Katolik h cerkven list*
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in ve)j& po pošti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40kr., začetertleta 1 gld. 30kr. V tiskarnici sprejeraana na leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za Četert leta 1 gold.; ako zadeti«1 na ta dan praznik izide Danica __dan poprei.
Tečaj XXVI.	V Ljubljani 3. vinotoka 1873.	List 40,
Povišanje Cerkve.
Zaničevani od sveta so bili pervi kristjani, ali dospeli so do naj visi časti. Kakor zaničljivo so jih ob-rekovali, so bili vendar prečudno opravičeni, tako da je David od njih prerokoval: „Prav visoko so bili če-fieni tvoji prijatli, o Bog, njih moč je bila zelo poter-jena." (Ps. 138.) Te besede po svojem pervem predpo-aobnem pomenu veljajo judom, ktere je bil Bog visoko počastil z oprostenjem iz babilonske sužnosti, ker po razdjanji Babilona so jih Perzijani spoznali za Božje ljudstvo in visoko čislali. Prav za prav pa veliko bolj veljajo te besede kristjanom, kteri so bili kakor pravo isvoljeno ljudstvo izpeljani od Boga iz sužnosti pervih preganjanj, ter so tudi pri ljudeh dosegli zasluženo veljavo.
V sv. pismu tako visoko slavljena Judita je bila le slaba predpodoba svitlosti katoliške Cerkve. Od Ju-dite pravi sv. pismo: Dal ji je Bog bliš, da se je v neprimerljivi lepoti vsim oččm prikazala. (Judit. 10.) Z veliko veči, ker duhovno lepoto je pozneje ozaljšal Bog svojo Cerkev, da se je z neprimerljivim kinčem prikazala tudi očem sovražnikov. Zato tudi cerkveni očetje ne morejo prenehati veličastva sv. Cerkve slaviti, n. pr. sv. Peter Damijan: „Od Cerkve govorimo, akoravno je naš jezik k temu nezmožen; kaj je večega na zemlji, kaj častitljivšega v nebesih kakor ona? Ona je tista, ki je postavljena v slavo časov, kraljestvo Božje na zemlji, ktero obdaja množica nebeških legijonov." In sv. Avguštin pravi: „Ali ne vidiš, da so kralji, ki so kristjane preganjali, zdaj sami kristjani? Ali ne vidiš, da jo tisti branijo, ki so bili popred njeni sovražniki? Dob ro mi je, sme zaklicati tudi Cerkev s kraljevim j esnikom, „dobro mi je, da si me ponižal". (Ps. 118.) Zakaj tisto, kar je bilo popred sramota, je zdaj naj veči slave. Naj zaničljivsi beseda je bila nekdaj beseda: „kristjan"; ali glej, naj veče častno ime je postala ta beseda. Ječe mučencev so bile nekdaj naj gro-zovitnejši jame, v kterih so prebivale kače in druga laznina, pa te sramotne ječe so se spremenile v prelepe cerkve. Iz tezavnic, na kterih so bili kristjani mučeni, so narediti altarje, na kterih se brezmadežno Jagnje Bogu daruje. Železne verige, v kterih so kristjani med-leli, se hranijo za lepotičje po cerkvah. Morivne pšice so postale svetinje. Mučeniške orodja se hranijo kot častitljiv cerkveni zaklad, in ae visoko cenijo. Zlato in srebro mora zdaj zaljšati železo, v ktero so bili popred kristjani vklenjeni. Tako so bili tisti povzdignjeni, ki so bili zavoljo Boga ponižani.
Ravno ta skrivnost je bila nam naj pred razodeta nad našim Bogom in Zveličarjem. S svojimi nauki, s Čudeži in premilostnimi govori si je bil pridobil veliko
češenje. Toda sovražniki ga niso mogli terpeti Češe nega, zato so na vso moč dihteli, da bi ga naj globo-kejše ponižali. Po velikem pehanji so dosegli, da je bil obsojen k najsramotniši smerti na križu. Oropali bo ga oblačil, telo mu grozovitno razmesarili, da je bila rana pri rani. Se ni dosti; tudi v sredi med zaverženima morivcema mora viseti, kakor bi bil on naj hujši izmed njih, in še na križu ga zasramujejo. Zato toži ZveliČar sam od sebe: „Červ sem in ne človek, glasna sramota in zaničevanje ljudstva". (Ps. 21.) Enako toži pri preroku Izaiju (pogl 53), kjer samega sebe imenuje gobovega, od ljudi poboj enega, izveržt-k Človeštva. Ob čast je bil res. Pa kmalo je tudi prišlo spremenjenje tega velikega zaničevanja v veliko veličastvo. Rane njegovega telesa so bile spremenjene po svitlosti večne slave pri njegovem vstajenji. Povikšana čez sovražnike je glava, ktero je bil pripognil, da si je pustil djati na njo krono zaničevanja. Kolena, ki so se pogosto šibile, ko je nesel križ, so se povzdignile, in pred njimi mora kolena pripogovati vesoljni svet, svetniki v nebesih in verni na zemlji prostovoljno, brezbožni po sili. Sramotno slečeno in onečastene telo je zdaj obdano z oblačilom slave. Križ, kterega je nesel in ki je bil naj veči sramota, je postal znamnje naj veči časti za vesoljni svet: se poljubuje in časti se, in srečnega se šteje, kdor ga ima naj manjši del. Sveti se po cerkvah, po hišah in na očitnih krajih kot naj veči častno znamnje. Kamni, pota, grob, z eno besedo, česar se je na zadnjem potu terpljenja dotaknil, vse se visoko časti. Obrekovan in poniževan je bil Kristus, ali ravno v tem je na^el svoje poveličanje.
Tudi pervo cerkev so obrekovali in zaničevali. Kaj nam je toraj pričakovati od katoliške Cerkve v sedanjem času? Ravno to, kar se je v pervih in naslednjih stoletjih kazalo. Vedno se je kazala truma obreko-vavcev, ki so Cerkvi pritikali reči, nad kterimi je bila čisto nedolžna. S tem so jo liotli ponižati in smešno delati. Pa ravno te obrekovanja so resnici zbudile veliko prijatlov, in navdušile jih; solnčna luč je prihajala vedno svetlejši, oblaki laži so se zgubili, in lepšo se je lesketala Cerkev, kakor kdaj popred.
Ravno s tem, s čemur so jo notli sovražniki ponižati, ravno 8 tem je Cerkev svojo svitlost zadobila in povikšala. In dandanašnji? Ravno tista skrivnost veljd, kakor v vsih stoletjih. Dokler se nejevernih, pregrešnih, od satana podpihovenih ljudi ne manjka, tako dolgo terpi tudi Cerkev zaničevanje in preklinjevanje. Ni se tedaj čuditi, ako komunisti, prekucuhi, razuzdana', lakomniki, ošabneži, ki se v množici nahajaio, vsi v zaničevanje Cerkve jezike brusijo, časnike polne laži razširjajo, in svoje obrekovanja za omiko in napredek razglašajo. Ni čuda, ako vsi napadajo edino ne-
vesto Kristusovo, ker on« sama noče poznati osebne veljave, ker laži od sebe odvrača, pregrehe prevzetnosti, lakomnosti in nečistosti pogubuje. Kaj pa je sad? Cerkev se nikoli ne pokaže veči, kakor kadar so njeni otroci v ponižnosti, v zatajevanji in zaničevanji. Tukaj se vera toliko svetlejše leskeče, kolikor bolj jo hoče nejevera zatemniti. Tu se sveti ljubezen v svoji pravi luči, kolikor černejši je sovraštvo nji nasproti. Tu je dan toliko svetlejši, kolikor tamnejši je bila noč nejevere in brezbožnosti, za ktero je prišel ali zraven ktere je svetil. Kolikor veči obrekovanje, toliko svetlejši opra-vičenje zoper obrekovanje po spoznani laži. Onečastena in slavna, to je vedno prilika, ki se je v Cerkvi tolikokrat skazala. (Baltim. Volksztg.)
Poplačano zaupanje.
ZOgerskega se piše naslednja spodbudna pri-godba: Pred kakimi 10 mesci je bil 73letin starček, za kterega dušno zveličanje je domačine prav zlo skerbelo; že nektere krati je bil priporočan v molitev „Naše ljube Gospe preav. Scrca". Med tem časom je večkrat zbolel, in je bil v noči od 22. do 23. malega serpana viditi že smerti blizo.
Skerb in britko3t njegovih ljudi je bila nedopovedljiva, ker je bil, čeravno sicer vsega spoštovanja vreden, vender popolnoma odvajen prejemati ss. zakramente, in se jc zdelo, da se mu v tej zadevi nikakor no more blizo priti. Dokaz temu je, da ji še svojo serčno ljubljeno ženo po malem opominu na sv. spoved zavernil z besedami: „S tem me pa le pri miru pusti Tedaj si nihče ni upal opomniti nevarnosti bolnika, ki je sicer z veliko poterpežljivostjo in skor brez pritožbe terpel najsilniše bolečine. Se vedno si je sam obetal, da se mu bode zboljšalo, čeravno se je vidoma smerti bližal. V tej hudi sili, kaj je storiti? S ponovljenim zaupanjem so molili k presvetemu Sercu Jezusovemu in k sladkemu Sercu Marijnemu. Več kot 20 let je bil brez svoje vednosti že zapisan v bratovšino Serca Ma-rijnega, in se je „Spomni se" vsak dan zanj molilo. Nekako pred enim letom so ga tudi v molitevno družbo „Naše ljube Gospe presvetega Serca" zapisati dali, in zdihljej: ,.Naša ljuba Gospa presvetega Serca" — so veliko tisučkrat že zanj izgovorili. Pa kakor se je zdelo, bi imelo njegovo spreobernjeuje biti le sad zaupljive, stanovitne molitve, kolikor bolj je nevarnost rastla, toliko bolj goreče so molili, in opravljane devetdnevnice in mnogotere pobožnosti veliko dobrih duš so se brez številno množile. Vse je vodil le en nagib: „Ta duša se mora rešiti! Pri Bogu ni nič nemogoče!" Predraga kri Jezusova in mogočna priprošnja Marijna nad to dušo ne bode zgubljena!
V praznik sv. Filomene (11. velikega serpana), v ktere in veliko druzih šv. pomočnikov varstvo so bolnika že dolgo priporočali, poskusi ena njegovih hčer ga opomniti nevarnosti, v kteri se znajde. Trikrat stopi k njegovi postelji, ko ji glas zastane od notranje bolečine, in je ljubljeni oče iz ust svoje dobre hčere imel zaslišati napoved bližnje smerti! Spet se oserči, ker ta duša ji jc bila predraga, da bi zanjo vsega ne poskusila. Z nepopisljivo britkostnim čutilom in spet z zaupanjem oserčena dobra apostdjska hči prime bolnika za roko in jo poljubi; — to je zdaj kaj clruzega kot sicer pomenilo, in to se je tudi bolniku zazdevalo. Tedaj pred-rj podobico položi rekoč: „To je Kraljica angelov!14 - ,,Ljubi oče, veliko tisuč jih moli za vas" — in ko ga rahlo po obrazu pogladi, pravi nadalje: »Zdravnik spoznava nevarnost" glas ji hoče odpovedati — svetinjico mu pod glavo derži — bolnik jo pogleda, re-
koč : »Kaj hočeš ? govori!" S terdnim zaupanjem v moč predrage kervi Jezusove in priprošnje Marijne pravi tedaj: »Ljubi oče! vselej ste se tako dobro pripravljali, kadar ste se kam na pot podali, in zdaj — ali bi se ne hotli tudi na imenitno pot v večnost pripraviti, ko zdravnik nevarnost čuti? Ali bi se ne hotli spraviti z ljubim Bogom? — O ljubi Bog je tako neizrečeno dober; vse odpusti! — Ali bi se ne hotli spovedati? — O ljubi oče, le poskusite, vse se bo lahko opravilo!"
—	Vdan kakor jagnje serčno ginjen odgovori: »Jaz hočem, kar Bog hoče! Hočem se spraviti — hočem sprejeti sv. Obhajilo!" —
Zdaj urno pošljejo po mašnika, pred kterim je od vsega življenja spoved opravil; po opravljeni spovedi pa mu je rekel: »Zdaj se tako lahnega čutim, kot metulj!" Na to se je tudi prec vse za previdenje pripravilo. Pri tem je spomina vredno, da v tisti fari že 15 lčt ni bilo nobenega očitnega previda, da bi se bilo nebo nosilo. Ko mašnik z najsvetejšim Zakramentom (nad kterim se je čez toliko časa vpervič spet nebo nosilo) iz cerkve pride, je ravno neka procesija tje do-šla, izmed ktere so zastavnike seboj vzeli, da so z ban-deri šli pred Najsvetejšim. Gospodje z belimi rokovi-cami so sveče nesli, in ko memo kosarne gredo, se pridružijo štirje vojaki z orožjem v rokah, in za njimi še veliko pobožnih pospremi Sv. Rešnje Telo. K*kor nepričakovano, toliko bolj še tolaži j ivo je bilo to očitno spoznanje sv. vere za celo družino, ktera je v tem spoznala nekako spravno djanje, ki se je Jezusu pred durmi človeških sere tako dolgo čakajočemu v najsvetejšem Zakramentu s tem skazalo. To je bilo okoli petih popoldne. — Noč za tem srečnim dnevom je bila prav mirna za bolnika, da je tako dobro spal, kot dolgo Časa že ne tako, desiravno še velike telesne bolečine terpi. (Monat-Rosen 16. kim. t. 1.)	P.
Stan Hatoitcanstea na Angieikem.
Ce je kaki mladiki katoliške Cerkve visok poklic prihranjen za prihodnjost, je gotovo angleški. Neizmerno razširjenje angleške moči, ktera po naj novejši štatistiki obsega 198.963.996 ljudi, tedaj skoraj šestino vsega človeškega rodu, znana djavnostin spretnost, ki odlikuje angleški narod, živa in ob enem premodra gorečnost katoliških Angležev za svojo vero, vedno veči nagnjenost prostestantiških Angležev do katoliške Cerkve,
—	vse to nam daje upanje, da CerKev bo na Angleškem obhajala slavno zmago, ako bi morebiti kje drugod morala obžalovati britko zgubo. Ravno to pa, da se bistroumni angleški narod povrača k studencu resnice, mora silno sramotiti tiste, ki se hočejo umne šteti, pa resnico zatirajo. Kakošen pa je stan katoliške Cerkve na Angleškem, kaže letošnji katol. angleški imenik. (The Catholic Directorj, Ecclesiastical Register and Almanac for the Year of the Lord 1873. London.) Angleški Direktorium je obširniši in ročniši, kakor so navadni duhovski imeniki; obsega namreč razun pratike itd. polno zgodovinskih, štatistiških in druzih naznanil, ki zadevajo kat. Cerkev sploh.
Mikavno je, kar poroča letos o napredku keršan-stva na Angleškem. S Tomažem Watserson-nom, Lin-kolnskim škofom, kteri je 27. kimovca 1584 v ječi umeri, je ugasnila stara hierarhija (duhovska vlada). Od 1. 1598 do 1621 so bili angleški katoličani pod v6-likim duhovnom; 23. sušca 1621 je imenoval papež Gregor XV apostoljskega vikarja; 1. 1687 je bilo Angleško v dve, in že naslednje leto 1688 od Inocencija XI v štiri narodnije (vikarije) razdeljeno (London, Midland, Northern iu Western.) Te razmere so terpele do
30. mal. eerpana 1840; takrat je papež Gregor XVI odmeril 8 vikarij; 29. kim. 1850 pa so papež Pij IX deželi zopet dali redno hierarhijo z vstanovljenjem Westminsterske nadškofije z 12 podškofijami. Beverley, Birminham, Clifton, Hexham in New Castle, Liverpool, Newport in Menevia, Nordbampt n, Nottingham, Ply-mouth, Salford, Shrewsburg in Southwark. Vse britiško kraljestvo s svojimi naselbami ima na Angleškem iu v Walesu eno nadškofijo in 12 škofij ; na Irskem 4 nadškofije in 24 škofij; na Škotskem 3 apostoljske namest-nije; v evropejskih naselbah 2 nadškofiji in eno apost. namestnijo; v Aziji 17 apost. namestnij; v Afriki eno Škofijo in 5 apost. namestnij; v severni Ameriki 4 nadškofije, 18 škofij in 1 apost. vikarijo; v zahodnji Indiji 1 nadškofijo, 1 škofijo in 2 apost. vikariji, v Avstraliji 1 nadškofijo in 10 škofij, na Novo-Seelandskem 3 škofije.
Vsega vkup šteje britiško kraljestvo 11 nadškofij, 71 škofij, 29 apostoljskih namestnij. Mašnjkov katoliških je na Angleškem in v Walesu 1636, na Škotskem 226; število cerkvd, očitnih kapel in postaj na Angleškem in v Walesu 1016, na Škotskem 229. Škoda, da so pri poslednjem ljudskem štetji 1. 1871 na vero samo na irskem ozir jemali; bilo je tam 4.141.933 katoličanov; po številu duhovnov bi se smelo sklepati, da je na Angleškem in Škotskem gotovo nad 2 milijona katoličanov.
Tem štatističnim naznanilom sledi v imeniku zapisnik druzih verskih vstavov, zlasti odgojiš, z natanč-nejim pojasnilom njih posebnih namenov. Angleška delavnost je še zapisala tudi odgojiša druzih dežel; Belgija je v tem oziru posebno imenitna. Celo natančen zapisnik angleškega jez*la zmožnih spovednikov po ve-čih mestih celega sveta najde angleški katoličan v svojem direktoriju, in za popotnike na Angleškem je pre-skerbljeno s tem, da so zaznamovane ure, o kterih se v posameznih cerkvah sv. maša bere ob nedeljah in delavnikih.
Konečno je še pomniti, da so v tem obširnem imeniku tudi imena 34 katoliških perov (velikašev), z Nor-folškim vojvodom, pervim angleškim perom na čelu, in 48 katoliških baronov, potem imena 24 katol. udov zgornje, in 37 katoliških udov spodnje zbornice.
Vse to, kar popisujejo „Štim. a. M. Laach," je silo tolažljivo za katoličane zlasti današnjo dobo, ki niso le samo katotiške vlade s svojo »konfesijonsloz-nostjo" Cerkvi pritisnile britkega udarca, temveč je s tim tudi toliko veternastih katoličanov svoji lastni Cerkvi herbet obernilo. Pa ne le to, da lastni otroci svoje Matere ne branijo, ampak k temu še vse počenjajo, da bi jo poterli, čisto v nič djali in ugonobili. Slepci ne ved6, da s tim nesrečne delajo le sami sebe, svoje otroke in deržine, svojo lastno domovino, ktere sinovi in hčere bojo take lažnjive preroke še unkraj prekli-cevali. Toraj kličemo Slovencem:
Glejte na častitljivost svoje matere katoliške Cerkve po vsem svetu in varite se grabljivih volkov, ki se plazijo k vam v koži »narodnosti," ali kakoršni koli, — znotraj pa so grabljivi volkovi!
Mtaloliska Cerkev r amerikanskih zedinjenih deržavah.
Zadnjič smo naznanili, da naša gg. misijonarja Plut in Žužek sta se vernila v Ameriko, davgg. Pire in Tomazin sta na poti proti domu, in da g. Čebulj je že zopet tam. Poslednji je peljal seboj mladenča Petra Jeram-a, una dva pa študenta šestošolca. Pred več leti je šlo tje več dijakov, ki bo zdaj že duhovni in
nekteri tudi redovniki. Zraven tega ima naša dežela več ostarelih misijonarjev v zedinjenih amerikanskih deržavah. Iz vsega tega je očitno, koliko naša mala dežela pripomore k olikovanju in spreobračanju velike Amerike. In ako med nami doma ni brez nekih nečednih ljudi, ki domačemu duhovstvu podtikajo samoprid-nost in zgolj lastne koristi, gotovo take djanja dosti kažejo, kaj da iše kranjsko duhovstvo, in da uni zamkarneži so lažniki in obrekovavci. Gotovo mikaven bo slehernemu naslednji pregled, ki kaže, s koliko naglico se širi v Ameriki sv. vera, tolažljiv pa tudi staršem, sorodnikom in domačinom sploh, ki v Ameriki imajo svojcev.
Pred 84 leti je bilo še le 25.000 rimsko katoliških prebivalcev v zedinjenih deržavah, zdaj jih je 9.600.000 duš. Takrat je bila ena sama škofija, zdaj jih je 54, in razun tega 6 apostoljskih namestnij (vikarij) in 4 opatije; takrat je bilo 21 duhovnov, zdaj jih je 4S'J<>: namesto treh ali štirih cerkvic v tistem času je zdaj 47 stoljnic, 4250 cerkvd, in 1755 kapel in misijoniŠ. Tudi ima ondi sv. Cerkev čez 138 mniških in 382 nunskih samostanov, 1577 raznih šol, 283 dobrodelnih naprav in 112 semeniš in vstavov, v kterih se med druzimi študenti 848 mladenčev pripravlja za duhovski stan. V zadnjih letih se je prebivalstvo pomnožilo za 14 odstotkov , in rimsko-katoliško prebivalstvo se je med tem časom blizo naraslo za 39 odstotkov, primera katoličanov k drugemu prebivalstvu (9.600.000 proti 39.000.000) se kaže skoraj kakor 1 proti 4.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Kmetu s hribov kmet iz R. doline.
(O liberalcih.)
Prav do živega si jim nagodel resnico liberalcem v predzadnji »Danici". Prav imaš, ljubi stric, da brezveren človek je skor gotovo brezvesten, in kar se samo po sebi razume: brezbožen. Brezvesten, brezbožen — to so pa priimki, ki se navadno ne dajejo kaj prida ljudem. Kdo so tedaj liberalci? — Moj sosed Mihče je unidan tako le modroval: Nekdaj so vsacega malopridneža imenovali po določnem imenu, bil je n. pr. : goljuf, tat, odertnik, prešeštnik, nečistnik itd.; a zdaj v nar novejši dobi pa si prilastuje tako izbrano ljudstvo -vse obsegajoče obširno im3 »liberalec". Pa res. — tat, goljuf, odertnik itd., vsak hoče biti »liberalec1; sej njegova »prostost" zahteva, da se sme povoljno ptujega premoženja polastiti (postave, ki mu to zavirajo, so zanj protiliberalne); prešeštnik je ravno tako liberalec, ker šesta Božja zapoved, če bi se je deržal, bi omejila njegovo prostost; to pa bi ne bilo liberal; to bi bilo preveč »mračnjaško" — ali nazadnjaško. Z eno besedo, vsak malovrednež je »liberalec" v pomenu liberaluških liberalcev. Ako pa zdaj ta stavek obernem, bi se narobe reklo : da tudi vsak liberalec je malovrednež. To se ve, da je le naše priprosto kmečko modrovanje, s kakoršnim se menda liberalci ne strinjajo, — pa tudi jaz nočem glave staviti, da je ta prevernjeni zadnji stavek ven in ven umoslčden, ker nisem bil v vsih šolah, ki um brusijo; toliko pa vender terdim, kar z lastnimi očmi vidim, da kolikor liberalcev poznavam po našem okrožji, nobeden nič prida ni. To so djanski dokazi, ki glasno govorč. Pokazal ti bom v nekterih dopisih, kakšno sadje raste na tistih drevesih, ki se zovejo liberalci (imen ti pa ne bom imenoval; — naj svčt vidi, da mi kmetje nismo tako kosmati in neobdelani kakor novo-olikani časniki z zgolj osebno politiko). Danes ti pride na versto pervi tič, — ki se zdi s ponosom liberalec.
Poglej va ga. Ta čversti napredovavec a duhom časa je svojega strica tergovca v R. za veliko tisočev okradel. Ko ga je stric zapodil in ga celo po časnikih kot tata in sleparja razglasil, je pribežal k svoji materi v T., ktero je zopet do dobrega obral. Tudi mati ga je vsled tega iz prodajalnice spodila, in on se je z nekim časnikom spajdašil in je zdaj njegov stalni dopisovalec, mojster v lažen, v obrekovanji in gerdeDji poštenjakov in duhovšine sploh.
Drugi pot ti spet poslužim z novimi enacimi do-kazovalnimi zgledi. S. evangelij pravi: „po njih sddu jih bote spoznali; malopridno drevo ne more roditi dobrega sadu. Liberalec pa tudi ne.
iS Ljubljane. Zastran volitev je pred vsim drugim treba vediti, da je to vestna reč. Kteri ponudenci so nasproti programu: „za vero, dom, cesarja," taki niso za rabo. Nemški liberalci, vstavoverci, ki so že v pervem svojem shodu v vstavoverski družbi protestirali zoper papeževo encikliko, ki so odpadniku Dollingerju adreso poslali, ki zabavljajo čez sklepe vatikanskega cerkvenega zbora itd., taki tudi v deržavnem zboru ne bojo delali za katoliško Cerkev in vero, ampak zoper nj0. — „Narodovci", ki se vesele, da so sveti Oče papež bili oropani, ki papeža zasramujejo in jim njih nesrečo privošijo, ki naj svetejši opravila sv. vere na smeh stavijo, katoliško duhovstvo išejo ob vso veljavo pripraviti, taki tudi niso za poslance. Oni so vero iz programa zbrisali, kakor da bi ne hotli z njo nič opraviti imeti, pa jo vendar tarejo in zraven še ljudi slepijo, rekoč: „Vero mi spoštujemo, duhovnov mi ne sovražimo" itd.
Da se pravi poslanci volijo, se je treba dogovoriti med seboj, eden drugemu dopovedati, kaj je prav, večkrat zato shode imeti. Taki shodi za dogovor o vo-litvi so dopušeni po postavi ob času razpisanih volitev, samo da pod milim nebom ne smejo biti.
Kolikrat smo priporočali, da naj se povsod vsta-novc katoliško politiške društva! Pač bi bile zdaj dobre, pa zamujeno jo za zdaj.
Da bode dober poslanec izvoljen, morajo volilni možje biti dobri, pošteni katoličani. Volite toraj take može za volilce, ki se terdno na nje zanesete, da bodo po vesti delali. Voliti verske nasprotnike, to bi se reklo: niti izdajic nad sv. vero in katoliško Cerkvijo.
— Devetstoletnica praškega skofljstva. (Konec.)
Ceski viši pastirji svojim vernikom nadalje govorč o novih paganih.
Ali mar ne vidite, kaj to novo neverstvo hudobnega namer ja? Sami brez svetila v brezštevilnih dvomih lastnega serca in v tisučerih zmotnjavah življenja, bi njegovi zapeljivi preroki tudi vas radi oropali nebeške luči, da bi njim vaš jasni pogled v višavo ne bil vedno očitanje. Sami brez tolažbe v potrebah in nadlogah življenja, tudi vam ne privošijo tolažbe, da bi jih tako saj to pomirilo, ko bi toliko druzih z njimi terpelo. Sami sužnji in zapleteni v preostudne vezi pregreh, hočejo tudi vas izvabiti iz raja duhovne prostosti, da bi jih vi že vendar enkrat nehali vedno tožiti pred svetom in pred njih lastno vestjo. Sami brez upanja večnega življenja hočejo tudi vas ob upanje pripraviti, da bi jih tako poslednjič splošna brezupno3t vsaj oserčila pri obupanju.
Od l eli. s vas hoče to novo brezverstvo ločiti, da bi vas — k.;k.»r se hvali — zopr»t zemlji dalo, — zem Iji. na kteri j»ra\ kmalo ne bo nikakoršne ljubezni več, zakaj prava ljubezen, ktera veže zakonske, ktera navezuje otroške serca na serca staršev, ktera brati revne in bogate, velike in majhine, ktera celo sovražniku dobro dela, ljubezen, ki se daruje za bližnjega srečo in
blagor, — ta čista in sveta ljubezen je prišla na svet po Kristusu in zbeži od ondoa, kjer Kristusa zatajč.
Zemlji vas hočejo dati, pa zemlji, na kteri kmalo ne bo nobene čednosti več; zakaj brez Boga je zatajevanje in darovanje samega sebe zgoli smešna nespamet, ali k večemu nekaka nečimernost, ktere je bil morebiti kak posveten modrijan neverske starodavnosti še zmožen, nikakor pa ne netečni posvetni otroci dandanašnji.
Zemlji vas hočejo zopet dati, pa zemlji, ktera kmalo ne bo več poznala nikakoršne postave in rednosti ; zakaj z vero zadremlje tudi včst, in potem veljajo vse postave le tako daleč, dokler seže oko in oblast postavodajavčeva, in čez to mejo veljd le še nezmčrna lakomnost, ki se ne meni ne za pravico ne za srečo druzega, tudi ne za njegovo kri in življenje, ampak neusmiljeno dirja le svojemu zaželenemu cilju nasproti.
Se vč da, obetajo vam zlate gore. Pa kdor bi iih tudi pridobil, bo li ta kdaj zadovoljen in srečen, dokler mu bije v persih nenasitljivo serce? In kako malo jih pri tem splošnem pohlepnem lovu vjame svoj plen, —-in kolikor bogatejši so potem eni, toliko nesrečniši drugi, — kolikor ošabniši nekteri, toliko bolj nevošljivi drugi, — kolikor terdoserčniši eni, toliko sovražniši drugi, ako jim vsim manjka spravne in tolažljive ljubezni.
Obetajo vam veselo življenje, kakor da bi bilo življenje polno radosti res srečno. In ko bi tudi res bilo, sej ga zopet le tisto malo otrčk sreče na se potegne, vam pa prepuste zato težko delo in britko skerb za vsakdanji kruh, ki oboje toliko bolj teži, kolikor manj ga lajša verni pogled proti nebesam.
Poslednjič vam obeta novo neverstvo pač tudi miren brezskerben konec. Pa kako strašna bo enkrat zmota nespametnih! Sama nevera še ne podere sodnjega stola, tudi ne pokončA nebšs in pekla. Ko bo potem enkrat zadnja ura bila, bo že sama misel: „ko bi bilo pa morebiti vendar le tako", premogla ubozega umirajočega pogrezniti v prepad naj veči obupnosti. Iu v resnici ni drugač. Vsegavedni, neskončno pravični, vsegamogočni Bog nas vse pričakuje pred svojim sodnjim stolom. Tam bo vsak dvom nad tem minul, da je tukaj le popotovanje in unkraj groba cilj, — tukaj setev in tam žetev, — tukaj boj in tam krona. Potem bo tudi vsem očito, da res „ni v drugem najti sreče, kakor v Kristusu križa-nem, in da ni dano nobeno drugo ime pod nebom lju-dčm, po kterem naj bi se zveličali, kakor le ime Jezusovo!"
Zatoraj, preljubi v Gospodu, prosimo in zarotimo vas: ne dajte se zapeljati v tih hudih časih. Ne pustite se krivim prerokom novega neverstva oropati tiste predrage osrečivne vere, ktera je bila pred 900 leti v naši domovini tako slavno premagala staro neverstvo!
Zahvalite se Bogu in Odrešeniku, da je naše pre-dede in nas sprejel v kraljestvo svoje milosti, ktero je na zemlji vstanovil, in v kterem živi in kraljuje. Ska-žite hvaležnost s tem, da to milost visoko cenite in razširjanje Božjega kraljestva po moči pospešujte. To pa zamorete storiti, ako podpirate misijone v tistih deželah, kjer poslanci sv. Cerkve z neizrečenim trudom še le seje jo seme keršanske vere, ali pa kjer keršanska vera terpi veliko nasprotovanje in zatiranje. Hvaležne se zamorete skazovati, ako svoje cerkve, stanovališa svojega Zvcličarja, v časti imate, in z ljubeznjivo radodarnostjo pomagate njegovo hišo zaljšati. Skazali se bote hvaležne, ako se odločno preč obernete od vsili početij, pisarij in časnikov, ki nasprotujejo nagemu presvetemu Odrešeniku in Cerkvi, ktero je pridobil s svojo kervjo. Ljubite svojo sv. katoliško Cerkev, kakor jo ljubi tudi Sin Božji; ne opustite gorečnosti za vero, ktero Cerkev
oznanuje, in vdeležujte se del, za ktere se ona prizadeva. —
Porabite veliko več sedanjo slovesnost in čas milosti, da se po opominu našega sv. Očeta Pij a na novo in z obnovljeno gorečnostjo posvetite ti veri. Ob stopnicah pri altarji storite obljubo, tisto vero, za ktero so sv. Vacslav, sv. Ljudmila, sv. Adalbert, sv. Benedikt in bratje, sv. Janez Nepomučan svojo kri prelili, tisto vero, ktero so sv. Ciril in Metod, sv. Volbenk, sv. Prokop in sv. Neža tako veselo in stanovitno spoznavali, — to neprecenljivo osrečevalno katoliško vero nepremenjeno v sercu ohraniti, očitno v življenji pričati, serčno v dja-nji razodevati in poslednjič z zaupanjem v smerti jo še terditi. S sercem in z ustmi kličimo zdaj in vselej : Jezus, tebi živimo, Jezus, tebi umerjemo, Jezus, tvoji smo živi in mertvi. Amen.
— Pri veselici katoliške družbe^ 28. t. m. so bili vsi prostori tako rekoč natlačeni. Čast. gosp. špiritval Heidrih je v ginljivem govoru razložil zgodovino vstanovljenja Praškega škofijstva pred 900 leti in pojasnil, da zgodovinska slovesnost, ki se je v Pragi obhajala, je v vsakem oziru verska in narodna. To priča prelepi pastirski list, ki so ga češki škofje za to priliko do vernikov razposlali. To priča prezala adresa katol. društva, ktero je preč. kan. g. Urh v Pragov seboj vzel in tam izročil. Omenil je, kako smo s Cehi v dvojni zvezi: kakor katoličani inv kakor Slovenci. Po-jasnivši nekoliko novo poganstvo na Češkem in tudi na Slo venskem je sklenil s tim, da ko se v duhu oziramo na svoje češke brate in se z njimi veselimo, — se ozrimo tudi na svoje brate na Dolenskem in jim po svoji moči v njih terpljenji pomagajmo.
Med gosp. Heidrihovem govorom je došel od pre-čast. kanonika gosp. Urha naslednji telegram iz Prage:
„Vreme krasno,' procesija sijajna, duhovstva in ljudstva brezštevilno, zastopništvo (Slovencev) z bratov-skim veseljem sprejeto."
Na to se je pričela tombola, pri kteri je prišlo 143 gl., ki se bojo po odbitih malih stroških obernili za Dolence.
Preserčna hvala tolikim spoštovanim Ljubljančanom in zunanjim, ki so se te dobrotne veselice v veliki obilnosti vdeležili in s toliko dobroserčnostjo lepo pomoč skazali svojim terpečim bratom po Dolenskem! Bog Vam poverni stoterno!
— Za volitev poslanca ljubljanskega mesta je bil preteklo nedeljo shod v Virantovi hiši in sostavili so odbor, ki bode to volitev oskrboval. V odboru so. gg.: V. C. Zupan, Horak, Sovan st., Pakič, dr. Ahačič, Fa-bijan, Obilčnik, Jož. Kušar, NiČman, Petričič, P. Skalo, A. Jentelj, Pajser, H. Turk, Žagar.
Sploh je ta misel, da bode dr. Razlag kandidat, ki ga jevtudi ta shod hvalno omenil. —
t Šentvidu pri Ljubljani je bilo preteklo nedeljo, 28. sept., blagoslovljeno pokopališe, ktero so ondotni goreči gosp. duhovni oče Ant. Potočnik s pridnimi far-mani razširili, zravnali in vsestransko olepšali; na koncu v obzidu so postavili lep križ v vkusno izdelano znam-nje iz nabrezinskega marmorja, delo dobro izurjenega domačina kamnoseka Vodnika: v sredi pokopališa pa so vzdignili in močno predelali poprejšno kapelo, ki je počivališč slavnega Blaža Potočnika. B;agosbvlje-vanje so opravili med obilnim premstvom prečast. gosp. dekan Jožef Zupan. V ginljivem in kaj poduči j ivem govoru o tej priliki so pojasnili gosp. dekan iraenituost tega kraja za Šentvidčane sploh, na kterem b-de čez 30 let veči del pričujoče velike množice počivalo, čez 100 let pa že nobenega teh več med živimi ne bo. Znamenit je pa tudi zato, ker tako slavni gospod Potočnik tam počiva. Vse je bilo ginjeno pri tehtnih premislikib,
kako nedolžni in pravični mertvi — in kako pogubljeni živim na serce govori. — V vsem obnašanji so verli Šentvidčani pokazali, kako zvesto ljubijo svojo cerkev, kako serčno vdani so biliranjkemu in enako sedanjemu gospod-očetu. Bog jih živi in ohrani!
Pri 8V. Roku ob virih Sotle 22. sept. — Bilo je od drugod slišati, kako da se ljudje od božjih potov odvračujejo zavolj kolere. No, hvala Bogu! v našem kraju tega strahu ni bilo. Pač smo pa imeli veliko od ošpic prestati, tako da so tudi kaki trije duhovni za to bol ieznijo umerli. Zagrebški seminar je bil za mesec dni razpušen, in birmanje v krapinskem kotaru, v herva-škem Zagorji, je zato letos opušeno, ker je prav posebno mladež bila od njih tako nadlegovana, da so po več fa-rah šolo za čas morali popustiti.
Tudi na Rogaško kiselo vodo so se inostrarski (zunanji) bojali priti, ker so od omenjenih bolezni slišali.
Vendar njih je še precejšno število tukaj bilo, vsih skupaj 2449 in med njimi tudi škof Strosmajer. Zdaj na zadnje smo pa bili mi duhovni lavantinske škofije skupaj s svojim škofom pri duhovnih vajah — nas 49, in smo spet sklenili letošnjo kopelsko dobo.
Duhovne vaje je vodil prav izverstno P. Andrej Friihwirth, dominikanec iz Gradca, samo branje pri obedi in pri večerji je bilo malo prenaglo in pretino, tudi razsvetljenje na večer preslabo, in uboga kapela ima toliko razpoiklin, če bi jih ktera šola ali kako javno stanovanje toliko imelo, da bi ga gotovo že davno bili zaperli.
Štajerski deželni odbor, pridi, poglej! K sklepu, ko smo se od knezovladika poslavljali, je velečastni opat Celjski gosp. Anton Vrečko prav umno omenil, da kakor ljudje išejo telesnega zdravja na Kiseli vodi, tako po vredbi rajnega Slomšeka lavaotinski duhovni išejo tukaj duhovnega zdravja zraven telesnega že več 16t ; tako tudi letos, zakaj naj bol jše blago na tem sveti je: „mens sana in corpore sano" (zdrava duša v zdravem telesu).
Iz S6rice na Gorenskem, 23. kim. M. J. — Ker imajo na listinah med prosivci za „Stremajerjeve groše" Matevža Jerčb-a, in sva tega imena samo 2 med kranjsko duhovščino, s tim tudi jest, drugi M. J., očitno naznanim, da nisem prosil, in da bi rajši slamo jedel, kakor pod takimi pogojami pomoči iskal. Kako je toraj prišel Matevž Jereb v to verstoV
Iz Krope, sv. Mihela dan. M. Z. — Ker se zmož-niši roka ni lotila, naj potožim jest v „Danici" zgubo našega čast. gosp. fajmoštra.
Umerli so nam po 51etnem bolehanji dobri pastir Henrik Kahl. Pastirovali so tukaj 30 let, opravljali so svojo službo dobro, s pravim veseljem. Akoravno imenitnega stanu, so bili vender z vsakim prijazni in pri-prosti v obnašanji. Veliko je zgubil naš terg z njih smertjo, tako tudi okolica naša, ker bili so velik dobrotnik v boleznih na duši in na telesu. Ves čas njih bolehanja smo se bali tistega dneva, ki nam jih je vzel. Iz velikega spoštovanja do ranjcega tolikega dobrotnika, posebno do revnih, je ves terg sklenil o njih smerti čisto praznovati, čas žalovanju in molitvi posvetiti. Celo noč v petek, 12. t. m., jc polno ljudstva svojemu dobrotnika poslednjo ljubezen na zemlji skazo-valo. V saboto pa je bil velikansk pogreb; kacih 16 čč. gospodov duhovnov, vsi teržani z otroci so bili pričujoči, moški vsi z gorečimi svečami. Pri dobro umerjenem govoru jc bilo veliko solz prelitih, posebno so se reveži jokali. Ko so bile zopet v torek cerkvene molitve in opravila za njimi, je bila v novj polna cerkev ljudstva. Bog jim daj večni mir in plačilo za vse, kar so nam dobrega delali toliko let !
Zdaj ko so nam ran j ki toliko časa bolehali, si pa vošimo kakega mladega, in čverstega gospoda tajmo-
štra, ker čast. gosp. beneficijat so že stari čez 70 Ičt in slabotni, in bolezen ie blizo nas v Kamni gorici. Včeraj jih je ležalo 40 bolnih. Če k nam kaj tacega pride, kaj bo? Bog nas vari!
iS Štajerskega. (Sad novega liberalizma.) — Cul •em nekdaj pesem: „Z Bogom ostaš, Zagreb varoš, koj miadenče na zlo spravljaš." Te besede se kolikor toliko podajo, da se Bogu smili! zdaj tudi na judovski varoš, (mesto) Čakovec v Medmurji. Pred nekaj časom me je prišla prosit z gerdo boleznijo oskrunjena deklina iz moje duhovnije, naj ji dam ubožni list, ker vidi, da mora iti v bolnišnico zarad ostudne bolezni, ki se je je nalezla v službi v Čakovci. O tej priložnosti je zraven druzih gerdobij svojim nekdanjim tovaršicam okuženica pravila, da že pet let ne hodi v cerkev in k spovedi, pa tudi, kako da znajo tam duhovne in redovnike za-sramovati! Tedaj živinska in človeška kuga se vsiluje iz jutrovskih krajev! —
In ravno zdaj piše „Katol. list", kako nesramno neki učitelj Dobjan tam otroke kvari, jim laže, da človek nima duše. da pekla, nebčs, angelov in svetnikov ni. Kako bogokletno je ta ostudnež zoper Jezusa Kristusa govoril, si ne upam zapisati. Se ve, ta novi za-peljivec bode moral pobrati kopita, — kdo bode pa škodo za njim popravil? Tako daleč je dognal človek pri učenji mladeži, ki je bil na gimaziji v tretjem razredu. — „Gorje mu, kdor pohujšuje male!" mu kliče „katol. list!" Ali kaj praša krokodil, ako mu „gorjč' kličeš, kadar on človeka v žrelu pod vodo nese?
Drugo hudo se nam naznanuje iz Velike nedelje. Posestnik A. P. je bil narhujši nasprotnik duhovstvu, gerdil in zaničeval je sv. vero itd. Njegov pervi sin M. je prevzel od svojega očeta prodajalnico, si pridobil očiten poštni vrad. Gospodaril je po izgledu svojega očeta ter se ves v dolgove zakopal. V tej zadregi se je lotil poštnega denarja in je za več tisučev krivico storil.
Mera hudobije je bila napolnjena, M. mora v sod-nijo. Obetal je svoje krivično djanje, škodo moral popraviti in k temu v veliki sramoti iti v ječo. Mati je jtkaje in plakaje čez svojega hudobnega sina umerla.
Taki so sadovi in nasledki brezverstva in never-stva! Zapeljivi časniki liberalnega kalupa, ki keršansko čednost s „tercijalstvom" zmerjate in od Boga postavljeno odgojivko Človeškega naroda kakor hudobe trino-žite, brezverstvo pa razširjate: ali vidite zdaj, kakošen sad rodi tako udelovanje, kakor je vaše?
In vi Slovenci, glejte zvesto, da ne volite nikdar tacih ljudi v zbore, kteri tolovajske rope, če tudi kra-Ijev, opravičujejo, zatirajo pa sv. Cerkev, ki Božje zapovedi razlaga in priporočuje.
Iz nemškega Gradca. Kakor pri Vas, tako tudi na Štajerskem volitve za deržavni zbor v očitnem življenji zvonec nosijo. Katoliško-kon&ervativna stranka se je na to ie davno pripiavljala. Pred več mesci že je za to sostavljeni cdfcor v kterem je bilo več plemenitašev, duhovnih in kmečkih posestnikov) po zaslišanji mnogih veljavnih glasov iz dotičnih okrajev izbral svoje kandidate, pa jih je še le zdaj očitno naznanil; teda le za kmečke volil rt- okroge: zakaj med velikimi posestniki, ravno tako tudi po mestih in tergih katoliška stranka zavolj velikega vpljiva liberalnih časnikov in ker so mnrgi manjši volilci v oblasti premožniših, ni upanja, da bi veČina glasovala za konservativne kandidate. Nasvetovani kandidatje so: Za spodnje Štajersko, kakor je Vam že znano, v Celji in Brežicah gosp. ko-rar Fi. Kosdr, v Ptujem, Ljutomiru in Rogatcu ravno tako slavnoznani Mih. Herman. V nemških krajih postavim nar popred tiste, ki imsjo nar več upania dobrega vspčha: Za graško okolico knez Alfred Licn-
tenstein, za vzhodnje kraje srednjega Štajerja: kmečki posestnik Janez Weinhandl (v Feldbachu in Radgoai); g. Ernest baron Gudenus (v Hartbergu in Weiz-u); za Lipnico i. t. d. semeniški podvodja A. Kar Ion. Manj gotovosti srečnega vspeha je pri kandidatih za nar bolj severne dele Štajerskega, namreč pri A nt. Barnfeindu, kmečkem posestniku, in še manj pri kandidatu za Bruški in Ljubenski okraj očetu Bern. Rainerji iz serviškega reda, župniku v Frohnleit-nu. Tedaj dva plemenitaša, trije duhovni, dva kmeta in en vradnik ali prav za prav deželni odbornik.
Mil. škof so pred malo časom o priliki mnogim zbranim duhovnom na novo priporočali: vdeleževati se cerkveno-političnega delovanja, pa tudi, da naj pri tem imajo vedno le pravi namen, in naj pazijo, da se pri tem vedno obnašajo po dolžnostih svojega stanu. „Pač bi bilo želeti, so rekli, ker je pomanjkanje duhovnov že toliko, da bi duhovni le v tesnem pomenu duhovskih opravil vedno se deržali. Pa če pridejo sovražniki in nam vzamejo en zakrament (zakon) in ga preveržejo v zvezo, ki jo sv. Oče po pravici imenujejo „turpis et exitialis concubinatus", če cerkvi vzamejo najdražje kar ima, nedolžne otročice in njih izrejo, če že zdaj grozč, da ji bodo celo odrejo njenih lastnih služabnikov (dekanov) odvzeli i. t. a. in vse to imenujejo ..politiko"; potem je naša sveta dolžnost, da se poprimemo postavnih pripomočkov in branimo vero, ki je v nevarnosti. Skušnja je pokazala, da kjer so katoliško- ko n-servativne društva, tam so se volit v e t udi srečno izšle, toraj naj bi se društva tudi tam osnovale, kjer jih še ni. Mi bi se Bogu iz serca zahvalili, ko bi povsod imeli dosti podučenih in zanesljivih ne-duhovnov, ki bi to delavnost prevzeli in bi nam bilo potem mogoče le v lastnih cerkvenih reččh čuti. Pa kjer to ni mogoče, tam moramo razun drugih dolžnost tudi to opravljati" i. t. d.
Tudi v današnjem „Sonntagsbotu" se bere koj na pervih dveh strančh članek s podpisom mil. škofa: „0 dolžnosti dobro voliti". Tu pravijo, kako treba bo v prihodnjem deržavnem zboru nektere postave prenare-diti in poboljšati, in dalje odverniti žuganje nasprotnikov sv. kat. cerkve, ki po glasih svojih lastnih časnikov zahtevajo, da naj prihodnji deržavni zbor stopa po stopinjah pruske Nemčije, kjer se je kat. Cerkvi njeno delo za zveličevanje duš veliko težji storilo, in po nekaj celo nemogoče. Ali bodo tedaj nasprotniki naše Cerkve, ali pa mi prihodnjega deržavnega zbora veseli, to bodo sedanje volitve določile. Zato je to vestna dolžnost, vsakega, ki ima volilno pravico, se te pravice tako poslužiti in le za take može glasovati, ki se bodo za to potegovali, da se odvernejo kake nove Cerkvi nasprotne postave in da se nektere pomanjkljivosti dosedanjih postav popravijo". Nadalje ponavljajo, kar so že večkrat rekli, da se nobeden volitvam nesmč odtegniti, češ, „saj nekdaj tega ni bilo itd". Naj le vsaki pomisli, kolike pravice imajo vsi ti zbori, za ktere se voli srenjski, šolski, deželni in deržavni zbori. V rokah tistih, kteri so izvoljeni za deržavni in deželni zbor, je to, ali bomo imeli dobre ali slabe postave, take postave, ki tebi in tvojim otrokom življenje polajšajo in v nebesa pomagajo, ali vam pa življenje grenijo in ker-šansko živeti težijo. Ako bi tedaj za nevarne može glasovali, bote pred Bogom deležni vsega hudega, kar bodo sklenili" itd.	(Konec nasl.)
Za Istro bode 9. oktobra po dotičnih županijah volitev tistih m6ž, ki bojo potlej 15. okt. poslance izvolili za deržavni zbor. Zbral se je v ta namen v Ter-stu volilni odbor, kteri hoče pomagati, da Slovenci v Istri zložno in vspešno volijo. V tem domorodnem volilnem odboru za Istro so naslednji gg.: Nikola Trifid,
Anton Marotti, Juraj Jan, Ivan Lavriha, Josip Lancin, Anton Bitenc.
Razposlali so oglas, ter naznanujejo, da Istra v deržavni zbor posije 4 poslance: dva iz velikih posestnikov, tergovcev in mest, dva iz kmečkih občin. Opominja odbor poslednje, da naj v edinosti volijo moža svojega jezika in svoje kervi, ktera bosta poznala domače potrebe in zadeve in jih zagovarjala. Pogovore naj se v pervo med se^oj, ktere može bodo volili 9. oktobra, ker na teh je vse ležeče. Združite se za vredne in poštene domače ljudi, kterim je narod in jezik naš mil in drag, in kteri se ne dajo podkupiti, jih opominja odbor. ,,Vsak naj pride volit, - v šestih letih ni težko en dan zgubiti; ali tudi ta dan ne bo zgubljen, ker kar človek stori za domovino, stori tudi za-se in za mlajše".
Iz Zgornje Istre 29. kimovca. — Mnogo se je zadnji čas pisarilo in govorilo o kandidatih za deržavni zbor. Sosebno na sosednjem Notranjskem mladoslovenci strašno napadajo deržavopravno katoliško stranko.
Tukaj v Istri se je do sedaj o agitaciji še prav malo čulo in slovanska narodna stranka se ni še nikjer javno oglasila, kako se pripravlja za prihodnje volitve. Skrajni čas je, se mi zdi, aa se rodoljubom slovenskim in hervaškim, posebno čast. gg. duhovnom v zgornji Istri naslednje prav gorko priporoči: V Istri Slovani svetovnih izobraženih kandidatov nimajo. Advokati, notarji grasčaki itd. so, bi rekel, skor brez izjemka vsi Lah oni. Istrijanov od kmečkih staršev silo malo pride na vseučilišče in se ti se na italijanskih gimnazijah večidel laškega duhd navzamejo, postanejo lahoni, potem v domači deželi zatiravci laškega naroda. Da se najde tudi kteri narodnjak med njimi, ne bom tajil, vendar taki so redki. Lahoni, znajoči omenjene okoliščine v Istri, so tudi že povsod za kmečke občine, mesta, in velike posestnike postavili svoje priveržence, lahonske radikalce. V zgornji Istri, ki je v obče popolnoma slovanska, si ne upajo kar naravnost svojega priverženca kmečkim volilcem vsilovati, poslužili so se toraj zvijače, kar je italijanskim liberalcem posebno priljubljeno.
Da bi glasove razcepili in nevedne volilce preva-rili, so postavili, kar mi je znano iz gotovega vira, namesto enega, dva kandidata, enega za Pazenski, druzega za Voloski okraj. Zainjega le na videz, da bi kmečke volivce zbegali in v motnem lovili. Sveta dolžnost je vsakemu rodoljubu, posebno čast. duhovnov, kot edinih učiteljev in pravih prijateljev ubozega ister-skega kmeta, volivce preden gredo volit, podučiti in svetovati jim, kakega poslanca da naj volijo. Pisatelj teh verstic je zvedil od visokočastitega, mnogoslavnega gospoda, da narboljši in narzanesljiveji poslanec za zgornjo Istro bi bil gosp. Dominik Vitezič, finančni svetovavec v Zadru. Gosp. D. Vitezič, doma na Ker-škem otoku (Veglia), je vseskozi poštenjak, značajen katoličan, v narodnem oziru pravičen, ki bode zanesljivo branil verske in narodne pravice. Zatoraj volivci iz zgornje Istre, iz Voloskega in Pazenskega okraja, ako želite sebi dobro, volite enoglasno gosp. Dominika Viteziča.
Posebno čaatiti duhovni delajmo zato, da ne pustimo naše vere in milega naroda našega sramotiti, in skerbimo, da bo izvoljem mož, vreden našega zaupanja, g. D. Vitezič.
Iz Istre. Vljudno prosim , blagovolite vverstiti to-le prošnjo :
Ker se delovanju narodnega volilnega odbora za Istro overe delajo, se vljudno vabijo Častiti narodnjaki, čč. gg. duhovni, učitelji, župani, odborniki in načelniki srenjski: naj blagovoljno naznanijo občin-
stvu, kedaj (kteri dan) se bodo veršile volitve za volilne može v dotičnih županijah. Eden za Odbor.
Iz Prage se je 1. oktobra povernil prečast. gosp. kanonik Peter Ur h. V nedeljo, 5. t. m., bode v mesečnem shodu katol.-politiškega društva poročeval, s kolikim veseljem in spoštovanjem so bratje Čehi sprejeli slovenskega namestovalca; pa kaj je vidil, slišal, skusil te dni v zlati Pragi. Ako družniki želč prijat-lom postreči, jih smejo kakor gostov seboj pripeljati, s čimur jim bojo gotovo vstregli. —
Hazgieti po oveiu.
Kaj je nevarno Nemcem, kaj Francozom? Akoravno
niso zdaj razmere med Nemčijo in Francijo nič kaj prijazne, mčni eden nemških listov, si je vendar francoska vlada nemško v eni zadevi za zgled vzela, namreč v preiskovanji „deržavi nevarnih" redov. Nemška vlada je posameznim vladam ukazala po samostanih frančiškanov, šolskih sester in druzih redov stikati in preiskovati ; francoska vlada prav tako dela. Zastavila je namreč posameznim glavarjem te lc vprašanja: 1. Koliko udov ima red freimavrarjev (mavtarjcv)? 2. Kako se imenujejo? 3. Kteri dan se zbirajo? 4. Ali imasnid-nica postavno pooblastenje? Tedaj prav kakor v Nemčiji, samo s tem razločkom, da francoski vladi se zdi, da so deržavi nevarni Cerkvi sovražni frajmavrarji; nemški pa sesanja, da so ji pogubijivi cerkveni redovi, samostani itd. Morebiti bi se bilo tudi Avstrijancem iz te primere kaj učiti? Francija saj se neizrečeno hitro iz nesreče dviga, odkar se zopet Cerkvi bliža in očitno pred svetom spoznava svojo sveto vero.
RnskO. Žalostna, ker dušna (skoraj kužna) nesreča je samomor med mladostjo na Ruskem. Gimna-zijalci, mladi plemenitniki, študentje, rokodelski učenci, mladi tergovci, 16—181etne dekline so se poslednji čas sami končevali v Moskvi, v Varšavi in drugod tako pogosto, da je strah in groza. Kaj je temu vzrok? Ne obilno učenje latinšine, kakor pravi neki moskovski list, pač pa mehkužna, vnemama izreja, gnanjc po uživanji in pploh samopašnost toliko nesrečnih dervi v divjaški samomor v tisti starosti, v kteri je sicer vse lepo, veselo in polno upanja takim, ki se ohranijo čedne in poštene.
FranC08k0. (Spreobernjenje Francije.) Kako močno se je splošno mnenje na Francoskem spreobernilo, priča tudi naslednji članek lista „Gaulais-a" iz roke spreober-njenega liberalca „De Haussaye-a" o nalogi sedanje vlade, ki pravi:
„Vlada 24. maja ni vlad* noči, sveti se v luči. Tu je svitli Mak-Mahon-ov meč, kteri varuje postavo, to je prostost vsih; tam Božja pravica sv. Cerkve v pravici deržave. Božja pravica sv. Cerkve v deržavi je blagoslov dobrega, je duh Božji v vladi človekovi. Vprašate nas, kaj bomo storili? Delalo se bode ravno nasprotno tega, kar ste delali vi. Vi ste kovali sanjarske postave, — te se odpravljajo; vi ste vojno razderli, — zopet so jo vredili; vi ste napravili beznice, — zapirajo se; vi ste cerkve skrunili, — zidajo sc n >ve. Začenja se s cerkvijo na Montmartru, kjer ste umorili dva generala, ki sta bila izgled spolnovane dolžnosti. Ako hitite vi v beznice, gremo mi v cerkev, in vlada 24. majnika ne bo terpela, da bi tisti, ki so pijani rudečcga vina in rodeče prekucije, nas na poti v cerkev zasramovali. Vi pravite, da mi žugamo naueni prostosti. Tudi mi jo nočemo, toda v veliki soli, ki se ji pravi Cerk«*v, ker Cerkev uči vse resnice, ktere vodijo svet, vodijo prostost v dolžnosti, enakost pred Bogom, bratovstvo v Jezusu Kristusu; vi nam očitate, da žalimo vestno pro-
stost, toda ljudje, ki nikakoršne vesti nimajo, naj huje ▼pijejo po prostosti vesti. Duše so v tako terdnem spanji, da se več v svojo dušo ne veruje, le Bog jih samore obuditi." To veliko bujenje duhov po Bogu se je na Francoskem že začelo: kadar bo dokončano, potem med vernimi Francozi ne bo več strank, potem bodo vsi enoglasno poklicali rešitelja, da naj zasede prt stol svojih očetov. — Tako misli verna francoska večina o serčnem Mak Mahon-u in katoliškem prebuje-vanji; ne pa tako, kakor širokoustni liberalci čenčajo in svetu lažejo.
Amerik&ngko. Neu-Haven, Connecticut. Tudi v novo-angleški deržavi kat. Cerkev močno napredva, pravi „Wahrheitsfrd". To priča nova cerkev v tem mestu, ktera stane 150.000 dolarjev; ravno tako nova cerkev v Willimantie ju 60.0C0; ena 20.000 v Dayvillu; samostan v Putmanu 40.000, in drugi 25.000 dolarjev v Baltiku. Poleg tega je mil. škof Mak-Farland kupil prelep prostor pri Hartfordu ca stoljno cerkev in vseučilišče. Tudi v Stamfordu se zida cerkev, ki stane 150.000 dolarjev, in sirotišnica se ima vstanoviti, ktere zneski se štejejo na 100.000 dolarjev.
Kratke domače naznanila. 6. L. Svetec se je odpovedal poslanstvu deželnega zbora. — Ministerstvo je odpravilo vstrične slovenske razrede (paralelke) na ljubljanski gimnaziji. Liberalni „Fortschritt"? —
Sole za mladino so se zopet pričele s sv. mašo 1. t m., pri kteri je bilo primeroma veliko učeništva, ne veliko mladine. — Nunske izverstne šole se zopet na-polnujejo, kakor navadno; v novih dekliških je blezo zopet suša, ker okrajni šolski svet neki na to tiši, naj bi jih nunske ne jemale čez 50 v eno sobo, dokler jin v novih ni po 40! Prašanje je, če bode staršem in otrokom kaj všeč taka svoboda? — Bogoslovje bode menda v vsem skupaj imelo kaeih trideset bogoslovcev in še med temi zopet ni brez bolehnosti. Zato katoliški rojaki, če bolj bodete pomagali „Narodu", „Tedniku" in „Tag-blattu" tuliti zoper duhovne, pred bote imeli prazne du-hovske hiše in prazne cerkve. „Narod" je začel tako nesramno, lažnjivo in srovo rogoviliti, da mora vsakega omikanega človeka žaliti, naj bo prijatelj ali zopernik mil. škofa in duhovstva. Ne poslušajte grabljivih volkov, temuč molite, da Bog pošilja delavcev v svoj vinograd, vi pa volite tacih poslancev v deržavni zbor, ki bcjo popravili vojaško in druge postave.
Iz Ljubljane. O časniku Slovencu za danes vemo toliko povedati, da naročnikov se je dozdaj oglasilo blizo 700 (prav natankega števila ne vemo, ker enega odbornikov, ki jih tudi zbira, ni bilo doma). Za kavcijo je oskerbljeno. V Blaznikovi tiskarnici se pripravlja. Od si. c. kr. vlade se privoljenje pričakuje v nekterih dneh. Glavni delavec za list, že znan po deželi, je sam voljan delo sprejeti, upamo, da se mu od drugod ne bojo zaderžki stavili, zamore pa zarad vpnženja v svoje posle priti še Je o Božiču (med tem bode za list pisaril od tam). Če bode več naročnikov, ceneji bo list; vsaj polovica toliko naj bi jih Še prišlo. —
Volilceill Celjskega in dotičnih kmečkih okrajev je kanonik gosp. Fr. Košar kakor kandidat poslal pojasnilo, kako hoče v deržavnem zboru delati, ako ga izvolijo. Zal nam je, da že zdaj ne moremo dati obširnega posnetka tega prelepega programa, ki se vestno derži pravila zlatega: „Vsakemu svoje!" Braniti hoče gosp. Košar Slovencem zraven avstrijskih, narodov-nib in cerkvenih pravic zlasti tudi pravice kmetov: da se zemljiški davek ne povišuje in se po terdi pravici izmeri; da dobi kmečki stan toliko poslancev v
derž. zbor, kolikor mu jih po pravici gre; da se postave zoper potepuhe poojstrijo, in več druzih reči. Vse svoje moči ^ hoče natezati, da se deržavne postave zlagajo z Božjimi postavami na podlagi keršanstva.
Štajerski bratje! časna in večna Vaša korist zahteva: Volite kanonika Kosarja!
EHihorshe spremembe.
Y Ljubljanski škofiji: Prestavljeni so ČČ. gospodje: Žagar Fr., duh. pom., z Vinice v Adiešiče; Poklu-kar Jož. z Dragatuša na Vinico; SkufcaAnt. s Preserja v Dragatuš; Pavlič Dam. z Iga v Sodra-žico; Pečnik Val. iz Sodražice na Ig; Mali Fr. is Postojne v Polhov gradeč; Primožič Jernej iz Polhovega gradca v Postojno; č. g. Kepec Fr. gre, na mesto v Šent-Gothard, za provizorja na Češnjice.
Dobrotni tiarori.
Za sv. Očeta: Iz Loke 1 gl. star. den. in 20 kr. a. v. — Dr. L. K. 5 gl. — Neimenovan iz sp. J. 1 gl. — Iz št.-Ruperta proseči sv. blagoslova 3 gl. — Po g. Zamejcu. 3 osebe 2 gl. 10 kr. — Č. g. Fr. Z. 2 el.
Za misij on v Adrijanopelnu: Dobrotnica iz Ljubljane 1 tol. za 2 gl. star. den.
Za društvo Čistega spočetja: Iz Ternovske ekspo-zit. po čast. gosp. dekanu 2^gl.
Za sv. Detinstvo: G. Št. Jenko 5o kr.
Za kristjane na Turškem: G. Št. Jenko 50 kr.
Za oo. Trapiste v Bosni: G. Lor. Gaber 1. gl.
Za Bosno: G. Lorenc Gaber (za usmiljene Šestre v Banjaluki) 10 gl. a. v. in 1 napoleon v zlatu.
Za Dolence s točo poškodovane: S Homca 12 gl. 20 kr. — Iz Rove 3 gl. 60 kr. — S Svete gore pri Vačah 7 gl. 8 kr. — Preč. g. prošt Ant. Jarc 10 gl. — V Senklavški cerkvi nabranih 32 gl. 35 kr. — Dr. L. K. 5 gl. — Deržina g. Ničmanova 10 gl. — G. K. H. 1 gl. — Iz Zaspega farmani s svojim duhovnim pastirjem 11 gl. 35 kr. — Grahovska fara 20 gl. — Iz gornjega Štajerskega po Ani Riharjevi 5 gl. in nekaj od obleke (za Dol. od toče in ognja poškodovane). — Polhograški farmani 20 gl. (za poškodovane z ognjem in točo). — Srednja vas v Bobinji 24 gl. — Bistriška fara v Bobinji 40 gl. — Moravska fara 88 gl. (ki nai se razdele po previdn. med: 8 točo poškodv. in med pogor. v Biški vasi). — Dobrotnica iz Ljubljane 1 tol. za 2 gl. star. den. — Iz Leskovce po č. g. fajm. 3 gl. 50 kr. — Iz Orehka po Č. g. Domicelju 3 gl. —
Za pogorelce v Biški vasi: S Homca 5 gl. — Preč. g. prošt Ant. Jarc 5,gl. — S Tujnic 1 gl. 50 kr. —
Za pogorelce v Čatežu: Iz Zapog po gosp. fajm.
1 gl.
Iz Ljubljane. Katoliško - politiško-dril&tvo ima v nedeljo, 5. t. m., svoj mesečni sliod v svojem stanovanji v Viran-tovi hiši. Na dnevnem redu je: 1. Poročilo prečast. gosp. kanonika P« Urha o prestavni 9001etnici v Pragi, pri kteri je bil sam pričujoč. 2. O stališču duhovstva do deržave. 3. Politiški pregled. 4. Nasveti in predlogi posameznih udov. K obilnemu vde-leževanju vabi	©«f&©f.
Odgovorni vrednik: Laka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef HlaznfKovi dedlii v Ljubljani.