Poitnlnc otočno® » ciotovtai Leto XX., St. 277 LJubljana, torek 28. novembra 1939 1 Cena l Din Jprovnistvo. mibHono. Knatiisvo 5 - leieton štev 3121, 3125, 3124, _ 0 izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znala mesečno 25 din. inseratm oddelek: Uubljana, Selen* ourgovo ui. - le« 3492 in 3392 Podružnico Maribor: Graiski trg H. 7 leieton it 2456. ^družmco Cehe. Kocenovo ulico 2 leieton it I9& 4ačun> on došI ček liano it 17749 zavodi**» ljub* Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: liubliana, Knafljevo ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg šlev. 7, telefon štev. 24S5; Celfe, Strossmayerjeva ulica štev. I, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Sovjetsko-finska kriza Odnošaji med Finsko in Sovjetsko Rusijo so se čez noč zopet kritično zaostrili. Sovjetska diplomacija zatrjuje, da so Finci kar na iepem s topovi začeli obstreljevati rdeče čete, in zahteva. da se finska vojska umakne 25 km od državne meje To znači z drugim besedami, da bi morali Finci izprazniti obmejne obrambne utrdbe svoje države. Moskovski diplomati k tej zahtevi še pristavljajo, da pri tem ne nameravajo pretiravati pomena celega incidenta. Če bi ga pretiravali, bi menda zahtevali, da finska vojska sploh položi svoje orožje Finci s svoje strani zatrjujejo, da njihova vojska v nedeljo sploh ni streljala in da torei granate. o katerih trdijo sovjetski diplomati. da so ubile nekaj ruskih ofcir-jev in vojakov niso bile Fnske Kar se tiče zahteve, da se umaknejo od svoje meje pravijo zadnja poročila da Finci niso voljni poslušati g Molotova odnosno da so Dripravljeni o tem govoriti le na podlagi reciprocitete. to je. da se sovjetske čete tudi umaknejo od meje na isto razdaljo. Kako se bodo stvar razvile v prihodnjih urah ali dneh. se še ne da reči. Pariške vesti presojajo položaj precej optimistično in po informacijah francoskih novinarjev bi bilo treba ftainovejši ultimatum smatrati le kot Sredstvo diplomatskega pritiska Finska se je do sedaj trdovratno upirala sovjetskim zahtevam, da bi privolila v koncesiie strategičnega značaja ki bi jo spravile ne le v voiaško. temveč po-lP»oma tudi v Dolitično odvisnost od Moskve Skoro ie svoi čas izzvalo začudenje da Soviet^ka RusMa ni udarila na svojo malo sosedo, in z oboroženo silo uveljavila svorh rahtev Poklalo oa se da se ie odločila za raz-č:š*"m'e odnošajev s Fin°ko po zaVa-čpv^ini taktiki, očividno računajoč da F:n?ka s svojimi štirimi milijoni prebivalcev ne bo mogla dolgo vzdrževati, moralnega pritiska stalne grožnje s strani svoje orjaške sosede in da bo morala tudi finančno na kolena, ker ji trsina mob'lizaciia njene vojske na-laea neznosne žrtve Evror^ki kabineti so spremljali raz-voi odnošajev med Moskvo in Helsinki ?e s povsem drugega vidika Da ima Sovietska Rusija mogočno vojsko, to ve ves svet. Da je ta vojska opremljena tudi tehn^no vsaj deloma zelo dobro, je znano vsem generalnim štabom O eni strani pa so mnenja že od vsega po*~tka zelo deliena. Ali je sovjetska vojska tudi organizatorično. pa v pogledu svojega vodstva in predvsem v pogledu svoje morale resnično pripraven instrument za izvrševanje današ-nip soviafske imperia^sfčne i*olitike Z drug:mi besedami; ali ima Evropa računati, da je sovietska vojska sposobna tudi za velike akcije ofenzivnega značaja in za zavojevalna podietja ali Da je niena moč v glavnem samo v njeni pripravljenosti za notranio obrambo. Do sedaj je sovjetska vojska ofenzivno nastopila proti Poljski, toda tu ni bila prav za prav postavljena pred nikake naloge vojaškega značaja Udarila je že razkrajaiočim se poljskim edinicam tako rekoč v hrbet in mar-širala je brez odpora. Na Daljnem vzhodu v Mandžuriji so se ruske edi-nice tudi ofenzivno obnesle Toda ta-mošnie borbe so se bile .pod oosebnimi okoliščinami ter so bile več ali manj lokalnega značaja Nanram trem baltiškim državam je Moskva sigurno bila pripravljena izsiliti svoie zahteve z orožiem v roki. A niti Letonska. niti Litva, niti Estonska niso bile ne nri-praviipne, ne sposobne da bi se uprle sov'°tskim armadam. S Finsko je drugače Tudi ona ie napram sovjetskemu kolosu miniaturna država, vendar do skrajnosti organizirana. gospod ir;ko in kulturno visoko razvita m predvsem odločena, varovati svojo neodvisnost za vsako ceno Finci so že pod carsko Rusijo imeli prp"pi»mio avtonomijo v ruski državi V dveh desetletjih svoie pooolne neodvisnosti so si potem izgradili tehnično odlično opremljeno vojsko. Fin-sk1'vojak je med se verni akv ki so sploh od^čni voirrki, na glasu posebno trdovratnega in požrtvovalnega borca Čisto številčno seveda ne more biti nobenega dvoma, kakšen rezultat bi morala na kraju imeti finsko-sovjetska voina. Ali nobenega dvoma tudi ni, da bi ruske voiske zadele na trd oreh. ako bi se spustile v borbo s finsko armado In tu se sedaj postavlja vprašanje — po^avliajo si ga v Berlinu in Parizu, v Londonu in Rimu z enakim zanimanjem, ki seveda niti ni enakega izvora — kako bi se izkazala v taki borbi rdeča armada Mnogi vojaški strokovnjaki menijo, da ie Rusija svojo zadevo s Finsko skrbno držala na diplomatskem terenu, ker ni hotela risk;rati da se izkažejo slabe strani pip"« voiske Ti vojaški krogi — treba pa je pod- Poveian ruski pritisk na Finsko Finska vlada odklana odgovornost za nedellski incident In oznaiuie ruske zahteve za enostranske — Finska se bo v vsakem primefu branila Helsinki, 27. novembra j. (Havas). Danes ob 11. se je finska vlada sestala k Izredni seji, da natančno prouči besedilo note, ki jo je ruski zunanji minister Molotov snoči izročil finskemu poslaniku v Moskvi baronu Koskinenu. Čim bo vlada proučila opravičenost ruskih zahtev, bo nemudoma odgovorila preko svojega poslanika, najbrže Se nocoj. Helsinki, 27. nov. s. (Exchange Tele-graph) Po zanesljivih informacijah je finska vlada na svoji današnji seji sklenila staviti ruski vladi predlog, da mešana ru-sko-finska komisija prouči obmejni incident radi katerega je rnska vlada vložila včeraj pri finski vladi protest. Rusko zahtevo. da naj se finske čete takoj umaknejo z meje pa bo finska vlada odklonila, ker stoji na stališču, da ne more biti govora o samo enostranski umaknitvi čet Ne finski streli, temveč nesreča pri ruskih vežbah Helsinki 27 novembra AA. (DNB) Finsko uradno zastopstvo je snoči o priliki rusko-finskega obmejnega incidenta objavilo v imenu zunanjega ministra naslednje poročilo: Po izvršeni preiskavi incidenta, o katerem so poročale sovjetske oblasti je bflo ugotovljeno, da s finske strani ni bil oddan niti en topovski strel Verjetnejše je, da so Rusi sami začeli streljati, kajti znano je. da so imele sovjetske čete ob finski meji vaje v ostrem streljanju. Helsinki 27 nov s. (Reuter) Finski zunanji minister Erkko je izjavil danes, da je na finsko-ruski meji vse mirno in da Finska ni storila ničesar, kar bi povzročilo nemir Ugotovljeno je. da so imele ruske čete včeraj vaje motoriziranih oddelkov ter da so se vežbale z bombami Naibrže se je pri tem zgodila slučajna nesreča Protestna zborovanja no vsej Rusiji Moskva, 27 nov j. Ruska agencija Tas poroča: ■ Ne^asMšano izTrtvanie finskih mili-taristov je vzbudilo v Rusiji velikansko razburjenje. Ko se je razvedelo v večjih mestih, da so Finci streljali na ruske čete, ki so izvajale vežbe v bližini meje, so delavske organizacije takoj sklicale velika zborovanja v Leningradu, Moskvi in drugih industrijskih središčih Sovjetske unije. Na zborovanjih so bile 'sprejete zelo ostre resolucije, v katerih se naglaša, da pomeni finska provokacija resno ogražanje Leningrada in njegovega prebivalstva ter očitno pre-ziranje vsega dosedanjega prizadevanja sovjetske vlade za mir. Rusko prebivalstvo se ne bo pustilo še nadalje ovirati pri svojem mirnem delu od vojnih hujskačev. Finski vladi je dobro znano, da Rusija nikdar ne bo dopustila, da bi kdo nekaznovan delal atentate na njenih svetih mejah ter bo rusko ljudstvo vsak udarec s te strani trikrat povrnilo. Resolucije pozdravljajo ulti-mativno noto, ki jo je Molotov poslal finski vladi ter zahtevajo, da podvzame ruska vlada proti Finski najenergičnejše in naj-rigoroznejše ukrepe. Vznemirjenje na Finskem Helsinki 27 nov a (Havas.) Včerajšnji obmejni incident kakor tudi ruska nota finski vladi sta povzročila med finskim prebivalstvom znamo vznemirjenje. Ce Finska ugodi ruski zahtevi po umaknitvi čet za 20 do 25 km. bi ostale brez posadke glavne finske utrdbe zlasti pred mestom Viborg Nasprotno v finskih vladnih krogih radi ruske note niso vznemirjeni Ugotavljajo, da nota nima ultimativne oblike ih da pušča vrata odprta za nadaljnja pogajanja Ruska nota pomeni samo pritisk ruske vlade da bi Finska obnovila pogajanja, ki so bila prekinjena Finska vlada ugotavlja da finske čete ob ruski meji sploh niso koncentrirane in da so imele včeraj svoj redni nedeljski počitek Vs^ed tega bo finska vlada tem preje pristala na vsako natančno preiskavo o incidentu, da se ugotovi resnica. Fcastritev živčne vojne ali priprave za napad Neposredne vojne nevarnosti sicer Se ni, vendar pa je položaj zelo resen Rim, 27 nov o Kakor poročajo iz Helsinkov, je finska vlada sklicala parlameni na tajno sejo. na kateri bo razpravljala r ruski protestni noti Kakor poročajo italijanski listi iz Berlina trdijo v dobro poučenih nemških krogih da zahteve Molotova finski vladi o umiku njenih čet t ruske meje niso ultimativnega značaja zaradi česar obstoja možnost, da bo lahko Finska po ugoditvi tem zahtevam obnovila pogajanja z Moskvo za končno ureditev medsebojnih odnosov. Agencija Štefani poroča iz Pariza, da pc mnenju francoskih merodajnih krogov finska vlada ne bo sprejela ruskih zahtev zaradi česar obstoja nevarnost oboroženega spopada. Helsinki, 27 nov z. Nevtralni opazovale: splošno sodijo, da ni neposredne nevarnosti ruskega napada na Finsko dokler se situacija ne bo razčistila. Nele mednarodni položaj, nego tudi odločnost vse Finske da se brani z orožjem, očitno zadržuie ruske odgovorne kroge od vsakega prenagljenega koraka v tej smeri. Sele, če bi Nemčija pričela s svojo ofenzivo na zapadu, bi Rusom ne bilo nič več na poti, da bi poslali proti Finski svojo »kazensko« ekspedicijo. Finska se bo branila v vsakem primeru. Ves narod je trdno strnjen okrog vlade tako da se celo najboljši poznavalci dežele čudijo, da ni nobenega vprašanja, v katerem bi bilo vsaj nekoliko nesloge med Finci. Finci so pozabili celo na svoje kulturne spore s Švedi Vsi so se zbrali pod geslom, da je treba nordijsko nevtralnost in suverenost ohraniti za vsako ceno. Vsekakor pa Finsko močno obremenjujejo finančne skrbi. Pomorski promet z zapadnim svetom, ki je absorbiral polovico finskega izvoza, je paraliziran Njegova preusmeritev je v sedanjih okoliščinah god v bližini KareHje so v pretek« noči priredili vaje proti letalskim napadom-Rusko brodovje je izvajalo skupno z ruskim letalstvom manevre v Finskem zalivu in v Vzhodnem morju. Naloga te ma-l3vrov je preizkusiti obrambo Finskega zaliva in baJtiSkih držav. V ta namen so postavil Rusi na svojih bazah na baltiških državah celo vrsto radijskih postaj. Rosi že prekoračili finsko mejo ? Kodanj, 27. nov. j. (Havas). Danski list »Politiken« prinaša z veliko rezervo brzojavko svojega korespondenta lz Helsinkov, po kateri so ruske obmejne čete danes na nekem kraju prekoračile finsko mejo, a so jih finske čete pognale nazaj. Prav tako trdi dopisnik »Politlkena«, da izvajajo ruski letalci že dalj Časa dnevno izvidniške polete nad polotokom Karelijo. Mučen vtis v Angliji in Franciji London, 27 nov. j. (Havas.) Današnji angleki jutranjiki zaradi pozne nočne ure v kateri se je zvedelo za incident na rusko-finski meji ter za noto ruske vlade, še ne prinašajo obsežnejših komentarjev o incidentu, vendar pa posamezni listi v svojih kratkih vesteh namigavajo, da dajo ruske vojaške vaje v neposredni bližini finske meje misliti, ali niso bile morda te vrste vaje provokatoričnega značaja, da bi Finsko tako rekoč izzvale, da bi morda s prenagljeno gesto segla po orožja. Pariš, 27. nov. j. (Havas). V pariških političnih krogih se mnogo komentira novi rusko-finski incident. Posebno pozornost so vzbudili tekst ruske note in okoliščine, v katerih je bila nota izročena finskemu poslaniku. Politični krogi pripominjajo, da spominja ta nota močno na nemško postopanje napram češkoslovaški Ugoditev ruski zahtevi da morajo finske čete izprazniti svoj obrambni sistem ob meji hi ustvarila ruskim četam natanko isti položaj, kakor izpraznitev češkoslovaških utrdb v jeseni 1938, katere posledice so bile, da je nemška armada leto kasneje brez truda in brez odpora zasedla Češkoslovaško. V tukajšnjih krogih tudi sumijo zato, da je bil incident i na meji provociran iz Kremlja, in sicer iz ! naslednjih razlogov: 1) čeprav bi 7 finskih granat tekom finskih manevrov padlo na ruski teritorij, bi taka pomota ne mogla opravičiti tona, kakršnega vsebuje nota ruskega zunanjega ministra Molotova; 2) incident, kakor ga opisuje nota, po zatrdilu iz Helsinkov po svojem opisu ni točen; 3) pred incidentom samim je ruski tisk otvorii ljuto kampanjo proti Finski. Izzivanja in žalitve na račun finskega ministrskega predsednika Kajandra, ki jih je objavila moskovska »Pravda«, so značilno prišle samo nekaj ur pred najnovejšo noto. Po vsem tem je skoraj nemogoče prezreti neko skupnost med Rusijo in Nemčijo. Ruski ultimat je bil namreč izročen Finski istočasno, ko je Nemčija položila mine na švedski obali, očitno zaradi tega, da bi vnaprej onemogočila Švedski, da bi nudila sleherno pomoč svoji sosedi Teh smotrnih istočasnosti je pač preveč, da bi mogli verovati, da so prišle zgolj po naključju. Danes bo objavljen dekret o poostritvi blokade Angleški kralj Jurij je ie podpisal uredbo o zaplenitvi vsega nemškega izvoza nemogoča Že to zahteva od Fincev največjih žrtev Poleg tega gredo dan za dnem milijoni za finsko vojaštvo, ki je v «trogj pripravljenosti. Moskva, 27. nov s. (Associated Press) V krogih nevtralnih opazovalcev v Moskvi ne izključujejo možnosti, da bo Rusija včerajšnji Incident porabila, da prisili Finsko na dovolitev teritorialnih koncesij, ki jih je ruska vlada od Finske v zadnjem času stalno zahtevala. Nova rnska šahovska poteza v živčni vojni Curih. 27. nov z. »Neue »Zurcher Zei-tung« sodi v svojem današnjem komentar- , ju o včerajšnjem incidentu na finsko-ru-skl meji. da ga je treba smatrati le za novo šahovsko potezo v rusko-finski živčni vojni, nikakor pa ga ni treba tolmačiti ie kot pričetek katastrofe. Nasprotno izraža * »Baseler Nachrichten« znani švicarski novinar Oeri mnenje, da kaže rusko postopanje vse bolj na vojno, kakor pa na mir. Vprav položaj, ki ga je za Finsko ustvarila poostritev pomorske vojne na zapadu, pomeni za Rusijo, da je nastopil trenutek obračuna s finskim sosedom. Manevri rosike vojne mornarice Berlin, 27. nov. o. United Press. Nemški radio je objavil, da sta ruska vojna mornarica na Baltiku ter letalstvo započela obsežne manevre v Finskem zalivu in da operirajo ruske podmornice po vsem Baltiku. Kodanj, 27. nov. z. Danski Usti poročajo danes podrobno o velikih operacijah ruskih čet. V Leningradu, Kronstadtu in dru- črtati, da niso vsi vojaški krogi v tem pogledu složni — menijo zato, da tudi nedeljski ultimatum ni uvod v vojaško akcijo, temveč je le novo sredstvo diplomatskega pritiska. Daleč gori na severu se torej sedaj odigrava dogodek, ki je za oceno bodočega političnega razvoja tudi v drugih evropskih predelih izredne važno-srti. Ako Sovjetska Rusija ne poseže proti Finski po orožju, potem bodo mnogi nagnjeni videti v tem potrditev naziranja, da je rdeča vojska preveč politizirara armada, ki ravno zaradi tega ni instrument brezpogojne poslušnosti in ne absolutno zanesljivega razpolaganja za vsako državno politiko To je bil, kakor znano, tudi stalni dvom prejšnjih francoskih zaveznikov Sovjetske Rusije Bil je tudi eden od vzrokov, da so svoječasna angleško-francosko-ruska vojaška pogajanja tako počasi napredovala. Dogajanja na severu s posebnim in- London, 27 nov. p. (Reuter) Danes dopoldne je bila seja tajnega sveta, aa kateri je kralj Jurij Vi. podpisal uredbo o zaplenitvi nemškega izvoznega blaga. Besedilo zakona bo objavljeno jutri, skupno s pojasnilno izjavo angleške vlade. Zakon bo stopil v veljavo šele nekaj dni pozneje, da bo med lem mogoče izdati ukrepe za zaščito interesov nevtralnih držav. Podrobnosti procedure pri Izvajanju zakona bodo jutri v posebnih notah sporočene vladam nevtralnih držav. Ta procedura je nameravana v taki obliki, da bodo nevtralne države čim manj prizadete. Angleška vlada v smislu uradnega pojasnila ne bo z novim zakonom ogrožala nobene nevtralne ladje, kakor tudi ne življenja nevtralnih državljanov. Zakon bo naperjen izključno samo proti onemu nemškemu izvozu, ki najbolj pomaga Nemčiji da pride do tujih plačilnih sredstev. Vsebina zakona bc slična onemu v svetovni Vojni, učinek pa bo sedaj večji, ker ima Nemčija sedaj na razpolago manj plačilnih sredstev nego v letih 1914 do 1918. Pariš, 27 nov br. Kakor zatrjujejo poučeni politični krogi bo tudi francoska vlada v jutrišnjem uradnem list« objavila dekret o zaplembi vsega nemškega izvoznega blaga. Dekret bo imel bistveno povsem isto vsebino, kakor angleški dekret ki ga je danes podpisal kralj Jurij. Tudi francoski dekret bo uveljavljen šele v nekaj dneh. Po informacijah iz zanesljivih virov se je angleška vlada šele na francoski nasvet odločila, da bo do neke mere vpožtevala interese nevtralnih držav in zato še pred uveljavljenjem svojega dekreta izdala nekaj ukrepov v prilog nevtralnim državam. Imenovanje predsednika koordinacijskega odbora Pariz, 27. novembra. AA. (Havas) Predsednik francoske vlade ln angleški ministrski predsednik sta v soglasju imenovala za predsednika franeosko-angleškega koordinacijskega odbora Jeana Moneta. To Imenovanje Ima zavezniški značaj. V odboru bodo zastopani strokovnjaki Vlo- ga posebnega stalnega izvršilnega odbora bo v tem, da razpravlja o vseh vprašanjih, ki se bodo pojavila glede nabave municije, hrane in vseh drugih za vojsko potrebnih stvari Odbor bo v neprestanem stiku z zastopstvi, ki bodo poslana v ta namen v tujino. Doseženo je že soglasje glede nakupov v Kanadi in Zedinjenih državah. Podoben odbor bo tudi v Veliki Britaniji in bo v ta namen v Londonu posebna konferenca. Jean Monet, po narodnosti Francoz, bo predsedoval konferencam tudi v Londonu. V začetku vojne je kanadska vlada sestavila posebno komisijo, ki odloča o nakupih za vojsko potrebnih stvari za Anglijo. Ta komisija se bo stavila na razpolago tudi francoski vladi. Japonske skrbi Tokio, 27. nov. br. Zastopnik japonskega zunanjega ministrstva je dal danes nekaj izjav v zvezi z napovedanimi an-gleško-francoskimi ukrepi o paralizaciji nemškega izvoza, in s težavami ki bodo nastale v trgovinskem prometu med Japonsko in Zedf njenimi državami, če ne ho ob pravem času dosežen sporazum o obnovi dosedanje trgovinske pogodbe. Glede prvega, vprašanja je dejal, da napovedani angleški in francoski ukrepi presegajo pomen represaOij proti Nemčiji, ker zadevajo tudi interese nevtralni ii držav in še prav posebno Japonske. Japonsko zunanje ministrstvo smatra, da bodo ti ukrepi, če bodo v resnici izvedeni v tankem obsegu kakor so bih napovedani pomenili hudo prekz&tev mednarodnega prava. Kar se tiče trgovfciskfli ockiošajev med Japonsko in Ameriko, je dejal, da bibree-pogodbeno stanje pomenilo pravo nesrečo za Japonsko in Ameriko, če bi bil v ' resnici sprejet znani načrt senatorja Pit-mana, po katerem naj bi parlament pristal na poseben zakon, ki bi podblaSčal prezidenta Roosevelta, da ▼ danem prepove sleherni, izvoz blaga na Japonsko, bi nastal povsem nov položaj, iz katerega, bi morala Japonska čimprej najfci izhod. teresom opazujejo tudi balkanske države. Vedno se ponavljajoče napovedi, da je sila sovjetskega kolosa neustavljiva in da bi utegnila sovjetska grožnja z orožjem spraviti na kolena tudi Balkan, so v prirodni zvezi s to pozornostjo. Toda že turška politika je s svojo odklonitvijo moskovskih zahtev ter s svojo zvezo z Anglijo in Francijo svetu pokazala, da ima sovjetska sila svoje meje. Turki se niso zbali, da bi jih Sovjetska Rusija mogla prisiliti, da se orientirajo po moskovski volji Moskva je takrat na svojem prestižu na Balkanu silno izgubila. Sedaj se je uprla Finska in konflikt med obema državama dobiva čim dalje bolj pre-stižni značaj za sovjetsko politiko. j Tako postaja sovjetsko-finska kriza tam na daljnem severu stvar, na katere razvoju in razpletu niso interesira-ne le vojskujoče se države, temveč tudi vsi nevtralni narodi in n red vsem tudi države balkanskega polotoka. • Vtis Chamberlainovih izjav o vojnih ciljih zaveznikov London, 27. nov. a. Val današnji Vati ae bavijo s včerajšnjim radijskim govorom ministrskega predsednika Chambetlaina. Podčrtava jo njegovo odločnost in držanmi-štvo ter smatrajo kot najvažnejše mesto ono, ki govori o ciljih zaveznikov po končani vojni Te dlje je mogoče kratko definirati z besedami: nova Evropa ne samo po mejah, temveč predvsem po novi miselnosti. »Dafly Telegraph« pravi da je glavno pri miru. ki mora konec koncev priti, duh, v katerem bo mir sklenjen. >News Chronide« piše, da so cilji, ki jih je Chamberlain označil, vredni napora. Zaenkrat jti ne bi bilo mogoče natančneje precizirati Vsemu svetu pa mora biti sedaj jasno, da Anglija nima nobenBi egolstičnih ciljev temveč da ji gra aa audguranje boljšega življenja aa vse narode. Tudi »Manefaester Guardian«, ki pravi da Chamberlain sicer ni povedal vsega, da pa tvori njegova definicija vojnih ciljev dober udarja, da Anglija nima sebičnih aH impe* rialističnih namenov v vojni Nsw Yoi* 27. nov. AA. (Reuter). Pristojni krogi v Washingtonu smatrajo, da je Chamberlain pojasnil vprašanje vojnih ciljev Velike Britanije predvsem s tem, da je v svojem govoru poudaril razliko med vojnimi cilji Velike Britanije, ki teži k miru in vojnimi cilji nasprotnikov. Ameriški uradni krogi poudarjajo, da kot m-stopnfld nevtralne države ne momejo komentirati vojnih ciljev zaveznikov, da pa so cilji, za katerimi teže zavezniki tudi v mirnem času, naleteli na odobravanje v ameriških krogih. Pari«, 27. nov. o. Po vesteh z nemflko-Svicarske meje je vrhovno poveljstvo nemške vojske glede na snočnji Chamberiaft-nov govor po radiu razširilo po vsej Tem-čifi geslo: Svet bo organizirala Nemčija in as stara. teCcpana VeMka Britanija. r Tajnost magnctičnih min že Angleži so prepričani, da bo nevarnost, ki grozi ladjam od najnovejše metode nemškega vofevanja, kmalu odstranjena London, 27. nov br. Agencija Reuter poroča, da razpolaga angleška vlada sedaj že z vsemi podatki o nemških elektro-magnetičnih minah. Glede na to bo mogoče v kratkem doseči, da te mine ne bodo predstavljale nobene prave nevarnosti več. Na vladni poziv ribičem, da se prijavijo za prostovoljno službo za iskanje nemških min. se je javilo 200 ribiških ladij ter še preveliko števild moštva. Iz teh ladij bo ustanovljen poseben oddelek pomožne vojne mornarice Pomorski viharji naplavljajo nemške mine Amsterdam, 27 nov j. Včeraj je divjal v Severnem morju hud vihar, ki je zane sel veliko število odtrganih nemških min v izliv reke Šelde Mine so poškodovale več manjših ladjic in čolnov Zaradi močne plime, ki je gnala mine čedalje dlje po reki navzgor, je bila plovba v popoldanskih urah docela ustavljena O veliki naplovit- vi min poročajo tudi iz severne Holandske. Pri naselju Wadden na otoku Texel je nekaj min. ki jih je vrglo morje na obalo. eksplodiralo. Eksplozija je bila tako močna, da so na hišah popokale skoro vse šipe. London, 27. nov. s. (Reuter). Med včerajšnjimi hudimi viharji na morju se je poleg že javljenih nesreč potopila tudi manjša belgijska ladja v Rokavskem prelivu. šest članov posadke je bilo rešenih, pet jih je utonilo. Ob ustju Temze je bil zaradi trčenja težje poškodovan angleški parnik »Stangate« (1300 ton) Potegnili so ga na obalo. Angleške izgube v pomorski vojni London, 27 nov j. (Reuter) Mornariško ministrstvo objavlja podatke o dosedanjih angleških izgubah na morju iz katerih se vidi, da znašajo angleške izgube v pomorski vojni od početka vojne do danes 1526 žrtev Angleška aviacija je v istem času izgubila 362 ljudi. Od vseh teh izgub pa jih je treba komaj pičlo tretjino pripisati sovražnikovim akcijam, dočim so drugi postali žrtev raznih internih nezgod. 17 ladij v preteklem tednu potopljenih London, 27. nov. j. (Reuter). V minulem tednu od 19. do 25. novembra so znašale izgube na morju v celoti 17 ladij. 11 je bilo angleških, 2 francoski in 4 last raznih nevtralnih držav. žrtve min In tor|edoy križarka »Deutschland«. Vsa. posadka je bila takoj razmeščena na svoja mesta. Smer ladje je bila spremenjena. Ladja »Ravvalpindi« je skušala ubežati, tedaj pa se je pojavila z druge strani že druga nemška ladja križarka »Deutschland« je signalizirala, da se mora »Rawalpindi« ustaviti. Ko je ta nadaljevala svojo pot pot kljub temu, je »Deutschland« izstrelila strel preko ladje kot svarilo. Ko tudi na i to ni bilo odgovora, je »Deutschland« ob 15.45 izstrelila salvo s svojimi 28 cm to-1 povi. »Rawalpindi« je odgovarjala s svojimi štirimi 15 cm topovi. Tretja salva z »Deutschianda« je uničila električno napravo za razsvetljavo in za dviganje mu-nicije. Po četrti salvi je bila uničena radijska postaja. Obe nemški ladji sta se z vso naglico približevali. Sedaj je streljala z druge strani tudi druga ladja. »Rawal-pindi« je odgovarjala s streli tako dolgo, dokler m bil zadnji top uničen Ob 16.25 je bila borba končana. Dva rešilna čolna a 30 možmi sta bila spuščena z ladje. Najbrž se ti člani posadke nahajajo na izmed nemških ladij. Potopljena podmornica London, 27 nov s (Reuter). Neka angleška vojna ladja je v Atlantskem oceanu potopila nemško podmornico, ki je pred dnevi torpedirala angleški parnik »Pensilva«. Junaška smrt kapitana »Pilsudskega" London. 27 novembra AA (Reuter) Po naknadnih poročilih o potopitvi ladje »Pil-sudski« je neki angleški rušilec izkrcal na severnovzh<>dn» obali Anglije 103 dočim je neka angleška ribiška ladja prevzela 68 ljudi. Več potnikov ie dobilo pri eksploziji poškodbe. Iz izjav ponesrečencev so se zvedele naslednje podrobnosti Nenadno ie odjeknila strahovita eksplozija na ladjinem krovu ki je vso ladjo močno pretresla. Dve minuti pozneje je nastala druga eksplozija, ki te ladjo popolnoma raztrgala Kapitan Stankiewicz. ki je bU v tem trenutku na poveljniškem mostu, je dal takoj povelje, da se spuste reševalni čolni Ko ao bili potniki vkrcani v čolne, so poklicali tudi kapitana, naj zapusti ladjo, ker je h$lo očitno, da bo vsako prizadevanje za rešitev ladje zaman Kapitan Stan-kiewicz je odločno odklonil, da bi zapustil ladjo in je ostal na poveljniškem mostu vse dotlej, dokler se ladja ni potopila. Junaška smrt kapitana je pretresla vse bro-dolomce. ki so opazovali kako se ladja potaplja. Nemški parnik nasedel London, 27. nov. s. (Fxchange Telegraph). Nemški trgovinski parnik »Erich Frrtzen« je ob nekem hoiandskem otoku nasedel na dno ter je najbrže izgubljen. Posadko je rešila neka nemška ladja. Teikoče švedske • zunanje trgovine Stockholm, 27. nov z Ves promet med Oerosundom in Vzhodnim morjem je od včeraj prekinjen Deloma so to povzročile nemške mine, ki ao jih Nemci nastavili vse do švedskih teritorialnih voda, deloma viharji, ki divjajo tam že od včeraj. Veli-liko strahu povzročajo tudi prosto plavajoče mine. Na obeh straneh Palsterboa se je sedaj v lukah Mamo. ;n Trellehorg nakopičilo že toliko švedskih in drugih ladij, da sta obe luki že prenapolnjeni. Na ta način je bila švedska zunanja trgovina popolnoma paralizi rana. Tudi v Velikem Bel-tu in Oeresundu so morali promet trenutno prekiniti zaradi velike množine plavajočih min. Ameriška pošt" in poštni zavoji za Evrope Washington, 27. nov. br. Ameriško poštno ministrstvo je danes objavilo, da ameriške pošte v bodoče ne bodo sprejemale poštnih zavojev, ki bi bili namenjeni v Nemčijo Do nadaljnjega se bodo poštni zavoji za ostale evropske države sprejemali in odpravljali, a poštno ministrstvo ne prevzame nobene odgovornosti za zakasnitve t Opuščena belgijska pomorska proga Amsterdam, 27 nov br Ob pričetku vojne so belgijske paroplovne družbe preusmerile pomorski trgovinski promet tako da pretežni del ladij ni več vzdrževal potniške in tovorne zveze med Ostendeom ln Doverom, marveč . med Ostendeom in Southendom Spričo poslednjih nesreč na morju so danes ukinile promet tudi na tej progi. še o dogodkih v Pragi 1ZO čeških študentov ustreljenih Pariz, 27. nov. s. (Havas) Po novih poročilih, ld so dospela v Pariz o dogodkih, ki so ae odigrali v Pragi dne 17. t m., Je bilo tega dne ustreljenih 120 čeških visokošolce v. Ko je zjutraj policija zasedla Masarykov kolegij, je odpeljala 1200 dijakov na neko letališče v bližini Prage, kjer so morali vsi dijaki do popoldneva stati z dvignjenimi rokami. Popoldne Je bil nato vsak deseti dijak brez sodbe ustreljen. Dr. Prelss — pokrajinski podpredsednik češke Praga, 27. nov. p. Predsednik dr. Hacht. je imenoval dr. Preissa za pokrajinskega podpredsednika Češke Dr. Preiss se je ro- dil leta 1902. ter je bil od leta 1955. dalje v vodstvu sudetsko-nemške stranke Ojačenje nemških čet na Slovaškem London, 27. nov. o. Kakor poroča »Times« iz Bratislave so bile v zadnjem času nemške čete na Slovaškem močno ojačene. O Ime v monakovskega atentata v Pragi Essen, 27. nov. br. »Essener National Zeitung« poroča, da je v lokalu Mileni v Pragi nastala eksplozija, ld je porušila ves lokal. Lokal je last nekega bivšega Češkega hotelirja, pri katerem je pred leti stanoval tudi Oton Strasser, ki si je v hotelu uredil tajno radijsko postajo za propagando proti Nemčiji. Francoski list o položaju na Poljskem Pariški »Temps« objavlja v številki pro- ' šče treh tokov preseljevanja Iz Krakova sle sobote iz Bukarešte daljše poročilo o odpošiljajo Žide in Poljake, skozi mesto položaju na Poljskem V zasedenem ozem- -!ju, pravi list, vlada povsod še velik nered. Manjše praske na fronti Nobenih omembe vrednih večjih dogodkov Amsterdam, 27 nov j Danes zjutraj je parnik holandsko-ameriške paroplovne družbe »Spaarndam« ob ustju Temze za-de1 na mino in se potopil. Parnik je bil na poti iz Southamptona v Rotterdam. V Southamptonu je bil delj časa v preiskavi zaradi tihotapstva. Parnik je bil zgrajen L 1922 in je imel 8850 ton. Berlin, 27. nov br. (DNB) Neka nemška podmornica je v bližini luke La Ro-che'!e v Biskajskem zalivu potopila neko francosko ribiško ladjo Posadko ladje je rešila neka španska ladja. London, 27 nov j. Glede katastrofe angleške trgovske križarke »Rawalpindi«, ki je včeraj zadela na nemško mino. poročajo iz avtoriztranih angleških mornariških krogov, da je imela ladja na krovu samo dve tretjini aktivnih mornarjev, dočim je bila ostala tretjina posadke rekrutirana iz rezervistov. Kcdanj, 27 nov br V borbi proti minam je danska vlada danes razpisala posebne nagrade za vsakogar, ki bi take mine uničeval ali pa jih prijavil najbližnjim ed;n:cam danske voine mornarice. Nagrade bodo v prvi vrsti prav prišle danskim rib .čem ki so se že lotili tega nevarnega posla Za vsako uničeno mino bodo prejemali po 100 kron, za vsako prijavljeno pa po 8 kron nagrade. Ribiči so bili v ta namen tudi oboroženi s puškami in drugim orožjem. Kodanj, 27 nov. e (Ezchange Telegraph). Davi je ob obali danskega otoka Langeland zadela na mino v bližini kraja, kjer se je nedavno potopila neka nemška patrolna ladja, še neka nemška ribiška ladja ter se potopila. 7 članov posadke pogrešajo. Ob danski obali je eksplodiralo zjutraj približno istočasno 8 nemških min. Danske oblasti so mnogo min pravočasno uničile ter so razpisale za njihovo uničevanje posebne nagrade. Nemška podmornica napadla nemški parnik London, 27 nov. s. (Reuter) Danes so bili v Angliji izkrcani člani posadke angleškega parnika »Royston Grange« (5000 ton), ki ga je nemška podmornica potopila v Atlantskem oceana Nobenega člana posadke ne pogrešajo. Angleške vojne ladje so zaplenile dva večja nemška parnika. Ko pa je skušala angleška posadka pripeljati zaplenjeni nemški parnik »Borkum« (4000 ton) v angleško luko. je pamik napadla nemška podmornica ter ga s streli zažgala Pri tem so se smrtno ponesrečili štirje člani nemške posadke ladje. Med člani angleške posadke ni bilo žrtev Posadka je morala ladjo zapustiti: valovi so ladjo končno vrgli ob obala Angleška posadka je srečno pripeljala v angleško luko nemški parnik »Konsul H Fischer« (4400 ton), ki je bil istotako zaplenjen. Boj med križarko „Deutsch-land" in „Rawalpindijem" London, 27. nov. sj. (Reuter) Angleška admiraliteta je izdala naslednje poročilo o potopitvi pomožne križarke »Rawalpindi«, ki je vršila v bližini Islanda patrolno službo proti tihotapskim ladjam. Dne 23. t. m. ob 15.30 je posadka opazila v daljavi 9 km neznano ladjo. Kape- , ^ tan Je skozi daljnogled ugotovil, da je to 4 N; Pariz, 27. nov. br. Poročilo francoskega vrhovnega poveljstva pravi: Ponoči se ni zgodilo nič posebnega. Nemško vojno poročilo Berlin, 27. nov br. Vrhovno poveljstvo nemške .vojske je davi objavilo naslednje vojno poročilo: Na zapadu razen neznatnega zapornega topniškega streljanja ni bilo nikakih posebnih dogodkov. Letala nad Wilhelms* havenom London, 27. nov. AA. (Reuter). Izjava, ki jo je dal letalski minister o včerajšnjem poletu angleških letal nad severno Nemčijo pravi, da so angleški letalci izvršili uspešno svojo nalogo kljub močnemu odporu nemške protiletalske obrambe. Letala so letela nizko in se jim je v trenutku, ko so bala nad pomorskim oporiščem Wil-Irlmshaven, posrečilo fotografirati vse objekte, predno je protiletalsko topništvo utegnilo streljati. Zbiranje nemških čet ob belgijski meji Pariz, 27 nov s. (Exchange Telegraph). Francoska izvidniška letala so ugotovila, da zbirajo Nemci ob belgijski meji pri Aachenu večjo množino vojaštva. Pariz, 27 nov. br. »Para Soir« objavlja nocoj poročilo svojega vojnega poročevalca Charlesa Mauricea. la razpravlja v njem o novih premikanjih nemških čet vzdolž nizozemske in belgijske meje. Pri tem izraža mnenje, da so bila ta premikanja čet potrebna, da bi se nemško vojaštvo bolje spravilo pod streho. Vsekakor bo mogoče v 48 urah čete spet postaviti na mejo, če bi se Hitler vendarle premislil in odredil vdor na Nizozemsko ali v Belg jo. »Pariš Journal« objavlja vest lz Berlina preko Ztiriha da so nemški generali in narodno-socialistični voditelji znova pričeli razpravljati o invaziji na Nizozemsko. Bruselj, 27 nov. s. (Ebechange Telegraph). nov. a. Belgijsko vojaško poveljstvo Je odredilo danes rekvizicijo vseh avtobusov ter je ukinilo vse vojaške dopuste. Rekvi-zicija pa velja po uradni izjavi samo sa en dan. Manjši spopadi na fronti Pariz, 27. nov. AA. (Havas). V teka včerajšnjega dne ni bilo na fronti pomembnejših operacij. Oelo delovanje patrulj je nekoliko popustilo. Le v krajih vzhodno od Mozele so Nemci izvršili nekaj manjših napadov. Neka francoska patrulja Je vdrla dva km globoko v področje med obema frontama in tam trčila ob nemško patruljo. Obe patrulji sta začeli streljati s puškami in metati bombe, nato sta se pa umaknili. Berlin, 27. nov. br. (DNB). Slabo vreme je onemogočilo skoraj sleherno delovanje nemškim vojnim silam na kopnem ln v zraku. Samo pri Perlu in zapadno od Saar-brilckena je bilo v akciji sovražno topništvo. Neka nemška izvidnica se Je približala Maginotovl liniji in je njene prednje utrdbe skicirala, tako da je nemško poveljstvo dobilo važne podatke. Beg treh nemških letalcev v Švico Bern, 27. nov. a Švicarsko vojaško poveljstvo javlja, da so trije nemški letalci prelfo francoske meje pribežaU v Švico, letalo se Je zruiilo na francosko ozemlje, letalci pa so se rešili s padali. Nato se jim je posrečilo priti neopaženo preko francoske meje Švicarske oblasti so letalce internirale. " • * ' ' ■ • *;■•>• Zvo-na< je že 35 let Dolga leta ja bil »Zvonu« predsednik. V priznanje njegovih zaslug ga je društvo Imenovalo za častnega predsednika, Jugoslovenska pevska zveza pa ga je odlikovala z zvezno medaljo. Prav tako alavljenee marljivo sodeluje pri CMD, SPD ln JS. Za velike zasluge, ki si jih je pridobil sa narod In državo, je hO pred dvema letoma s najvišjega mesta odlikovan s redom sv. Sava. Poudariti moramo, da Je prodno mišljenje te Je bil tudi v najtežjih časih odkrit nacionalist.. Zaradi svoje narodne zavednosti je trpel tudi v službi, ki Jo Je moral dvakrat zapustiti. Z go. Ano, rojeno Vidmarjevo lz Trsta, je osnoval zavedno narodno rodbino. Njegove štiri hčerke so vse na uglednih socialnih položajih in vnete sokolske delavke. Bratu Feštajnu ob njegovem življenjskem jubileju Iskrene čestitke z željo, da M mu bUo naklonjenih še mnogo plodnih let za blagor tal napredek naroda! Sokolsko dršutvo Trbovlje priredi t počastitev njegovega jubileja 9. decembra družabni večer, h kateremu vabimo vse prijatelje te znance priljubljenega aiav-ljenca. Skala je ubila mladega radarja V kratkih dveh tednih 2e tretja žrtev v Trbovljah Trbovlje, 27. novembra Radarsko dek> je zadnje tedne terjalo kar po viati še vri žfrvljenj. Medtem, ko so se po navadi nesreče dogajale globoko pod zemljo pri odkopavanju premoga, so tokrat v kratkem togfBUB presledku plačali s svojim življenjem rudarji, ki ao bili zaposleni pri sepenciH ta elektrarni TPD ob Savi. Komaj dobra dva tedna je od tega, odkar je podlegel hudim ranam Jernej Eržen, devet in dvajsetletni delavec, ki so ga stisnil vozički, nato je umri od strašnih opeklin Anton Stušek, ki se Je ponesrečil pri dela v elektrarni 2e je predsnočnjem padel kot žrtev dela sopet aa separaciji Henrfc Bajda. star šele 28 let Bilo je že pozno večer, menda proti desetim, ta Bajda as je v Ti^i^^ gotovo že odpravljal domov, na Dobovec k svoji ženi ta detetu. Ob desetih je končal svoj šiht in gotovo se je veselil, da bo spet pohitel po strmi poti proti svoji mala domačiji Usoda pa je v svoji krutosti hotela drugače. Bajda je ob tistem času baš nakladal premog. Blizu njega ao bili zaposleni dru- gi rudarji Kar ao Bajdori tovariši je« kričati ta ga opozarjati na pretečo nevarnost S strmega pobočja se je utrgala skala ter se z vedno večjo brzino kotalila naravnost prati mestu, kjer je delal Bajda. Zaradi šuma bližnje lokomotive ni slišal opozoril ta krikov svojih tovarišev Strašna nesreča je bila bliskovito tu. Skala je z vso silo zadela Bajdo, ga porušila na tla, mu zdrobila prsni koš ta v silnem sunku zlomila tilnik. Prva pomoč je bila takoj na mestu. Nesrečneža so položili na nosila, da ga prepeljejo v bolnišnico, vendar je Bajda izdihnil že med potjo. Po isti strmi poti ld jo je pokojni v večletni službi premeril pač več tisočkrat, so ga sedaj njegovi tovariši ▼ tužnem sprevodu nosili poslednjič, mrtvega. Vest o nesreči je udarila kot strela v Bajdovo družino. Bajda je zapustil ženo ta dete. Pri rudniku je bil zaposlen devet let Ponesrečenega rudarja so pokopali ob veliki udeležbi delavstva danes popoldne na Dobovcu. Pokojnemu lahka domača gruda, preostalim naše sožaljel Po roparskem napadu je zbolela in umrla Mlada mati — žrtev divjanja Jakopinove družbe Šmartno, 27. novembra I Včeraj popoldne smo imeli na pokopali- ' šče v Šmartnem pri Litiji turoben pogreb iz vasice Kostrevnka. K poslednjemu počitku smo ponesli ženo g. Janeza Piška, uslužbenca v Knafljičevi usnjarni Za mlado, komaj 38 letno materjo žalujejo njen mož, dve hčerki ta ostalo sorodstvo. Gospa Piskova je izbirala zaradi strahu, prestanega ob priliki roparskega napada Piškovi bnajo malo domačijo na samotnem kraju v Kos tremi šk i dolini. Neko noč. ko je bila vsa družina pri počitku, so navalili nanjo roparji znane Jakopinove družbe z Dolenjskega. Skozi okna in vrata so oddali več strelov, nato so vlomili v hišo in iskali plena. Vsa družina je videč, da ni mogoče priklicati oddaljenih sosedov na pomoč, niti se ni mogoče podivjanim roparjem postaviti v bran, skrivoma pobegnila na podstrešje. Ob času napada je bilo že precej mrzlo ta zaradi nenadnega napada so se poskrili Piškovi le aa silo oblečeni na podstrešje. Tedaj so se močno prehla-dali ta zaradi hudega divjanja, streljanja in groženj napadalcev ki so iskali stanovalce ta jim med streljanjem napovedali smrt, so bili skrivači na podstrešju prestrašeni do smrti Divjanje roparjev ta stflcanje za plenom je trajalo po hiši več ur. Uboga družina je tedaj preživela nepozabne ure. Ni čudno, da so nastopale posledice. Gospa Piškova je takoj nato zbolela tn nič več si ni mogla opotnoči Mož je poskusil vse. da bi jo otel, pa zaman V zadnjem času so jo prepeljali tudi v ljubljansko bolnišnico, kjer so poskusili tudi s transfuzijo krvi Videč, da ji m rešitve, so jo na predlog zdravnikov prepeljali z avtom spet v domačo dolino Nekaj dni po povratku je javil nav-ček žalostno sporočilo, da je Piškova mati rešena trpljenja Prezgodnja smrt mlade žene je vzbudila sočutje po vsej dolini Ob lepem spremstvu in ob navzočnosti vseh Knafljičevih uslužbencev s šefom g. Pavletom Knafljičem na Čehi so spremili blago ženo na pokopališče. Hudo prizadeti družini tudi naše iskreno sožaljel Nekaj lovskih veselih in žalostnih V Zasavju, pravijo, je v gozdovih zmerom manj divjačine Litija, 27. novembra. Sredi glavne lovske sezone smo, a voj-ščakl sv. Huberta tožijo, da je leto za letom manj divjačine. Prejšnjo nedeljo je bil lov v revirju med Trebeljevim tn Litijo. Na širmanskem hribu ln v Velikem vrhu je bilo kakih 30 lovcev, ki so imeH tudi trobentača s seboj. Ko so končali, so lahko hitro prešteli svoj plen: pod streli je padel en sam zajec. En zajček na 30 lovcev! Nekaj časa so se možje jezili potem pa so stopili k prijatelju Nimrodu na pomenek, med katerim je padlo precej veselih ln — Po pogosti nosečnosti morejo žene z dnevno redno uporabo pol kozarca naravne »Franz-Josefove« grenke vode, za-vžite na tešče. z lahkoto doseči izpraz-njenje črev in urejeno delovanje želodca. »Franz-Josefova« voda je davno preizkušena, najtopleje priporočana ln se dobiva povsod. Otf rvff&.b< «0474/95 pikrih lz lovske latinščine. Z veseljem so ugotovili da se jim plen od leta do leta vendarle »popravlja«: leto osorej so Imeli prav tak večji lov, lovcev ko listja ln trave, ves uspeh dneva pa en sam zajček. Prav za prav samo pol — zajček nI bil do smrti zadet ln preden so ga psi prinesli ao ga polovico požrli Eden naših glavnih Nlmrodov, ld sleherni dan pohiti v naravo, je te dni bridko potožil o slabi »letini«. Vsako sezono je darežljivi lovec obdaroval svoje številne prijatelje s priboljški ki jih je prinesel Iz gozda. Letos pa nič. Letos zaman lari po hostah. Da se opere sramote ln da ga prijatelji ne bi preveč dražili zaradi smole, je na skrivaj kupil srnjaka, ga razrezal in razdelil med znance. Pa kakor nobena reč ne ostane skrita, je tudi ta plemenita potegavščina prišla na dan. Zadnjič, bila je lepa solnčna nedelja, so se člani naše zelene bratovščine odpravili v Sitarjevec. Iz bojazni da bo malo plena, so si kupili dva prešička, da so ju na planoti pekli na ražnju. Ko so se lovci razšli Js pri ognju ao psi zagnali lajež te naravno* proti ražnjem je pribrzel zajček. Se preden so se kuharji spomnili da je treba puško vzeti v roke, jo je po bližnjici, ki dritt lz Smartna na litijsko postajo, ucvri naravnost proti trgu. Ljudje so se pravkar zbirali k deseti maši in med množico Je doigouhee poskakoval po trgu sem in tja. Mimogrede je smuknil v odprto vežo, a na drugi strani pri dvoriščnih vratih na prosto, neprestano preganjan od psov. Nazadnje se je le rešil na litijsko polje in lzginfl. Vse kaže, da se naša divjačina še najbolj varno počuti sredi Litije. Saj ae Ja pred dnevi zatekla v trg celo mlada te begala pred vrati našega sodišča. Fanika Maličeva f Črnomelj, 27. novembra V Črnomlju je danes ponoči zatisnila svoje utrujene, dobre oči gospa Fanika Maličeva, vdova pokojnega Pera Maliča. Skoi-nflcova hiša je že od davnih dni znana kot ena izmed najgostoljubnejših v Beli Krajini Na stotine potn&ov je bilo tam po-streženih ta od nekdaj je bila Školnikova krčma zbirališče vseh narodno zavednih rodoljubov to ta onstran Kolpe. Tu je bila ena najstarejših slovenskih čitalnic, ki so jo pred pol stoletja poklicali rimski narodnjaki s pokojnim Pranjem Lovšinom v življenje. Blagopokojni Pero Malič si jo pripeljal nevesto Paniko iz Vukove Gorice, is znane Suhašičeve rodbine, iz katere izhaja tudi sedanji hrvatski ban. Živela ste v najbolj srečnem zakonu, iz katerega se je rodilo sedem otrok, med katerimi se je vidno uveljavil Jože kot prvak Sokola. Gospa Fanika je slovela kot izvrstna gospodinja ta ljubeča mati ki je imela zlasti za siromake vodno odprto srce. Smrt njenega ljubljenega življenjskega druga >0 je globoko potria, da je začela bolehati Zadnje dni je prišla k svoji hčerki Slavi poročeni v Črnomlju, da poišče pomoč pri zdravniku. Zal je njeno skrbi ta žalosti potno srce opešalo ta se umirilo za večno. V torek jo položijo na Vinici poleg ljubijo-nega Perice, da bosta snivala večen ta sladak san. Bog daj Tvoji plemeniti duši, draga ta nepoeabna Fanika, lahko! Operni pevec VehosUtv Janko Kakor Ja razvidno iz objavljenega sporo* da, bo na novinarskem koncertu 1. decembra r veliki dvorani na Taboru sodelovat tudi ugledni član na&e opere, baritonist g. Vekoslav Janko. G. Janko spada med one umetnike, ki Jih dičljo brezkončen idealizem,, trdna vera v dobre ljudi, radost do dela in zgledna požrtvovalnost. Mnogo ae trudU da bi lepote in popolnosti gledališke umetnosti užival ves narod. V svojem domačem kraju, v Rušah, Je ustanovitelj, vodja, režiser in prvi igralec letnega gledališča, kateremu posveča ie nekaj let svoja počitnice. Velika Je njegova zasluga, da » z ume Jo pohorski kmetje gledališče bolj pravilno kakor pa meščani. Kmetje obiskm-jejo to gledališče zaradi njegovega poslanstva, zaradi duievne hrane, ki jim jo daje, ko Jih nauči toliko lepega in dobrega. Gledališki umetnosti se je g Janko posvetM že z 19. letom. Prvotno Je igral r mariborski drami, potem Je postal tenorist, sčasoma pa ae Je razvil v odličnega baritomsta. Letos bo poteklo ie 20 let njegovega 1 mikega delovanja. Da Je prišel do r tve v Ljubljani, Je moral premagati ovir. Naša opera Je lahko nanj j saj Jo Je odlično zastopal ie na gostovanjih, tako n. pr. letos v Trstu, ličen Je v vlogah, ki zahtevajo od iliVuogi pevca tudi dobrega igralca. in srce razdvojeno. Velik del nasprotja med mestom ta kmet. fcfcaja iz te razlike v pojmovanju kulture. Brata Radiča sta Skušala dvigniti hrvatskega kmeta h kulturnemu življenju, toda ne zato, da bi ga »pro-svetila«, mu napolnila glavo z neurejenim in nepraktičnim znanjem ta ga nekako po-gospodila, marveč zato, da bi mu omogočila polni razvoj njegove lastne narodne osebnosti in njemu svojske kulture. Kajti po njunem pojmovanju kulturo narod že ima. čeprav včasi samo še v začetkih; civilizacijo mu je pa treba docela dati Pri Tolstoju sta se oba ideologa hrvatske kmečke demokracije navzela vere in zaupanja v preprostega človeka, v njegove življenjske vzore. Ta uvod je bi morda potreben, da bo či-tatelj laže razumel nadaljnje misli in podatke, ki jih posnemam neposredno po razgovoru z vodilnimi prosvetnimi delavci v HSS. Dosedanje reforme ▼ prosvetni politiki, predvsem v šolstvu, so bile zgolj površinske. Vse so stremele, da M čim bolj povečale obseg znanja in se pri tem niso dovolj brigale za dejansko uporabnost ln življenjAo pomembnost tega znanja. Vse naše šolstvo od ljudske šole do viha univerze je prežeto s humanističnim duhom. Ta duh pa dejansko vodi k temu, da se kultura razvija nekje izven naroda da se ne ozira na dejanske razmere tn potrebe določenega okolja m Časa, marveč rešuje vse probleme po nekih shemah, ki se zdijo univerzalno veljavne. Tisti, id bodo skušali preosnovati šolstvo v duhu Idej bratov Radičev, pa ne verujejo v univerzalno veljavnost teh abstraktnih tipov, šola je mnogo bolj relativna za-deva. Ona m man prilagoditi du, v katerem deluje ln ojačiti njegovo Individualnost. Tafeo je na pr. nepravilno, če obstoji isti tip ljudske šole v Pudra vini in v Dalmatinski Zagori, isti v mestu ka-kor na kmetih, isti v velikem mestu te v majhnem mestu. Tako izenačevanje šolstva ustreza pač vezi, da ima šola v narodu zgolj razumsko-ob razovalno funkcija. To naziranje je ostalo od humanizma, al ar sti pa še od prosvetljenskega gibanja. F» mnenju kmečkih reformatorjev mora šola služiti vzgoji naroda in njegovih plasti za celotno življenje, nato mora biti prilagojena ne le socialnim plastem vsakega naroda, predvsem kmetu, marveč tudi različnosti terena« na katerem žive posamezni sloji Treba Jj potemtakem seči globoko r strukturo šolstva in tevitftt n>go- vo temeljito pmrtavbo. Umftjtoo Ja, da ra forma ljudske šola zahteva ns mm-mo reformo učitelji«, marveč vsega srednjega šolstva te tudi univerzo. Ha-vatski ptosvetni reformatorji as ne boja očitka, da os bo tako preosnovano hriui sko šolstvo oddaljflo tipu mportnfh AaL Narod mora Imeti taks šola, kakršne po-trebuje zase, aa ovoj napredek ta >nji blagostanje, ne pa take, kakrfins naj U bile po msdnarodtaem vzorcu. Namesto tegn Je treba postaviti Ideal avtohtona, kultura a vasmi človeškimi šote nadonalnkni atributi naj ns bo neko »prosvečanje« naroda, več naj se pribiteuje narodu te njsgovfc ~niV*hl h^vMh ta ftrrijenjricta potrebah {gfr—g Jutri). Moiierov »George Dandin^ Po daljšem presledku je lz obilnega Mo-lčrovega dela zopet prišel na oder ljubljanske drame »George Dandin«, komedija, ki jo je pričel hrvatski knee Franko-pan prevajati v slovenščino tri leta po ici-du izvirnika. Ne vem, čemu Ja bilo za letošnji repertoar izbrano prav to delo, te ne katera druga Moličrova igra, ki bi imela kaj več povedati današnjemu človeku. Kajti »George Dandin« nas zapušča neza-doščene: je kakor antfkviteta, ki Je trenutno vzbudila našo zvedavost, vendar je poželeli in menda niti ne vemo, kaj bi z njo začeli Emile Faguet dobro pravi v Zbirki svojih moličrovskih študij »Sta lt-sant Molišre«: »George Dandin Je edin Mo-Hčfov komad, se mi zdi v katerem na moreta ne veselost dialoga te ne nobana podrobnost premagati žalostnega * te pri tanšeto^? sme^^bt sebilmc^ ral tudi gledalec s njo vred smejati nad modem, ki ga dobra vara tn eneši Toda gledalec rj nič kaj red as smeje aH pn n očita, če m la bM rajal . . x Voltaire prari, da so se le v Mon&rovemE času nekateri upirali t tj nasilju snovjo: nasilju, ki hoče nelepo, zadevo napraviti smešno. Oe pa pristavlja, da so Pandi 1 Kras hude ke samo kasen m to, ker st ja bfl leno hčer smešnega plemiča, tedaj Ji to ugovor, ki Js utegnil biti prepričljiv v dote vstajajočega meščanstva in njegova borita ■oper predpravics te predsodke Danes ne čutimo več te socialne oott; ja torej sanpo zgodba o Oanm naj ae najemo mukam tate ■ * »JUTRO« fc. 277 4 B Tank 28. XL 1989 Domače vesti * Odkod Je univ. prof. dr. inž. Mirko Koš? Te dni se Je mudil ▼ Jugoslaviji ln mimogrede obiskal tudi Ljubljano odličen jugoslovenski rojak, univ. prof. dr. inž. Mirko Roš iz Curiha. V poročilu, ki smo ga objavili o njegovem predavanju pred forumom tehničnih strokovnjakov, smo navedli, da Je prof. dr. Roš po materi Slovenec. Prijatelj lista nas Je opozoril, da je ta ugotovitev samo deloma točna. Prof. dr. Roš ni slovenskega porekla samo po mar teri, temveč tudi po očetu, ki je izšel Iz znane, ugledne hrastniške rodbine. Oče cu-llškega profesorja je bil inž. Boštjan Roš is Hrastnika, ki je tudi sam napravil spoštovanja vredno kariero. življenska pot pa ga je zanesla na jug, v Zagreb ln Beograd. Zato je umljivo, da Je univ. prof. dr. inž. Mirko Roš na svojem predavanju v Ljubljani govoril tako lepo, čisto srbohrvaščino. mu fondu. Vsak slovenski rodoljub ki prijatelj vojnih žrtev bo ta boleči očitek najlaže odklanjal, če se bo pridno posluževal nakupa invalidskih znamk, ki jih je izdalo v zvezi z invalidsko uredbo ministrstvo za pošte. Invalidske znamke se na zahtevo dobijo pri vsaki pošti in se uporabljajo v pisemskem prometu kakor red-dne poštne znamke z dodatkom za invalide (pol znamki za 1 din dodatek 0.50 din pri znamki za 1.50 din dodatek 1 din, pri znamki za 2 din dodatek 1.50 din hi pri znamki za 3 din dodatek 2 din). Cela serija poštnih znamk z dodatkom za invalide stane 12.50 din. Rodoljubi, zahtevajte jih povsod ln segajte pridno po njih! * Kupujte b°ž'čne ln n »vzletne razglednice CMD! Družba sv. Cirila ln Metoda v Ljubljani je založila sa božč in novo leto šest vrst razglednic, ki se dobe v družbinl pisarni, Beethovnova ulica ŠL 2. ¥> \ n TV MI? kasete, doze za puder in cigarete, manikire, razpršilci, parfumi UrlX\lJ-O^ E* ltd v največji Izbiri v PARFUMERIJI »VENUS«, Tyrševa » • V Beogradu bosta dva velika slovenska koncerta dne 1. in 3. decembra t. L V petek, dne 1. decembra, se bo Izvajala Škerjančeva simfonična kan tata za soli, Zbor in orkester pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča. V kvartetu solistov bodo sodelovali: gdč. Heybalova Iz LJubljane ter trije člani beograjskega Narodnega pozo-rišta: gospa Bojovičeva, tenorist Marinko-vič in basist Cvejič. Zborovski part šker-jančeve kantate bo izvajal celotni zbor Glasbene Matice ljubljanske (nad 100 članov), orkestralni pa popolni orkester beograjske Filharmonije (80 članov). DrugI koncert bo vokalni ln sicer v nedeljo, dne 3. decembra ob 11. url dopoldne. Sopran-ske solistične vloge v vokalnem delu koncerta bo pela gdč. Mila PoJajnarjeva, ba-ritonske g. Petrovčič. Med drugim bo pel zbor Glasbene Matice Adamičevo balado »Smrt carja Samuela«. Tudi ta koncert bo vodil ravnatelj Mirko Polič. V soboto, dne 2. decembra zvečer pa bo koncertiral zbor Glasbene Matice v Pančevem. Naše rojake v Beogradu, Zemunu, Pančevem ln drugod opozarjamo na oba naša koncerta. Vstopnice so v prodaji pri blagajni Kolar-čeve Narodne univerze, kjer bosta tudi oba beograjska koncerta. (—) • Ljubljanska filharmonija prosl vse 1o-venske skladatelje, da čimprej pošljejo na ogled partiture svojih, doslej še neizvaja-nih simfoničnih skladb. Vse izbrane skladbe se bodo uvrstile v programe bodočih fllharmoničnfh koncertov. Interesenti prejmejo vse podrobne informacije v pisarni v LJubljani, Knafljeva ulica (opera) dnevno med 11. ln 12. uro. • Za podaljšanje božičnih ln novoletnih počitnic Je naslov dopisu, ki smo ga prejeli včeraj in ki navaja: Tujsko-prometni činitelji so vložili prošnjo, da bi tudi letos trajale božične počitnice preko pravoslavnega Novega leta. Ta čas Je naša zimska sezona na višku. Seveda pa v naše kraje ne prihajajo gostje, če niso prosta tudi njihovi otroci. Odmor sredi zime je potreben odraslim predvsem pa mladini. Kako vplivajo skrajšane počitnice na naš tujski promet, se je pokazalo ono leto. ko so se božične počitnice končale že dva dni pred Silvestrom. Tisto leto je bilo na Gorenjskem najbolj pasivno. Letošnja akcija za podaljšanje počitnic je dovolj zgodnja. Okrog Novega leta rade prihite k naan številne družine fe Beograda, Vojvodine in od drugod. Kakor čujemo. Je akcijo podprla tudi naša banska uprava z vlogo na prosvetno ministrstvo. • Reševalcem nagradne križanke v p°-iao:'eijskem »Jutru«. V besedilo o nagradni križanki, objavljeni v včerajšnji številki naše panedeljske izdaje, se je vrinila neljuba pomota v tolmačenju pomena besed, ki jo s tem popravljamo, štev. 34. vodoravno pomeni del eatovja, navpično pa: 19. mesto v Tirolah, 20. breg, 22. sadež, 23. svojllni zaimek. • Sprejemanje čestitk in poklonitev 1. decembra pri gospodu banu. Na državni praznik zedinjenja 1. decembra bo sprejemal g. ban dr. Natlačen od pol 12. ure dalje v banski palači poklon tve in čestitke. Kakor v oreteklem letu, je g. ban tudi letos glede na sedanje težke socialne razmere odredil, da se zakuska. ki se je običajno priredila za one, ki so prišli čestitat, opusti in je mesto tega razdelil med razna kari tat vna društva znesek 25.000 din z naročilom, da se ta znesek uporabi za obdaritev najsiromašnejših na praznik narodnega zedinjenja. • Rodoljubi, kupujte Invardske znamke! Zelo pogosto in opravičeno očitajo Srbi slovenski in hrvatski javnosti, da posveča premalo pozornosti svojim žrtvam svetovne vojne, medtem ko žrtvujejo srbskj meceni velike vsote narodnemu invalidske- ter v trgovinah in trafikah. Cena vsald razglednici Je 1 din. Trgovca dobe primera dopust • Znižana voz ni na. Prometno ministrstvo Je dovolilo polovično voznino na državnih železnicah vsem udeležencem slavnostnega odkritja spomenika kralju Aleksandru I. Zedinitelju v Sevnici dne 1. decembra. Popust velja za odhod od 29. t m. do 1. decembra in za vrnitev od 1. do 4. decembra. • Izseljenski teden bo letos od 3. do 0. decembra. Zveza izseljenskih organizacij v Zagrebu bo tudi letos poskrbela za primerne proslave s predavanji ln sestanki, ki jih bodo organizirale posamezne Izseljenske organizacije po vsej državi, tako zlasti tudi v Sloveniji. Kakor v Ljubljani, bodo tudi v Zagrebu ln Beogradu predavanja o življenju naših Izseljencev. V Zagrebu bo otvoritev izseljenskega tedna dne 3. decembra ob 10.30 dopoldne v Izseljenskem muzeju v Branimirovl ulici 15/11. s pr'godnim predavanjem dijaštvu srednjih šol. • Grafični delavci v Beogradu za otroke bolnih in brezposelnih tovarišev. Beograjski grafični delavci so pred led ustanovili dobrodelno društvo »Milan Mlllčevlč«. Vsak zaposlen član Iz proste volje prispeva majhno davščino v fond. Iz katerega potem vsako leto na zimo društvo oskrbi z obutvijo ln obleko najbolj siromašno de-co grafičnih delavcev. V soboto, na obletnico smrti delavskega voditelja Dimitrija Tucovlča, je društvo iz letos nabranih sredstev obleklo ln obulo 140 otrok. • Poroka. Včeraj sta se v župni cerkvi v Radovljici poročila Slavo Fatur, tajnik Splošnega kreditnega društva v Lju>bl ja-nfi, ln Vida Pehani. dolgoletna uradnica tvrdke A. Domleelj na Rakeku. Mlademu paru obilo sreče! (—) • Za boljšo organizacijo brbsklh ljudskih univerz. V nedeljo se Je v Beogradu sestal odbor Sveta srbskih kulturnih društev ln ustanov, ki je centrala vsega organiziranega kulturnega dela med srbskim narodom. k redni seji Na dnevnem redu Je bilo predvsem vprašanje, kako bi se dalo bolj smotrno organizirati ljudske knjižnice ln čitalnice ter ljudske univerze po mestih ln vaseh. Svet se je odločil, da pozove okrog 900 srbskih knjižnic in čitalnic pa 40 velikih društev ln ustanov, ki se bavilo s širjenjem knjige da se povežejo v skupnem delu. Na predlog sarajevske »Prosve-te« bo upravni odbor izdal almanah, posvečen aktualnim vprašanjem kulturnega dela med narodom. • Otroka zgorela V nedeljo dopoldne se je v S-'sku pripetila huda nesreča. Delavec Sveto Draženovič Je zjutraj s svojo ženo odšel za poslom v edinem prostoru. Id družini služi za kuhinjo ln sobo. pa sta speča ostala na slamnjači njegova dva otrolka. 81etni Ivan ln 51etni Josip. Po nesreči je iz gorečega štedilnika padel ogorek na slamnjačo in v nekaj minutah Je bila vsa soba v plamenih. Ko je oče pri-šel okrog 11. domov, je našel vso svojo siromašno Imovino v pepelu, sredi pepela pa zogleneli '-upH obeh otrok Nesreča, ki se Je pripetila pač samo zakadi bednih razmer v katerih je družina živela je v vsej javnosti vzbudila mnogo sočutja. • Poneverbe na magistratu v Leskovcu. že delj časa se je šušljalo, da se na leskov-škem magistratu godijo sumljive reči. V maju je prevzel županske posle dotedanji podžupan Vojislav Ilič, ki je energično začel uvajad red. Banska uprava v Skoplju je poslala v Leskovac svojega Inšpektorja, ki je podrobno pregledal knjigovodstvo ln se zlasd pozanimal za gospodarstvo na trošarlnskem oddelku. Mestna občina je ogoljufana po dosedanjih ugotovitvah za okrog 300.000 din, a preiskava še nI kon- ▼ septembra J« bOo odputCilh • mestnih uradnikov, 16 pr/l*'J^J1>' Jim bo ' po vsej priliki sledilo. * Dve žrtvi msnlup ampmšm. V sob to ponoči so razbojniki vdrli v sta novanje trgovca Arona Kohna v Osljeku 1: pobili nJega ln njegovo ženo. Nato so s se kirami odprM vrata omar ln v neki kaset našli večjo vsoto gotovine. Razbojniki oročamo polnoštevilno udeiežbo Pr.diie vse in vsi! u— Miklavševante JASO Pri fkndemr kih plesnih vajah JASO se vrši m klav-ževanje v soboto 2. decembra ob 20. uri v Trgovskem domu! Obišče nas v Ljubljani doslej še nepoznani športni M klavž. Igra popularni Swing - Rythm - azz z dirigentom Samotom. ki je tako krasno zabaval Ljubljančane na kemijskem plesu. Buffet bo obilno založen Darila se sprejemajo v soboto od 14. do 18. ure v Trgovskem domu. Vabijenil PLESALCI! Ples ni užitek, ako ne uporabljate za nege •tog ui telesa SANOPED. Vrečica t— din žensko vzgojevaJno la podporno društvo »MladiKa« v Ljub jani bo «nek> svoj občni zbor v ponedeljek dne 4. de- cerrubi-a ob .petih popoldne v društveni pisarni, Beethovnova ulica št. 2. (—) u— Pri Sadjarski in vrtnarsK] podružnici Ljubljana-mcsto bo predaval g. Franc Zelen k v sredo dne 29. t. m. ob 19. url v kemijski dvorani na L drž. realni gimnaziji v Vegovi ulici pritličje: »O naših prijatelj cah in pomočnikih na vrtu« s predvajanjem ski.vptKnh slik. Vstop prost ^lani in gostje vabljeni. o— Poroka. Včeraj sta se poročila v unovski cerkvi gdč. Božiča Vrhunčeva. hčerka ravnatelja Trboveljske premogo-kopne družbe g. dr. Vinka Vrhunca, ln g. Jurij Hočevar, gozdarski inženjer z Bleda. Priči sta bila nevestin oče In g. dr. Brand st*"ter. Mlademu paru aaše iskrene čestitke! u— Prvo prlm'<'vno zakion?*?e na Kralja Petra trgu je popolnoma dograjeno. V petek so mestni delavci odstranili tra-movje in še zadnji gradbeni material. Zaradi varnosti in morebitnih zlorab so pri obeh vhodih namestili začasno pre-grajo. V sredini zaklonišča je izpeljan majhen dimnik za dovajanje svežega zraka. Na dolgi, v ta namen pripravljeni klopi lahko sedi precejšnje število semkaj zateklih ljudi. Računajo, da je v tem zaklonišču prostora za približno 300 ljudi u— Kako se ohranimo pred letalskimi zftžigaJnimi bombami? O tej aktualni temi bo predaval drevi ob 20. v dvorani Delavske Zbornice g. nž. Frane Dolenc. Na važno predajanje, ki ga priredi Kolo jugoslovenskih sester, vljudno vabimo najširše Občinstvo. Vstop je prost. o— Mestno občino so ogradil. Odkar je s prlčetkom nove vojne spet naraslo povpraševanje po kovinskih surovinah, je kraja starega železja. ki jo Je policija s mnogimi ukrepi za nekaj časa zavrla, spet precej oživela. Te dni so bfli mestni delavci zaposleni pri kanalizacijskih delih v Mostah In Zeleni jami. Na lepem so opazU. da so Is odtočnih Jarkov Izginile velike pn 25 kg težke cevi lz litega železa. V**-ga skupaj so neznani tatovi odnesli lz Ljubljanske. Bernekerjeve ln Bezenškove Ulice, Pod Ježami ln Ob Zeleni jami rfC Zobozdravnik spec^r t Dr. KARTIN Je preselil \ Jurčičevo 4/1. (v hišo gospoda Laha) »— Is Studencev. Prisrčna odhodnica je bila v nedeljo popoldne v studenškem Gasilskem domu na čast g. Ernestu Vrt.ncu ki odhaja kot šolski nadzornik na svoje novo službeno mesto sreskega šolskega nadzornika v Laško. V prisrčnih besedah so sc poslovili od nagega odličnega vzgojitelja in pedagoga šolski upravitelj J. Kon-tler, ki je podčrtal društveno in vzgojno reformatorsko delovanje g. E. V ranča v Studencih, župan A. Kaloh in g. Karba v imenu studen.ških delavcev Vsi so izrazili željo, da bi žel šolski nadzornik na svojem novem službenem mestu čira lepše uspehe. a— Osebne doklade upokojencev po drugem kraj. dravinjskem razredu. G. Josip Purkhart nas prosi za objavo sledečega pojasnila: Pred nekaj dnevi so časopisi v celoti ali izvlečku priobčili članek, ki sem ga sestavil na osnovi zakonskih določil, objave »Našega glasa« in poročil prizadetih učiteljev. Pozneje sem se glede pogojev za dosego priznanja in nakazila razlik za čas od 1. oktobra 1935 do 31. marca 1939 osebno s pomočjo tajnika ljublj. društva drž. upokojencev za mariborske člane tega društva informiral pri finančni direkciji v Ljubljani ln tam dobil potrebna pojasnila. Smatram za svojo dolžnost, da po dobljenih informacijah popravim oz. Izpopolnim predmetne odstavke omenje^^a članka: Upokojenec(ka), ki hoče, da se mu prizna In nakaže omenjena razlika, naj vloži nekolkovano prošnjo na računovodstvo dravske finančne direkcije v LJubljani. Prošnji mora brezpogojno priložiti: potrdilo pristojne občine o nepretrganem bivanju v kraju in potrdilo gradbenega urada, da spadajo naselbine, ulice, hiše. ki jih navaja občinsko potrdilo, v gradbeni okoliš mesta Maribora. Potrdilo gradbenega urada se lahko pripiše na občinsko potrdilo. Prošnje za priznanje razlike za čas od 1. Junija 1932 do 30. septembra 1935 pa se naj za7daj še ne vlagajo. a— Sestanek ruskih intelektualcev in manuelnih delavcev. Člani podružnice Združenja ruskih intelektualnih in manuelnih delavcev v kraljevini Jugoslaviji so Imeli v nedeljo občni zbor, na katerem je bil izvoljen sledeči odbor: Grigorij Ga-majun, predsednik, Mihail Volkov, tajnik, Vitalij Timinski, blagajnik, Leontije Malj-cov, Nikola Lobkov, Vladimir Cebotarov ln Ibragim Užbanok, odborniki. Sledil je občni zbor ruske kolonije in so bili Izvoljeni v odbor: dr. Daražio, predsednik, odborniki pa Inž. Minajev, Kuzmin, Maljcov, Nolde, Gamajun in Lobkov. »— Telovadna akademija Sokola Mari-bor matica v četrtek 80. t. m. v Soko'skem domu obeta biti tudi letos na vd£ku. kar kaže bogat ta izbran spored 18 telovadnih točk. Preskrbite si vstopnice v prodaji fert »Putnjkn«. i-i a— Kakor vsako leto, tako tudi letos priredi Sokol Maribor matica 30. t_ m. v Sokolskem domu telovadno akademijo na kateri bodo sodelovali vsi oddelki. (—) a— lz starokatoliške cerkve. Dne 1 dec. na praznik zedinjenja bo oo devetih zahvalna služba božja h kateri so vsi naj-prisrčnejše vabljeni a— lz gledališke pisarne Vsi ki željno pričakujejo premiere prve letošnje opere »Lepe Vide«, bo zanimalo, da je Janko Kersnik v ljubljanski čitalnici našel Jurčiču za njegovo glavno junakinjo živ vzor v takrat najlepši ljubljanski krasotici. V mariborski operi bo nastopila v tej vlogi naša domača operna pevka gdč. Jelka Igli-čeva. a— Mlad obupanec. 23-letni Franc M. z M oljske ceste si je prereza! žile na levici. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu oteli življenje. Vzrok poskušenega samomora mladega obupanca ni znan. a— Vlomilci v odvetniški pisarni. V pisarno odvetnika dr. Miihleisna v Sodni ulici »o se splazili neizsledeni zlikovci. Pretaknili so vse predale in omare. Iz pisalne mize so odnesli 700 din gotovine. Policija poizveduje za vlomilci. a— Krvavi dogodki. V Marenbergu so fantje navalili s koli na 23-letnega tkalca Franca Golčmana. Pobili »o ga do nezavesti. Golčmana so prepeljali v bolnišnico, za napadalci poizvedujejo V Limbušu je v fantovskem spopadu obležal, zaboden z nožem v hrbet, sin tkalke Stanko Zidarič. Zadevo »aziskujejo orožniki. Iz Celja e— Proslava jubileja g. Bratlne v celjskem gledališču. V proslavo 251etnice gledališkega udejstvovanja g. Vala Bratine, člana Narodnega gledališča v Ljubljani in nekdanjega umetniškega vodje Mestnega gledališča v Celju bodo uprizorili člani ljubi ianskega Narodnega gledališča drevi ob 20. v celjskem gledališču Bevkovo komedijo »Partija šaha« v režiH jubilanta, ki bo tudi igral glavno vlogo. Predstava je Izven abonmaia. Vstopnice so prodali v Blomškovi kniigarni. Oddolžite se g. Bratina in napolnite gledališče! o— Ia mestne službo. Mestni svet Ja na I tajna aeji upokojil mestnega uradnika in vodjo mestnega pogrebnega zavoda g. Antona Zupančiča. G. Zupančič bo stopil konec decembra v pokoj.- Njegovo mesto bo prevzel pogodbeni uradnik g. Stanko Goii-šek s Teharja. ki bo z- še prakticiral pri mestnih pogrebnih zavt, ih v Ljubljani ln Mariboru. Mestni svet je odklonil nakup hiše g. Franja Dolžana Za kresijo, ki zahteva za hišo 500.000 din. Občina je nameravala po nakupu podreti del hiše in tako ustvariti zvezo med Samostansko tn Vodnikovo ulico. Magistratnemu komisarju g. Viljemu Korenu je mestni svet povišal po-ložamo doklado tehničnemu uradniku g. Langu pa terensko doklado. Bivši mestni fizik dr. Gollitsch bo prejemal mestno pokojnino. e— Umrla Je v nedeljo v Za vodni pri Celju 731etna trgovka in posestnica Ana Srebočanova. Istega dne je umrla v Gosposki ulici 24 v Celju 761etna delavka Marija Pugmajstrova. V celjski bolnišnici Je umrla v nedeljo 641etna dninarica Marija Gor-škova z Zg. Ponikve pri Veiiki Pirešici. včeraj pa 571etna preužitkarica Marija Hrovatova iz Rakovca pri St. Vidu pri Gro belnem. e— Pod voz Je padla. Ko je 681etna preužitkarica Terezija Uščeva s Ponikve vozila v soboto drva domov, sta konja, ki stf bila vprežena v voz, nenadno potegnila nazaj. L'šče v nominalnem znesku 700 milijonov din po emisijskem tečaju 95*/» nominalnega zneska. Obveznice tega novega posojila se bodo amortizirale v roku 50 let počen-ši s 1. decembrom 1939. Kuponi ae bodo plačevali dvakrat na leto. in sicer 1. julija in 1. decembra vsakega leta. Emisija prve tranše 6*/*-nega državnega posojila za državna dela tat državno obrambo je poverjena Državni hipotekami banki. Preko Državne hipotekarne banke m njenih podružnic bo vpisovanje posojila t. odnosno 2. decembra t. I. Z odlokom finančnega ministra so določeni vsi tehnični in manipulacijski posti. Namen tega posojila je že določen z uredbo S posojilom se bodo izvedla nujna javna dela, ia- • bo reMk dd poaoJUa porab« aa državno obrambo. Vpis prve tranie Je ie popolnoma zagotovljen. Pri konzultacijah z zastopniki finančnih, gospodarskih in industrijskih korporacij Je bilo ugotovljeno, da bo znesek v celoti vpisan. Nadanjnja navodila o vpvovanju posojila bo dala Dri. hipotekama banka. V Beogradu so so pričela s Francijo V nedeljo Je prispela v Beograd francoska trgovinska delegacija, zaradi pogajanj s našo državo o medsebojni trgovini. Včeraj je bila v zunanjem ministrstvu prva seja francoske in jugoslovanske delegacije. Jugoslovansko delegacijo vodi dr. Sava Obradovič, pomočnik trgovinskega ministra, člani pa ao dr. Ivo Belin, vicegu-verner Narodne banke, Dušan Djordjevič, načelnik finančnega ministrstva, dr. Sve-tlslav Lazarevič, načelnik zunanjega ministrstva, dr. Vllimanovlč, glavni ravnatelj Narodne banke, dr. Miljutln Petrovič, upravnik Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Edo Markovič, glavni ravnatelj Prizada, ln zastopniki ministrstva za gozdove ln rudnike ter trgovinskega ministrstva. Danes bodo zasedali pododbori, v sredo pa Je napovedana plenarna seja. Včeraj Je francosko delegacijo sprejel trgovinski m1"1"^*- dr. Ivan Andres. t— Naše delavstvo ae pripravlja na odločno borbo proti vedno bolj naraščaj o« draginji, ki je zlasti v našem industrijskem okraju vse bolj občutljiva. Kakor je razvidetl iz današnjih cen. Je pogodbeno dogovorjeni indeks že glede vseh življenjskih potrebščin prekoračen ter je pričakovati v kratkem novih zahtev našega delavstva glede povišanja rudarskih mezd. Seveda je s tem v zvezi tudi potrebna ustalitev stalnega naraščanja cen, kajti v nasprotnem primeru pač ne bo pomagalo nobeno povišanje mezd in plač. Pri današnjih draginjskih razmerah v Trbovljah je treba poleg delavca upoštevati tudi vse državne in zasebne nameščence, ki jih je pri nas lepo število ter s preskromnimi dohodki komaj preživljajo sebe in rodbino. Združene strokovne organizacije delavcev bodo priredile danes 28. t m. ob 16. V Delavskem domu širši sestanek delavcev, na katerem bodo poročali zastopniki delavskih strokovnih organizacij o posebnem položaju delavcev glede na naraščajočo draginjo zlasti v slovenskih industrijskih revirjih. Iz Ptuja BOTAL-KINO, PTUJ — Danes in Jutri krasen pevski film »TRI ZLATE DEKLICE« a slavno radijsko pevko zlatogrlo Dcanno Durbin. Pride: film po Ganghoferjevt noveli »NEVIHTE V MAJU« S1. januarjem bomo dobili karte za bencin Ukrepi za pridobivanje pogonskega goriva iz bitnminognih škriljevcev in za uporabo metanovega plina Izdano je bilo naslednje sporočilo: Zaradi težkoč, ki so nastale pri dobavi bencina iz Rumunije je nastopila potreba, da se tudi pri nas avtomobilski promet omeji, da se ne bodo načele obstoječe rezerve bencina, zlasti ker še ni rešeno vprašanje, kako bomo plačevali nafto in bencin iz Rumunije in vprašanje uvoza lz drugih držav. Ker našo državo oskrbujeta z bencinom predvsem Standard Oil Comp. in Shell, jt uprava državnih monopolov proučila vse potrebne ukrepe in je pozvala omenjeni družbi naj se obrneta na Zedinjene države in proučita vprašanje % dovoza nafte k. Amerike Dobava iz Amerike pa traja dalje časa. Glede na to stanje je nastala nujna potreba, da se tudi pri nas nvede omejitev potrošnje bencina naa osnovi uredbe, ki Jo je nedvno izdal ministrski svet Na podlagi pooblastila lz te uredbe bosta finančni in trgovinski minister v nekaj dneh izdala naredbo. s katero ae omejuje promet privatnih avtomobilov, tovornih avtomobilov In promet na avtobusnih progah, ki so glede na državne železnice konkurenčne. Končno bo omejen promet državnih ln samoupravnih avtomobilov. Omejitve ne bodo veljale sa avto taksije, sanitetne in policijske avtomobile. Počenši a 1. januarjem prihodnjega leta bo oprava državnih monopolov uvedla sistem kart Po objavi uredbe bodo vat lastniki privatnih avtomobilov pozvani, da nujno predložijo prijave s podatki o svojih avtomobilih. Po ureditvi teb podatkov bodo izdane karte sa bencin a označbo dnevne količine, ki bo odobrena lastnikom avtomobilov. Te dnevne koHMne bodo določene po kategorijah vozil in po poklicu lastnika. Da bi se naša država čim prej emanci-pirala od nabave bencina iz inozemstva, je uprava državnih monopolov že napravila nujne korake sa pridobivanje pogonskega materiala v naši državi. Tako ae bodo v kratkem pričele graditi naprave sa pridobivanje pogonskega materiala is bi-tuminoznih škriljavcev in naprave za uporab ometanovega plina, ki se ie uporablja sa pogon tovornih avtomobilov v dunavski banovini in banovini Hrvatski in ga uporablja tudi beograjska občina. Ker Imamo tega plina v naši državi dovolj (izvira zlasti v Bujavici). se lahko njegova potrošnja brez težkoč razširi po vsej državi Potrebne so samo Investicije za nabavo Jeklenih posod ln kompresorjev za polnjenje. Preureditev avtomobilov na pogon z metano-vim plinom Je enostavna in ne zahteva večjih stroškov ter se lahko izvrši v naši državi. To bi bil tudi eden najhitrejših in najuspešnejših ukrepov. * Prepoved uporabe avtomobilov od sobote ob 14. ari do ponedeljka ob 8. uri V nedeljski Številki smo že objavili glavne določbe nove naredbe, ki sta jo izdala trgovinski in finančni minister. Zaenkrat bo promet omejen samo ob nedeljah, ker se vozila ob nedeljah uporabljajo z malimi izjemami le za izlet ln za zabavo. V bodoče bodo prepovedane vožnje od sobote ob 14. ari do penedeljka ob 8. ari. V tem času Je prepovedan vsak promet s privatnimi avtomobili Izvzeti ao ae državni ln samoupravni avtomobili ter avtomobili zdravnikov Promet z vozili na pogon z metanovim plinom pa je v sakem času dovoljen Naredba bo danes objavljena v »Službenih novinah«. R D Borze 27. novembra Na jugoelovenskih borzah noti rajo nemški klirinški ček?, nespremenjeno 14.30. Grški bom so se trgovali v Zagrebu pc 37 ta v Beogradu po 38. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču Je Vojna škoda pn*. nespremenjeni tendenci notirala 434 — 438 (v Beogradu je bil promet po 434.50 — 435). Do zaključkov je prišlo le v 7«/, v Blairovam posojilu po 88 — 89.50. Devize LjuMjftna. Oficielni tečaji: London 173.50 — 176 70, Pariz 98 05 — 100.35. New Tork 4425 — 4485 Curih 995 1005 Amsterdam 2348 — 2386. Bruselj 733.50 — 745.50. Tečaji na »vobodnem trgu: London 214.32 — 217.52. Pariz 121.18 — 123.48, New Torte 5480 — 5520. Curih 1228.18 — 123818, Amsterdam 2899.93 — 2937.93 Bruselj 906.93 — 917.93. Curh. Beograd 10 Par* 9.89, London 17 45, New Tork 446. Bruselj 74 MIlan 22.50. Amsterdam 236.75. Berlin 178.50, Stockholm 106.25, Oalo 101.37, KBbon-havn 86.10. Efekti Zagreb. DrSavr.e vieiinote. Vojna škoda 434 — 438, 6*/. begluške 81 bi., 7*/. invest. 97 — 99. 7*/, Blair 89 50—90 (88- 89 50). 8<>/» Blair 93.50 — 95; delnce: Narodna banka 7100 den. PAB 202 den. Trboveljska 225 — 230. Gutman 50 — 53, Sečera^ na Osljek 100 den., Osiječka ijevaonioa 150 den. Be°grad. Vojna Skoda 435 — 435.50 (434 50 — 435) 6"/. begluške 79.75—80.25 (80). 6•/• dalm agrarne 74.75 — 75 (75), 6»/» šumske 72.75 — 73.50. 7*/, Invest. 99 den., 7«/. Seligman 99.50 den., 7*/, Blair 89.50 — 90. 8*/t Blair 94 den.. Narodna banka 7350 den., PAB 203 den. Iz Trbovelj t— Občina Trbovlje razglaša, da se ukinja dosedanja občinska naredba v zatiranju parkljevke in slinavke, ker je nalezljiva bolezen, ki so jo ugotovili v preteklem mesecu pri nekem posestniku v Ret-jah, prenehala. Torek, 28. novembra LJubljana 7: Jutrnjl pozdrav, poročfla. napovedi _ 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 11: šolska ura: Akademija za naše izseljence. — 12: Poskočnioe (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13.02: Napovedi ln koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 18: Obisk pri severnih Slovanfih (plošče). — 18.40: Zgodovina božjS načrt (g. Fr. Teseglav). — 19: Naipovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Kordun-geograf-skl in etnografski pregled. — 19.40: Objar ve. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Grieg: Sonata v G-duru op. 13 za violino In klavir. — 20.30: »Fantovske« pesmi ljubezni ln zvestobe. Sodelujejo: radijski moški oktet ln radijski orkester. — 22: Napovedi. poročila. — 22.15: Citraški trio »Vesna«. I Beograd 18.50: Plošče.-— 19.40: Nar. pesmi — 20.10: Petje. — 20.40: Simf. koncert. — Zagreb 17.15: Koncert orkestra. | — 20.30: Večer solistov. — 22.20: Lahka godba ln ples. — Praga 19.25: Vesela muzika. — 20.20: Češke pesmi. — 21: Češka orkestralna glasba. — 23: Nočni koncert, j — Sofija 18: Pester spored. — 19: Mali orkester. — 20: Komorna glasba. — 20.30: ' Ruske romance. — 21: Plošče. — 21.30: Lahka godba. — Dunaj 19.15: Orkester. I — 2035: Bolgarski motivi. — 21.15: Go-dalni kvartet. — 22.20: Lahka glasba. — Berlin 20.15: Mornariški večer. — 22.30: Komorna glasba. — 23: Simf. koncert — 24: Koncert po željah. Iz državne službe Beograd, 27. nov. p. Imenovani so za Inšpektorje 5. pol. skupine pri poštni direkciji v Ljubljani Maks Košir, pri pošti Ljubljana L Fran Kolbe in Ivan Modrijan, višji tehnični kontrolorji 6. pol. skupine, za tajnika 6. pol. skupine pri poštni direkciji v Ljubljani dr. Vilko Vujčič ln Jernej Sturm, za višje kontrolorje 6. pol. skupine pri postni direkciji v Sarajevu Marija Rapoteč, pri pošti v Cakovcu Matej Križaj pri pošti Ljubljana I Josip Jelinčič, pri pošti Ljubljana H Dagoret Pok, pri pošti v Šibeniku Lavoslav Tratnik, za višjega pristava 7. pol. skupine pri poštni direkciji v Ljubljani Al. Lavren&č, za višja tehnika 7. poi. skupine pri pošti Ljubljana I Roza Smerdu, pri poŠti Slatina-Raden-d pa Angela Novak. Blagovna tržišča tito 4- Chlongo, 2?. novembra. Začetaf tečaji: pšenica: za dec. 88.25, za maj 86, sa julij 83.625; "onza maj 52.50, za Julij 53. + VVlnnlpeg, 27. novembra. Začetni tečaji: pšenica: za maj 70.375. za julij 75. -f Novosadsks blagovna bora« (27. t. m.). Tendenca nesprem. Pšenica: baškaokol Novi Sad 188 — 190; gor. b. 189 — 191; grem 187 — 189: slavonska 188 — 190; lada Tisa 190 — 192; rt: baška 142 — 144. Oves: baški. sremski tn Slavonski 148 — 150. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 160 — 165. Koruza: baška 140 — 142: banatska 137 — 139: nova par. Indjija 111 — 113. Moka: baška in banatska »Og« bi »0gg« 285 — 295: »2« 285 — 275: »5« 245 — 255: »8« 235 — 245; »7« 195 - 205: »8« 125 - 138 F«ol: baSki *remski bet' brez vreč 380 - 370. Otrobi: aremskt 117 50 — 120__ Postani iti Oftoiil čian Vodni kov* družba« Zasebni nameščenci in naraščanje cen Razprava v Zvezi društev privatnik nameščencev — Ugotovitve konference pri Delavski zbornici V soboto je bilo v Ljubljani zborovanje Zveze društev privatnih namešč ncev Zbrali so se zastopniki 28 v Zvezi včlanjenih nameščenskih organizacij iz vse Slovenije, obširna razprava pa je veljala rastoči draginji in plačam slovenskih zasebnih nameščencev Na koncu razprave je bila sklenjena naslednja resolucija: 1. Upravni odbor Zveze društev privatnih nameščencev ugotavlja, da so bile plače velikega dela zasebnih nameščencev v Sloveniji pred nastopom sedanje vojne v Evropi pod višino minimalnih mezd, določenih za delavce, plače še večjega dela nameščencev pa pod mejo eksistenčnega minima, veljavnega za nameščenca. 2. Nadalje ugotavlja da je z nastopom vojnega stanja v Evropi nastala draginja zlasti onih potrebščin, ki so nujne za preživljanje in vzdrževanje rodbin delavcev in nameščencev, in da ta draginja še raste Indeksi življenjskih potrebšč n ka"ejo, da znaša porast žs sedaj povprečno preko 10*/.. 3. Zato smatra upravni odbor Zveze društev privatnih nameščencev za potrebno, da a) določi ban minimalne mezde, ki bodo odgovarjale potrebam zasebnih nameščencev; b) da se izvaja prilagoditev plač rastoči draginji potrebščin, potrebnih za preživljanje in vzdrževanje rodbin nameščencev, oblastveno ali s kolektivnimi pogodbami. 4. Upravni odbor naroča predsedstvu Zveze društev privatnih nameščencev, da izkoristi vsa sredstva, ki so potrebna, da se izpolnijo gornje zahteve. Na konferenci nameščenskega odbora Delavske zbornice v Ljubljani, ki je bila v ponedeljek in ki so ji prisostvovali tudi zastopniki nameščenskih strokovnih organizacij. je bilo ugotovljeno: L Velik del nameščencev različnih strok nima plač, ki bi dosegale eksistenčni minimum. Tako ima od anketiranih 9671 nameščencev v Sloveniji 20.75'/* manj plače ko 1.000 din na mesec ali pri osem-urnem delu manj ko 5 din na uro. pri de-veturnem delu manj ko 4.44 din in pri deset urnem delu manj ko 4 din na uro. Se težji Je položaj trgovskih pomočnikov. Od 2.588 anketiranih trgovskih pomočnikov ima 1411 trgovskih pomočnikov ali 54.7*/* manj plače ko 720 din na mesec, ali pri Sunem delu 3.8Q din na Pri Oumen delu manj ko 3.20 in pri lOurnem delu manj ko 2.88 din na uro. Vsled nizkih plač je položaj zasebnih nameščencev obupen Za nekvalificirane delavce predpisuje banska uredba minimalne mezde, ki so celo višje, kakor danes zaslužijo številne vrste kvalificiranih nameščencev. Nameščenci še do danes niso dosegli minimalnih plač, ki bi odgovarjale njihovemu gospodarskemu in socialnemu položaju. Konferenca nameščenskih zastopnikov zato nujno prosi g. bana, da nemudoma izda odredbo, a katero bo sa vse zasebne nameščence uradno določena taka minimalna plača, ki bo odgovarjala eksistenčnemu minimumu zasebnih nameščencev v Sloveniji. 2. Draginja je vedno večja. Indeks cen za živila se je tekom zadnjih mesecev zvišal za 11.2®/«. 2e dosedaj je velika večina zasebnih nameščencev težko živela od svojih zaslužkov. Razmere se Pa iz dneva v dan slabšajo. Nujno je potrebno, da se v današnjih izjemnih prilikah zakonito regulirajo prejemki zasebnih nameščencev. Konferenca nameščenskih zastopnikov prosi g. ministra za socialno politiko in narodno zdravje, da izda okvirno uredbo, po kateri bi se draginji odgovarjajoče avtomatično zviševali tudi dohodki zasebnih nameščencev. V tem pogledu bi morale biti zaščitene predvsem minimalne plače zasebnih nameščencev. Za ugotovitev živ-ljenskega indeksa naj bi se v kompetenc! kr. banske uprave ustanovila posebna uradna komisija, v kateri bi sodelovali zastopniki gospodarskih, nameščenskih in delavskih korporacij. 3. Službene pogodbe ne nudijo zasebnim nameščencem zadostne zakonite zaščite, posebno v pogledu trajanja zaposlitve in glede odpovednih rokov in boljše pokojninske preskrbe. Ce že ne vsa, so gotovo večja podjetja v položaju, da svojim nameščencem zboljšajo službene pogodbe. Konferenca nameščenskih zastopn kov prosi, da izda g. ban najprej uredbo, s katero predpiše za vsa večja podjetja, ki imajo zaposlenih več ko 15 nameščencev, vzorno kolektivno pogodbo, ki jo morajo skleniti s svojimi nameščenci Pogodba mora vsebovati poleg določil o plači tudi daljše odpovedne roke in regulirati dodatno starostno zavarovanje pri Pokojninskem zavodu za nameščence. »JUTRO« it 377 sm Tank 38. XL 1999 Razmerje med mornaricami Anglije, Francije in Nemčije Rod na Estonskem Kaj poroča očividec, dopisnik tminstof „Staanpe" Danes v torek se prične poostrena blokada Nemčije. Zavezniki bodo od danes naprej skušali onemogočiti vsak nemški izvoz na nevtralnih ladjah. Angleški in francoski konzuli v tujini bodo v zvezi s temi ukrepi prejeli posebna navodila. Protesti nevtralcev niso imeli na odločitev angleške vlade nobenega vpliva, ker smatra londonski kabinet poostreno blokado kot nujen odgovor na zadnje nemške metode v pomorski vojni. V ostalem ni poostreno blokada nič novega. Uveljavljena je bila že v svetovni vojni in se jo je tedaj udeleževala tudi Italija na strani antante. Pričujoča risba ponazarja razmerje združene britanske in francoske trgovinske mornarice v primeri z nemško po stanju iz 1. 1988. Vsaka ladja predstavlja milijon ton. Velika Britanija ima 17,800.000 ton, ostali imperij 2,900.000 ton, Francija in njen imperij 2,900.000 ton, Nemčija pa 4,200.000 ton. Tonaža angleških ladij skupno s onimi Iz Imperija, ld so bile potopljene v prvih osmih tednih vojne, znaša .približno 1 odstotek celotne tonaže. Tonaža nemških ladij, ki so bile zajete ali potopljene z minami ali drugače, pa znaša nekako poldrugi odstotek celotne nemške tonaža. Angleška industrija in vojna Vpliv vojne na gospodarsko življenje Moderna vojna pomeni veliko spremembo tudi v gospodarskem življenju, in treba je nekaj časa, dokler se gospodarstvo kake dežele prilagodi novim razmeram. Toda Anglija ni pozabila svojih izkušenj iz zadnje vojne in prehod iz mirovnega v vojno gospodarstvo se je izvršil mirno in brez velikih pretres-jajev. Glavni namen vojnega gospodarstva je: 1. da preskrbi vso potrebno opremo in material za armado in da skrbi za dovod j velike rezervne zaloge; 2. da kolikor mogoče vzdrži izvozno tr-go ;no, da priskrbi državi tujo valuto, potrebno za neobhodne nakupe v inozemstvu; 3. da omogoči industriji, da produ cira b ago za domači trg. Anglija ima ogromno industrijo. Organizacijo vojne industrije vodijo ministrstvo za zaoge, delovno ministrstvo, trgovinsko ministrstvo in ministrstvo za gospodarsko vojno, ki so v stalni zvezi med sabo, da morejo svoje delovanje primerno koordinirati z ozirom na omenjene cilje. Ministrstvo za zaloge, kakor pove že ime, ima nadzorovati vse zaloge in cene važnih surovin, da more preskrbeti armado, mobilizirati in organizirati proizvodnjo, da skrbi za zadostne zaloge in poveča produkcijsko kapaciteto. Vse zaloge važnih surovin, ki so bile v deželi ob izbruhu vojne, so bile izročene temu ministrstvu. Nič manj važna pa ni naloga organiziranja in razdeljevanja surovin tako, da more industrija normalno preskrbovati deželo in vzdržati izvoz, ri otočanik kakor so Angleži, je to življenjske važnosti, ker si morejo le s trajnim izvozom, ki jim zagotovi uvoz, zagotoviti gospodarsko blagostanje. Kar se tiče opreme armad, je ministrstvo že silno napredovalo. Oddalo je od začetka septembra pa doslej naročila v vrednosti sto milijonov funtov za mumcijo in bojne- opremo. Več kot 700 tovarn izdeluje m uničijo in še drugih 9000 je bilo pregledanih in bi se dale prav tako porabiti za izde.avo streljiva, ako bi bilo potrebno. Razen tega je danes mogoče izdelovati isti tip granate šestkrat hitreje kakor pa 1914. leta. Zaradi tehničnega izboljšanja je potrebno za to povečano produkcijo le isto število delavcev, kar je važno, ker omogoča porabo ljudi za drugo delo. Seveda ima opraviti ministrstvo za zaloge tudi z delavskim vprašanjem. Strokovne organizacije so glede vojne popolnoma na strand vlade, ker verujejo, da to ni le vojna proti napadalcem, temveč tudi vojna, ki naj vrne nemškim delavcem njihove težko pridobljene svoboščine na gospodarskem polju. Tako pomaga delavstvo na vse mogoče načine, da more Anglija izrabiti svoje ogromne zaklade delovne sile in strojev. Organizirana je sedaj industrijska armada 22 milijonov delavcev in delavk, in sicer prostovoljno, ne po državnem ukazu, kajti to bi ne odgovarjalo britanski tradiciji, da more skrbeti za potrebe ljudstva in armade. Strokovne organizacije so dovolile, da se smejo manj kvalificirani delavci uporabiti tudi za dela, ki so bila doslej rezervirana kvalificiranim, in s tem se zelo poveča dosegljiva kapaciteta tehničnih industrij. V teh industrijah in tadjedelstvu so bili izbrani kvalificirani možje za posebno važna dela; sporazumno s strokovno zvezo in z delodaja'skimi organizacijami je bil sestavljen seznam takih važnih del, tako da so kvalificiran' potrebni delavci oproščeni vojaške 9lužbe. To ni !e zagotovilo za zadostno število mož za izdelovanje orožja med vojno, ampak tudi za to, da bo imela industrija po vojni podlago za rekonstrukcijo in napredek. Da ne bi spori z delavstvom zavirali delovanja industrije, stopi v veljavo daleko-sežni ustroj za pogajanja in razso jeva nje, ki je nastalo v zadnjih 20 letih. Ministrstva bodo sprejemala nasvete predstavnikov strokovnih zvez, tako da bodo delavci prav tako kakor delodajalci s svojim znanjem in izkušnjami pomagali organ-ziTati proizvodnjo. V nekaterih industrijah se posvetujejo skupni odbori strokovnih in deloda-jalsikih organizacij, kako bi se dala kar najbolj povečati proizvodnja, kako razdeliti surovine in določiti cene. Ministrstva morajo skrbeti tudi za to, da dobe armade primerno število kvalificiranih mož, ki so potrebni za mehanizirane oddelke. Kar se tiče izvoza, so sedanji izvozni krediti v ugodnem sorazmerju z onimi pred izbruhom vojne. V deželi sami je bilo ukre- njeno vse potrebno, da se onemogoči dobič-J karstvo, bodisi s strani producenta, prekupčevalca ali prodajalca. Ministrstvo za gospo darsko vojno seveda skrbi predvsem za blokado Nemčije, a prav s to blokado dobiva precej surovin, zaplenjenih z ladij. V prvih petih tednih vojne je znašalo zaseženo blago 315.000 ton in v tednu pred 7. oktobrom 25.000 ton in sicer: 13.800 ton pe-troJejskih proizvodov, 2.500 ton žvepla, 1500 ton jute in 400 ton drugih vlaken. 1500 ton živalske krme. 1300 ton olja in masti, 1200 ton krme, 600 ton oljčnih semen. 570 ton bakra in 430 ton drugih rud in kovin, 500 ton fosfatov in 320 ton lesa. Najvažnejši p« je za deželo seveda v vojni kakor v miru denar in ogromna finančna moč Velike Britanije, ki je v velikansko pomoč industriji. Leta 1937 je bil narodni dohodek na državljana ocenjen v Nemčiji na 62 in pol funta letno, medtem ko je bij isto leto v Vel. Britaniji 107 funtov Ce je treba, more Vel. Britanija polovico svojih dohodkov posvetiti vojnim potrebam in previ?ek nad za življenje potrebnim denarje mje. kar določa finančno moč. Zunanja finančna moč Vel. Britanije je prav tako velika, če ne večja. Letni dohodek iz inozemskih investicij znaša 200 milijonov funtov šterMngov, kapital pa je nekajkrat večji. V zlatu, tuji valuti in dohodkih iz investicij ima Vel. Britanija aktiv za več ko 100 funtov Sterl. na glavo, to je okoli 4 milijarde ali dvakrat toliko kot je zlata na svetu. Niiti bogate Zedinjene države nimajo več kot 47 funtov na glavo ali osebo. iz Helsinkov poroča dopianfc •Stampe« svoje vtise o prihodu ruskih čet ia Estonsko. Preden so Ruai vkorakali, sta akuJak estonska vlada in tisk vplivati aa ljudstvo, ki ae je balo plenitev m nasilnih dejanj s ftrani sovjetskih vojakov, naj ae vzdrži vsakega odpora. Ruski komisarji pa so s svoje strani prepovedali vojakom, da bi vpili na Estonskem »Žrvio Lenin«. Za takšno »izdajstvo nad revolucijo« ao jim pretili a smrtno kaznijo. Grožnja pa je bila čisto odveč, kajti Ruai ao imeli polne rake drugega dela. Prvi transport je dospel v Narvo z lokomotivo, ki jo je nezgoda precej zdelala, in z nekoliko ranjenci Razen vojakov, ki niso bih slabo oblečeni in ki ao imeli novo orožje, ao ljudje zelo opazili tudi v usnjene suknjiče oblečene politične komisarje, ki so bMi opremljeni z bičem ki so žeiezni&o osebje ter častnica. Precej slabši vtis je naredila oklopna brigada, ki je prispela deloma iz Poljske v Izborsk pri Pskovu. Italijanski poročevalec pravi, da ao ae njeni vojaki napiti tam nekega etrovega špirita, tako da jih je bilo mogoče spraviti šele naslednji dan okrog devetih z brcami na noge. Pohod na cesti proti Pernavi ni bM pripravljen. Manjkalo je vsega, tudi bencina ki žfcriL Pet in petdeset odstotkov vozov je ostalo poškodovanih zadaj. Se aedaj je videti v okolici tega kraja ruske bojne vozove« ld ao zavoljo kakšne nemotne napake pogostoma obtičali ia so jih enostavno pustili na mostu. Prihod Rusov na Estonskem označujeta nesposobno vodstvo in glad med rojaki O dovozu bi lahko dejali isto. Vlaki z živili sa 25.000 mož ao dospeli s deset urnimi zamudami in po dveh tretjinah nepopolni. Delitev dela med podganami Poskusi ameriškega raziskovalca NeJd aznerttSd raeiskovalec ja pel arojBi poskusnih podganah opmdl zanimivo (Ml-fcenr dela, ki spominja na maanera med ljudmi. StvaU je prtva&l, da ao mora premikati neko palčrico, če ao M hotele »zaslužiti« kroglico hrane. Spočetka so te kroglice pxkk ▼ Mlfti paličice, a to se je spremenilo, ko ja podgane zdresiral tako, da so morale patt&lco vleči na drugo stran kletke. Podgane, ki ao opravljale to delo, so bUe tedaj razočarane, kajti plačilo zanj ja pripadlo tistim tovarf&Lcam, ki nfeo oprav: le nobenega dela. Preden je podgana, ki je vlekla paličico, prispela do korita za hrano, so njena tri tovariMoe fie davno požrie kroglico. Druga za drugo ao imele Sfcvoh to fadcuft-njo in na zadnje je bilo razločno videti, da so izgubile pogum. I Nemški tanki Vojaški strokovnjak agencije »Press Aa-sociaton« poroča, da so angleške vojaške oblasti ugotovJe. da ao bttl nemški tanki na vzhodni fronti določeni za boje na tej fronti bi aa »bliskovito vojno« sploh, nikakor pa ne za napad na Maginotovo črto. čedalje bolj ae kaže, da na nemški strani niso računaM s vojno z Anglijo in Francija ______ Oklopi nemflk h bojnfc vosov ao večinoma slabši nego pri angleških in francoskih tankih. Očitno je, da so se hoteli nemški državni č ndtelji po likvidaciji sovražnosti na vzhodni fronti izogniti spopadom z Angleži in Francozi. Nemčija ima seveda tudi močne bojne vozove, dvomljivo pa je, da bi jih imela zaenkrat že v zadostnem številu. Fovratek z dela v taborišče Skupina nemških ujetnikov se vrača z dela v angleško taborišče Z dolgimi žlicami Je kradel zlato Solastnik največje madžarske topilnice zlata, Norbert Dvorak, je romal v zapor, ker je ukradel za okroglo 1 milijon pengSv dragocene kovine. Glavni delničar topilnice Ludwig Scheld. ki biva na Dunaju, je prejel anonimno pismo, ki ga je opozorilo na nerednostl pri podjetju v Budlmpežtl. Vložil je ovadba Kriminalni uradniki ao pri preiskavi ugotovili, da so iz nekega stranskega hodnika šle majhne odprtine v toplino peč, tako da je bilo mogoče lz nje s pomočjo dolgih žlic krasti zlato ter ga nadomestiti z ustreza-jočimi količinami bakra. Kot krivca so dognali Dvoraka. V kletnih prostorih topilnice in med kamni na vrtu Dvorakove vile je policija odkrila nič manj nego 162 kg ukradenega zlata. Policija nadaljuje preiskavo, ker sumi, da Je Dvorak ukradeno zlato tihotapil tudi v inostranstva Stavka v Evinem kostumu V New Torku ao prodajalke neke velike blagovnice stopile v nenavadno stavko. Ker tvrdka n hotela ugoditi njihovim zahtevam za povifiek plač, ao izjavile, da trgovine sploh ne zapustijo, dokler tem zahtevam ne ugodi. A ko je hotela policija s silo nastopiti proti njim ter jih pognati iz blagovnice, so enostavno slekle svoje obleke in perlo. Popolnoma gole so sedele demonstrativno na prodajalnih mizah. Policisti pa se vse eno niso dali ugnati. Tem rajši ao ae polastili bojevitih Evinih hčerk in so jih med krohotom vel ke množice zijal naJtovociU v pripravljene policijske vozove. UMIKAJTE v »JUTRU" I Tretjega dne pa so bUe tako lačne, da ao naOe nedUanr. Ena izmed podgan ae je žrtvovala in izvabila ia avtomata toliko kroglic, da sta ae obe njeni tovariSicl naeitiC ln je že zanjo ostalo dovolj brane. Ostal sta ae dah od nje hraniti tn sta živeli kot pravi aajedalld, brez dela. Ob koncu tega e 17. XI. 1929 ie cdgcv" i'a JIJAD *Ji go-slavja« s po!" K<-'or rr'me ja pv r - va« in roj-4- V?o »Jtr*os a-b ti v d. _ra h .o pravilno ti P- a •v n-" :k . n« "a Kri na svaffe&ii gostiji V Zgornjem Dupleku je posestnikov sin Jernej Poštrak na svatbi smrtnonevarno zabodel brata — ženina Delo kmetske mladine t Razveseljiva poročila na jubilejnem občnem zbora Zveze kmettfcih fantov in deklet V nedeljo, 26. t m. so se zbrati ▼ Ljubljani delegatje Društev kmetskih fantov in deklet iz vseh krajev Slovenije, da bi na 15. rednem občnem zboru Zveze položili obračun svojega dela v kmetsko-mladin-skem pokretu. Zbrali so se s zavestjo, da so svojo nalogo zadovoljivo opravili Lepe manifestacije kmetskega dela. ld so prav letos krepko dvignile glas mlade kmetske generacije od Triglava do Hrvatske ia vse do prekmurske Goričke. ds hočejo slovensko vas prebuditi k novemu življenju, so odjeknile tudi izven noše ožje domovine. Na to je opozoril ob otvoritvi nedeljskega občnega zbora predsednik Zveze kmetskih fantov in deklet g. /van Kronoviek, ki je izrazil željo ss čhn tesnejšim sodelovanjem s hrvatskimi in srbskimi kmetskimi prosvetnimi- potreti. V izbranih besedah je orisal glavne naloge Društev kmetskih fantov m deklet: izobrazbo in vzgojo kmetske mladine. Dokler življenje na naši vasi ni takšno, kakršno bi moralo biti m kakor si ga ieb slovenski kmet, tako dolgo bo obstoj naših društev upravičen. Razmere ▼ slovenskih vaseh torej same kličejo: v vsako vas Društvo kmetakih fantov in deklet! Na občnem zbora je b«!o zastopanih 151 društev po 264 delegatih. Z navdušenjem je bil sprejet sklep, naj se pošlje vdanost-na brzojavka Nj. Vel kralju Petru IL Zverin tajnik g. /van Nemec je podal izčrpno poročilo o pestrem delu v preteklem letu. Povzemamo le nekoliko številk, ki jasno govore o vlogi Zveze na prosvetnem polju našega naroda. Društva so izposodila v preteklem letu 13.572 knjig. 132 društev ima svoje knjižnice s 12.167 knjigami. Na 6 prosvetno-organizatoričnih in 2 govorniških tečajih je bilo absolvuanih 162 predavanj. Izven tečajev je bilo 148 predavanj in govorov. Društva so priredila 26 koncertov, 38 zabavnih prireditev, 151 kresov, 137 izletov, 121 dramatičnih predstav in 373 debatnih večerov. Svojo stanovsko pripadnost je slovenska kmetska mladina manifestirala ob prireditvah praznikov dela, ki jih je bilo 55 in jih je ob skalo nad 80 tisoč ljudi. Vse to ogromno delo je Zveza zmagovala brez kakršnihkoli javnih podpor. V podrobnostih so delovanje prikazali ie načelniki številnih odsekov. Njihova izvajanja kakor tudi poročila predsednikov posameznih okrožij (ptujskega, celjskega, prekmurskegs. novomeškega, konjiškega in krško-brežiškega) so napravila na prisotne delegate najlepši vtis Občni zbor je sprejel nov delovni načrt, kjer zbuja pozornost sklep o postavitvi Gubčevih kamnov po naših vaseh ob priliki raznih manifestacij. Češko kmetsko mladino v Jugoslaviji sta zastopala predsednik centrale g. Herot in tajnik g. Ladna, ka sta bile deležna navdušenih pozdravov s strani slovenskih tovarišev. G. Herot se je za lepi sprejem zahvalil, želeč, da bi se v veliki slovanski misli združila vsa naša kmetska mladina, ki hoče izbojevati pravično in dostojno življenj« svojega ljudstva. Izvoljen je bil naslednji izvršilni odbor: Ivan Kronovšek iz Orle vasi predsednik; Ivan Nemec iz Ljubljane, L tajnik; dr. France Hočevar iz Novega mesta, IL tajnik, Jakob Škrabar iz Ljubljane, blagajnik; odborniki: dr. Igor Rosina, Maribor; Jožo Blaž, Tomačevo pri Ljubljani; dr. Viktor Maček, Ljubljana; Vladimir Kreft, Sv. Jurij ob Ščavnici; dr. Srečko Godjar, Ljubljana; France Gor želj, Maribor; Vinko Kristan, Ljubljana; Pavla Potočnik, Kaplja vas; Ernest Titan, Ljubljana; Rezika Horvati č, Dobrepolje; Ferdo Godina, Ljubljana; Mira Tomšič, Ljubljana; Jože Da-nev, Ljubljana; nadzorstvo: Dolfe Schauer, Ljubljana; Stanko Tomšič, Ljubljana; Lojze Av9ec, Beričevo. V glavni odbor pa so bili izvoljeni: za predsednika Ivan Kronovšek, za I. podpredsednika Tine Jsnhar Žeje pri Medvodah, za II. podpredsednika Joško Tomažič, Sv. Bolfenk pri Središču, dani glavnega odbora so: Ivan Ocvirk (Celje), Stanko Kob-ler (Novo mesto), Ciril Vode (Ljubljana), Rudi Titan (Murska Sobota), Stanko IljaJ (Brežice), Pavel Bezenšek (Konjice). Ivan Novačan (Maribor), Ivan Korošec (Logatec). K zaldjučku naj omenimo, da so bffi letos na občnem zboru skoraj sami no*i in najmlajši delavci na prosvetnem polju, kar pomeni, da kmetsko-mladinsko gibanje napreduje, vzgaja in ustvarja nove stebra kmetske kulture, ki bodo gotovo v bližnji bodočnosti pravi in resnični nosilci narodovega napredka. 15-letmca trdega in napornega dela med našim kmetskim ljudstvom je močan dokaz koostruktivnega duha in požrtvovalnega optimizma Zveze kmečkih fantov in deklet, vseh njenih društev in članov. Hrvatski ^Domobran44 Zagreb, 27. nov. o. Z odlokom banska oblasti je balo prepovedano nadaljnje delovanje hrvatskega društva »Domobran«, «> ganizacije bivša hrvatskih skavtov, ki so nedavno izpremenili svoje tme v »Domobran«. Popoldne je policija zapečatila dru-štene prostore v Zagrebu. Bivša skavtska zveza je prišla zadnje čase popolnoma pod frankovski vpliv in je pod tem vplivom tx»-di spremenila svoje ime. ŠPORT Pripis k zadnji nedelji Iz srbske nogometne lige | Kakor v hrvatako-slovenski ligi, o kateri je precej obSirno pisalo že ponedelj-sko »Jutro«, so tudi v srbski ligi minulo nedeljo zaključili letošnje tekmovanje v ligi ki je tamkaj dospelo do IX. kola, tako da je prvoplasirani klub med udeleženci obenem tudi jesenski prvak tega tekmovanja. Kakor je bilo pričakovati je to mesto zasedel BSK, ki se pa baš v zadnji tekmi ko je Imel za nasprotnika najslabšega v tabeli nI posebno IzkazaL Moštvo državnega prvaka je Izsililo zmago proti Zemunu šele v 85. min. drugega polčasa, ostanek te prvenstvene tekme pa je potekel v medsebojnem obračunavanju igralca z igralcem, česar vsega pa sodnik sploh nI videl. Pod drugim vodstvom bi se bila ta igra lahko končala tudi drugače. Jugoslavija je imela za nasprotnika sarajevsko Slovijo, kateri je morala po Igri brez gola prepustiti pol izkupička. Na beograjski tleh je bila še tekma med Bato in Je-dinstvom, v kateri so se Batovi ljudje zelo potrudili in popolnoma zasluženo dobili obe točki. Slednjič je treba zabeležiti še poraz Baska v Subotici, ki mu letos te tekme ne gredo prav posebno od rok, ln pa zelo laskavi remis, ki ga je skopljan-ski Gradjanski dosegel na igrišču Vojvodine v Novem Sadu. Cez zimo bo veljala za srbSko ligo naslednja prvenstvena tabela: v! j JI-J :: sv« in , a s dru o ne p da s rai 2 a tov Cr.o. rr Ko-'enc, rr^j ^j' pr d' dn;k Društva plura-v j v: ki -'a f>'' 1'"'e . in tov Z>1 "ar p n' " - 'T" :io-a ne 1! f?*t e! a č a »LV s'..?j p u^fa »Ji"o 1 -v ii« sodelovanje in da sta b 'a za to kom-pctenlna. Ni nam znano, v imenu kat r h ji ristov b: s;cer govorila: 3 da »J gosla-vij^« na nršo p budo s^oh ni odgovori'a; 4. da ie z izjavami svoi'h č anov. s sv ji-mi "'etaki n v?c m ostalim ravnanj-m jasno d -kazala svojo krivdo za prelom med nrc'0'na^n'mi. av d:m!ki. S tem pojasnilom je polemika za nas T:cv-*ana. Jugoslov. naclo-allsfčnl akademski klub »Fi INSTVO« BSK Jugoslavija Slavka (S) Gradjanski Vojvodina p-* a J- " ^tvo 2AK Zo-~un (S) 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 8 5 5 5 3 4 3 2 0 0 1 0 3 3 2 8 4 7 5 7 88: 8 25:11 20:14 19:18 18:20 19:22 16:18 18:24 8:16 10:85 16 14 11 11 10 10 8 4 4 2 Maribor, 27. novembra. Nenavaden dogodek se je pripetil v Zgornjem Dupleku ob priliki poroke 23-letnega posestniškega sina Karla Poštra-ka. Karel Poštrak se je vračal is cerkve kjer je bla poroka. Svat je so se podali na Poštrakov dom na svatbeno gostijo. Sredi najlepšega razpoloženja se je vnel iz nepojasnjenega vzroka prepir med mladim ženinom ln njegovim bratom Jernejem Svatje so si sicer prizadevali, da bi gomiriU brata, pa se jim ni posrečilo. X navalu razburjenosti je Jernej Poštrak navalil z nožem na brata in ga ranil v hrbet. Mladi žen'n se je ves oblit s krvjo zrušil na tla in obležal nezavesten. Karla Poštraka so nemudoma prepeljali v splošno bolnišnico Ziravnik so mu s takojšnjo pomočjo rešili življenje. O krvavi Tvatbi krožijo med ljudmi najrazličnejše govorice, ki f h pa je težko kontrolirati Orožniki razčiščujejo zadevo. Ni izključeno, da bo krvava svatba imela svoje posledice pel sodJfiu. Dva naša »mušketirja« na Punčec ln Kukuljevič sta v teku svojega gostovanja na Japonskem v Tokiu odigrala neoficielni turnir med Japonsko in Jugoslavijo, v katerem sta po trdem boju zmagala s 3:2. V prvem singlu je Punčec premagal mladega japonskega Igralca Oita s 6:4, 4:6, 6:4, nato pa je Kukuljevič dobil za nasprotnika Nakana ln prav tako dobil igro v treh setih 2:6, 6:2, 6:3. V nadaljevanju turnirja sta bila kar drugi dan odigrana še dva singia, v katerih pa sta v obeh zmagala Japonca, in sicer Oita nad Kukuljevičem z 8:6, 3:6, 6:4, Nakano pa nad Punčecom po zelo slabi Igri kar v dveh setih 6:3, 7:5. Slednjič Je prišel na vrsto odločilni double, v katerem sta Kukuljevič in Punčec dobila potrebno tretjo točko za zmago proti dvojici Na-kano-Kurte, in sicer v treh setih 7:5, 5:7, 6*3 Turnir Je bfl zelo lepo obiskan In Je bflo pri enem izmed srečanj na igrišču eelo okoli 5000 gledalcev. Zimske olimpiade 1940 ae bol Vodja nemškega športa Tschammer und Osten je imel preteklo soboto predavanje o razvoju in ciljih nemškega športa, v katerem je med drugim poudaril, da športa ▼ vojni nI treba razlikovati od športa v njiru. Med predavanjem Je bflo preOtano tudi pismo, naslovljeno predsedniku mednarodnega olimpijskega odbori. Nemčija zaradi vojnega stanja vrniti mandat, ki ji je Ml poverjen za organiziranje V. zimskih olimpijskih iger v Garmisch-Partenkirchenu. V okviru tega večera je slednjič tajnik nemškega olimpijskega odbora prečital obširno poročilo o velikih delih na terenih, kjer bi se morala izvesti prihodnja zimska olimpiada. Izjavil je, da bodo Nemci vse začeto delo končali na glede na to, da olimpijske prireditve no bo, ker so zgradbe in naprave v Garmischu trajne vrednosti in bodo za enkrat služile športnikom, pozneje nekoč pa tudi vsem naroden za mednarodne zin** ske prireditve. V teku sobote in nedelje so v igrali izločilne tekne v table-tenisu za sko- rajšnje državno prvenstvo moštev v tej športni panogi Tz zagrebške skupine ja v teh tekmah igralo 9 klubov, med katerimi bodo po vsej priliki prišli v finala Hašk, Makabi in Uranla. Finalne tekme bodo 16. in 17. decembra. V soboto je bfl z Zagrebu dvoboj v rokoborbi med repre: Zagreba in Sacajeva. Zagrebški rokoborci so zmagali z 12:9 točkam. Prireditev je pokazala dober šport, pa tudi organizacija je bila to pot: ▼ redu. Hud spor za aeieno mizo — kakor jOl moramo zdaj beležiti nedeljo sa nedeljo z raznih rednih in izrednih občnih zborov, ki naj dajo našemu športnemu življenju novo obliko tn menda tudi nov polet —* so imeli v nedeljo razen na občnem zboru plavalcev tudi na občnem zbora težkoat-letskega saveza v Zagrebu. Tamkaj Je situacija taka, da hočeta v zadnjem času poslovati kar dva saveza, ln sicer stari ▼ Beogradu in novoustanovljeni v Zagrebu. Novi savez, ki Je sklical ta občni zboe, ima v Beograjčanih nepopustljivo opozicijo, ta je prišla na občni zbor v Zagreto z obširno spomenico, v kateri poudarja, da klubi izven področja banovine Hrvatske tega saveza sploh ne bodo priznali ker so njegova pravila potrjena samo za območje te banovine. Beograjski delegati so nato odšli ostali pa so odpravili dnevni red kakor jih je bilo volja. Taki in podobni občni zbori nam seveda ne bodo prinesli onega, kar od njih pričakujemo in česar ram Je v našem športu tako zelo potreba. V inaJlsrskfsn nogometnem pneuslv so Mle v nedeljo odigrane naslednje prvenstvene tekme: Ujpest—Haladas 2:2, Bocs-kay—Kassa 8:3, Elektromos—TSrekves 3:1, Szolnok—Taad 3:1, Szeged—Gams 4:0, Kispest—Ferencvaroa 2:1. V vodstvu prvenstvene tabele je Kispest, potem pa sledita Ujpest in Szeged. Zanimivo je, da je znani nogometni klub Nemzetl tik pred likvidacijo in je že zdaj nehal Igrati % prvenstvu. Občni zbor Moto-Hennesa. Hoto-Bflv mes obvešča svoje ljubljansko članstvo kakor tudi članstvo ostalih klubovih sekcij, da bo redni letni občni zbor kluba v nedeljo, dne 10. decembra t. i ob 9. v restavraciji pri »Aesticic. Ker se bodo tamkaj obravnavala zelo važna vprašanja, Je pravica in dolžnost vsakega zavedna« Hermežana, da se ga brezpogojno udeleži. Moto-Hermes. JAflO (službeno). Drevi ob 80. seja o, flb Udeležba nujna! Tajnik % MALI OGLASI I M OGLAS O M CENE M A L Po 30 par sa besedo. Din s.- davka sa vsak uglas tn enkratno pn Stojblno Din S.— za šifro ali dajanje naslovov plavajo oni. U l££ej<> Služb. Najmanjši znesek sa enkratno objavo oglaaa INn 12.—. Dopisi In te nI tve se zaračunajo po Din %.— za vsuko brazdo. Din 3. davku ■a vsak oglas ln enkratno pristojbino Dtn 5. za šifro ali dajani« naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo ogiatta Din 20__ Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1— za b«»Ml«, Din 3. davku ■a vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5. za Slfro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek sa enkratno objav« oglasa Din 17.— Sobo lepo opremljeno p posebnim vbodom v bližini Marjanlšča. iščem takoj Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Miren«. 31379-23a Službo dobi Mlajšo postrežnico sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31388-1 Prodam M Sobo odda Razna darila za Miklavža nabavite pri MLADINSKI ZALOŽBI T . , . .. Stari trg 30 Lesna industrija ki vam nudi vse šolske potrebuje za takoj na- ln pisarniške potrebščl- i pnn „„i „ meščenca s potrebno ne, izbrane mladinske ^P0 soincno SOOO prakso, z znanjem ltaU- knjige ln velik Izbor oddam finemu starejše-Janskega Jezika in ki se enodlnarsklb »Knjižic«. P« gospodu Souporaba Sobo čisto in solnčno, s souporabo kopalnice, oddam. Tyrševa 35a, rrr desno. 31380-23 Sladko seno prodam. — Ponudbe na og. odd. Jutra pod šifro »Nekaj vagonov«. 31373-33 Krompir za jelo dobite po ceni pri Sever et Komp., Ljubljana. Gosposvetska cesta 5. 51292-33 po možnosti razume tudi na rezanje furnirja. Po nudbe s točnim opisom dosedanjega delovanja pod šifro »Stalna služba »56«. 31387-1 Poslovodkinjo ssa trgovino z mešanim blagom, kavcije zmožno, iščem. Nastop takoj. Anton Požar, Ruše. 31398-1 Krojaškega pomočnika Hem za fino damsko delo. Naslov: škofic, Gosposvetska C. 12. 31378-1 Manipulanta z:i okrogli les sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj sprejmem«. 31375-1 Fotografsko pomočnico dobro negativ retušerko, potrebuje foto »Ana, Kragu-jevac Nastopi lahko takoj, plača dobra, mesto stalno, rut željo stanovanje in Iira-n& v hiši. 3098S-1 Službe išče Mlada služkinja tevežbana v vseh poslih eobarice, doslej služila skoro 3 leta pri visokem uradniku, — išče stalne ' ali posestvo okrog 100.000 el jžbe. Gre tudi izven din, kupi takoj Realitet-Ljubljane. Naslov: Ko- na pisarna, Gosposvetska lar, Ljubljana, poštni 3, LJubljana Kapital Hranilne knjižice obveznice ln druge vrednostne oapirje kupuje ln plača najbolje Bančno kom. zavod Aleksandrova e. 40 Maribor. 31380-6 kopalnice, proet vhod, telefon, center Naslov v vseh poslovala Jutra. 31393-23 Garažo Malo sobico čisto, s souporabo kopalnice, oddam boljšemu gospodu ali gospodični s hrano 1. decembra. Medvedova cesta 5, m n levo. 31382-23 Lepo solnčno sobo in kabinet prazno ali opremljeno, z vhodom 8 stopnišča, oddam. Gra-daška ul 8, X. 31372-23 Sobe išče Lepo solnčno sobo io«« „ „„ opremljeno, s posebnim lepo in prostorno, z na- event klavir, ^ttt? iščem za 1. december. _ odtokom, oddam takoj Ponudbe na ^ ^ rvrt Jutra pod »Glasovir«. Poizvedbe Vodovodni cesti 41 pri g. Kosu. Is to tam oddam komfortno trisobno stanovanje. 31392-17 Vinotoč vzamem v najem kjerkoli. Naslov: Ivan Maču-kat. Vodice, Dalmacija. 31374-17 31385-23a Posest Lepo hišo predal 328. 31396-2 30990-20 Kupim hišo dvo ali tristanovanjsko, najraje v šiški, Bežigra- Manufakturist Bg!"en, pošten, zmožen, samostojnosti, z večletno du ali Rožni dolini. ~Po-prakso, vešč nemščine, nudbe na ogl. odd. Jutra %eli premeniti mesto. —, pod' »Enonadstropna«. Ponudbe na ogl. odd. Jtitra pod »Agllen«. 31399-2 Trgov, pomočnica jačetnica, s polletno pra tso, želi zaposlitve v tr-(ovini z mešanim blagom. vajena tudi gostilne in vseh hišnih del. 31370-20 Dve dvosobni stanovanji s kabinetom, komfortni, Sen j. ponudbe na po- ilirski blok za takoj in tražnico Jutra v Celju Več drugih odda " Državni uradnik išče lepo solnčno sobo v I. ali n. nadstr v okolici Sv Jožefa ali v centru. najraje z vso oskrbo za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Državni*. 31391 23a Sadje Jabolka zimska, trpežna se prodajajo 28 XI po din 2 v zabojih po 35—40 kg franko avtogaraža Glu-šič, Tyrševa 50 Košare prinesti s seboj 31371-3« W3SS3SBBE> Kompleten Notgeld zgodovinska vrednost —1 svetovne vojne prodam Naslov v vseh poslovalni- 1 cah Jutra. j 31149-39 Od Vaa ie odvisno, da imate obleko vedno kot novo aato jo pustite redno kemične C.l s 1111 ali barvat) v tovarni JOS. REICH Ljubljana poljanski nasip 4-6 'n Ima — Smlnlikaln« * •REMOf KOKS — DRVA nudi l Pogačnft BOHORIČEVA b reiefoo 20-59 riitttretba Brezhibna Ob vsaki priliki — se spomnite da M .Jo trovT .Mali a glasi-Sloveniji ■•)osp«loe|£a aaj mejb 10 najhitrejša poeredo tinlot m slnlbe -meh vrat (S prodajo In nakop »sel itftrl aa nepramiAnln. lo podjetja kapital te «lt»« io sa vae drogi Zahvala! trgovski samopomoči v mariborv JURČIČEVA UL. 81. izrekam iskreno zahvalo, ker ml je po smrti mojega soproga GLAS IVANA točno izplačala zelo izdatno posmrtnino. Dovoljujem si posebno trgovcem in obrtnikom toplo priporočiti, da pristopijo k tej kulantni ln dobrodelni instituciji, ki se bavi s posmrtninskim zavarovanjem oseb iz gospodarskih krogov. Maribor, dne 27. novembra 1939. Glas Marija vdova po pek. mojstru B ragocenosti Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE juvelir. Ljubljana. Wolfova »reanuageiiamnf d vsa kovrstn« ZLATOter laivišjib ;en»i . mil Liobliaiif i všev^ taiača hotela •Slon« Vsem, ki so mojo plemenito in blago mamico, gospo Hano Mercher obsuli s prekrasnimi venci in cvetjem: me tolažili in sočustvovali v najbridkejših urah ter spremili moje najdražje na njen poslednji dom, se najisk»*»neje zahvaljujem. V neizmerni tugi Frltzi Mercher K? ZvezTnumz^b' ni h zdravnikov vam priporoča fDOjO . SISTOM t f?A? pasto ta zobe lod značko »M.ajša moč« 31397-2 t' Realitetna, Gosposvetska 3. 31386-21 Iščemo i res sposobnega, agilnega, vojaščine prostega Dekle Komfortno Uado, vajeno vsega dela . . boljših hišah išče pri- stanovanje erne službe Naslov v dvosobno takoj oddam. Beh poslovalnicah Jutra Medvedova 14. Informa- 31376-2 cije daje realitetna pi-' sarna Adamič, LJubljana Gosposvetska 7 31395-21 Mehanik »rilec, autogen. In električni, strugar, zmožen ___, •seh strojno kijučavni- Lnosob. stanovanje uarskih del, kakor tudi sončno, v dragem nad-»pravila »Diesel« mo- j strop ju, oddam 1. dekorjev, išče službe Po- cembra. Vprašati: 2idov-aeduje tudi koncesijo za j ska steza 4, m. mlajšega uradnika popolnoma veščega slovenščine, srbohrvaščine, nemščine ln knjigovodstva. Nastop s 1. januarjem 1940. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Sposoben in agilen«. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo žalostno vest, da je omahnila dne 26. t m. po daljšem ln potrpežljivem trpljenju v večnost ljubeča mamica, nadvse skrbna in zvesta soproga, gospa čremošnik Josipina žena zdravnika in posestnica Pogreb krene v sredo, dne 29. t. m. ob %10. iz hiše žalosti k cerkvi sv. Petra, kjer se bo darovala črna maša, nato na župno pokopališče. Večni pokoj njeni dobri duši! GORNJA RADGONA, dne 27. novembra 1939. Dr. VINKO CREMOSNIK — soprog ŽIVILA — hči VLNKEC — sinček ter rodbini VOLAVSEK — FEKONJA ivto mehanično obrt. — Jastopi labko takoj. Ponudbe' na ogl. odd. Ju-ira pod »Mehanik 365«. 31377-2 (Trgovski pomočnik mlad. verziran v vseh trgovskih delih, vojaščine prost, z znanjem delno nemškega jezika, kakor tudi aranžerstva, želi premeniti mesto z novim letom Cenj, ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober agilen prodajalec«. 31217-2 Lokali Lokal oddam na najbolj prometni točki po nizki ceni v Ljubljani, vprašati v vseh poslovalnicah Jutra. 31368-19 31183-21 Trisobno stanovanje s predsobo, kopalnico in pritiklinami oddam za 1. februar na Cesti 29. oktobra (Rimski) št. 23 — Ogled od 10. ure dalje. 31184-21 Večje dvosobno stanovanje oddam manjši družini 1. Januarja ali prej. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 31369-21 Dvosob. stanovanje s kopalnico in vsem' komfortom, iščem v novi zgradbi blizu centra mesta. Ponudbe na ogl. odd- Jutra pod »276«. 31381-21a Ujetnika v deželi latr Zasledovalci so ravno hoteli potegniti zastor pred rovom v stran, ko je dr. Madigan pritekel do droga, ki je nekaj korakov od vhoda štrlel iz stene. Z zvezanimi rokami se je vrgel nanj. Preganjalci so osupnili in se počasi začeli umikati, kakor da pričakujejo nekaj strašnega. On pa je z naporom vseh moči pritisnil vzvod navzdol In hitro planil za Johnom. Se trenutek in po rovu se je razleglo strašno grmenje, od katerega se je tresel ves gorski sklad. Zahvala Vsem, ki ste spremili našo nepozabno mamo, staro mamo, sestro, taščo, gospo FRHNJ0 U0UK na njeni zadnji poti, vsem, ki ste položili toliko lepega cvetja in vencev na njen grob, za vse ustmene in pismene dokaze sočutja lepa in prisrčna hvala. Iskreno hvalo smo dolžni vsem, ki so se za časa njene bolezni neumorno trudili, da nam jo ohranijo in storili toliko v olajšanje njenih boleč*n. Sv. masa zadušnica se bo daimala v srečo 29. nov. ob 7*15 uri v župni cerkvi na Blee* u in v soboto 2. decembra 1939 ob 7. uri v lavretansfii kap ali cer! ve co, frančiškanov v Ljubljani. BLED, dne 28. novembra fr*' dlAtfci ostali ' BEt KATERA IZMED VAS lEU IZOLEDAn HLADA? Senzacionalna iznajdba s pomočjo kater* IZGINJAJO GUBE Že ae 50 lat ahko izgledaj« akoi da šte-eje sama 35 let Nov dragocet ekstrakt kožnih celic — ravne tak kakor vitain: elementi v koži zdravega mladega dekleta. Odkril ga je znameniti profesor dunajskega vseučilišča. ki ga je pridobil iz skrbno izbranih mladih živali Ta ekstrakt imenovan »Biocel« je zdaj v rožnati hrani za kožo Napravite Tokalon Uporabljajte jo vsak Jjj večer V vsakem trenutku Vašega P017KIIS spanja bo Vase koža srkala te vitalne elemente Vsako jutro ko se zbudite, je Vaša koža jasnejša, svežje bolj gladka — miajša. Cez dan uporabljajte belo, nemastno kremo Tokaion S to preprosto nego lepote lahko vsaka žena doseže da bo videti za deset let mlajša, ter lahke dobi čudovito kožo in polt. s kakršno bi se mogla ponašati vsaka mladenka S hranami za kožo Tokalon so uspešni učinki vsekakor zajamčeni. ali oa sp denar vrne Naše gledališče DRAMA 28.: zaprto. Gostovanje v Celju. Torek, Sreda, 29.: Kozaiec vode Red sreda. Četrtek. 30.: George Dandin. Red četrtek. Petek 1. decembra, ob 15.: Emil in detektivi. Mladinska predstava. Izven. ★ Za red sreda bodo igrali v sredo duhovito Scribeovo komedijo »Kozarec vode«, ki vsebuje pet učinkovitih igralskih vlog. Način, kako je pokazal avtor slabosti žensk, ki imajo moč vladanja je nadvse zabaven. Dejanje se godi na dvoru angleške kraljice Ane, kjer kuje kraljičina okolica različne politične in ljubavne spletke. Igrali bodo: Maria Vera. Nablocka Levarjeva, Levar, Jan. Brezigar in Presetnik. Režiser prof. šest. Abonenti reda četrtek bodo imeli v četrtek predstavo Molierove komedije »George Dandin«. Komedija o varanem, a vendarle obsojanem zakonskem mežu je bila sicer napisana za zabavo plemstvu, vendar vsebuje ostro kritiko o morali tega družabnega sloja. Delo je zaradi lahkotnosti sloga, ki pokaže komiko varanega moža in njegovo tragiko, pomembno in nudi igralcem možnosti, da ustvarijo originalne tipe. Igrali bodo: Daneš Danilova Lipah, Nablocka. Gregorin. Gabrijelččeva, Sancin in Brezigar. Režiser dr. Br. Kreft. Repriza Kastnerjeve m'adn*ke isrre »Emil in de'ektivi« bo v petek 1. decembra ob 15. popoldne. ★ opera VVeither. Red B. Gostuje Josip Torek. 28.: Gostič. Sreda, 29.: zaprto. (Generalka), četrtek, 30.: Gorenjski slavček. ra. Premierski abonma. Petek. 1. decembra zaprto. Premie- G. J. Gostič bo drevi spet gostoval v izvrstno naštudirani in lepo uprizorjeni Massenetovi lirični operi »Werther«. Ta partija spada med njegove najbolj dogna-ne pevske in igralske naloge. Charloto bo pela Kogejeva, Zofijo Ribičeva, v ostalih vlogah Zupan, Dolničar. Sladoljev in Per-ko. Dirigent kapelnik Neffat. Režiser Zupan. Vsled indispozicije Heybalove je bila potrebna sprememba repertoarja. Predstar va bo za red B. V četrtek se bo uprizorila na novo na-študirana Foersterjeva komična opera »Gorenjski slavček«, ki se je kot edina izmed naših maloštevilnih opernih del ohranila na stalnem repertoarju. Simpatično dejanje, z vedrim humorjem prepleteno, in deloma na motivih naše narodne pesmi zasnovana glasba sta porok, da bo uprizoritev spet deležna najlepšega uspeha. Glasbeno stran dela pripravlja kapelnik A. Neffat. režira pa Drago Zupan. Predstava bo na predvečer državnega praznika in bo za premierski abonma. * MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek, 28.: Hinavci. Red C. Sclsmonovo pristanišče Pariški listi poročajo, da je neki ma-loazijski arheolog odkril ostanke pristanišča, ki ga je bil dal zgradit baje kralj Salomon. To pristanišče je bilo ob Rdečem morju. Bržkone gre za trgovsko postojanko preko katerega se je v Salomonovem času vršila živahna izmenjava blaga z Abe-sinijo in južno Arabijo. Agilne trgovske potnike išče renomirano ln dobro vpeljano industrijsko podjetje pohištvene stroke v Sloveniji za prodajo v celi državi. Samo mlajše moči z večletno prakso, ki so dobro uvedene ter posedujejo prvovrstne reference in so sposobne večje garancije, pridejo v poštev. — Znanje jezikov potrebno, nastop čimprej. Ponudbe s potrebnimi dokumenti pod »Izurjen« na ogl. odd. »Jutra«. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za Konzorcij »Jutra« Stanko Viranu - Narodno tiskarno d cL ko« tiakaiuarja Krač Jerac - Za inserauu dei je odgovoren Aloj2 Novak. — Vsi v Ljubljani.