fobot, aadeij ^JJ sad Holidaj«. ^xxvnL Caaa Mate J« *.<*> PROSVETA __glasilo slovenske narodne podporne jednote t— Urednliki la upravnim prcutort: SS67 8. Lawndal« A te. Offlaa of Publicatioa: 2467 South LawndaU Ava. TvUphon«. Rcxkw.ll 4904 mm Juun ii. imi. n ta«_____ ^ ^ a Owfm * MtrO I, 1171. CHICAGO, ILL., TOREK, 11. JUNIJA (JUNE 11), 1935. SuUcrlpttoa 90.00 Ta*rty. Accoptmnco for taailing at apaclal raU of poataga »rorldtd for ln »orHcm 1108, Att of Oct 8, 1017, authorUod on JuM 14, IMS. STKV.—NUMHKH 119 ussolini nima gladke poti za svoj vojni pohod v Afriki ■ ^liji se razširja antif ašistična kampanja, ki nasprotuje Mussolinijcvi vojni pustolovščini v Abesiniji. Fašistična propaganda in cenzura Lkrivata pravi položaj in kažeta goljufivo iliko, toda poročevalci so odkrili dovolj dokazov, ki govore drugače. Vsakdanje aretacije L industrijskih središčih.--Anglija vedno bolj vznemirjena zaradi Abesini je 10. jun.—Italijanski na-trpi že trinajst let pod lično diktaturo, in mladi i, ki so bili mobilizirani za d službo v vzhodni Afri-sicer pokorijo Mussolini-. diktatom, vendar se opa-jni odpor proti njegovi pu-ričini, ki bo najbrž rezul-v vojni z Abesinijo. Te mnenja so poročevalci zuna-listov, ki opazujejo situaci-Italijli. inzura in fašistična propa-i sicer zakrivata resni po-in slikata dogodke v na-li luči, vendar ne moreta i dejstva, da je italijanski proti vojni z Abesinijo. mizirana opozicija je v tem intu še nemogoča zaradi ttnega policijskega siste-ki služi M ussolini ju, toda inost je, da bo prav ta opo-strmoglavila fašistični re-Antifašistično gibanje se po vsej Italiji in tajna polije aretirala že veliko števili, ki so vtihotapljale tirne med delavce v indu-[j>kih središčih, katere pobi-Mussolinijeve priprave za v Afriki. Fašističnih re i naletel na odpor, ko je z mobilizacijo v Sardiniji, ubije ta odpor, je Mussolini lil v glavno mesto Sardinije ulla Staraceja, tajnika faši-nt* stranke, toda z njim je Mila tudi bojna ladja. prijatelji Mussolinijeve k nočejo trditi, da je mobi-fija vojaštva za vojno z A-iB'i" popularna, niti ne ome-K» antjvladnih incidentov I nemškim prebivalstvom v IMto Tirolih in med slo-^iti prebivalstvom v Istri ii Primorskem. iužni Italiji se mladi fant-1 možje protivijo vojaški kl v Afriki in zaradi tega "orala "Ovra", Mussolinije- ■PJona/.na organizacija, po-iti «voje aktivnosti. taiijan.ski inteligenti so v ■*h tajno šepetajo, da je "niJ» "kala, ob kateri se i»o l! f|i,!,ti(-ni režim. Proti v Afriki je tudi kralj E-kl ' Preteklo leto obi-»Mijanrte kolonij«. Mno-rUMJ,'J" da je Mu.s solin i iz-™ r>^nont, ker ne je odločati jo Abesini je z obo-Neki prominenten J(' klavno rekel, da • vojo glavo * drugih Domače vesti ktv. Ur: J"»ti A Sati ■N a | fojii kampa- Art,Mniji. ,ako. kakor skuša * vnost i fašistični »ne aktivnosti /;< zaščito dr-^'•ra pridejo osebe, 1 ZiriJ" proti Musso-• - n u. I>o^im fa-poudarja, da je ' ' 'a vojno z ''i"/'i tega na-" 1 ki odhajajo , ' pr^tanišč v Angleški ""'■•ra mnenja. '!' problemov f. ' 'ateri nače-konflikt M "" '"Jo. Upa- sode lova-pristal na . ' 1 hi uren. Obisk delegatov HBZ Chicago. — Trije delegati 4. redne konvencije HBZ so se med potjo v Milvvaukee ustavili v Chicagu zadnjo soboto in obiskali gl. urad SNPJ. To so bili Frank Kuretič iz Crested Butteja, Colo., Rudolf Stajdohar iz Wal-senburga, Colo., in Tony Lovro-vič iz Trinidada. Colo. Zadnja dva sta Člana SNPJ in Lovrovič je tajnik društva 66. Mlad rojak ubit v tovarni Cleveland. — Pri delu v tovarni Nevv York Central železnice je bil zadnji teden ubit slovenski delavec Jos. Berzin, star 34 let in rojen v Ameriki. Tu zapušča ženo, dva brata in sestro. Nov zdravnik Cleveland. — Dne 12. junija je na univerzi Western Reserve dovršil medicinske študije in pre jel doktorat zdravilstva Rudolf F. Antončič. Nov grob v VVaukeganu Waukegan, 111. — Zadnje dni je umrl v okrajni bolnišnici Mike Mušič, star 72 let, samec in doma od Črnomlja v Beli Krajini. V Ameriki je bil 50 let in prej je bil v Jolietu. Nov grob v Penni Monessen, Pa. — Tu je umrl Anton Klančar, star 60 let in doma iz Nove vasi pri Blokah. V Ameriki je bil 35 let in delal v jeklarnah. Samomor Huntington, Ark. — Tu si je končal življenje John Valentin, star 50 let in doma iz Št, Vida pri Stični. Vzrok: brezposelnost in zapuščenost. Bil je član društva 67 SNPJ. Rojak dobil novo obravnavo Ročk Springs, Wyo. — John Parkel, ki je bil lani obsojen v dosmrtno ječo zaradi uboja Matije Oblaka, je dobil od priziv-nega sodišča novo obravnavo, ki se začne 24. junija. Njegov odvetnik pravi, da so bili pri prvem procesu neki nedoatatki in razne nepravilnosti. Priznal krivdo ropa Chicago. — VVilliam Jakovac je zadnji teden pred sodiščem priznal krivdo dveh ropov in sodnik Brothers ga je obsodil v zapor od enega do 20 let. Jakova«*, ki je star 22 let in rojen v A-meriki, je bil tovariš. Jerryja Pajgla, drugega mladega roparja, ki se je pred nekaj dnevi obesil v zaporu. Fajgel je bil tudi še mlad fant. Načrti socialistov proti fašistom Značilna izjava voditelja v Franciji MuUiouse, Francija. 10. jun.— Socialisti so se odločili, da bodo zaščitili Pariz proti fašističnim napadom in njihov načrt uklju-čuje tudi ustavitev dovoza živil, če bo taka akcija potrebna. To izjavo je podal Paul Faure, taj-nik stranke, v svojem govoru na strankini konvenciji, ki se vrši v tem mestu. "Prepričan sem, da bo prole-tarska sila v pariških predmestjih sama zadostovala pri odbijanju fašističnih napadov," je dejal Faure. "In celo v slučaju, da sovražnik okupira Pariz, kar bo krivda policije in vojaštva, naša bitka ne bo izgubljena, temveč se bo šele pričela. Mi smo se že zedinili glede taktike, ki jo bomo izvajali, ako pride do takega razvoja." Faure je dalje rekel, da so socialisti za to, "da se vsa vprašanja izravnajo z glasovnico. Vsi, katerim preti fašistična re-volta, vsi elementi, ki so za oču-vanje demokracije francoske republike, bodo podprli socialistično stranko. Eden od glavnih naših ciljev je ustavitev vlakov, ki dobavljajo živila Parizu, kar bo prisililo opozicijo na kapitulacijo." Bolezensko zavarovanje za časopisne delavce Philadelphia. Pa. — Člani tukajšnje unije časopisnih delavcev so sklenili dogovor s pravkar ustanovljeno zdravniško kliniko, ki proti nizkemu letnemu prispevku predviduje zdravniško oskrbo za nje. Dogovor tudi določa, da dobe družine Članov zdravniško pomoč in oskrbo v bolnišnicah po nominalni ceni. Načelnik klinike je dr. C. I). Saul, vodja medicinskega de-partmenta tukajšnje otroške bolnišnice in eden glavnih zagovornikov gibanja za sociali-ziranje zdravništva. Aretacija voditelja EPSTEIN ZA REVI- jeklarskih delavcev Z| jq SODEGA ZAVAROVANJA Novo nasilje v trdnjavi jeklarskega trusta Pittaburgh, Pa. — (FP) — "Justica" jeklarskega trusta je ponovno oplazila delavce na predvečer stavke v tovarni Car-negie Steel Co., podružnice U. S. Steel korporacije, ko je policija aretirala Williama fcpanga, predsednika distriktne unije Amalga-matde Assn. of Iron, Steel & Tin VVorkers. Poleg Spanga je bilo aretiranih sedem drugih voditeljev na obtožbo kal jen j a javnega miru, ker so organizirali protestni pohod v Duquesnu, katerega so oblasti prepovedale. Naslednji dan s J je vršila na sodišču obravnava,'na kateri so bili nionisti obsojeni nu mesec zapora vsak. Spang je bil pozneje na podlagi procedure habeus corpus izpuščen is ječe. Takoj, ko se je raznesla vest o oklicu stavke, je Carnegie Steel Co. mobilizirala nad petsto po-bojnikov, ki so zastražili tovarno. Kompaniji je priskočil na pomoč tudi župan mesta I>uquesne Cravvford s svojo policijo. Čravv-ford je znan kot hla|>ec jeklarskega trusta. Pred nekaj leti je podal izjavo, v kateri je dejal, da ne bi mogel govoriti niti Krist v prilog Ameriški delavski federaciji, Če bi se pojavil v Duque-snu. Spangova unija je dala federalni vladi priliko, da poka/e svojo oblast v zadevi volitev, pri katerih naj bi se delavci izrekli za ali proti kompanijski uniji. Apeliral je na federalni delavski odbor, naj razpiše volitve, kar je odbor tudi storil, toda kompanija se je zatekla k sodišču in izvojevala injunkcijo in tako se volitve niso vršile. Ver je federalni delavski odbor prenehal funkcionirati po odlokih zveznega vrhovnega sodišča, ki je uničilo zakon NRA in industrijske pravilnike, je ostalo vprašanje nerešeno. Krajevna unija Zveze jeklarskih delavcev je na masnem shodu ponovno odglaaovala za o-klic stavke v vseh tovarnah Carnegie Steel Co. in pozvala druge unije, naj se ji pridružijo. Stavka je določena za 16. juniju, na dan, ko bo tudi rudarska unija UMVVA oklicala stavko v industriji mehkega premoga, če ne bodo do tegu časa operatorji podpisali nove pogodbe z rudarji. Revizija vladnega na« črta potrebna radi odloka sodišča sugestTje eksperta New York. — Abraham Ep-stein, priznana avtoriteta o socialni zakonodaji, urgiru drastično revizijo administracij-skega načrta za socialno zavarovanje radi odloka vrhovnega sodišča v zadevi NRA. On smatra, da bi bila v oči-gled temu odloku največja neodgovornost, če kongres sprejme administracijski načrt v sedanji formi, ker bi to končno več škodovalo kakor pa koristilo. Dežela bi dobila le kup iluzij, ne pu socialnega zavarovanja. Epstein ne smatra sedanjega načrta za dobrega, čeprav bi ne bilo vprašunja o ustavnosti. Poleg drugega načrt za starostno zavarovanje namreč določa kon-tribucijski sistem, to je financiranje zavarovanja po delavcih. On smatra, da bi imeli tako veliki prispevki po konsu-mentih slabe ekonomske posledice, ker bi avtomatično znižali kupno silo širokih delavskih mus. Slično je tudi z načrtom za brezposelnostim zavarovanje. Po administracijskem programu bi dežela lahko dobila 48 različnih sistemov, vaaka država drugač-negu. Vae skupaj pomeni le godlo, ki bi bila malo podobna! zavarovanju. Epstein pravi, da se je proti sedanjemu načrtu Jz rekla tudi predsednikova aveto-valna komisija, ampak pri sestavljanju jjsnutka je adminis tracija ni poslušulu. (Jdlok vrhovnega sodišča v zadevi NKA pa pokazuje, da je vse skupaj neustavno, to Je vsak obligaten kontribucijski sistem. Epstein priporoča predelan je osnutku v toliko, du bi vse zavarovanje slonelo na principu zveznih subvencij posameznim državam, kar jo povsem ustavno. Brez amendirauja Ustave je kongresu odprta edina pot, du sprejme zakon, v katerem bi t Dalj« na ». strani.) Mussolini pokazal KITAJSKE ČETE I roge Angležem SE UMAKNILE IZ PE1PINGA Abesinska afera je samo italijanska Rim. 10. jun. — Mussolini ji v soboto v svojem govoru vojaškim četam v Sardiniji odprt« povedal Angliji, da ne bo trpel njenega vmešavanja v abeain-sko afero. Jedro njegovega govora je bilo: "Italija ima stare in nove obračune z Abesinijo, toda obračunala bo suma in najmanj se bomo osirali na one, ki so gradili svoj imperij kolonij, niso pa nikogar vpruiali, če smejo to delati. Mi ae bomo ravnali po njihovem zgledu in nikogar ne bomo vprašali, če nui je to prav ali ne . . Demonstracije proti burboncem 10,000 v pohodu v New Vorku New York. — Okrog 10,000 delavcev, članov oblačilnih unij, je v aoboto korakalo v demon-atrativnem pohodu v protestu proti nameravanem znižanju mezd in podaljšanju delovnika kot resultat odloka vrhovnega sodišča, ki je uničil federalno reguliranje industrij. Demonstrantje so v pohodu prepevali novo pesem "Nine old men", ki je parodija na federalno vrhovno sinllšče. THE 2HAKE-D0WN' TH£ O* UL Ao6*/*tC 6eCML OA&e**/^- ' ..........: • ^Hnt^v 'V' > Sovjetski listi poro-ca jo o ameriški krizi Moskva, 10. jun. — Uradno glasilo sovjetske vlade Izvestja Piše o "veliki krizi", ki je zadela Itooaeveltovo vlado kot posledica odloka sodiAča, ki je razveljavilo NKA in druge Rooseveltove reforme. Angleška vlada je nedavno Augeatirala Muaaoliniju, naj pošlje zanesljivega diplomata v Abesinijo, kateri bi lahko dosegel dogovor, ki bi ustrezal julijanskim stremljenjem v afriškem eesarstvu. Ta in prejšnje sujfentije Velike Britanije so bile odk Ion jene, češ, da Je čas za mirno poravnavo konflikta mi-'K,H,|J" "iL V*e kaže. da se Mussolini "n b<» uklonil Angliji in ne l.igi ' ^uh- narodov in bo nadaljeval » pri-' **cih. p^vani ca okupacijo Abesinije AMERIŠKI ME-SOJEDCI IMAJO SLABE ČASE Waahington, — (FP) — Kon-zumenti, kar smo vsi, še vedno čutijo posledice administracij ske politike, ko ju lunsko leto ukazalu pobiti milijone prašič kov, in pa suše, ki Je priskočila na pomoč trem AAA. Visoke cene mesu izvirajo direktno iz velikega skrčenja klavne živine in prašičev, prav zvezni biroj za poljedelsko ekonomijo. V prvih štirih mesecih je prišlo v klavnice, ki so pen nadzorstvom zvezne vlade, 27 manj klavne živine kaaor pa v istem času lansko leto. Posledice so visoke cene. Nu newyorškem trgu ao ae cene govedine dvignile od zad-ujegu decembra do 15. maja o< ««.« do HH.8 indeksnih pointov ali 4(1'/. Svinjina se je v istem času podražila od 60.1 do 96.9 pointov, jagujetina od M do 00.2 pointov. (ioveje meso »e navadno ob tem <*asu poceni. Griki monarhi§ti porote ni pri volitvah Atene, 10. Jun. — Včeraj ao bile na Grškem volitve /a novi parlament in vluda, kateri nu-čeluje Panajoti Tnaidaris, je zmagala n 2HT» mandati izmed '<00. Monarhisti, katere je vodil general MetaaiiH, »o bili ail-no'l>oraženl. PristaAi Ven i zelo-Ha. ki je pred nekaj meseei vodil |M>riear«tčenn revolto in potem pobegnil v Francijo, so volili komunistično linto, katero so volili tudi rebelni Maredon-Ic|, I'"aidarisova vlada je naklonjena monarhiji, toda Taai-jdaris umatra, da monarhijo mo | re oživeti edinole narodni ple-j bifteit, ki jo Je pokopal. Deset ubitih v letalskih nezkodah v nedeljo VVaihirigtori, N C Zadnjo nedeljo je bilo denet oseb ubitih j nri štirih letalskih ošuručah. Stirj'* io irgubili življenje v Ne* Vorku, irije v Wisronsinu, ponelnih pr dva v falifornlji in eden v Nevv J *tojni «.._ . ... t-... -i ______ kooperacija pod kapit|li/aium. (Narital Jergrr.) ra^tM , jcr*eyju Vita. šliri I bila privatna lant letala »o proti Nacionalna vlada ugodila vsem japonskim zahtevam J A P O NSK O BRO-DOVJE NA POTI V TIENTSIN ShangaJ. 10. jun. — Kitajska nacionalna vluda je kapitulira-la pred Japonci in se umaknili« iz severne Kitajske. V nekaj urah so bili vsi njeni Mitični in upravni uradi, katerih rasvoj je trajal več let, odpravljeni. S tem jo Kitajska zadoatiia Japonski, ki je zahtevala umik kitajske armade iz severnih teritorijev in zatrtje antljapon« skih organizacij nu tem osem-lju. Železniški vlukl, ki vozijo iz Peipinga in Tlentalna proti zupa-AB JBHMOTB Off af aa* rrtlUM kr Slaaa«. "aUaaal N«ru#nlr.a. m Mr-iUa« * r * U »k II« «• |wl M« . M *«■ ■ ■!■»<- S-4a>»vik* Mil (ur H« UniU* Itotai (»ic-v« Cktraaal aa4 UnUt MN ^f »aa« t •>«•«• aa4 Cmr« $3.i# *a» »•»»• mmum »» M f' i—' C«M t~ 4«*>""r" S«fc»V»al « tiru«*, .Mil. Sra*» P~ml itJ ) aa *r»*to i^šllfL,!^ la « alaJaja. Ja rfthftl' paAiaia*. A^MItMlM ru» M trumami. MaaiMcrl|>U a/ na«««" catfcuM IM *.aoJi«it*«J arlmb« vili kM Im rat«. CUmm. Illla* NtHIII or T» riMRATKU fBBaS - M^mm. ......_ ....... S«OBTBTA Glasovi iz naselbiit Zanimive beležke Revizija ustave absolutno potrebna Prosveta stoji ie leta odločno na stališču, da prvi korak k preobratu ekonomskega in socialnega reda v Ameriki mora biti demokratična revizija ameriške ustave* Današnja ustava je preozka in v mnogih ozirih prezastarela, da bi ae mogla prilagoditi novim potrebam in razmeram, ki posegajo globoko v razvoj človeške dražlie. Nismo mi sami na tem stališču. Ameriški socialisti so že davno uvideli potrebo socialne-ga amendmenta ustave, danes pa, ko vrhovno sodišče seka "nevvdealske" zakone kot neustavne in ko s«- čujejo grožnje, da bo tudi Rooseveltovo socialno zavarovanje zletelo v kol kot neustavno, si' tudi mnogo "newdealerjev" zaveda te potrebe. Ni pa vseeno, kakšen naj bo novi amend-ment. Amendmcnt mora biti tako širok in globok, da lahko zajame in legalizira vsako socializacijo, sploh vsak zakon pristne socialne pravičnosti. Tak amendment Je že pred leti pripravil pokojni Hillcjuit in danes je naša dolžnost, prav za prav je dolžnost slehrnega naprednega delavca v Združenih državah, da pomaga pri agitaciji za ta amendment, ki ga je Hilli|uit nazval "amendment delavskih pravic". Hillquitov socialni amendment določa, da ima kongres neomejeno oblast za reguliranje dela v vseh industrijah, prepoved otroškega mezdnega dela, za oskrbovanje starih, bolnih, trajno pohabljenih in brezposelnih delavcev iz javne blagajne, stroški tega oskrbovanja naj se pa krijejo predvcem iz davkov na privatni kapital. Ta amendment se lahko razširi, da IKikrije socialno posedovanje in obratovanje vseh temeljnih industrij. Durbonci bodo seveda savpili, da je to "komunističen" amendment, ki je bil importiran iz Moskve, ampak na to se ne bo smel ozirati noben pameten človek. Pri burbonclh je vse "komunistično", karkoli posega v njihove stoletne džungliške in zločinske privilegije. Sweitzer—žilavi individualist —-- Tragično-komična afera Boba- Svveitzerja, čikaškega okrajnega blagajnika, ki je bil zadnji teden z oboroženo šerif ako silo izgnan iz avojega urada, ko na zahtevo okrajnega odbora nI hotel pustiti službe in ni hotel plačati ogromnega primanjkljanja v okrajnih fondih, je nova fotografija žilavega individuallzma, tega blaatečega načela, ki je po kapitalistični filozofiji temeljni kamen Amerike. Sweitzer, star 67 let in potomec nemškega Imlgranla, je tipičen predstavnik tradicionalnega arnei ikanizma in ekonomskega individuallzma. Kil je dvakrat kandidat za čikaškega župana in 21 let okrajni tajnik. Kot javni uradnik je Imel kontrolo čez ogromne ljudake denarne fonde. V tej avojl dolgi službi Je vedno nastopal kot vior-poštenjak, demokrataki voditelj, velik ameriški patriot in eden glav-nih stebrov katoliške cerkve v Chicagu. Tak je bil v javnosti, ampak privatno Je smatral okrajno tajništvo za svoj zlati rudnik; javni denar je rabil za svoje privatne špekulacije s "premogovno opekico". To so delali _ in še danes delajo — mnogi drugi Tako so delali tudi v uradu sanitarnega distrikta v Chicagu, kjer so ukradli ljudstvu milijone dolarjev. To a«» že stare stvari na jm.Iju — krepkega IndlvU doalizma, ki pravi: Najprej *em jaz, potem so drugi! Vsak /.ase, vse drugo nai gre k vra-gu! . . . Slo je toliko ča*a, dokler ni prišla velika kriza. katera je rezultat baš tega roparskega žilavega Individuallzma Na tišine in tisoče Jih Je zletelo ie strmih višav v prepad, ki nima dna in katerega so ai sami pripravili. Končno je zli tel tudi Stteitzer. Zašpekuliranl denar je zmrznil in zmrznjen. Ko Je bilo treba •lati obračun, je lula le luknja. Svtuitzer se Je precej ča*a zv ijal in še zdaj vztiaja. da ni storil nn neftoMenega, a vm* to nič ne |M»maga. Padel je *rtev lastne ekonomske filozofije in lastnega ekonomskega sistema. Njegova vera. njegova |n»litika. družabne vrline, nje-gnvj viv.ki pruateljt1 vse Ui in v a« drugo ga ni očuvalo; vm- to se je reduciralo na pikro realno«!: Kje je denar? . . Kkoiiomske razmere ao Mle močnejše od vaega i»«talega. Za je. da je bilo precej gostov pri nas ia Kenoahe, Racina, Mil-vvaukeejn In tudi Sheboygan je bil zastopan na popoldanski proslavi. Pri programu pa sta tudi sodelovali naši mladi pevki Ger-trude Gerzel in mias Miller — zadnja igra na kitaro. Kljub temu, da sta samotikinje, sta peli tako dobro, da sta se morule vrniti na oder. Kuhinjo pn so ime'e v oskrbi članice gospodinjskega Odseka, kl so našim gostom stregle v veliko zadovoljstvo. Na tem mestu se zahvalim vsem našim simpatičarjem, ki so nam pomagali pri kakršnemkoli delu, kakor tudi vsem, ki so nam jmmagali s predprodajo vstopnic. Brez vaše pomoči bi nam ne bilo mogoče izvršiti vsega dela kot ga zahteva taka (Prireditev, kajti 11 aktivnih č'anov v klubu n« bi zmoglo tega bremena, pa če bi ga še tako rado. V skupnem delu pa smo dosegli moralni kakor tudi gmotni usj>eh ne samo za naš klub ali Prosvetno matico, ampak tudi za S. N. dom in zadružno prodajalno, ki sta skupna naša last. Kot sem čula, je nekdo tožil, da smo naredili S. N. dom in oder sami, CikaŽni pa i grajo "na n jenn "(Bo?.e na m mafi-ka takega razuma!) Dohodki tega dne so znašali $297:40, izdatki pa $247.20, ostane $50.22 — $25.10 je bilo poslano Prosvetni matici za Izpopolnitev dramskega arhiva. Prihodnja konferenca 4. okrožja se vrši enkrat v jeseni in sj)et v VVaukeganu, ki je centrum tega konferenčnega okrožja. Priznanje gre aod. Puncarju, ki je apeliral na zastopnike na konfe- renci, naj glasujejo za našo naselbino, kjer Imam'* svoj dom in .adružno prodajalno in je v,rfga .Vavstva dolžnost, da podpira veje ustanova. Vsa čast sod. 'uncarju. Pr?*ice~» Zakovvek. konf. taj-1 lica, 1016 Adams rt, North Chi-( -aro, II'. "Mcjiilight" piknik detroilrkih socialistov • Detroit. — Socialistični klub št. liti JSZ priredi svoj prvi) "moon'ight" piknik v soboto dne 15. junija oa Travnikarjevi. farmi, Dequinder in Eleven Mile rd. Ta prostor se kliče aedaj Nevv Foreat Park. Proator je prenovljen in ima električno razsvetljavo, torej je kpt nalašč za take piknike. Začetek bo ob 4. popoldne, konec pa kadar se bo kdo čutil dovolj zaapanega. Enkrat v nedeljo zjutraj ae bomo seveda val razš>i, da naredimo prostor za druge spočite izletnike. % Odbor vabi vse Detroitčane na ta večerni izlet. Za lačne bo preskrbe! Joe Divjak — poleg drugega bo napravil tudi pečenega prašička, ki bo dovolj velik, da ga bo vsakdo lahko dobil nekaj. Da tudi okrepčilne pijače ne bo manjkalo, se razume. Vabimo tudi fcalincarje, ker na tem prostoru je jako prijazen kraj za ia šport. Pridite, da se poskusimo. Na svidenje v soboto zvečer! Odbor. Zaatopnikovo poročilo Sharon, Pa. — Dne 30. maja sem se udeležil veselice na Sy-ganu in tudi obiskal Bridgevill-sko pokopališče, kjer počiva že dosti naših slovenskih sobratov in sosester. Obiskujem jih na ta dan že 17 let, potem se pa rad u-deležim veselice Slovenskega doma na Syganu. V tem tudi letos ni bilo izjeme. Udeležba je bila velika in postrežba dobra. Občinstvo me je z veseljem sprejelo in postreglo s hladnim pivom, zakar lepa hvala, Pozno ponoči me je odpeljal v Canonsburg Martin Žagar, pri katerem aem tudi prerfočil. Drugi dan sem na Strabanu malo l»okolektal in tudi dobil enega novega naročnika. Potem sem se podili nad naše midwayske farmarje, ki so mi t>ostregli z domaČo vinsko kapljico, katera se staremu čloyeku še posebno jirileže. Obiskal sem tudi gospo Bartolich, ki je bila že večkrat težko bolna. Zdaj je le Izven nevarnosti in se ji zdravje polagoma izboljšuje. Obnovila je naročnino za pol leta in mi postregla z okusnim kosilom. Pred odhodom sem se oglasil še pri dolgoletnem prijatelju Johnu Zustu, ki mi je zalll kosilo in obnovil naročnino, tako da sem po-1 kril vozne stroške. Od tam sem se podal na Imperial. Tudi tam mi je več naročnikov obnovilo Prosveto. Obiakal sem tudi Johna Kršena, trgovca > «a«ra>i< Mater«. Slika kaže dim, ki je posledica eksplozije plinskih bomb, v katerih metanju se yadijo italijanske čete, ki jih bo Muesolhti poslal v Afriko. z mešanim blagom. Poleg trgovine ima tudi 100 akrov veliko farmo, ki ae mi zelo dopade. Je obaejana z ržjo, pšenico, koruzo in ovsom. Na tej farmi ima tudi premogovnik, ki mu i>ozimi prinaša lep dobiček. S farme ava se vrnila na Imperial, od tam pa sem šel proti domu. V teh slabih časih skoraj ni vredno, da bi ljudi nadlegoval, ker Še za kruh ne zaslužijo. Rudarjem na 16. junija grozi pa Še Santa Fe, N. M. — (FP) stavka. Dokler se razmere ne iz- Diatriktni sodnik M. A. Otero je boljšajo, bom raje ostal doma. I končno odločil pričetek preiskave Dne 6. junija je na Sharonu velepcirote v zadevi ugrabljenja Preiskava ugrabljenega delavskega pra vdnika Vodil jo bo prosekutor obtoženih rudarjev praznoval svoj 71. rojstni dan naš zvesti naročnik John Per-šin. Mož je še korajžen. Pred letom ava še plesala na Sharonu na neki veselici v Slovenskem domu. Potem ga je zadela daljša bolezen. Zdaj upa, da se bo kmalu pozdravil, toda delal ne bo več. Podpisani mu želi, da bi doživel sto let in se pred smrtjo dobro odpočil. Od avojega dolgoletnega garanja bi mu morala človeška, družbg vsaj to omogočiti — počitek na stara leta. Anton Zidanftek. Domov piknik Sharon, Pa. — Na Rumblevi farmit tam z* Farrel City parkom, bo v nedeljo 16. junija vae živo in veselo. Slovenski dom namreč priredi ta dan na tej farmi prosto zabavo ali piknik, kjer bo vsega dovolj — pijače, petja in jedi. Za naše notranje potrebe bodo skrbele članice gospodinjskega kluba, ki so izvrstne kuharice. Vstopnina bo prosta. Truk odpelje od doma ob eni popoldne, sicer se lahko pa tudi peš pride na Kumblevo farmo, ki je oddaljena le pol milje od mesta. Ampak komur se ne bo ljubilo hoditi, se bo lahko peljal. Tudi godba bo fina. Druga dva pikjiika 'doma se vfšita 14, julija in U. Avgusta na istem prostoru in tudi brez vatopbine. Drugače je /pa dosti zabave vsak večer v domu,-nam odvetnika Davida Levinsona in Roberta Minorja, bivšega urednika komunističnega dnevnika in reprezentanta Mednarodne delavske obrambe. Levinson in Minor sta bila u-grabljena, ko sta prišla v Gal-lup, N. M., da branita brezposelne rudarje, ki so obtoženi umora okrajnega šerifa in dveh drugih oseb v zvezi z izgredi brezposelnih, ki so se vršili pred nekaj meseci. Drhal, katero so najeli premogovni baroni, je napadla Levinsona in Minorja, ko sta stala pred nekim hotelom, in ju odvedla na avtomobilu v puščavo, kjer ju je pretepla. Sodnik je naznanil, da bo ve-leporota preiskovala tudi druge okolščine v zvezi z ugrablje-njem. Da bo vsa stvar farsa, je razvidno že iz dejstva, da je bil za voditelja preiskave izbran državni pravdnik Frank H. Patton, prosekutor obtoženih rudarjev, ki je v Levinsonovem in Minor-jevem slučaju javno izjavil, da ne verjame, da sta bila ugrabljena in da sta si vso stvar izmislila.^ Pet od štirinajstih rudarjev, ki so bili obtoženi umora, je bilo izpuščenih iz zaj>ora, ko je bila za nje položena kavcija. Proti Jezusu Pallaresu, mehiškemu delavcu, pa je bila podvzeta akcija, .da se ga deportira. Med tistimi, ki so bili izpuščeni iz zaj)ora, je tudi Joe Bartol, pred- reč če je volja in razpofože- aednik krajevne unije UMWA. nje. Tam se dobi nekaj za vsakega — za lačne in žejne, za sjMirtnike-kegljalce in tudi knjige so na razpolago tistim, ki žele Čitati. Slovenski dom.*abi vse rojake od b'izu in dale^, da s0 ude- Slika kaže "fathrs' < .nghlina. znanega radu>pridigar ja. ko go o aretacije ju ^-:----• Je privedel odkupnfnaki denar. Hcarstovi prodajalci- k! ** {• 1ion"k* rTh>n^,» v dveh — jo J ? »i«1' treh kr*j'h' ae piše proti svobodi tiska lUrmon M. Wa!ey in star je 24< VVashington, pf-i tukajš-' J* pa njegova žena njem llearstovem listu HeraJ- Margaret. Ta dvojica je izdala du so zastavkali časopisni pro- tretjega člana ugrabiteljske i dajalci, večinoma fantički, ker nekega VVilliama Maha- | nh je ll^arst preveč Izkoriščal. n»- *twga :\2 letr kl Je odšel s ' Na v »yor so zaslutili komaj po v«*jo vsoto odkupninskega de- | 50 centov, Hearat zda i akušf nari« v Butte. Mont. Policija v dobiti skebe, »n a tem oOvaro- ,em m6|,ta J* Mla takoj obve-vati 'tiskov no svobodo", od m»i° J* manjkalo, da ga niso fte tisti dan prijeli. Ma-han je pšel, dobili pa ao njegov avlo, v katerem je bil kovčeg a $1!S.fKHr odkupninskih bankovcev. o t isk mu vladnega H»r6)k za b*ižf.6aelne. Najzanesljivejše dnevne delav. »ke veall mi v dnevniku "Proave-Ali jih čHaU vaak dan? Pakt in vojaški dogorj z Rusijo Marsikdo opazuje aedanje mednaroda. govore ali pakte ob preaenečenju aU ^Tj bojaznijo. Zlasti je ogorčen zaradi s 1 katoliški klerikalizem in pov^n ^ ca kl je zajemala avoje znanje iz viro| goške propagande preti socializmu i„ . nima potrebne nadarjenosti ne duhola. tičnoati, da bi ločila jedro od lažnJiv v V velikem številu pripadajo dane" tam ferentnim krogom tudi srednji stanovi majo v splošni razvoj življenja nobene« gleda in poenajo le svojo sebičnost ter jejo za to avojo aocialno čutečnost, gVOia štenoat in svojo zavest, da so člani ( kateri bi morali doprinesti svojo obolel splošni aocialni položaj čim bolj izbolik ljudi a takimi duševnostmi ne moremo kovati problematičnega razglabljanj« kih družabnih razmer niti ne, da bi ae posvetili problemom življenja in razvoj, veike družbe bodisi kulturno ali gospo, To velja predvsem za splošno javno ki je aad kapitalistične vzgoje. Sklenitev francosko-ruake zveze in 0j enake zveze med Cehoslovaško in Rusi pomeni novo grupacijo držav v Evropi neae prav kmalu razjasnitev evropske situ Ustvarjata se s tem tabora na eni imperialističnega fašizma in reakcije, pa miru In napredka. Ta grupacija evro držav je danes na pohodu. In, če ni s te drugega doseženega, je dogodek pomei ker druži dva svetova v razvoju današnji veške družbe. Napredna kapitalistična cija in aocialistična Rusija si podajata obrambo kulturnih in gospodarskih pri tev, ki Jih ogroža preteča evropska fašia anarhija kot neposredna posledica diktik reakcije. Anglija se v evropske razmere ne vmešavati, ker ima posla s svojimi koloni i pak se slaga s politiko Francije v tem ftanju. Najbolj interesantno je, da se je tudi ja sprijaznila z aktivnim sodelovanjem« talističnimi državami, to je, da je pristal kompromis z današnjim gospodarskim mom. Ne moremo si misliti, da bi Rusi, dala svoj princip, da bi hotela opustiti državni socializem, pač pa mora imeti te razloge za izpremembo svoje taktike. Rusija je s tem opustila princip "d obstoječega" ter se pridružila načelu, ki cialiati zagovarjajo, da je namreč trebi vati pridobljene kulturne in guspodarski brine in omogočiti razvoj družbe, ne 1« no, ne le v posameznih deželah, marveč narodno, ker sta kultura in go.s|>oda ob današnjem razvoju mednarodni, $vi problem. Najnovejši mednarodni dogovori utr varnost miru. Prav kiko, ker je moj^ voj le v miru ob mednarodnem sodelovM tem tiči ogromen taktičen preokret v mednarodni politiki — priznanje mednai demokracije. Evropski delavski razred pozdravlja okret. Stalin je sicer priznal opravi francoskega oboroževanja, proti čemur ločno bore francoski socialisti in kom toda Stalin je obenem ovrgel "bolševiat taktiko razbijanja delavskega gibanj*, pf princip razvoja, princip, da se mora del® združeno boriti za nov družabni red ter riti svoj ogenj proti celotni desnici fa* reakcije, ki tvori največjo nevarnost malni ali progreaivni razvoj družbe Vi lavstvo naj logično opusti komunirtiW zijsko politiko ter se oprime ri-alne pol išče pa svojega sovražnika na desnici na levici. Stalin potrjuje pravilnost te i ke s svojimi mednarodnimi dogovori. Stalin mednarodnih dogovorov ne nepremišljenosti. Stalin dobro ve, d« d nji razvoj zahteva najširše medriarodio lovanje. Posamezna država brez celol more Živeti in zaradi tega fle je *taiin J za mednarodno sodelovanje, ki nudi « nade, da mednarodno sodelovanje P°"IK voj k socializmu, ne da bi reakcija ume turne in gospodarske dobrine. — P• Nemška ramtična noro«l Pod vodstvom nemškega fl*iim* Nemčiji gibanje ("Deutsche gung"). ki hoče odpraviti "židox>k To novo gibanje zahteva, da * ( znanatvena medicina ^ vedo zopet zdravljenje i. „ patijo in zdravilnim magnet^ govarjali pravi Semci Knnpp ^ Na zborovanju, ki ga gi^« * . državo, ho govoril državni *drio J dr. Wagner kot giavai pero"*" da uganja fsftiaem strah«vito bij« v lice današnji znano.t; m Metode zdravljenja ac» alw r(| noat je dognala zanesljiv w ^ ki jih kulturni človek ne m*t htevati mesto njih prsMtm"** r«1«r*M rtMuim h katero je vetiral Predsednik Kooaevelt, ki je Ael osebno pred kongres in tum prečital poslanico Patmanov sakon glede izplatltv« bonuaa veteranom. Epttein sa revizijo socialnega zavarovanja (Nadaljevanj« a 1. strani.) določil kakovost starostnega in brezposelnostnega zavarovanja ter pogoje in visokost svetne subvencije drlavam, ki bi spre-Jeie zadovoljive zakone. Drta-ve, ki bi sprejele slabše zakone kakor bi bil federalni, bi ne prejele nič od svetno vlade. Na drugI strani naj vlada obdrži projektirani triodstotni davek na mesdna izplačila vseh podjetnikov v deželi. Ta davek bi šel direktno v zvezno blagajno in ne v specifične namene. Vlada bi jut lahko tako naredila. da bi vsaka država, ki sprej-me zadovoljivo socialno savaro-vanje — brat pose I nos t no in starostno — dobila vse it tvetne blagajne, kar bi vplačala s tem davkom. To bi bilo popolnoma ustavno In tudi Izvedljivo, Po mnenju K ps te I na bi bil ta sistem socialnega zavarovanja veliko boljši kakor gu pa predvideva administracijskl načrt. Ker zvezna vlada lahko nalaga splošni davek te ali druge vrste, lahko t njim in s subvencijami forsira vse države na sprejetje tukega socialnega zavarovanja kakor ga dlktiru kongres — državni zakoni bi bil! seveda I lahko boljši od zveznega, ne pa slabši. Kjistein smatra, da vrhovno sodišče ni zaprlo vrat takemu socialnemu zuvarovanju, kl bi slonelo na jtrincipu zvezne subvencije. Odlok v slučaju NRA pa po njegovem mnenju zapira pot takemu zavarovanju kakor ga vsebuje administracijskl načrt. Cc slednjega kongres kljub temu sprejme, bo s tem le pokazal, da se igra z usodo ameriškega delavstva. iiezmcarji nimajo visokih plač I 'rohleig_________ Osemletni Tomažok: "Poslušaj, tatek, kaj , . ." Utrujeni oče: "Vprašaj rajši mamo." Tom a še k: "Tatek. saj mama tega ne bo vedela." Oče (minn v usodo); "Nu, kaj bi rad?" , Toma še k : "(V bi bilo zdaj konec sveta, in bi se zemlja razletela ravno takrat, ko bi se IMccard dvignil z balonom v stratosfero, kje bi pa potem jirlstul, tatek?" ramsn Trije voditelji filipinskega delavstva, kl ao nedavno dospeli r Wa«hlngton PI0BTIT2 Maktim Gorici: MATI SOCIALEN KOMAM XX. Mati je kmalu mirno zaupala in ae je zjutraj prebudila, ko je nekdo glasno potrkal na kuhinjske duri. Trkal je nepretrgoma, potrpežljivo in vztrajno. Temno je Ae bilo in tiho; v tihoti je teklo trkanje kakor deroča, kalna reka in zbujalo nemir. Mati ae je naglo oblekla. utopila v kuhinjo in vprašala pred vratmi: — Kdo Um? _Jaz? — je odgovoril neznan glas. ^ — Kdo? . _ — Odprite! — se je oglaail tiho in proseče odgovor za vratmi. Mati je dvignila zapah, z nogo odmaknila duri — Ignacij je vstopil in dejal veselo: — Torej ae nisem zmotil . . . Do pasu je bil ošk ropi jen z blatom, obličje mu je posivelo, oči so bile vdrte, le kodravi lasje no se bujno usipali na vse strani in silili izpod čepice. — Nesreča nas je zadela! — je zašepetal fant zapiraje duri. — Vem . . . Fant se je začudil. Pomigal je z očmi in vprašal: _ Kako . . . kdo vam je povedal? Kratko in hitro mu je razložila. — Ali so tvoja tovariša zaprli? — Ni jih bilo tam. Na nabor sta odšla . . . rekruta. Pet so jih vzeli s seboj s stricom Mihajlom . . . Skozi nos je vsrkal zrak in dejal smeje: — Mene pa niso dobili . . . Najbrž me iščejo. Naj le iščejo! Ne vrnem se več . . . za nobeno cefto. Tam je nekaj ljudi — sedem fantov in eno dekle ... Vsi zanesljivi . . . — Kako pa si se otel? — je vprašala mati. Duri iz sobe so se tiho odprle. — Jaz? — je vzkliknil Ignacij na klopi sede in se ozrl. — Ponoči so se priplazili naravnost k smolarlji ... A minuto pred njimi je pritekel gozdni čuvaj, potrkal na okno In dejal: Pazite, otroci, po vas gredo . . . Tiho se je zasmejal, otrl obraz s kaftanom in nadaljeval: — No, Mihajla ne spraviš kmalu iz ravno-vesja! . . . Reče mi: Ignacij, pojdi brž v mesto! ... Ali se spominjaš na poštar no ženico? Beži . . . Zbogom, brate! — Sunil me je v hrbet. Skočil sem iz koče, pa slišim, kako se plazijo izza grmovja! Mnogo jih je, z vseh strani lezejo hudiči! Kakor zanjka okolo smolarije. Ležal sem v grmovju . . . pu so šli mimo! Potem sem vstal in korakal, pa prav urno! Dve noči in en dan sem hodil, brez oddiha. A sedaj sem truden — za ves teden! Noge mi kar b renče . . , Videti je bilo, da je zadovoljen s seboj, v njegovih rjavih očeh se je svetil nasmeh, polne rdeče ustni so trepetale. — Takoj ti pripravim čaj! —- je urno dejala mati in vzela samovar. — Umij se aedaj, lažje bo . ,. — Se pismo vam dam . . . S težavo je privzdignil nogo, jo upognil in jo ječe položil na klop. V durih se je pokuzul Nikolaj. Ignacij je zmedeno spustil nogo na tla; hotel je vstati, pa je omuhnil In sedel opiraje se z rokami na klop. — Kh, kako sem truden . . . Na tdravje, sodrug! — je dejal Niko-luj in mu iuskuvo pokimal z glavo. — Dovolite, da vam pomagam. Spustil aa je pred njim nu tla in brž razvil umazano cunjo. — Zakaj? — je tiho vzkliknil fant in začudeno pogledal mater. Ne da bi opazila njegov pogled, je dejala: — Z žganjem mu je treba izprati noge . . . to pomaga! — Dobro! — je dejal Nikolaj. Nikolaj je našel piamo, ga zravnal, pogledal in izročil materi. — Na vas. — Citajte . . . Približavši sivi in zmečkani papir k obrazu je Nikolaj začel čitati: — "Zanimaj se, mati, za našo stvar, reci visoki gospe, da ne pozabi, da bodo več pisali o naših rečeh, prosim te. Na svidenje. Ribin." — Ti poštena duša! — je otožno vzkliknila mati. — Za grlo so ga že držali, pa je . . . Nikolaj je počasi spustil roko s pismom in je potiho dejal: — To je čudovito! . . . Ignacij ju je pogledal in se dotaknil s svojimi blatnimi prsti sezute noge. Mati je zakrila od solz zalito obličje, stopila k njemu s posodo vode, sedla na tla in iztegnila roke k njegovi nogi — a on je urno umaknil nogo pod klop in vzkliknil preplašeno: — Kaj pa? — Daj brž sem nogo . . . — Takoj vam prinesem špirita! — je dejal Nikolaj. Mladenič je pomaknil nogo še dalje pod klop in mrmral: — Kaj pa hočete? ... To se ne spodobi . . . Potem mu je molče začel sezuvati drugo nogo. Okroglo obličje Ignacija se je od začudenja podaljšalo, s široko odprtimi očmi se je ozrl naokolo in tiho izjavil: — To me bo . .. bolelo! . . . — I Ai potrpi! — je odgovorila mati in začela umivati. Ignacij je glasno zapiskal skozi nos, nerodno zmajal z vratom, gledal mater in nategnil ustni na smeh. • —- Ali veš, — je dejala s trepetajočim glasom, — da so tepli Nikolaja Ivanoviča . . . — Kaj? — je tiho in plašno vzkliknil fant. — Da, popolnoma Izbitega so ga pripeljali, in v Nikolskem ga je bil stražmojster, komisar .. . po obrazu ... in z nogo ... do krvi! Mati je umolknila premagana od žalostnih spominov. — To znajo! — je odgovoril mladenič in namrščil obrvi. Pleča so se mu potresla. — Bojim se jih, kot hudičev! ... A kmetje . . . niso bili? — Eden je udaril na komisarjevo povelje. A vsi drugi so so potegnili zunj in dejali, da ga ne smejo biti . . . — Da . . , kmetje spoznavajo stvari in zakaj . . . — Med njirpi je tudi nekaj razumnih ljudi ... — Kje pa jih ni? V bedi! Povsod so, ali najti jih je težko. Poskriti so (t razpokah in srce si sesajo, vsak svoje. Da se zbero v skupino, jim nedostaja poguma . . . Nikolaj je prinesel steklenico špirita, naložil oglja v samovar ln molče odšel. Spremivši ga z radovednimi očmi je Nikolaj potiho vprašal mater: — Ali je gospod? — Pri nas ni gospodov, vsi smo sodrugi . . . — Čudno! — je dejal Ignacij neverjetno in se raztreseno zasmejal. — Kaj je čudnegu? — Tako ... Tum me bijejo po gobcu, a tu mi umivajo noge ... a kaj je na sredi? i Dalj« prihodu tU.) Izkušnje slovenskega priseljenca Piše Frank K rod (Nadaljevanja.) No I na zvijača ni pomagala; udati smo se morali in vlak je odbrzel dalje, mi smo pa ostali na |MM«taji in ugibali, kuj storiti. Posedli smo v pesek in čakali, da doape drugi vlak, nukur zopet poskusimo s prosto vožnjo proti mestu Kl Paso. Z«• se je zmru-čilo in mi smo še vedno posedali nekoli odpočijemo, Prenočišče smo res dobili pod mostom železniške proge. Ker je bilo hladno, smo zakurili ogenj in tuko prebili noč in se nekoliko naspali, Okrog osme ure smo odšli po kolovozu. Ko smo prehodili dve milji, se nam je približuj avto, ki se je ustavil in iz poleg postuje ln čakali prlložno- ^L^p* F*, sti za nadaljnjo vožnjo Kmulu ' " i " §U "" K prisopihal potn.sk vlak. l^' ^ ** ~ stavil se je na postuji de. t mi- £T*","'M* nut, nato se je zope premaknil |^ S*ko 11 ° Kt'r m -e predno je M h.tr-l H" '» »m« s, ** oprijeli in naš« „r, ! " K sta. vožnja „ j, *,pet pričela. CuT' , "" ' f* uV Držali smo ae zadnpgu voza in 7 " "J" *vUt In naenkrat se je M,Ju plohu ,n s-^' »" *** pai notah.mo bili Mropro- £ , T"" !'", .......* rw..i>. im. i,. . l i •I*'! v lepo mesto K Pasov b -I moteni, l l..ha je kmalu prene- .. l o . . , liuti. ... ,ul . » i.i *,rn n ke Itio (irunde. naia in vluk je drvel dalje preko bombažnih jmiIj države Te- Tu ',rr,,, ** "»»"N« Jw* *em bil xas Ker smo iuli izpostavljeni l,*m,,"J«,n v Kansaa Clty, ostali prepihu, amo m- v dobri uri o-11"1 P«»L v KI Pa- sušili. "u »«*m ostal dva dni in si me- sto dobro ogledal.* T u ko sem tu-\ lak Je do»|«d do postaje nu di \>e natančno |toi§vedel, kako prtriji m predno je po|N,lno- ,n kdaj odhajajo tovorni vlaki, ma ustavil, smo, poskakali doli. kajti moj namen je tn! nadalje-Od tint«, pofltaj«- pa'do KI Pasa \Mti potovanje na-tovornih vla-j«- lulo « nekako -eat mil) ' l o kth K« r so v m« »tu Mr«»go pa-kratko razdaljo ts»m«i ie prem« zasesti vlak na postaji v mestu. Ker sem izprevidel, da pojde težko, sem se odločil, da odpotujem iz mesta na avtobusu. Kakor sem sklenil, sem tudi storil. Avtobus sem zasedel in se odpeljal do druge postaje, nekako trideset milj daleč; tam sem čakal v Miži ni postaje na tovorni vlak, ki je končno dospel. Ustavil se je malo časa, in ko s<« je pričel pomikati naprej, sem se ga oprijel in odpeljal dalje proti Novi Mehiki. Vozil sem se vso noč skozi paAčene |s>krajine države Texaa. Proti jutru se je vlak uatavil v malem me/fecu v Novi Mehiki, v katerem sem ostal do desete ure do|H>idne. Potem sem dobil drugi vlsk in odpotoval dalje. Pozno v noči sem dospel v državo Kansas, toda vlak je vozil še dalje po državi Kansas in se na kakšni postaji ustavil nekaj minut. Z nJim . sem premerH dolg«) ruzdsljo, ne ds bi se presedel in tudi nikakih sitnosti nisem imel. Tsko udobne vožnje na tovornem vlaku *«» redke. Naslednji dan je vlak dospel v naselbino Libro, Kansas, Tu sem isatopil in odšel malo vstrun od |K»stuje in na drugem koncu ra Ograjo i akal prilet od letim in telebnem na tla. Vlak je odbrzel naprej, ju/, sem pu ostul in preklinjal. Vseeno sem bil še srečen, ker nisem padel paUe »rUwwtnt vina in Fricko je v I tisti zahvuli, ališal začudenje. "Začudiš se šele, ko poskusiš." je pomislil in vesel je bil! večera. Bilo je že temno, ko sta pri-' šla v Bati novce Skopuška in! Fricko. Pri večerji je vprašal Fricko. gledaje na uro: "Ura pa spet gr««?" ' Gre, spet gre To je vselej TOREK, U Otroci ruskih delavcev se zabavajo na igrisč^er^ da zgradila v neki tovarni v Rybinsku. Je t tako. Nekaj časa gre, potem pa v redu, ko je lel^T^kd spet obstoji. Ima pač svojo vo- sko naglo pokrival in * ljo," je razlagal Skopuška in se sam° smehljal. To je krivo, da ne kupimo nove, zmerom se zanašamo na staro. Zlasti zdaj, ko je tako vse drago in je vselej kaj treba. In delavci so dandanes tako, no . .." Skopuška se je nalašč prekinil in prijel za kupico: "Pij, pje ..." Ko je vnovič natočil kupico in so odmolili, je rekel: "Se enkrat ti lepa hvala, pje, Jurij, da si mi pokril vrh. Pij še in povej, koliko sem dolžan." Fricko je dvignil kupico in nekoliko pomislil. Nato pa rekel z vsakdanjim glasom: "No . . ., samo polštiri dinarje, ker imate tako dobro vino." Ko je Fricko šel, se je Skopuška počesal po glavi in smehljaje rekel Urši: "Vidiš, da res ni drag, Urša ... In delaven . . . Nekaj pa je pomagalo tudi vino. Samo polštiri dinarje je računal." Urša je prikimala. "Kmet mora znati gospodariti," je rekla in pospravila z mize. Zgodi se včasi v šentmartin-ski fari in tudi v Rožičkem vrhu, da zapihajo vetri. Včasi samo eden, včasi več in pode se po vrhih kakor razposajeni o-troci. Najrajši pa po slemenih viničarij. Tako se je zgodilq tudi kakšne tri tedne po tem, ko je bil pokrit Skopuškov vrh, da sta se pripodila kar dva vetra in trči-a skupaj v Rožičkem vrhu nad slemeni hiš. Morala sta biti kaj divja, ker sta slemena, kar tr- kaj stisnilo v grlu in mu ai gala kakor fantje plotove na va-'govoriti. _ , . T-T--..M, U| štiri dinarje računal." Oblekel je suknjo jn b boreč se z nečim nevidni« stisnil pesti in zapretil. "Pokažem mu." ' In odpravil se je narav*, Mačkovce k Fricku. Se ni niti prav vstopil bo, že je izpregovorii in na so se mu poznale sline* "Pje . . . Tožil te koj ne greš in ne popravit Fricko je samo malo zm| z očmi in rekel: "Stric, zakaj bi me tožili "Kaj se pretvarjaš? N'a ti vidim, da veš." "Mogoče, da znate v i brati. Jaz znam samo v gah, v očeh pa ne. Pre prosim, da bom vedel." In pogledal ga je tako da je Skopuška nehote . korak nazaj. Rekel je srdi "Kako si pa pokrival vrh?" Fricko je razširil roke: "Po vaši želji. Rekel vam že takrat, da sicer delam po volji drugih, pa sem delal, ker ste tako vali. In rekli ste, da to ni de, samo da je pokrito/' "Kaj?" je vzkliknil Skop "Zahteval da aem? Da pol postati samo prisloniš na Fricko je iztegnil vrat i nil z glavo naprej: "Pol štiri pravite?" Za ni vsa streha samo prislon, stric? Saj sem vso rtre kri val." Skopuška je molčal. H povedati, a naenkrat ga si, ko se spoprimejo. In tedaj se je jela premikati streha Sko-puškove viničarije kakor plaz. Druga postat je zagrmela na tla in streha je pokazala svojo'spomin nagoto. Tudi četrta postat in vY: šesta in pol osme je zdrčalo na tla. Viničarka se je silno prestrašila. Viničar pa je pogledal, pokimal in dejal: "Fricko je pokrival, to se vidi." Nato pa je še dodal: "Bog ve, za kakšno stvar je izplačal Skopuško. Pol štiri postati so šle." * Nato je oblekel suknjo in se napotil v Batinovce, da sporoči gospodarju, kaj je naredil veter. Skopuška je prebledel, ko mu je viničar povedal, kaj se je zgodilo, Urša pa je sklenila roke. "Pol štiri postati," je rekla. "Ježuš Murija, to je človek." Skopuška jo je pogledal in ni se smehljal: "Nikdar več mi ne !m> pokrival tisti Fricko, to pa že rečem. Zdaj -vidiš, kako je streha pribita." Ce« trenutek je dodul: "Zdelo se mi je, da nekaj ni Fricko pa je stopil bli nedolžno vprašal: "Morda pa spet stoji starinska ura, ki jo imat 1 spomin. Veste, pa se je lo. Nisem praznoveren, vem, da imajo včasi taki j rinske ure svoj pomen, i* stoje. In pa veliko moč.' Skopuška je prestopil i j na nogo, kakor takrat, loj viničarko natočil "olji" s) rekel, samo šopih nil Ji nos, se obrnil in šel. Fricko je stopil u njil odprl usta, da bi ga še spoj na bersnato vino, a se je žal. Obstal je v veži. "Spomnil ae je," je til jal. "Spokorjen grešnik bo blagoslovljen." Pol štiri postati je P krovec Samojev iz sosednji] lotedenske fare. Ugibal man, zakaj se vse ostal« pa tako trdno drže lat. a trti štiri ae pa ni moglo. ki mu je stregla, tega ni' razjasniti, dasi je hvalila ca Fricka. SkopušM pa. mu morda znal razi- ' n" v vrh. Tako mu je t<» nost. —P« "-Vfl'"" Ni TISKARNA SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoči dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice. koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, w češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugi * I I I < ^ P J. rODRTVO TISKARNE APELIRA NA fI.ANSTV'^ "I TISKOVINE NAIMH A V SVOJI TISkAK V«a pojasnila daje vod«tvo tiakarne.—Our %mrm> PiAit* po informacije na na«l<"- ^ S. N. P. J. PRINTER! 2*57-59 SO. LAH NDAI.E A\ EM k Teleftm RorVsell \ CIIICAGO, UJ- Tam m doba na lelj* tadi aitswa» P«*****'