i' ' 1 .1 .»■■itliMWlh OGLAŠAJTE V ir?ivT A ai[ TivT/T^onn ADVERTISE IN NAJSTAREJŠEMU H lXJ /a K. 1 i 1-^ hc /\\/ r\J i il i THE OLDEST SLOVENSKEMU SLOVENE DAILY DNEVNIKU V OHIO m eV JL. ^ JL, JIL, JšL, JIL. JIL T JL. ^ JfL. IN OHIO ★ EQUALITY ★ Izvršujemo vsakovrstne Commercial Printing of tiskovine NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI All Kinds VOL. XXXI. — LETO XXXL CLEVELAND. OHIO, TUESDAY (TOREK), JULY 13, 1948 ŠTEVILKA (NUMBER) 135 VOL. XXXI. — LETO XXXL CLEVELAND. OHIO, TUESDAY (TOREK), JULY 13, 1948 ŠTEVILKA (NUMBER) 135 Novi grobovi MATT INTIHAR Kot smo včeraj poročali, je po težki operaciji preminil v Mt. S i n a i bolnišnici poznani Matt Intihar, star 57 let, stanujoč na 20921 Goller Ave. Družina je dolgo let živela na 15255 Saranac Rd. Rojen je bil v Skrilih pri Igu, kjer zapušča sestro Margaret in več sorodnikov. V Ameriki se je nahajal 39 let in je bil član društva V boj št. 53 SNPJ ter društva Blejsko jezero št. 27 SDZ. Zaposlen je bil 37 let pri Browning Crane Co. Tukaj zapušča soprogo Mary, rojeno Nose, doma iz Struge pri Dobrem polju na Dolenjskem, sinova Matt ml. in Ed-warda, hčer Mrs. Almo Eppick, štiri vnuke, tri sestre v Lorain, Ohio: Mrs. Agnes Jančar, Mrs. Prances Tomažič in Mrs. Mary Udovič, ter veliko sorodnikov. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob 8:45 uri iz Želetove-ga pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St., v cerkev Marije Vne-bovzete ob 9:30 uri in nato na pokopališče Calvary. * STANLEY SKOPELLI. Nagloma je umrl v petek popoldne Stanley Skopelia (Step-ko), star okrog 55 let in stanujoč na 2150 W. 58 St. Rodom je bil Srb ter je bil samski. V Ameriki se je nahajal od leta 1934. V Zemuniku v Srbiji zapušča brata Božo, tukaj pa bratranca Eli Oluich, ki oskrbuje pogreb, kateri se bo vršil danes popoldne ob dveh iz Gr- - dinovega pogrebnega zavoda. ■ ♦ JOHN MUCHITSCH Snoči ob šestih je preminil na svojem'domu John Muchitsch, star 77 let, stanujoč na 1241 E. 169 St. Rojen je bil v vasi Trava pri Kočevju, odkoder je prišel v Ameriko v marcu 1947. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Karo-lino, rojeno Vesel, in sina Johna v Toronto, Canada, sina Rudolfa in hčer Mrs. Karoline Fisher v Olean, N. Y., sina Josepha , ter v Brooklyn, N. Y., hčer Mrs. Rose Janiz. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob 8.15 uri iz Svetkove-ga pogrebnega zavoda na 478 E. 152 St. v cerkev sv. Jeromija ob 9- uri in nato na pokopališče Calvary. . ADAMItEVA ANALIZA SPORA MED TITOM IN KOMINFORMO Sodi, da gre za nesoglasje v taktiki, ne pa v načelih v zadnje slovo članice društva Camiola Hive št. 493 TM so prošene, da pridejo nocoj ob 7.30 v Zeletov pogrebni zavod na 6502 St. Clair Ave., da izkažejo zadnjo čast umrli članici Antoniji Levstek. V prid otrokom na igrišču Nocoj se bo v Centralni orožarni vršila tekma v rokoborbi, katere čisti dobiček je name-^jsn v sklad za nabavo mleka za otroke na javnih igriščih. V to svrho je vodstvo pod Jack Gansonom priredilo vspored, na katerem bosta nastopila dva svetovna čampijona, Amerika-nec Frank Sexton, ki se bo pomeril z britskim čampionom Whipper Billy Watsonom. Po-leg njiju bosta nastopila tudi dva prvaka iz Wisconsina, Johnny Demchuk in Bob Cum-"lings. Za spremembo in da bo program čim bolj zanimiv, boste tudi nastopile Adele Spudis in Jean Miller. Pozdravi Pozdrave pošiljate iz Franklina in Chanute, Kansas, kjer se nahajati na obisku pri sorodnikih, Louise Kozan in Fran ces Pirnat. Louis Adamič je z dne 11. julija napisal za "New York Star" (naslednik lista PM) članek, v katerem je podal analizo glede spora med Jugoslavijo in Kominformo. Članek v omenjenem listu je nekoliko skrajšan, mi pa ga pri-občamo v celoti, kakor ga nam je Mr. Adamič osebno dostavil. Glasi se; Spor med Kominformo in Ti-* torn je izzval najrazličnejša ugibanja in pojasnila. Nekaterim služi za poizkus, da se razpre-de zamotane teorije in ga zve-že z vsemi kritičnimi vprašanji sodobnega sveta. V večini poročil, uredniških člankov, kartunov in "analiz" o sporu, ki sem jih videl v zadnjih dvanajstih dneh v ameriških, kanadskih in britskih listih, je zelo malo resnice. Tolmačenje z desne kot leve je napačno Oni, ki mrzijo vse, kar je "rdečega", kar poskakujejo od veselja. V železni zavesi se je pojavila razpoka! Lutka Tito, (ki pa, kakor se je nenadoma pokazalo, sploh ni bil nikoli nobena lutka), se je uprl svojim gospodarjem v Kremiinu, (kateri, kakor se je zdaj istotako nenadoma pokazalo, sploh niso bili nikoli njegovi gospodarji). Nacionalistični Tito je preko noči postal branitelj jugoslovanske neodvisnosti. Častihlepni Tito se je postavil na čelo vzhodno-evropskega punta proti Stalinu. Tito je začel flirt z ERP-om (Marshallovim planom), ker se nahaja v gospodarski stiski. Itd., itd. In ves ta senzacionalizem prihaja v po-štev pri računih, kako bi mogla visoka komanda "mrzle vojne" spor najboljše izrabiti kot vodo na svoj mlin. Na drugi strani pa si voditelji in časopisje večine komunističnih strank širom sveta, prav tako komunistična stranka v Zedinjenih državah, prizadevajo v potu svojega obraza, da bi dognali točni značaj Titovih napak in oddaljitev od komunistične linije. Isti pisatelji, ki so skozi pet let smatrali komunistične voditelje v Jugoslaviji za najodličnejše komuniste pod soncem, sedaj iščejo slame, da bi dokazali, kako so se ti Jugoslovani ločili od "linije" in postali "krivoverski" ter zanesli razdor v edinstvo komunistične teorije in pokreta. V svoji nevednosti in gorečnosti so posegli v oni dobro znani arzenal potvarjanj, ki se imenuje "kapitalistični tisk", da v njem najdejo municijo za ''obračunanje" s Titom. "Spor je samo prekanjena gluma", pravijo "eksperti" Najimenitejšo razlogo so po-gruntali taki "eksperti" za slovanska in jugoslovanska vprašanja, kakor sta Rebecca West in Kravčenko. Po razlogi teh in podobnih "ekspertov" sploh ne gre za noben spor, temveč cela stvar ni nič drugega kot del prekanjene glume, katero sta skuhala Stalin in Tito, da bi z njo varala in mešala za-padni svet. V prihodnjem prizoru bo Sovjetska armada mar-širala preko Balkana, kar bo prineslo zapadno civilizacijo in njeno poglavitno "braniteljico" Turčijo, samo en palec od njene "večne propasti." Besede — prazne besede, in nič drugega! Jugoslovani niso nikoli, niti pred sporom ali po sporu, podali niti ene izjave ali objavili enega samega članka, v katerem bi se našel celo najmanjši namig, da v kakršnem koli pomenu besede želijo postati neodvisni od Sovjetske zveze v takem pomenu besede, kakor si "neodvisnost" razlagajo nenačelni duhovi v Angliji in Ameriki, kadar si domišljajo, da mislijo o problemu malih narodov v sodobnem svetu, ki so izpostavljeni političnim igram velikih sil. Jugoslovani niso nikoli, pred sporom ali po sporu, niti z eno besedo namignili, da ne spadajo v sovjetsko sfero, ali da želijo, da bi kdaj prišel dan, ko bi ne bili v tej sferi. Ne glede na to, kaj se danes poroča in piše, dejstvo ostane, da je bila centralna točka vsega jugoslovanskega mišljenja v vojni in po vojni — iB je .tudi,SEDAjda je obstoj Sovjetske zveze zanje najboljše jamstvo najvišje neodvisnosti, katero more uživati kak majhen narod v sodobnem svetu. Stališče Jugoslavije napram "Wall Streetu" nespremenjeno Spor se ni niti najmanj dotaknil odkrite jeze Jugoslovanov napram Zedinjenim državam, ali točneje povedano, napram "Wall Streetu", kot bazi svetovne reakcije, ki stoji na čelu imperializmu in pogonu za tretjo svetovno vojno. Celo tisti, ki samo malenkostno poznajo značaj in stremljenja Nove Jugoslavije, bi morali vedeti, da je ni sile na svetu, bodisi materialne ali ideološke, ki bi mogla pognati sedanje voditelje in ljudstvo v aktiven konflikt proti Sovjetom, Kako pa je potem prišlo do tega spora? Na eni strani slabe manire, ki gredo skupaj z idejo nekaterih voditeljev v Sovjetski zvezi in pri Komin-formi, da bi Jugoslavija morala storiti to m ono ali podvzeti take ali enake korake; na drugi strani ozlovoljenje radi takih manir, akoravno so razumljive v luči strahu pred tretjo svetovno vojno, ki vodi vsa dejanja in nehanja nekaterih sovjetskih voditeljev v njihovi mrzlični odločnosti, da mora biti sovjetska sfera pripravljena, ako pride do vojne. Tako ozlovoljenje se pojavlja med Jugoslovani celo v istem hipu, ko priznavajo, da so take in enake ideje v resnici dojjre ideje. "Andy" iz Clevelanda in "Andy" 2danov v Moskvi Pred nekaj leti je na moji farmi v Lelaware Valley delal nekdanji tovarniški delavec Andy iz Clevelanda, ki je prišel v Ameriko kot izseljenec iz Jugoslavije. Nekega dne je udarila strela v neko drevo in raz klala eno njegovih vej. Ko sem rekel Andy ju, da naj poškodovano vejo odžaga, je hitro in Grški monarhisti zahtevajo zopet ameriško pomoč ATENE, 10. julija — Grška monarhistična vlada je zopet zaprosila Zedinjene države, naj ji pošljejo vojaško pomoč. Ta zahteva za nadaljno pomoč prihaja istočasno z vestmi, da je monarhistična ofenziva v področju Grammosa v zastoju. Grški premier Temistoklej Sofoulis je časnikarjem izjavil, da je vlada po sestanku z visokimi ameriškimi uradniki, sestavila "memorandum," v katerem navaja svoje vojaške potrebe. . Kaj prav za prav zahtevajo grški monarhisti, še ni natančno znano. Neki vladni uradnik je izjavil, da vlada zahteva denar, da bi zvišala vojaško silo za 40,-000 mož in bombnike za zračno silo. NA ItfADŽARSKEM SO PRIJELI TRI KATOLIŠKE DUHOVNIKE BUDIMPEŠTA, 11. julija. — Javni tožilec je danes dvignil obtožnico proti trem rimo-ka-toliškim duhovnikom in dvema uradnikoma Katoliške akcije, ki da so "ščuvali" ljudstvo proti vladi. V odsotnosti se bo sodilo pobeglega direktorja Katoliške akcije Zsigmonda Michalovica, ki je obenem obtožen, da je zloglasni madžarski časnikar Mi-chalovic, ki je za časa vojne vršil "vojne zločine." Trije duhovniki so bili aretirani. ITALIJA ODOBRILA MARSHALLOV NAČRT RIM, 12. julija — Italijanski parlament je dalles z 297 proti 96 glasovom odobril Marshallov načrt za Italijo in pogodbo z Zedinjenimi državami. Stavke pa še vedno zavirajo italijansko industrijo. Sedaj so zastavkali petrolejski delavci, ki zahtevajo 49 odstotkov povi-šice, širi pa se tudi stavka delavcev, uposlenih pri plinskih družbah. PERUJSKA VLADA UVEDLA IZREDNE VOJAŠKE MERE LIMA, Peru, 11. julija. — Perujska vlada je danes naznanila, da so vsled izrednega stanja v državi vse ustavrie pravice suspendirane. Ukaz je v zvezi z včerajšnjimi delavskimi nemiri. Vladin komunikej pravi, da je več delavskih agitatorjev bilo aretiranih in da bo do čete imele pravico streljati na agitatorje, ki ne bi poslušali ukazov. Pri sinu Mr. in Mrs. George Turopo-Ijac se nahajata na obisku pri sinu Jacku v New Yorku, odkoder pozdravljata vse prijatelje in znance. GROMIKO BO V PETEK ODPOTOVAL DOMOV LAKE SUCCESS, N. Y., 12. julija—Prihodnji petek bo odpotoval iz New Y'orka v Sovjetsko zvezo zastopnik sovjetskega zunanjega ministra in glavni sovjetski delegat pri organizaciji Združenih narodov Andrej Gromiko. To so prve "počitnice," na katere gre Gromiko, odkar je pred devetimi leti prišel v Zedinjene države. Naročajte, širite in čitajte "Enakopravnost!" skoro avtomatično odvrnil; "Grem po sekiro in jo bom odsekal." Po mojih mislih bi bila žaga bolje služila namenu, ampak ker mi nevihte, kadar sem utrujen od dela, prijajo in olajšajo napetost mojih živcev, nisem vztrajal. Andy, tipičen Jugoslovan, je globogo neodvisen, ampak je navadno pripravljen iti z vami pol poti na podlagi kooperacije in medsebojnega reš-pekta. Ker sem svetoval žago, mu je bilo veliko na tem, da bi njegova obveljala. Razklano vejo je torej odsekal, ampak z delom se mu ni nič mudilo. Konec konca je bilo vseeno; drevo je izgledalo prav tako dobro, pa če je bila veja odžagana ali odsekana, takoj ali pa čez nekaj čaaa. Kadar sem v naglici ali če sem bil slabe volje Andyju ukazal, naj stori to ali ono, se je često zgodilo, da tega kar sem ukazal, bodisi ni storil ali pa je bilo delo slabo opravljeno. V sporu gre za krizo v človeških odnošajlh Ako by Andrej Zdanov poznal Andyja, bi do spora morda sploh ne bilo prišlo. Ampak ob mislih na Andyja si tudi lahko predstavljam, da so Jugoslovani s svojimi posebnimi značilnostmi lahko v veliko preglavico sovjetskim voditeljem, ki so odgovorni za varnost svoje dežele, ki je delno navezana na Jugoslavijo in ostalo vzhodno Evropo. V položaju med Dvema svetovoma ni nobenega dvoma, na kateri strani je Jugoslavija danes, ali na kateri strani bo ostala. Kriza med Kominformq in Jugoslovani ni politična, temveč gre za potežkoče v človeških odnošajih. Morda sta več ali manj krivi obe strani; v bis- tvu pa je cela stvar povsem človeška, naravna, neizgibna; s stališča Sovjetske sfere bo imela stvar morda končno več dobrih kot pa slabih posledic. Spor se bo rešil, ako bosta obe strani priznali napake, bodisi v manirah ali drugačne, se oprostili druga napram drugi, in se zedinili v znamenju kompromisa. Jugoslovanski voditelji poznajo svoje ljudstvo Še enkrat—nobenega dvoma ni, na kateri strani stoji Jugoslavija, bodisi v miru ali vojni. Ampak zdi se mi, da želi Tito svoje razdražene sovjetske prijatelje prepričati o sledečem: da ako bo Jugoslavija delala stvari, kakor se nji sami zdi primerno in v ozračju dobrih manir in medsebojnega spoštovanja, bo večja opora v prihodnji vojni, ako "Wall Street" ne bo odnehal, dokler je ne začne, kakor pa bi bila, ako se ji bo skušalo ukazovati; da bo dejansko brez vrednosti, ako bodo v svojem strahu pred vojno pozabili na občutljivosti Jugoslovanov in jih skušali tirati v drastična podvzetja, kakor na primer kolektivizacijo zemlje, predno sta ljudstvo in državni aparat pripravljena nanje. Sedanji jugoslovanski voditelji poznajo svojo ljudstvo. Od 1941 naprej so. oni in ljudstvo šli skupaj skozi velike preizkušnje. Med njimi obstoja globoka vez, in voditelji čutijo, da vedo bolje kot kdo drugi, kaj je potrebno in mogoče v Jugoslaviji. Jugoslovani se obnesejo v vojni le, kadar jim je jasno, da se borijo za svobodo, v miru pa kot svobodno ljudstvo s svojim lastnim tempom. Oni so edini, ki so pooblaščeni razlagati pomen "svobode" v njihovem besednjaku. Truman pozvan, naj pove, koga hoče za sokandidata Največ izgledov, da bo nominiran, ima senator Alben T. Barkley iz Kentucky FILADELFIJA, 12. julija—Demokratični voditelji zbrani na konvenciji so danes pritisnili na predsednika Trumana, naj definitivno pove, koga bi hotel za svojega podpredsedniškega druga. Delegati na tekoči konvenciji* demokratske stranke hočejo, da se čim prej nominira celi tiket, konča z dnevnim redom in zaključi konvencijo. Izgleda skoro sigurno, da bo končno izvoljen 70 let star senator Alben T. Barkley iz Kentucky, ki je imel na konvenciji otvoritveni govor. Delegati so Barkleyev govor navdušeno pozdravili, nakar je močna skupina začela zahtevati, da se ga nominira za podpredsedniškega kandidata. Le še nekateri voditelji stranke poskušajo, da bi našli moža, ki bi bil bolj sprejemljiv. Gov. William Preston I^ne odklonil nominacijo Skupina demokratov, ki se še vedno ni izrekla za Barkleya, je sprožila močno gibanje, da se za podpredsedniškega kandidata imenuje governerja Mary-landa W i 1 li a m a Prestona Lane-a. Toda tudi Lane je danes zvečer sledil vzgledu sodnika vrhovne sodni je Williapaa O. Douglasa in nominacijo odločno odklonil. Notranji tajnik Julius A. Krug je po demonstracijah za Barkleya izjavil: "Izgleda, da je Barkley notri." Za razliko od konservativcev, ki so hoteli, da se nominira Lane-a je skupina new-dealer-skih demokratov predlagala Oscar ja R. Ewinga iz New Yorka, ki je administrator federalnega varnostnega urada. Člani delegacije iz Kentuckya so izjavili, da bodo predlagali za podpredsedniškega kandidata senatorja Barkleya. Gov. Earl C. Clements, predsednik delegacije, je rekel, da sicer niso dobili pristanek Barkleya, da pa ga hočejo predlagati kljub temu. Senator Tydings odklonil nominacijo v prid Barkleyu Senator Milliard E. Tydings iz Marylanda, ki je imel za sabo celotno 20 članov broječo delegacijo, je danes odklonil podpredsedniško nominacijo v prid senatorju Barkleyu. Rekel je, da dejansko nikoli ni bil kandidat in da rajši ostane v senatu. Obljubil je, da bo storil "vse, kar je v moji moči, da pomagam Barkleyu." Poleg omenjenih treh je sicer bilo še nekoliko kandidatov, ki so se potegovali za podpredsedniško nominacijo, toda njihovi izgledi so pičli. Tako je kongres-nik iz Massachusettsa John W. McCormack sam naznanil svojo lastno kandidaturo, češ da so se pojavili močni čuti za nekega vzhodnjaka. Omenjalo se je tudi ime bivšega direktorja OPA Chester Bowlesa, svoj kampanjski urad pa ima še vedno odprt senator Joseph C. O'Mahoney, katerega pa nihče ne smatra za resnega kandidata. Truman bi rajši Lane-a kot pa starega Barkleya Baje je predsednik Truman bil povsem naklonjen Lane-u, ki je nova osebnost v državni po- litiki in poleg tega predstavlja vzhodno obrežno področje. Nekateri voditelji verujejo, da bi bilo dobro imeti novega, doslej še ne toliko znanega moža, ki bi časnikarjem dal priliko, da povedo nekaj novega v zvezi z demokratsko stranko. Toda ker je Lane zavrgel kandidaturo, so se čuti začeli ohlajevati. Senator Barkley je postal najbolj resen kandidat za podpred-niško nominacijo, kljub svojemu lastnemu obotavljanju in obotavljanju predsednika Trumana. Iz Washingtona poročajo, da Barkley prihaja iz države, ki je preblizu državi predsednika Trumana in da je poleg tega tudi njegova visoka starost proti njemu. Po vseh prizadevanjih, da se najde najbolj priročnega kandidata in ko so vse karte bile vržene na Barkleya, je slednji izjavil: "Izgleda, kot da bodo poslali prepečenec vseokrog in ko pride nj^e^se bo popolnoma ohladil. Jiaz nimam rad hladnih prepečencev—rajši imam vroče." * Mrs. Roosevelt ne bo šla na demokratsko konvencijo HYDE PARK, N. Y., 12. julija—Danes je bilo naznanjeno, da Mrs. Franklin' D. Roosevelt ne bo šla na tekočo demokratsko konvencijo v Filadelfiji. Razlogi niso bili podani. "Wallace-for-President" odbor ustanovljen v Euclidu V Euclidu je bil ustanovljen odbor "Wallace-for-President," ki je za sredo 14. julija ob 8. uri zvečer sklical sejo, na kateri se bo razmotrivalo o protestu proti državnemu tajniku Hummelu, ki poskuša preprečiti, da bi Wal-laceovo in Taylorjevo ime ne bilo postavljeno na glasovnico v Ohiju. V odboru se nahajajo sledeči: John De Vito, predsednik; Frank Žagar, podpredsednik; Emma Koračin, tajnica; člani izvršnega odbora pa so: Paul Carvelli, Frank Podboršek, Ben Grey, Frank Ludwig, Harry Li-net, Tony Adams, Mrs. N. Ab-rams in Mrs. N. Sinkovich. Jutrišnja seja odbora se bo vršila v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Seja Farmskega odbora Redna mesečna seja Farmskega odbora SNPJ se vrši v četrtek 15. julija v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Zastopniki in odborniki so prošeni, da se seje udeleže v velikem številu. Na pool van ju Poznana John in Adalyne Ce-celic iz Willoughby, Ohio, se s svojim sinčkom "Duke" nahajata na potovanju po raznih zanimivih krajih. Pozdrave pošiljajo iz Indians in Illinoisa. Mrs. Cecelic je tajnica društva "Napredek," št. 132 ABŽ. Mnogo zabave in srečen povratek! STRAN 2 enakopravnost 13. julija 1948. "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) - For Six Months—(Za šest mesecev)--- For Three Months—(Za tri mesece) - -$8.50 - 5.00 - 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$10.00 — 6.00 — 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. DEMOKRATSKA KONVENCIJA Včeraj so demokrat je otvorili svojo konvencijo. Ta konvencija se vrši v znaku totalnega pesimizma, resigna-cije in pomanjkanja vsakega navdušenja. Za razliko od republikanske konvencije je demokratska o tvor j ena v brezupnem iskanju predsedniških kandidatov, ki bi še lahko rešili, kar se še rešiti da. Izgleda pa, da je edino ime, ki je še ostalo, ime sedanjega predsednika Harry Trumana. Pred štirimi, osmimi, dvanajstimi in seštnajstimi leti so se konvencije demokratske stranke vršile v znaku samozavestnega prepričanja, da zmaga ne bo izostala. Danes pa to samozavestno prepričanje najbolj upravičeno gojijo republikanci, ki smatrajo, da je prišel njihov čas. Rooseveltova smrt je povzročila današnjo zmedo in celo stranko razklala v številne frakcije. Ni prišlo samo do upora reakcionarnih demokratov Juga in ne do preloma, ki ga je povzročil Wallace, ko je naznanil svojo lastno kandidaturo na tiketu nove stranke, ampak so tudi znotraj same stranke obstoječa nesoglasja postavila vse "pravoverne" demokrate, od progresivcev do reakcionarcev, v veliko dilemo. Skupina demokratov j'e sprožila gibanje, da se nomi-nira za demokratskega predsedniškega kandidata gen. Dwight Eisenhowerja. Ta skupina je bila prepričana, da se lahko zamenja progresivno politiko Roosevelta z vojnim rekordom gen. Eisenhowerja. Toda Eisenhower je odločno odklonil vsa vabila—zakaj ni težko uganiti. Tudi sodnik Vrhovne sodnije William O. Douglas je prišel v poštev za demokratsko predsedniško nominacijo, toda vsi napori, da bi se ga pridobilo za kandidaturo, so doselj propadli. Tako je ostal samo Truman—Truman, v katerega mnogi ne zaupajo, toda katerega se morajo, hočeš nočeš, okleniti, ker drugega sploh ni. V ozadju konvencij dveh glavnih ameriških strank ni samo vprašanje, kdo bo pri prihodnjih volitvah zmagal, ampak tudi je vprašcfije, katera od treh glavnih strank bo padla na zadnje mesto. Realistični demokrat je se menda bolj bojijo Wallacea in nove progresivne stranke, kakor pa republikancev. Kajti če so se s fatalizmom udali porazu pri volitvah in glede svoje tekme z republikanci ne gojijo nobenih iluzij, jim vendar še ostane up, da bodo predstavljali glavno opozicijo in prekosili vsaj Wallacea in novo progresivno stranko. Na tekoči konvenciji demokratov prav gotovo ne bo vladalo nobeno iskreno navdušenje. Konvencija se bo razvijala popolnoma poslovno, birokratsko in z resignira-nim sprejetjem dejstev, takšnih kot so. Nova progresivna stranka bo imela svojo konvencijo 24. in 25. julija. Lahko že sedaj z absolutno sigurnostjo rečemo, da na tej konvenciji ne bo vladalo ozračje pesimizma in zmedenosti, ampak ozračje tistega navdušenja in mladostnega poleta, ki ga srečujemo na vseh shodih novega političnega gibanja. Pod vodstvom Henry Wallacea in Glen Taylorja je bila ustvarjena nova poltična stranka, ki sloni na progresivnemu programu pok. predsednika Roosevelta. Medtem pa se za današnjo demokratsko stranko tega ne more reči. Odkar je Roosevelt umrl je tudi demokratska stranka postala stranka, ki nikakor ne odraža razpoloženje in čute starih in vernih demokratskih volilcev, ampak verno caplja za republikanci in v nekih primerih jo pri reakcionarni zunanji in notranji politiki celo prekaša. Da, demokratska stranka ima svojo formalno konvencijo. Koncem tega meseca bo položaj na ameriški politični pozornici popolnoma jasen. Tedaj se bo začela volilna kampanja in od treh političnih strank bo odvisna usoda Amerike za bodoča štiri leta. Novembra meseca pa bodo končno besedo spregovorili volilci in nobenega dvoma že sedaj ni, da bo ta končna beseda postavila odnos moči na pravo mesto. UREDNIKOVA POSTA Piknik društva "V boj" štev. 53 SNPJ Prihodnjo nedeljo 18. julija, bo po delgih letih imelo društvo "V Boj" št. 53 SNPJ svoj društveni piknik in to na farmi SNPJ, Chardon in Heath Rd. Stari pionirji društva nam pravijo, da ni društvo imelo svojega piknika že nad 30 let. Društvo je po običaju imelo svojo prireditev vedno drugo nedeljo v novembru, to je na dan obletnice svoje ustanovitve. Nikoli se pa ni podalo ven v prosto naravo. To leto pa, ker smo ta datum za našo edino prireditev oddali tukajšnji Slovenski zadružni zvezi, katero podjetje obhaja svojo 35-letni-co obstoja, smo se morali tako odločiti za piknik. Prvič torej po mnogih letih bo imelo članstvo našega društva priliki iti v prosto naravo, to je stari in mladi, tako da se se bo vsem zadostilo; prišla pa bo enkrat skupaj ta lepa velika družina društvenikov. Seveda, pri tem upamo in pričakujemo tudi poset od . s t r a n i vsega članstva SNPJ v Clevelandu in iz okolice, članstvo društva "V Boj", vedno veliko žrtvuje za naše narodne kulturne in civične aktivnosti, in pri-tem seveda veliko prispeva v razne dobre namene. Zato smelo pričakujemo od strani članstva obilno udeležbo 18. julija. S tem nam bo mogoče napraviti kak groš, tako da bomo še v bodoče mogli vršiti našo napredno vlogo. • Odbor je že na delu in bo skrbel, da (ko pridete med Vbojčane), ne boste ne lačni in ne žejni. Vsega bo dovolj za vse. Ravnotako bo dovolj zabave pod košatim drevjem na tej prijetni farmi SNPJ. Lahko boste balinali, igrali karte in se drugače zabavali ob čaši mrzle pive. Za tiste, kateri nimate svojega auta, se je preskrbelo, da ba vozil buss "in sicer ob 1:30 popoldne izpred SDD na Waterloo Rd., vrnil pa se bo ob 8. uri zvečer. Zato ste prošeni vsi tisti, kateri želite vožnjo z busom, bodite točno na mestu ob določeni uri. Za lačne bo skrbela v kuhinji Mrs. M. Erjavec in njen kuhinjski štab. Za žejne bo pa skrbel "čif" natakar F. Završ-nik ter John Šorc in njihovi po-magači. Tisti, ki imate svoj avto, se lahko podate na prostore že dopoldan, če tako želite in vzamete svoj "lunch" z seboj ali pa boste dobili tam že pripravljene jestvine, kakor si pač zaželite. Mrs. Erjavec bo že skrbela, da ne boste lačni. Starejšim članom priporočamo, da obvestite tudi vaše mlajše sinove in hčere, ki so člani naše velike SNPJ, da se vdeleže tega piknika s svojimi malimi, ker tudi za te je obilo zabave na teh prostorih, odkar je urejeno dobro otroško igrališče. Naj se enkrat vsi člani društva res zberemo skupaj in se po dolgih letih zabavamo prav vsi v prosti naravi, na svežem zraku, katerega vsi več ali manj potrebujemo. Tudi na naše zadružničarje apeliramo, da se odzovejo našemu klicu. Usluga za uslugo, naj bo naše geslo! Ostalo članstvo našega Clevelanda in tudi zunanje člane iz bližnjih naselbin bomo gledali še posebno pogostiti. Vi le pridite in prinesite svoj groš s seboj, za ostalo bo-nfo pa mi skrbeli! Torej, nasvidenje v nedeljo na SNPJ farmi ob zvokih dobre godbe Barbič Jr. za tiste, ki radi plešete tudi polke in valčke. J. F. Durn, tajnik. Prošnja Prosi se družino, ki je preskrbela pogreb z a pokojnega Joseph Kašiča iz Chicaga, ki je bil doma iz Grmade pri Trebnjem in je umrl pred nekaj leti v mestni bolnišnici ter bil pokopan v Clevelandu, O., da se zglasi ali sporoči' podrobnosti Dr. L. A. Starce, 6411 St. Clair Ave., HE 1123. Sestra pokojnika je pisala dr. Starcu iz domovine ter prosi, da bi ji preskr-bel uradno sporočilo o smrti brata, da bi ji bilo mogoče urediti njegovo zapuščino v domovini. Dva zadružna upravna odbora mislita, da brez "starih strokovnjakov" ne gre "PRAVDA" NAPADLA AftU]-RIŠKE VOJAŠKE URADNIKE MOSKVA, 11. julija. — Glasilo sovjetske komunistične stranke "Pravda", je danes napadlo skupino ameriških in kanadskih vojaških uradnikov, ki da "vihtijo z orožjem." Med napadenimi se nahajajo: bivši šef štaba ameriške zračne sile gen. Carl Spaatz, ameriški šef štaba gen. Omar N. Bradley, armadni podtajnik William H. Draper, mornariški tajnik John L. Sullivan, armadni tajnik Kenneth C. Royal, kanadski zunanji minister Louis S. St. Laurent in kanadski obrambni minister Brooke Claztoii. Mnogo bivših privatnih trgovcev se je vrinilo v naše zadružne trgovine. V mnogih primerih pa so tudi že pokazali, kakšen je bil njihov namen in njihovo delo. Pod zadružnim imenom so hoteli nadaljevati svoj posel in živeti na račun drugih. Zato delovno ljudstvo zahteva, da se trgovci, špekulanti in verižniki izločijo iz zadružne trgovine, ker je njihoiK) vodenje trgovine tuje in nasprotno našim skupnim ciljem. Na Hotizi (okraj Dolnja Lendava) ima kmetijska zadruga prodajalno, katere poslovodja je bil bivši trgovec Jožef Ružič, ki je dal zadrugi v najem tudi svoj lokal. Tako se p r a v za prav ni nič izpremenilo, le Ru-žič je laže "uspeval", prikrit za zadružnim delovanjem. Zato je okrajna zveza kmetijskih zadrug v Dolnji Lendavi po mnenju mnogih vaščanov sklenila Ružiča premestiti in na nj.;go-vo mesto postaviti novodošlega tečajnika. Toda Ružič je pridobil na svojo stran zadružni upravni odbor, ki ni hotel pristati na premestitev in izjsCvil, da bo v nasprotnem primeru podal ostavko. Podoben primer se je dogodil tudi v Gomilicah. Tu je poslovodja krajevne zadruge bivši trgovec s perutnino Janez Kovač, ki je leta in leta živel na račun prekmur skega kmeta. Tudi ta poslovodja je prejel dekret o premestitvi. Kakor v Ho- tizi, se tudi v Gomilicah upravni odbor ni strinjal s premestitvijo poslovodje in zato postavil tak pogoj: od novega poslovodje — tečajnika zahteva kavcijo 20,000 dinarjev. Pri tem se odbor sklicuje, da je tudi dosedanji poslovodja položil tako kavcijo. Kovaču je bilo to lahko, saj si je s perutnino mimogrede "nabrll" tako vsoto. Zdaj pa so člani upravnega odbora pozabili, da je Kovač dolgo časa živel tudi na njihov račun. Dva člana, ki sta zadružni trgovini posadila tehtnici, sta celo takoj zahtevala vrnitev tehtnic in tako pokazala, da sta jo posodila prav za prav Kovaču, ne pa zadrugi. Na teh dveh primerih vidimo, kako ponekod zadružniki in upravni odbori nasedajo starim prevejanim trgovcem in pozabljajo na njihovo špekulant-sko delovanje. Če že ne pozabijo tega, pa se boje, da mladi tečajniki ne bodo zmožni voditi trgovine. Toda prav naloga zadružnikov je tudi, da tečajnikom omogočijo čim boljšo prakso in so jim v stalno pomoč. Tako bo v naših zadružnih trgovinah skoraj zavel nov duh in odklenkalo bo špekulantom, ki bi radi še naprej živeli na račun delovnega ljudstva. Tega naj se zavedajo tudi upravni odbori, kakršni so v Hotizi in Gomilicah, ki ne razumejo novih nalog zadružništva in se zato ne znajo otresti "nepogrešljivih strokovnjakov"; Rimska "pravica" Na sodišču v Gorici že desetletja visi obledel in zaprašen napis: "Pravica je enaka za vse!" Na tisoče Slovencev je že za Musolinijeve vladavine okušalo "enakost' 'pred sodišči fašističnega režima. De Gasperijeva Italija se ni potrudila, očediti zaprašeni napis, niti ni očistila sodniškega zbora. Vse je ostalo pri starem: napis je še vedno zaprašen in na sodniških stolih sedijo še vedno prav tisti ljudje, ki so delili fašistično "pravico." Slovenski humoristični pisatelj Damir Feigel, ki ga vsa Primorska pozna po njegovih šaljivih spisih, je že večkrat odgovarjal pred italijanskim sodiščem zaradi svoje utemeljene kritike razmer, v katerih živi slovenska manjšina v Italiji. Pred dnevi pa ga je De Gaspe-rijevo sodišče pozvalo, naj se zagovarja, ker je goriški tednik "Soča" prinesel izvleček o obravnavi proti Bitencu v Ljubljani. Sodna razprava proti Bitencu in njegovim pajdašem je pred sodiščem v Ljubljani razkrila pravo ozadje, ki se skriva za naslovom goriške "Slovenske demokratske zveze." Priznanja obtoženih so pokazala, da je ta "zveza" leglo elementov, katerih namen je, da z raznimi načini napadajo in skušajo rušiti državno zgradbo ter gospodarsko in vojaško moč nove Jugoslavije. Objava razkritij na obravnavi v Ljubljani v goriškem slovenskem listu ni zadela samo voditeljev te agenture, ki jim je strgala krinko z obraza, marveč je prizadela tudi njihove gospodarje, ki so opazili, da je s tem omajan "ugled" njihovega podjetja. Zato je Sfiligoj, predsednik omenjene "zveze," vložil pred goriškim sodiščem, tožbo proti odgovornemu uredniku "Soče" Damirju Feiglu. Seveda sta toži-telj in sodišče imela s to razpravo isti namen, zato sta tudi na razpravi nastopala z roko v roki. Slovencev, ki so imeli priliko okusiti fašistično "pravico," to ne preseneča, vendar je De Gas-perijevo sodišče v marsičem prekosilo svoje Mussolinijevske prednike, od katerih je podedovalo izkušnje za borbo proti demokratičnim silam in seveda tudi vso sodno prakso. Razpravo proti Damirju Feiglu so vprizorili po nujnem postopku, tako da niti obtoženec niti njegova obramba nista imela možnosti, seznaniti se z vsebino obtožnice in se na razpravo pripraviti. Še več! Ko je obramba predlagala, da naj se ji dovoli dokaz resnice o verodostojnosti objavljenega članka z naslovom "Voditelji Slovenske demokratske zveze—špijoni," se je De Gasperijevo sodišče postavilo na stališče, da dovoli dokaz resnice samo v primeru, če v to privoli tožitelj. Tožitelj Sfiligoj je v imenu zveze odklonil vsakršno dokazovanje o vohunstvu. Sodišče je naredilo, kar je bilo v njegovi moči in obsodilo Damira Feigla na eno leto zapora, na plačilo 100,000 lir globe, ker je list "Soča" užalil "zvezo" in mu odredilo še plačilb stroškov razprave in odškodnine tožitelju. Sodna razprava proti slovenskemu listu je značilna za razmere v De Gasperijevi Italiji. Ne grc^samo za to, da predstavlja ta obravnava pravni škandal prve vrste, ki se lahko dogodi Siamo tam, kjer so sodišča v rokah fašističnih elementov, marveč tudi za to, da se s takšnimi postopki in takšnimi obsodbami razgalja politika sedanje vladajoče klike v Italiji do slovenske manjšine, ki je ostala izven mej svoje domovine. Ta dogodek na sodišču v Gorici je upravičeno razburil slovensko ljudstvo v Italiji, ker Zapuščeno opekarno v Kosezah je rajon Šiška preuredil v sodoben obrat 17. junija popoldne je začela obratovati obnovljena opekarna v Kosezah, ki bo pod spretnim vodstvom rajonskega odbora šiške izdelovala opeko za lokalne in po možnosti tudi za splošne potrebe. Osemnajst let je bila ta opekarna zapuščena. Vsa ta leta niso glavni deli poslopja koristili nikomur in so zadnja leta že začeli razpadati. Le strojnica in sušilnica sta po osvoboditvi služili "Gustroju" za skladišče. Opekarna je bila last privatnika, ki ga ni prav nič vznemirjalo to, da rabimo za številne novogradnje še več opeke, kakor je morejo izdelati vse naše opekarne. Pred približno 3 meseci je prevzel zapuščeno opekarno v Kosezah rajon Šiška. Pri pregledu so strokovnjaki ugotovili manjše okvare peči. Tudi ogel-ni del poslopja, ki ga je zaradi materiala neodgovorno podrl "Gustroj", je bilo treba znova pozidati. Ureditev opekarne je prevzel član rajonskega odbora Kari Pevec, ki je kot rajonski upravnik za zgradbe dal tudi največ pobude za obnovo opekarne. Pod njegovim vodstvom in pod vodstvom Alojza Križni- ka iz Združenih opekarn je obnova hitro napredovala. K skupnim uspehom so mnogo pripomogli prostovoljci, uslužbenci električne cestne železnice, ki so pomagali pri vseh strokovnih delih. Pred nekako enim mesecem s o mehaniki cestne železnice montirali v obnovljenem poslopju stroj za izdelavo zidakov, ki ga je odkril tov. Pevec med staro šaro. Dele, ki so manjkali, so izdelali mehaniki v prostem času. V opekarni sami ni našel rajonski odbor ob prevzemu niti enega stroja. Tudi tračnic za industrijski tir ni bilo več. Te so si izposodili od kemične tovarne. Obnovljena opekarna bo na leto lahko izdelala več milijonov zidakov. Zato zasluži rajon šiška, ki je z majhnimi stroški ob pomoči delavcev cestne železnice vrnil zapuščeno opekarno naši proizvodnji, prav posebno pohvalo. Ker je pri nas gotovo še nekaj takih opekarn, kakšna je bila v Kosezah, naj bi služil rajon šiška našim okrajnim in krajevnim ljudskim odborom za zgled. KAKO KAŽE LETOŠNJA LETINA Pomladanska setev v Sloveniji je zaključena, razen v redkih poedinih primerih, kjer bodo še posejali manjše njivske površine s koruzo ali prosom. Po terenski oceni je posejane 99% površine, Te dni vrše, organi ljudskih odborov pregled posejanih površin v posameznih krajih, ki bo dal dokončne rezultate posejanih površin v posameznih okrajih Slovenije. V nedeljo, 30. maja, so divjale hude nevihte v pretežni večini krajev, ki so precej prizadele ozimne žitarice. V nekaterih krajih so žita hudo poležana. V splošnem pa je stanje posevkov prav dobro, zlasti koruze, sončnic, hmelja, krompirja in zelja. Tudi posevki krmnih rastlin dobro napredujejo. Izvršeno je bilo že okopavanje, in sicer je bilo okopano 60% nasadov koruze, 90% krompirišč, 90% njiv sladkorne pese, 60% njiv krmne pese, 50% nasadov sončnic in 90% nasadov zelja. Sadna letina v splošnem ne bo tako dobra kakor je bila preteklo leto, ker je spomladi, ko je dre v j e cvetelo, precej cvetja pozeblo. Zlasti je slana prizadela nekatere zgodnje vrste hrušk in marelic, ki so skoraj popolnoma pozeble v vseh krajih razen v Slovenskem Pri-morju. Nekoliko manj so prizadete breskve in črešnje. Čreš-nje so pozeble samo v nekaterih krajih v Slov. Primorju, sicer pa so zelo dobro obrodile. Tudi orehi so v nekaterih nižinskih predelih deloma pozebli in je, kakor kaže, najboljši pride-1 e k pričakovati v primorskih krajih. Tudi sadni škodljivci, kakor na pr. ameriški kapar, so povzročili precej škode. — Kljub dobro izvedeni škropilni akciji ta škodljiVe" š5" ni oni-čen. V okrajih Maribor-okolica in Gornja Radgona so opazili, da se je začelo sušiti mnogo dreves, ki so okužena po kapar-ju. V splošnem pričakujejo, da bo letos v državnem sektorju letina pri jabolkih za polovico manjša od lanske, v zadružnem sektorju pa bo znižana za 30%. Zaradi dežja so v vinogradih trte v bujnem cvetju. Zaradi slane, ki je nekoliko prizadela tudi trte, računajo, da bo pridelek za 5% nižji od lanskega. Ta odstotek bi se pa še povečal, če bi se deževje nadaljevalo zdaj, ko trte cveto. Po sedanjem stanju računajo, da bo v državnem sektorju pridelek dal 24 hI vina na 1 ha. "PRIMORSKI DNEVNIK" OBSOJEN Trst. junija. — V petek je višje sodišče anglo-ameriških okupacijskih oblasti v Trstu obsodilo "Primorski dnevnik na 35,000 lir denarne kazni, ker je sprejel v službo 7 upravnih uradnikov brez dovoljenja an-glo-ameriške vojaške uprave. List poudarja, da sodišče ni hotelo upoštevati dejstva, da sta dva uradnika rojena v Trstu, drugi pa so rojeni na ozemlju Julijske Krajine. Poleg tega sodišče ni upoštevalo, da manjka kvalificiranih nameščencev slovenske narodnosti zaradi preganjanja, ki ga je izvajal fašistični režim nad Slovenci. Ta obsodba, pravi na koncu, je nov dokaz sovražne politike naših bivših zaveznikov in današnjih okupatorjev v zadnjih treh letih nasproti Slovencem. To je preveč očitno kaže, da ni De Gasperijev režim prinesel nobene spremembe v odnosih do Slovencev, da še vedno vlada izrazita razlikovalna politika in da delijo rimsko "pravico" prav tisti ljudje, ki so za Mussolinija preganjali vsako demokratično stremljenje. Poinato Iz "Slovenikega poročevalca" politika, ki je prišla do izraza v drugem poročilu gen. Aireya. Ta obsodba kaže tudi na to, da se anglo-ameriški imperializem ne poslužuje sdmo fašističnih metod, ampak gradi svojo moč tudi na posledicah fašističnega ravnanja s tržaškimi Slovenci. Tatinski pohli civilne policije Civilna policija Trsta, ki je sodelovala pri tihotapljenju tobaka, premoga in tatvinah sladkorja, je zapletena sedaj v nove tatvine velikih količin bakra. Tiskovni urad civilne policije je objavil, da so v zadnjem času ukradli za več milijonov lir bakra v tržaškem pristanišču. V zvezi s to afero so aretirali 7 civilnih policistov, dva pa odpustili iz službe. "Primorski dnevnik" poroča, da je pri tatvinah sodelovala tudi vojaška policija. Poleg omenjenih policistov so zaprli tudi 20 civilnih oseb. Odpeljano blttgo je vredno 18 milijonov lir. V "Enakopraviiosti"' dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma! 13. julija 194.8. enakopravnost STRAN 3 K lljin: PRIRODA IN UUDJE (Nadaljevanje) Nekaj, kar ne more biti j Sodniki in advokati so preoblo-|ženi z delom. Vsak dan vlagajo j na sodiščih nove tožbe in. pri- Včasih je dobro in koristno, tožbe. Cele tedne razpravljajo si zamislimo nekaj, kar ne najboljši pravniki dežele o je mogel ikar leteti? blick d. d." komanditna družba " "Trust šti- ®ore biti. Zamislimo si, da se je v neki deželi posrečilo nekemu učenjaku ali skupini učenjakov, da so odkrili in dali patentirati sredstvo, s katerim se da delati vre-''le. Patent je pridobila "Sploš-'la vremenska družba." Družba je zgradila po vsej deželi vremenske postaje. Vsaka postaja ima letališče. Tisoči letal so pripravljeni vsako minuto vzleteti in napasti oblake. Skoraj vsi meteorologi dežele so ^ službi družbe. Centrala spre-]enia naročila za dež, za sneg, meglo, pa tudi, naj dežja ne bilo, na lepo in grdo vreme. 'Za vreme se bije boj. Zaželeno ^'"snie dobi tisti, ki več plača. zahtevajo lepo, drugi grdo Sferne. letalske družbe zahtevajo, da P^'enehajo dež, sneg in megla, ^a njihovi strani so tovarnarji Avtomobilov, parnikov, letal, bi-ciklov, tkanin skrajno težavnih vprašanjih; "Komu pripada oblak, ki se nahaja nad zasebnim zemljiščem?" "Ali ima Splošna vremenska družba pravico, izzvati dež na zemljišču, ki ji ne pripada, brez dovoljenja zakonitega lastnika?" "Ali je treba plačati tudi jesenski dež?" Medtem pa rastejo cene dežja, megle, snega, pa tudi cene lepega vremena. Prebivalci mo rajo zdaj plačati za nekaj, za kar prej nikdar niso plačevali, plačati morajo še za tisto malo, kar so prej dobivali zastonj. Toda ne rastejo samo cene vremenu, ampak tudi cene vsemu drugemu. K stroškom proiz- vodnje za vsako blago je treba Železniške, parniške in' priračunati zdaj še izdatke za vreme. Meso se draži, ker je seno dražje; seno pa se je podražilo, ker je dež dražji. Prav zato se draži tudi vse ostalo: žito, fotoaparatov, poletnih I krompir, galoše, vožnja po že-kopalnih oblek, letne leznici, vstopnice za gledališče. "Oblaki na kredit," "Trust šti-j Stara grška bajka pripove rih elementov" in "Nebesni sin- duje, kako je po naročilu Mino-dikat. I sa, carja na otoku Kreti, stav- Delniška družba skuša izzva- benik Dedal sezidal zgradbo s ti dež, komanditna družba pa ga tako zamotanim sestavom hod-hoče preprečiti; tirust proizvaja nikov, da človek, ki bi zašel v meglo, sindikat pa jo uničuje. ta blodnjak, ne bi več našel Kmalu nastopijo tudi v dru- venkaj. Ker je Dedal odkril gih deželah "proizvajalci vreme- skrivnost svoje stavbe, ga je na" in vedno več jih je. In že se hotel Minos ubiti. Tedaj je Dene borijo med seboj več samo dal napravil peruti sebi in svo-posamezni trusti, ampak cele jemu sinu Ikaru in oba sta zle-dežele. Na dan izide po dvanajst tela z otoka Krete. Ker se je posebnih izdaj. Prodajalci čas- ^ed poletom Ikar povzpel pre-nikov se raztečejo po vsem me- '/isoko, so sončni žarki razto stu in raznašajo vznemirljive Pili vosek, s katerim so bile pe-novice: ^'uti zlepljene, in Ikar je padel "Italijanski trusti so izmak- ^ morje ter utonil. — Ta prav-uili francoskim lepo vreme!" I -Jica je mogla vznikniti samo v "Nemčija je pretrgala množi- pradobi, ko ljudje niso skoro ne vlažnega zraka, ki so se po-1 (ničesar vedeli o ustroju ptičje-mikale od Azorskih otokov proti i telesa, o tistih zanimivih Evropi!" j 3vojstvih, ki omogočajo ptici "Konflikt v Južni Ameriki I '^teti. Ni dovolj imeti peruti pa zaradi megle!" I bodo se tako dobro naprav- Vzrokov za vojne je na izbe-ro: Afrika je oškodovala Azijo, | Japonska je poslabšala ameriško podnebje. Vojna se vname | na številnih frontah hkrati. Najhujše pa še pride. so res večja kakor pri sesalcih, a da ne govorimo o plazilcih, in za razliko s temi je stalna, t. j. skoraj neodvisna od zračne temperature. Znaša pogosto 42 do 45 stopinj, kar bi bilo človeku smrt. Hkrati je utrip srca znatno hitrejši kakor pri drugih ži- človek ni prišel na misel, napraviti si posebne pristroje. Preučavanje ptičjega ustroja ter opazovanje njihovega leta mu je pri tem neznansko koristilo. Zanimivo je, da celo ptice, ki nimajo tega ali onega pribora za letanje, slabo ali sploh ne lete. Slišali smo, da "praptiča z ribolovom do pravice Za časa Filipa Orleanskega (1830—184.8) je živel prosvetni minister Salvandy, ki je neizmerno rad ribaril. Pod mostom Konkordije je iztaknil ob Seini sijajen prostor za svoj šport. Vsako jutro je prežal na tem mestu. Nekega dne pa čepi že valih, če je n. pr. za človeka to je z veje na vejo skakutala, pravilen utrip 70—80 udarov ker je njuna okostnica bila ja- arheopteriks in arheornis nista! m ^ . lo+oin - A- 1^1 nekdo drug tu. Tudi naslednie- na minuto, znaša pri vrabcu 500, 600 in celo preko 800 utri pov. Vse te in druge posebnosti organizma, a da ne govorimo nenavadnem ustroju perutnic in repa, so se razvile kot poma gala za letanje. In ptiči so za gospodarili v zraku. Prejšnje domneve o silovitih razdaljih ki so jih preleteli ptiči, so sd sicer izkazale za netočne. No ben operjenec ne more prele teti brez oddiha tisoč ali več ki lometrov. Toda golob napravi brez odmora 500—600 km, ne ka pevčica, podobna slavcu, pa 440 km. V neki starinski knjigi je bi lo rečeno, da za bebca ni nič na svetu enostavnejše kakor let Ptice morejo letati, ker je njih okostnica toga in lahka, sprednji del pa, pretvorjen v peruti, gibljejo krepke mišice, ki so pritrjene na grebenu jako Proizvajalci so spravili I razvitega oprsja, na ramenu in ptiča, za modrijana pa nič bolj prirodne sile i^ ravnotežja. Tu na negibni, dolgi, sabljasti ključ-! zamotano. V tem izreku je brez so reke narasle od umetnega de- niči. Ptice morejo letati, ker i dvoma precej resnice, če ste ževja, prestopile bregove in od- ima njih telo svojske vzdušni- j imeli priložnost, opazovati skob zdravlienie v sanatoriiu in ci ™Gsta in sedem vasi. ce, ki lajšajo njih težo, a kosti jčevo vznašanje, naglo šviganje garete suša, kakršne še ni bilo, so pnevmatične, t. j. napolnje- lastavic, lahne zamahe ogrom- Priroda dežele ie v veli- ne z zrakom, a ne z mozgom, , , j-j--- -! kanskem prostranstvu. Strahot- kakor kosti drugih žival. Ptice je dp' t v>" 1 " ■ viharji so opustošili deželo v morejo letati, ker so njih veli- w, f " "T i": r® " - »■ ^ ko jih ni nihče pričakoval. mišice razporejene blizu s«- '"m m megla za varstvo polj konca vročini in susi. Reke pre- P''e