je poštena, cena unornn. jj Kuhinja je preskrbljen* s tečnimi, toplimi in mrzlimi jedili.
Priporoča se rojakom v Trstu in r. dtžolo.
Toči vino tudi družinam 4 nvč. veneje, ako sc odvzame najmanj 5 litrov
iiacnginiai^liiiaB^lnnllHBhTaiSigin^l^RaCT
Jakob Klemene
trgovec z manifakturnim blagom v Trstu, Via S. Antonio št. 1
priporoča svojo zalogo sokolskih slednjih cenah :
potrobsčin po na
Podpisana si usojava nujuljudnojo naznaniti, da sv;; prevzela že skusi 30 let. obstoječo, slavnemu občinstvu tukaj in v okolici dobro poznano tvrdko iS. Otlffli; ter so priporočava si. občinstvu, da bi naju isto blagohotno podpiralo z naročili.
Priporočava so posebno eč, duhovščini in gg, uradnikom ta iu v < kol le i, tlu blagovoli naju v«c-stranski podpirati tor ohljuhujovn, du bodova točno in kolikor najbolj mogoče dobro postregla z nizko cono in «1* brini blagom,
/a obilno iiaručhu priporočava so
Franc Petek
Via S. Cattarina št. 9
CVnilnik pošilja se ua zubtovo brezplačno.
I c * *
Ptrri
Zapestnika (par)........po for. —,25
Pas v barvah za telovadbo..... „ — .fi0
Hlače (tricots) „ .......3.30
Jopice telovadne za otroke.....as—»5 nvč.
„	„ za odrašcue . , , .50 -05 „
Obleka Sokolska kompletna f. 28.—
! Franjo Počkaj
via Mollno a Vento it 1.
priforoča slavnemu občinstvn v Trstu in okolici svojo
TRGOVINO OSNJi
V zalogi iiuliajajn se tudi 2< l"Zni iu leseni žohlji, šila in sploh vse, kar je potrebno za čevljarje, dobiva so po dobri in nizki coni vodno svežo iu dobro blago,
ICNHSl
„a.MiDiUi posojilnica in iiraiiiliiir.ii"
(rogis irovana zadruga z omejenim poroštvom)
v Tratu
Via Molin Piccolo it. 1. I. nadstropje.
(hluu mintyti pnilnef/'l
Dajo jiosojila na vknjižbe po ay,7„i menjieo po •".'„, zastave po B"/„. Sprejema hranilno vlogo in je obrestuje po
Uradno ure so : Vsaki dan od do l'J. uro dopoludno in od 3. do S. popoludne, ob nedeljah in praznikih od 10—12 dop. Izplačuje so vsaki ponedeljek od 11. do 12. MM dopolnilno, in vsaki četrtek od 3. do 4. uro popoludne. Glavni deleži veljajo po 200 kron Zadružni deleži ho lahko plačujejo v mesečnih obrokih po 1 gld. tor znaš« vsaki dolež 10 gld.	1M(I —
VSI STROJI ZA POLJEDELSTVO.
Feronosporne štrcaljke, slične Vermorelu, samoradne peronosporiic štrcaijke, z zračno stiskalno sesalko, vinske pre;e vseh vrst, stiskalnice za o!je, iiiifrauliške stiskalnice, pobotanja droliila, pivničarskn orodje, vinske sesaljke, cevi za vino, stiskalnice za seno in slamo, Ijustila za koruzo, čistilnica za žito, stroji za odstranjenje skorij itit.
prodaja po jako znižanih cenuli proti jamstvu iu na poskušnjo
IG. HELLER, Dunaj II2, Praterstr. N. 49.
Obširni ceniki zastonj in franko. Išče prodajalcev z drugo roke.
i
M ~ ■ v *» t S 8 *
l -5.5 . £ fi ^ -
£ N
Lastnik politično društvo .Edinost'. — Izdavatelj
Doleuc