Katolik cerkven list.
V Ljubljani 20. vehama sv rim na i bo 7.
Ji. Jezasu.
Ziii»j. n Jesiio Ijubcznjivi! Te v resnici ljubil bom ?
kakor dolgo še v dolini fcolz preživel tukaj bom?
Koljkrat žo sim ti obljubil, Ue Te več ne bom žalil.
koljkorkrat pa sini obljubil. Oh. še večkrat sini grešil!
0 moj Jezus, serčno — mili. Teža greliov me skerbi.
Teža grehov — ta me sili Britke solze jokati.
Strah in groza me obhaja ko pomislim grešni stan —
Al kak gnuda me obdaja — Samgu sebe me je sram.
Toljkrat, Jezus! prideš k meni
Toljkrat To prejeti »meni; Pa tej gnadi nezrcecni
Vedno »e vstavljati veni. —
(•nade . ktere mi daruješ .
(Mi, kak naglo jih zgubim! Ce še toljkrat me bl.tguješ. Vender spet Te zapustim.
kdaj bo kono pregrehe moje?
kdaj To žalil vee ne bom? kdaj serce pre&reniio svoje \ »iga greha očistil bom?
1) de bi že hkorej enkrat
tirešno nagnjenje vkrotil! |)e hi nikdar in nobenkrat. In nikolj vee ne gre>il!
Prosim, torej Jezus mili!
Naj samo za Te živim;
Prosim, »mili se me. smili.
De nikdar več ne grešim.	Jant*.
Kamarka JMariJa Ana Factalkarim.
(Dalje.)
I.e še nekoliko ur dneva je bilo. (iledula iu klicula je za popotniki, ki so se odduljevali, ali /.u njimi iti ui mogla, ker od dolge litije po ru/heljeiiim pesku no je bila koža nu noguh v dve veliki runi spremeiiilu. ko jc hilo vnc upanje do lih ueusmiljeiie/.ev zginilo, je deklica vender le šc jokala iu klicula ter sc uudjula, du jo bo *uj kdo drugi slišul in ji v pomoč pritekel, tbožica! ui vedila, du ae znajde v tuko Hamitnim kraji, ki nima drujiga prebivav-ca razun divjih »ver, llobro nc Npomui, ko je do večera klicala, de ni vidilu ne Nunce človeške stvari; ko se jo pa mračilo, se je uu njeno vpitje v veliki dalečiui rjovenju luva zaslišalo. Nu ta glun, ki ji je bil dobro znan, je spoznala avojo nevarnost, Ne je še bolj obupljivo, pu čiNto iiutihamu jokala, brez Ntoka, brez glasti, de bi ne dala zverini priložnosti, jo zusledlti,
YT tem prihaja ziniraj goNtejši noč. Oh, žalostna noč! K sreči je bilu Mrotica šu premludu, svoj žalostni stan na dolgo in široko preudarjati. Ni čutila druziga, razun bolečin na noguh, slin strah pred zvermi, kterih tuljenju ju vso noč slišala, zdaj bolj blizo zduj bolj od deleč, pregrozno žejo brez kapljice vode, brez sadu, brez ohladila, kdor je slišal iz njenih luNtuih ust popisovanje te strašne noči, ue more zapopasti, kako ju je moglu prebiti do Nvita; ne more nc drugi razlog najti razun previdnosti Hožje, ki je bdelu nad igo. Pač si velik, o Gospod, in tvoju mogočnost in usmiljene nima konca! 8 tisto VNigamogočno roko, ki pelje solnee rumeno od jutra na večer, ali studenec z gore v
morje, si otčl tudi lo deklico po tolikih nezgodah iu jo pri-peljul k liladiiiiuu potoku sv. kersta.
ko jc llog ti dopudlo, se je prikazala jutranja zarja iu z njo ob enim tudi pomoč. Sirolica še enkrat odpre svoje trudne oči, kakor de bi sc |iuslednjikrat hotla ua luč sveta ozreti, kar vidi iic deleč od tam zamurca popotvati, kleri se je n skerbljivostjo uu njo ozerl, viditi, če je živa ali meriva. Otrok se gune ...bila je uasla takrat človeka, ki je usmiljenje čutil. Ilil jo stižinj , ki je kakor predstružnik sel pred bogatim kupe •uui. Priteče k napol ugasiijeiiimu otroku, pa nubenc reči nima, de bi ji zamogel kako ohladilo podati. Počaka de karavana za njim pride, /nuti je, de njegov gospodar hi se hil malo y.u zuvcržeuo zmenil, uli usmiljeni sužinj gu je tolikanj prosil, de ga jc k usmiljenju ginil. Reče ji duti kakiga ohladila, jo ukaže na kamelo pimaditi iu dalje pnpotva. ko pa pride do perviga meNtu, nujdenko na terg postavi iu jo za malo ceno proda, ter Ne znebi Nebi nudlcžnigu dela usmiljenja.
Nnvi goNpodar ui bil dosti zgmlcj pomislil, dc ima deklica Ic slalm moč in slabo zdravje, torej jo herž zopet nu prodaj postavi in jo drugimu v roke spravi, kteri pu hitro ravno tako stori. Tako je imela iiuuaglama toliko gospodarjev iu ju bila tolikrat vnovič prodana, du su sama več ni spomnila ne številu tucili sprememb, iiu kako so si med seboj nasledvale. Slehernimi! jc bilu všeč njena hi-stroNt in odkritoNcrčnost, ktero jc ruzodcvala, njeno zunanje. ki je ruzuinnoNt kazalo, in zlasti prav mula cena, za ktero jc bila vselej ponudetiu, iu torej je bilo vselej kupcov za njo. Ali vsak jc hitro sprcvidil, de je od pro-dajavca okanjeu, ker jo ju spoznal kakor skažcim robo. ki jo ju večkrat mogel pod ceno zopet v denar spravili, iu ker nc ni mogel nud pmdujavcam zmaševati, se jc maseval nud iilmgiiii otrokam. Tore j je moglu sirot ku zraven druzih NUŽinjNkih nadlog še svojo bolezen iu slalmst skrivali, kolikor je mogla, dc bi si svoje revšine z divjušiuo šu Imlj iic zvikšala, zakuj pomoči za svojo nadlogo nikjer ni našla, iu tudi UNuiiljeniga serca ne.
Kden njenih goNpodarjev pride z našo tadalkarimo poslednjič celo nu terg do Aleksundrije, in proda j« nekim« tur-ku, kteri jo vzainc seboj v Carjigrad ali Konštaiilinopelj. Tukuj je bila tu uboga afrikanka pervikrat ua evropejski zemlji. (U. nI.)
M» pisma
tjosp. misijonarja Mat. h ir chnvr - j a iz llarluma.
Pisano v osmini sv. Hešnjiga telesa.
Tvoje verstice od 85. sušca Nitn prejel v vel. travnu in Nini Ne nad precej vgoduliiii naznanili zastran naših za-mureov razveselil. Prosil bom kukor dosihmal blagoslov Gospodov nad te nežne siidicu in njih Nkerbuika... Morebiti se vender še spolni moja naj ljubši miNel ter se napravi v Hirau zamursko sobivališe. kjer bi se vsi po Evropi raz-
kropljcni zamurci po enaki osnovi za njih prihodnost pripravljali. Veki O. frančiškan v samostanu ,.della Pulma" v .Ncupcluti ima majhno šolo 11 zumurčkov, kijih hoče zu nas misijon odrediti in je k temu že poterjenje od gospod provikarja prosil, ktero se mu tudi ne bo odreklo. Zamur-skiii deklic se že toliko v Kvropi odreja, dc bi se zuiuoglu velika zamvrska nuselba ob Beli reki napraviti; upam, de tako bodo zamogli naši keršanski mladenči tudi keršanske zakone sklepati, bojim sc pa, de bi po samostanih zrejeno zamurke ne bile več zadovoljne s svojo domučijo. Parske šolske sestre so se ponudile, de bi čez nekoliko let z nekim stevilum zumurskih deklic sem prišle; lete bi zumogle tudi druge po Kvropi raztresene zamurke pod svojo peruti vzeti. Ali uboge sestre! Ali ne bodo kje tukaj serčnosti zgubileViditi je, de je popolni gospod lluni tiger stan /dru\ju v misijoiiu kakor prenusljiv popisal; tako je res z gnado Božjo; natoruo preudurjeno, pa z zdravjem nikoli ni bilo huj^i, kukor od luni, to je, odkar je tukuj kolera div-julu. Nobeden zmed nas ni čisto odšel; merzlice so bile lako dolge iu hude. kakor se nikoli ue; po cele mesce jc večkrat v se delo zastalo. V svečanu je bilo nekuj prejemalo. o prihodu novih misijonarjev v suscu se je terpljenje vnovič začelo, in čudno je, do ruvno stureji misijonske druz-nike je nar delj položilo, trije še dozduj kimu okrevali, .lest zamorem reci, dc sim od \el. serpana 1850 do pred mulo dnevi skorej neprenehama bolehal, kur se ve de je moje moči cisto vzelo, iu sim zduj invalid. Tudi (iostner, desiravno je hil tako dolgo na spreuieujuvi ohuebju v Kgiptu in pusavi, je mogel vender nuj hujši merzlice prestati iil "» gu hudo poierlc. Oh Beli reki so neki vsi zdravi. Nuj bolje sir |e tukaj gosp. O e r b I deržal; njegova vsu primerna telesna postava iu dušni mir je večkrat iz mene besede izvabil: Vi v Sudanu še umreti ne morete. Le od nekuj časa sem je imel nektere mujhnc merzlicue napudke, med ktcrimi jc pu še v šoli učil. masevul in meni hudo bului-mii prijazno strcgcl. Sv. liešujiga telesa dan jc hotel mu-ševati.ali zjutraj proti 3. me zbudi, rokoč: Merzlico iiuuiu. I »os k um i | sim žilo in sim vidil, de je nevarnost. Vročina -e je v glavi strinjala, zgubil je zavednost; poklicem « ost-ner-ja. ki pri njem ostane, jest pa siiu šel po sv. olje, ki |e bilo vidili. de ga jc nekoliko vpokojilo. Ali že čez pol ure nastopi krutko smeri no rinanjc, in ravno je sklenil ko zdravnik pride, in nuni pravi, de bi ga noben pomocck ue bil mogel oteti... liosp. Ocrbl je tedaj mertev iu je bil v dan sv. llešnjiga telesa slovesno in med velikim inilovaujeui pokopan. Vsi hiiio bili pretreseni: zame je tu smert brilka '/.guba. ker zdaj je spet vsu težu uu mojih slubih ruiuuh, ki je bila poprej med iiuuiu razdcljei.a. Vender je nu* vse •a misel tolažila, de ranjki. desiravno še le v začetku svojiga teka, jc vender s svojimi čednostmi zrel bil za nebesa. Poznal si gu. in obljubim, de si precej zapazil zaklad pohlevnosti, ponižnosti, pokoršine, gorečnosti in lepe ljubezni do Kristus« v mladim mašniku. Njegov spomin je prijuzno Iju-beznjivu luč iu nobenu mračna senea ni šla zu njim v večnost. Tako pohlevna. kakor njegovo življenje, ju bila njegova smert, iu Im zanesljivo tudi njegovo življenje unkruj groba —- pri Njem. ki jih hlugruje, kteri so pohlevni in čistiga serea. — Kako v Kvropi le še ainiroj velikih nasledkov pričakujejo, ako zmed 3 duhovnov precej o prihodu ali pa kmal potlej '2 umerjeta? Tako jc bilo dozduj; zmed 2!» duhovnov, ki so bili dosihmul tukaj, sc jih je ti nazaj vcruilo, zmed dru/.ih 2.1 jih je 1.» umerlo; ostuuc jih teduj še H. Ali ne Imuio vidikoveč mi iu vsi previdni Boga hvalili. de se na in i sij oni h seme Božje besede ohrani, kukor majhno rudi je. desiravno mu s kervjo svojiga sercu prilivamo in ga s trepečimi rokami varujemo, de se lic pokonča! Misijonarji ob Beli reki svojo dolžnost spoluujejo, rokodelci tukaj ravno tako. dalje gre, če tudi počasi kukor ob bolnih nogah. Samo ako nam (iospod dodeli, de začetek duhov-stva iz domačinov napravimo, potem zutnoremo mirno oči
sikniti. Veliko saboto sim po obnovljenji kerstne vode kerstil precej odrašeniga zuinurea iz naroda tiog ob Beli reki (od kodur je tudi nar mlajši naših 3 zamureov; Vr.); prejel je ime Janez evangelist (gl. lotn. nazn. št. II) in je bil po gosp. Danlngorjl prevzet od sužinjskih kop-čovaveov, ki so gu bili od Nujcov prekuplli, Hanjki gosp. CJerbl je bil kerstni oče ali boter upnimu mladenču, ki utegne kakih 13 let imeti, že precej dobro arabsko govori in kaže prav posebno glavo in veselje do podobarstva. Ze dokaj podob svetnikov je naredil iz ilovice, ki so prav čedne, česlravno plošnato zamursko podobo razodevajo. Poznejši sini maiijšiga, .lakopu, v smertni nevarnosti s pogojo kerstil. Njegov oče, Sirjun, gu je bil misijoiiu izročil, njegov kerst v AbUinii, domučii njegove matere, je bil namreč dvomljiv. Kmul potem je umeri. Tako vender zmiraj s pomočjo misijona gredo duše v kruljestvo Iložje ua zemlji iu \ nebesih. Tudi se mi ne zdi mujliua roč, do se Kristus oznanuje, malim vsak duu, velikim pa ob nedeljah in praznikih, in de se dan nu duu spravna duritev Bogu daruje ter pospeševu usmiljenje in gnadu za brezbožno sred-nje-ufrikunsko ljudstvo, Tako greiuo mirno in v Boga zaupljivi svojo pot, ne išemo hvule svojih prijatlov, iu se ne bojimo grajunju svojih sovražnikov, se nc bojimo celo, kar bi se tudi zamoglo zgoditi, do hi se sereu v Kvropi za naš misijon ohladile; eno nu* mora skerbeti: de bi svojo dolžnost spoluili. Molimo torej, dc nam pride moč in razsvit-Ijenje od križu, iu vse sc bo prav obnašalo, Roba iz Kranj-skiga je v Aleksandrijo dospelu, in jo morebiti že dalje na potu. Ci. provikur re* še to leto pojdejo v Kvropo; ravno tako tudi Han-sal, ki seje pred enim mescam z (iondokoro vernil iu meni v šoli pomaga. Nova velika kupelu bo verjetno do velikiga Šmarna dokoucuna, in so bodo potem v nji svete upruviia obhajale, česar se vsi vesele, zukuj stara je soparna, tesna in za-duhlu. Od Klaučnika sim /vedil, de pri misijonu sv. Križu deleč nu okrog zemljo obdeluje, iu morebiti že prihodnje leto nc bo več trebu žitu tje gori pošiljuti. (jo*pod Mozgu n. ki tudi hoče Kvropo obiskuti, iuiu pomočnika serčnigu gosp. Lonca. (Pristuvek. Mislimo, de čustitim bruvcum nar bolj vstrežemo, ko jim žalost iu veselje tega misijonu nuravnost razodevumo, ki nušo deželo tuko mično zadeva. Nesreče in težave, kukor smo že rekli, tistiga ne osirušijo, kdor ima poklic, umpuk iiiii še le veei serčnost dujejo. Vred.)
Ker danska serčnost in Jako*t kašo-lidkiga duhovna.
t Iz nekiga stariga lista.j
Bilo jc zadnje leto curovutija Puvla L Ves punt na Poljskim je bil že potihnil, in car si je bil že s svojim bla-godttšnim obuašuiijeui in ravnanjem serca vsiga poljskiga ljudstvu pridobil, ko nekteri nemirniki ljudstvo zopet začenjajo podpihovati, in zoper cara puntati. Car to zve in thi berž sumljive prijeti, v Petrogrud pripeljati in taui zapreti. Nuj imenitiiiši med jetniki se ui dal nikakor prisiliti, de bi le nekoliko povedal od svojih pajdašev iu njih namenov, Zatorej so ga v neko globoko in temno ječo zaperli. Tu vender ni bil kaj zdrav zrak, iu jetnik, navajen v lepih i;i snažnih hišah stanovali, tuko nevarno zboli, de prosi zu spovednika, ki bi gu na smert pripravil. Vlada mu odloči za to nekiga v Petrngradu stanovajočiga francoskima duhovna, Abbe P in gnil I i imenovaniga, kteri je zavolj svojih lepih čednost nuj imenitnišim mesta Petrograškiga in todi carju samimi! dobro znan bil.
K teinu duhovnu pride teduj nekiga dne carjev tajuik. grof Kutujsov, in ga peljti k unimu jetniku, de bi ga spo-vedal. Po dokončani spovedi grof duhovna zopet odpelju, pa ne na njegov dom, temuč naravuost k carju. Car duhovna prijazno sprejme, in ko se nekoliko časa pogovarjala, od njega iše, de naj mu pove, kar je uni jetnik glede
na politiške reči pri spovedi razodel. Duhoven, že siva glava, vea strepeče, ko taki ukaz zasliši, vender se berž zopet zbrlhta In tukole carju odgovori: „Veličanstvo, od uniga človoka jez zdaj dosti manj vem, kakor sim vedil od njega, predenj slin ga vidil*', — ,,'l'i ne prederznes, reče na to car ven razkačen, mojimu ukazu nu zoperstavljatl? Jez ne tirjam tega od tebe iz radoveduoMti, temuč de se nebi nepotrebno veliko kervi prelivalo, in de bi no velika nesreča, ki žuga. odvernila; povej tedaj, kar ves, če ne, te boni k temu dal prisiliti". — ,,MHo*tivi car, moje živ-Ijenjo jo v tvoji oblaNti", odgovori mirno Pinguilli, al moja duša jo za večnost stvar jenu; morum teduj v tem le Hogu pokoren biti, v drugim vender nIiii ti vselej in čisto vdan. iMoje usta, kakor usta vsakiga katoliškiga duhovna, veže za večno zaveza zakramentu nv. pokore. Muke in tudi Ninert bodo, kakor od lloga upuin, ravno toliko pri meni opravile, kolikor no premogle pri inučeuiku mojo cerkvo, nv. Janezu Neponiučuuu. \jegu zdaj v duliu gledam, in prizudevul nI bodem, njega do siuerti nasledovati'*. I'ur nekoliko časa duhovna mirno v oči gledu, potem pa nekte-rekrati po izbi doli iu gori gre; žo misli duhoven, do mu je zadnju uro odbila, ko car nu eukrut pred njim obstoji, grofa Kutujsoviga pokliče in mu, duhovnu za roko derže, pravi: ..Odpeljite tegu duhovna zopet v njegovo Ntuuovuliše; dozduj sim ga spoštoval dobrigu človeku, zdaj pu ga častim pobožuigu iu še več".
Tako so je počastilo zvesto spoluovauje naj svetejši dolžnosti duhovniga stanu.	J. 1'avalec.
Hog nam tla J takih šolarjev kakor Je bil zveličani Herman /
Ako želiš voditi, ljubi bruvec! kuko dobrotna je hluga Mariju Devica pobožnim otrokam iu vsim čistim, nedolžnim dušam, ki jo Niuovsko čustč, ozri nc v življenje zveli-čuuigu Hermana, kleri je pred več ko lioo leti v Koliiiu ob llujui živel. Hil je detek ubožuih staršev, pu ves pohleven in rudovoljiu k vsimu, kar so mu starši zupoveduli. Zmiraj ju bil vesel iu dobre volje, nič pu ni vedil od vc-ternosti uli viiemuruosti iu Nvojoglavnosti; ni je bilo nikoli slišuti hudo besede iz njegovih ust, vedno je bil srumožljiv in pruv lepiga ohnušuuju. S sedmim ietum je začel v šolo hoditi, in je s posebno pridnostjo pruv dobro napredoval. Njegovi pobožni sturši so gu zgodej učili preblugo Murijo Devico ponižno častiti, Globoko v serce se mu jc vsadllo to češenje. Njo, Devico nuj modrejši je v molitvi pomoči prosil, prejden je v šolo šel, pu tudi Nvoje učenje iu vse svoje mujliue opravilu jo nji daroval. Tudi čas svojigu šol-skiga praznovanju je nji duroval. Njegovi tovarši so se u prostih dneh uli vukuncuh igrali, lleriuaiiček pu jc v bližnjo cerkev Marije Device smuknil. Tam je bila lepu podoba Matere lložje z usmiljenim Južuškum. Pred to podobo je llcrmuu pokleknil, iu se pruv po dolinsko pogovarjal — zdaj z Materjo, zdaj z Božjim detetam. Večkrat je duroval Detetu Jezusu kruh in jubelku, ki jih jo dobil od sturšev. Visoka nebešku Kraljica je imclu veliko dopudljivost uud ljubeznijo iu pobožnim Ncrcuiu nedolžuiga otroku. Nekiga dne spet prinese Herniuu lepo jubclko svoji ljubi Muuiki Hožji iu jo pruv priserčno prosi, naj bi suj sprejela to darilce. In glej! kur precej podoba roko stegne iu darilo vzume. To fantiča nezmerno veseli; njegovo Npoštovanjein ljubezen do Božje Matere je bilo čezdalje še le veči. Pa tudi Muriju je bila proti njemu čezdalje še bolj in bolj blagu in milostljiva.
Nekigu dne ko ni bilo šole, nc po Nvoji uavudi zopet poda v cerkev, de bi pri avoji ljubi Materi iu njenim pre-svetim Detetu priserčno vesjlje in krutkočas imel. Na enkrat zagleda nebeško Krnjico v svitlim sijanji; zraven nje je stal sv. Janez v podobi rnajhniga fantiča in seje z usmiljenim Južuškum igral. Ilermun jc ONternicI in nc presilne,
nedopovedljive nebeške lepoto ni mogel nngledaii. Ker Herman ui n ural za druzih otrok igrače, temuč je v cerkev k Jezusu in Marii hodil, mu je pu Marija kralek čas napravila. Poklicala gu je k Jezusu in nv. Janezu in smel je vea popoldan tam ostati in se z iijimu kratkočasili. To se je godilo nu cerkvenim koru, kamor je hil n pomočjo Marije Device čez železno omrežje zlezel. V zuumnje, de ho mogel naslednjič tudi marsikaj zavoljo Jezusa terpel i, prej-den se zamore zu vselej z njim sklenili, je bil lazljoč čez omrežje dobil neznatno rami, ki mu jo pozneje obilne bolečine delala. Zvečer mu Marija spet roko poda in llcr-munček se n težkim sercu m loči od presvetiga Deteta icr čez omrežje s kora gre. Pravil je potlej, de za nebeško veselje, ki ga jc lakrui vžival, bi »i človek jezero ran dal rad vsekati. Prehluga Marija Devica jc nedolžnima llcr-maiičkii še veliko veliko veselju nupravilu iu dobrot skazalu. kur zamoreš najti v bukvah: Legende von deu lieben lici-ligen v. I«, ti 11 (liegensburg IvVI.) — Ilermun se je pa tudi euucih milost vrednigu storil: živel je prav kakor angele. Svoje telo je terdo imel, se je veliko postil, le malo in ua terdim spal, in kuuieu je pod glavo deval. Njegov pregovor je bil: ..('as scdaujigu življenja je cas pokore44. Zraven tega je pa sani sebe imel za uhoziga grešnika in je lul ves ponižen. Nekiga dne je rekel kmetu: „\a ohras me vdari!*4 Ta se čudi, ne vedoč, čimn bi ga bil; Herman pa mil reče: „Ker sim stvur polna grehov iu gnusobe. Nikoli ni"iui tako zaničevan, kakor zu slu zim hiti". Imel je pa Ilermun veliko skušnjav in terpljenja prestali. Bil je Herman tudi mašnik iu pobožin umih iu je potem se le svetejši živel. I.epo pobožno jc I. I*i.'li» v Gospodo zaspal. Na njegovim grobu so se čudeži godili, iu ko so ee/. nekaj ca«a njegovo telo odkopali, ga drugam prenesli, je bilo še celo in lepo kakor de bi bil živ. — Bodi nedolžin in časti Marijo Devico, mladi kristjan! ludi tebi se ho dobro godilo.
Ogled po Slovenskim.
Iz \<>trani*ki(ja rcrkninkf ii<k<tnt,>\ Draga Danica 1 Douušaš nuni iz vsiga Slovenskiga prav veselih naznanil, ker tu in lam še luč ulerjeuih pravovernih kristjanov gori. kterih duh je le za Božjo ea«t vnet. Ker pa od loške okolice ui skorej nikoli v misel vzeta, torej mi ue hodo dragi hravci zamerili, ako nektere reci v misel vzamem.
Več Slovencum je dobro znano cerkniško jezero, ktero je skor slednje leto suho. Po zimi je dnvelj vode; dokler ni zmerznjeno, se voziš po dolgim in širokim, kamor hoče«; in kudar je zmerzlo, greš in se pelješ po ledi ravno listo šerjavo, kakor jc zduj popolnarna suha i u jr tudi po uri v udi iz cule ravnine lepu senožet. Letaš jc v«ii pokošeua iu naši kmetovavci so veliko tavžent centov inerve domu nav ožili.
Na tej lepi ravnini pa je mula višava, kamor nikoli voda ne doidc; imenuje se Otok. Nu tem otoku ze davnej ljudje prebivajo, 11 gospodarjev numreč, ki imajo svojo podružnico, to je, cerkev, ns. Primožu in Pclirijanti posvečeno, ki je bilu pred 300 leti zidana iu tako žc za *vcla duhovne opruvila ticpripravua. Pa kaj store ti vascani* Pred nekuj časum nc snidejo iu se pogovore med selmj. ter n privoljenjem duhovskih in deželskih gospodov napravijo novo strešje ali cimper iu streho m ceglurn krito, obok ali velb iu ohu stranska alturja nova. K temu povečevanju je bila kaj vesela nedelja 10. mal serp. t. I. namenjena, ko so bili naš prečastiti gospod Kratic \ ii z lovor, fujmošter in dekun n svojimi tremi duhovnimi pomočniki nciii prišli to duhovno opravilo, hlugoslovljcnje cerkve opravit. Bilo jc ludi še več druzih gospodov duhovnih pričujočih. I.epo je bilo viditi, toliko vernih, iz -I fara zbranih pri blugoslovljcvuuji uli žegnovunji cerkve, iu kako gi-njeno je bito ljudstvo pri pridigi, ker so s prijaznim ugovorom prečastiti gospotl dekan razložili v poduk vernim po-nIušuvcuiii cerkvene šege ob tej zadevi, in življenje obeh
patronov te ccrkve. in kolika pomočnika sta za vse verne kristjane, kteri po njunim zgledu žive. in de imajo tud upanje, se z njima enkrat v nebesih veseliti. kjer je večno plačilo pripravljeno za vse tiste, ki sc poganjajo za Božjo čast.
Ali tudi 2(5. mal. serpana je bila kaj vesela nedelja za celo bloško faro. <*) ljubi bravec Danice! tudi tukaj se boš začudil, kaj se godi. Komej devet ura odbije, kar se začnejo možnarji nud farno cerkvijo glasiti. in zvonovi verne cele fare buditi k posebnimu cerkvenimu opravilu. Gospod dekan, že prej imenovani, z več gospodi začnejo v cerkvi čakajoče verne opominjati, de naj se podajo pred duhov nišnico ali farovž. svojimu cerkvenimu in farnimu pomočniku, sv. .Mihaelu nu proti, kar se tudi zgodi. Med streljanjem iu zvonjenjem ga vzdignejo, in ga med duhovskim peljem preti cerkvene vrata prinesti, kjer je bil pokropljcii in potem na novi altar postavljen, potem je bil veliki altar blagoslovljen, sveti zakramenti tudi iz maliga altarja preneseni, in začela se jc z levili sveta masa. Med maso so stopili gospod dekan tudi nu novo lečo. s ktere so bloške furmane opomnili, kako de so pred ? leti še le zaceli cerkev razširjati, ktero so bili tudi gospod dekan blagoslovili, ali stala je dozdaj prazna, samo (oliko, de se je služba Božja zamogla opravljati, lo lelo pa je dobila tudi velikiga iu d\a mala altarja, iu sicer veliki je k časti svetimu Mihaelu, mali edeu svetimu Alojzju . in eden Marii. cisti Devici.
Hazlozili so tudi vse podobe. male in velike cele ccrkve. iu kako naj verni z zaupanjem prihajajo v Božjo vežo svetnike častit, dc na pomoč llozjih izvoljenih časno in večno srečo dosežejo. Potem je bilo darovanje ali ofer. kterimu seje veliko ljudi z veseljem pridružilo, iu potem daritev svete maše v družbi častitih gospodov.
Oh veselje je bilo, verne domače in tutli vnanje od-zunaj po svetih končanih opravilih slišati, ko so se pogovarjali od veseliga dneva. Koliko terpljenja je bilo na Blokah skoz vsih T let pri farovži, kteri je nov in zdaj čast vsih farmanov ter spričuje kako oni svojiga gospoda časte in spoštujejo, in veliko dela in stroškov so djali, smo imeli za cerkev, ali kakor je pregovor: ..po dolgim terpljenji, pride veselje", zares, prav zares, vse je pozabljeno; danes jc dan. ki ga jc Bog nam pripravil. {Spomnili so sc tudi, kar je sam pisavec slišal, de marsikteri zmed umerlih bratov in sester, kteri so že v krilu černe zemlje, je želel tega dneva učakati, tle bi bila cerkev z altarji ozalisaua: ali šli so. — ne glas pridigarja ne orgel jih ne bo sklical k temu sv. opravilu, ampak šc Ic glas angelske trobente v dan poslednje sodbe.
In tako smo v eni dekanii dve nedelji praznično obhajali. želimo pa tudi še. česar je močno težavno pričakovati v naši okolici, naj bi tudi po drugih farah Božji duh verne kristjane spodbudil, tle bi začeli, ako se ue d;i kaj noviga delati, vsaj še to. kar stoji, popraviti, sicer bomo deleč deleč za drugimi ostali. kteri še za Božjo čast čujejo. Z Bogam.	Gregor I n t i h u r.
posestnik.
Raz g teti po kersatutkim svetu.
Na Dunaji so 9. t. nt. v cerkvi „Maria Stiegcnu začeli slovesno br a t o v š i n o ali družbo katoliških mlad en cev. Mladenči so stali okrog altarja Marije Device, ki je bil ves z lilijami ozališan in vsa cerkev je bila obilno razsvitljeua, duhoven pa jih je podučil v primernim ogovoru zastran namena in koristi te družbe, in je razložil dolžnosti družnikov. Vsi mladenči so ua glas obljubili, de
•) Glej poprejšnji list. Pustimo pa še naslednje verstiee . naj sleherni vidi, kako su tudi goreči svetovni ljudje za cerkvene lepoto vneti.	Vred.
hočejo Bogu in njegovi cerkvi zvesto služiti in si na vso moč za čistost serca prizadevati. V tem jc zaznaninjan poglavitni namen te koristne družbe. Blagoslovljene so jim bile potlej podobe Murije Device neomadežaniga spočetja, sv. Jožefa in sv. Alojzja, namenjene za njih zbornico ali družbinsko stanico. Med sv. mašo so bili tlružniki obhajani. Potem je pridigar v is. čust. grof t' ou-d en ho ve zopet v ogovoru popisoval sedanjo spačenost, nevarnosti, in kako potrebne dc so mlatlenške družbe kukor zmed nuj boljših pomočkov sv. vero ohraniti in sc zupeljivosti obvarovati. Popoldne pu jc spodbudno opravilo tu lepi po-četek dokončalo. Neki dosihmal protestaušk mladeneč se jc zmoti odpovedal, katoliško vero spoznal iu jc vesel precej v družbo stopil. — V Ostrigonu so 2. t. m. sam kardinal in pcrvostolnik kerstili in birmuli izraelca Leopolda G r o s s - a. c. k. vojenskigu lekurju. — V V u k o v u r u so imeli k koncu rožnika ljudski misijon v velik prid ondotniga narodu; govori so bili v ilirskim in nemškim jeziku. Posebno ginljivo jc bilo sv. Ohhujilo otrok in obnovljenje kerst ne obljube, pri čimur sta bila grof KI t z in njegova žena kukor priči in stu sama peljala otroke k Božji mizi. — „Universu piše zastran unih 3(10 usmiljenih sester, ki jih je rusovski car od predniku družbe remptoristic prosil, tle 120 sester je že poslanih v Petrograd, družili 380 bo nusledvalo. — V severo - atnerikanski deržavi Jovu je žetev veliku, uli delavcov malo; 12 občin ima popolnumu dokončane cerkve, pa nc eniga duhovna ne, de bi sv. opravilu opravljul iu Gospodovo cedo pusel.
Drobtine.
Sc zmiraj čudeži. Pri sv. Ani d' Auray na Francoskim seje pretečenigu mesca tole dogodilo. Mlutlu oseba iz Port - l.ouis-u jc bilu od 8 let sem nu nogah tuko hroma, de brez podpore ui moglu stopinje storiti, in roka jc bilu kakor omertvena na persi prilcpena. Noben zdravnik in nobeno zdravilo nič ni zdulo. Obljubi sc pu k sv. Ani, in ko je bilu tje pripcljuna in je 10 minut preti čudežno podobo klečulu, čuti nekak pretres v sebi, iu zdi se ji kakor de bi slišala besede: „Vstani, ozdravljena si!-1 Res vstane in stermi, ko je zunioglu iti in roko stegniti in obračati kakor je hotla. Nekaj minut pozneje gre k studencu, loo stopinj otl kapele, in sc verne brez vsake pomoči in brez utrudenju. To se jc 8. mal. serp. ob 3. popoldne pred veliko množico prič godilo. Naznunivec pravi: „Nikoli ne bom pozabil, kako sladko sini bil ginjen.. ko sim vidil veselje ozdravljene in solze njeniga očetu, ko jc ugledal svojo hčer popolnama ozdravljeno-.
Hcsetle zveliča nitju služabnika Ho i j iga 1'ctra Furerja.
Nič na svetu ni tako zanesljivo kukor Boga ljubiti, njem u dopasti, mu pokoren biti in vse zaupanje na njega staviti.
Kdor Jezusa ljubi, nc more nič terpeti v svojih mislih, besedah, djanjih. kar hi bilo tutli le kolikaj ljubezni Jezusovi nusproti.
Prosim te. poslušaj -1 prav nebeške učenice. namreč: ljubezen, poterpežljivost. molčečnost, popolnama ponižnost.
Nc stane že ravno toliko, ponižin biti; tri stopinje popeljejo na verh tc čednosti. Perva: Ako človek iz celiga serca verjame, de je nar manjši zmed vsih ljudi. Druga: Ako radi vidimo, de tudi drugi otl nas tako mislijo. Tretja: Ako smo zadovoljni, tle slehern od nas nizke misli ima.
Tri reči smo svojim višjim dolžni: Njih volji podložnost; njih časti spoštovanje; njih osebi uli peršoni pa ljubezen.
Zudovoljnost je menjarnica, ki prav veliko nese.
Pogovori z gg. iiopisovavci.
G. G. v M.: Zu podobice, ki jih nam za zdaj primanjkuje, hočemo poskerbeti. — G. B. v H.: Milovoje povemo, dc nismo prejeli dokončanja Vušigu spisa, ki smo ga željno pričakovali; se je teduj mogel list zgubiti. Dopis naslednjič.